Stev. 218
V Trsta, v torek 12. avgusta 1919
Letnik XilV
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UredniSvo: ulica sv. Finčiika Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo T firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Fraučižka As 201
Preurat na Madžarskem.
Tako je vedno, kadar iznenada prihajajo veliki dogodki: ljudje pos-taja*) sčino zgovorni. Ne le testi, ki v resnfei kaj vadio, marveč ti odirajo usta na sfežcj tudi tisti, đđ se — delajo, da mrogo vedo in kakor da so že poprej mnogo veddi. Tako čitamo n. pr. v nekem rtakjanskem tisSu o načrtu tza 4>ersoitalno zvezo med Madžarsko in Romunsko, za -katero da so delovali oeišoni činitelji- konference. Nj-črt pa -da se je izjalovil in da je pokopan. Kakor smo rekli: o tem načrtu govore ljudje sedaj, ko je prišel veliki prevrat. Nič pa niso govorili o tem, ko se ie »snovaio«.
Daiies je s-ioer gotovo, da prevrat na Madžarskem z nadvojvodo Josipom na čelu ni prišel tako iznenoiia, jrarveč da se je moral pripravljati že več časa: a£i v Budimpešti ali na Dunaju, .:Ji v Švici — ne pozbiHaimo, da živi tam bivši cesar K src.' — in bržkone tudi v Parizu
Iz n-poroč.1-2 iz Fzriz i v milanskem >Se-co&m d'^srvavamo zanimive stvari o .pripravah za nrevrat aa Madžarskem. !)«ir:ina o njega vzrokih. E-den gl&vnih vzrokov da je v sediirji cdpomos-ti in needjernjivosti Roniunake napram Madžarski in Juge sla Seveda je milanski list na strani Romunske. trdeč, da je hotela konferenca zagrešiti v Banatu najh<ujšo krivico na škodo Romunski in na^Lij-e na narodnem naćeiu, na. načelu samcdck>čbe ®roio\\ Romunska pa eta se čuti sedaj močna ♦u : i. 'pratn konferenci v Parizu. Ta. oclioCnost R'	':e da dela vejške sčerbi nekaterim entent-
isLn; r rJškkn fkrogc-m. ki nočejo zato nič več čuiri o č : r:\cru od 17. avgusta 1916., kr >e ^risc^rl Ro-ra&vis ves Banat. Edina Italija je vzt.rafala na ^ j ni Rc*mixi»ske, vztrajala pri tem, ca je nagia-fa-la veljavnost onega dogovora.
Tu pa prihaja šele največja zam iri ve st mcian-skth r:iz.kri-ti'j. Vkfcub odbora Rojnur.skc in Italije «o drese vlasti na konferenci Kioloaie Romunski meje, a to ne toMko iz ozšrov na narc-dnost-ne razmere in na vedjo ijmdstva, kolikor na- rez-iope gospodarski naravi. Eoen načrtov konference — " i se sicer n! nikoli odkrito priznaval, a tt iga ve. i o bcij ovajale odločbe konference — ie ta. da 2 ustvari slovanski jez od Donave do Baltiškega moja: od Jugoslavije do Poijske, ki naj bi ne us.'vajrii be teritorijalne korrtinuitcte med teme dežefiuna,	ki naj bi tude promet odtegni
■ konu-Dli teste h drveh držav, ki n t eknete biti še peč ne»niVioi vpl-vcm: Maiižamste i-n Avstrije. Pa teiwa tudi — pomur* ike. Odtod srditi Bra.fenov oivjt. A« bo konferenca vztrajala na svojih skie-pi.h? A-!i nč pričakovati kakega udarca od stren' Srririje? Tako vprašuje mMa-nski lest, ka<jti s-edi. da gre tu z» oči-t spor mod Rcmunsko in konferenco — gre za Bana*!
T*voe stvari pripovedujejo seciaj ljudje v zvezd s a>revTć*tam na Madžarskem. Koliko je na leni re-erace m *ic£4co treta pi-sarti na račun, z governosti — telio bi mese! vedeti in kontrolirati tio?! Afc, oci.a je des-ti in zato ri izklj-uCeno, da tiafi kaj ®c-ri. Pri t<xn pa ne smemo pozabi tk da sc sedaj trr > ujgirfje o nekem drugem nučrisi, far «ga že A-,* -o c:»T^aTie,o risati Franci .ki *» se - i-si bi trn;-! b-iri bs-je tudi gospodarske ■naravi g^b-lje v tfruscEreri sir.eri: načrt za podonavsko koniedera-cijo. In mr*os»'m se dozdeva, da sta dosovor s in pa u-iega, k: jo igrajo pri seianj-em ipre'.tfafu na Madži^rsiiem, v ;zvezri s tem načrtom.
V tem ■sž.učaju bi bij prevrat na Madžarskem ne-čznerne, aedoglečne pomembnosti za bodo jo ev ropsi'.oo politiko, .posebno pa še za Italijo. Stojimo p.-uj vetikuna v^irašanji: kiuke namene imajo vlasti crErzuma — izvzemšr ItcKjo —, če je res, da je sSdenen dogovor s Habsburžani? A4i ne priprarv"-iieio že sedaj za bodočnost nove evropske koos-tas fecrje? ASi. ne bi m&gie nastati pasd^d-ice, ki bi se rhrj doreknrte politične pozicije in gospodarske jjdii^.jve Iu3^ije? Predvsem pa: aH se nova vtada-včraa na Madžarskem va.rži? Nihče ne more trdit« arj izpovedovati ničesar, vči vse to so vsaj — možnosti. In modra državna politika mera raemratš ti»i z možnastmi! h« časdo torej, da pre\xat na Mi.' rž.Ai^kem vzivemrirja v	meri politične
kroge v Itatijr. Sao so te dna — tudi Nrtti v parlamentu — siavilš kot največjo praddbitev za li»-iijo v s\etovni votini, da je za \"edno zritšen stari deJ-nsi soviSedajj pa n»j bd stopil Habsbur-žan na če>k> mad^refae države — bedi že v tej ate crr: c^iki — ki bi mog!« priti perzneje v razue
ko.ttbi-tKJcrije---! Za itaij4«nskje dfžervniike je
pr.ški teH-a ura! Treba jim bo bistirega vpogleda v sevanjost in ranega očesa za bodtooROSt! Po-pra\jtl r"m bo, kar sta ^zagrešila Orlando in Son-irno s tem, do sta tako depo stavila v svoje račune Nemce, M-adžarje in Romune. Kajti, glode teh je troba in teti »a nrisik da jim ofeneme-nia pciv iT<o tudi vpra-šaarje — Besarakrje, im da so Romami. na komm konca tudi .sebičneži ki iri- mogli čari: praktfeneh koristi prečrta-te ma.-sikak raoim — »čJrti'gih.
• • •
Pisrao nadvojvode Josipa svetu četvorice.
PARIZ 10. Jutri prečita svet četvorice pismo, katero je poslal nadvojvoda Josip zaveznikom. V tem pismu zahteva nadvojvoda priznanje svoje vlade, katero je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Pismo zatrjuje: da hoče nova vlada vzpostaviti na Madžarskem mir, poraziti boljševizem, začeti z volitvami in sklicati nato narodno skupščino. »Journal« piše da bo sprejel svet to pismo najbrž z reservo, akoravno se izdaja nadvoj-
P O D LIS T EK
Hljeua cpcrcKa. ,16)
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Prav si storila, popolnoma prav!« — se je razjezil starec, položivši pipo na klop, »daj, da te poljubim« — in poljubil je deklico na čelo in govoril dalje: »Kake burke so tol A, a! Mari misli ta mazač — naj se le prikaže v moji hiši, naj se le prikaže!«
»Ali, manfSca ne misli tako,« je nadaljevala deklica. »Ko smo tedaj prišli domov, me je ozmerjala, kakor da sem najslabša stvar na svetu. Rekla je, da sem prostaška, neumna, nevredna; da ne poznam finih gosposkih običajev, ter da se vidi, čegava kri da sem. Meni je bilo, da mi srce poči, ker si nisem bila v svesti nikakega greha, razun — da sem apotekarju povedala resnico v lice.«---
»In prav si storila, in vsikdar stori tako!« je rekel stari.
»In, t:o sem ji rekla,« je nadaljevala deklica y joA.ut auet me je kotel apotekar poljubiti in
voda Josip za demokrata; ravno ouTEritosrč-nost njegovih idej — pravi list — postaja sumljiva, ker je preveč prisiljena. Težavno je tudi pozabiti njegove prednike in sorodnike. Tudi njegovi sotrudniki — med temi Friderik, znamenit frankofabski pisatelj, in Blech, zagrizen pangermanist — tudi te osebe ne vzbujajo preveč zaupanja, kakor ga ne vzbuja nadvojvoda sam.
Prehrana Madžarske.
PARIZ, 10. »Agencija Radio« poroča iz Dunaja, da so zavezniki baje začeli obskrbljevati Madžarsko in da je odšlo več italijanskih komi-jonov z ententnimi zastavami črez Dunaj v Budimpešto.
Brzojavka nadvojvode Josipa Clemencer *^.
BERN, 11. Iz Budimpešte poročajo, da ie poslal nadvojvoda Franc Josip predsedniku mirovne konference, Clemenceauu, brzojavko, v kateri naglaša, pozivajoč se na razmere, v katerih je prevzel vlado, da je predvsem njegov namen, da se takoj skliCe narodna skupščina, U se bo izjavila o vprašanju oblike nove vladavine na konstitucijonalni podlagi.
Čudna svoboda ti-ka.
CURIH, 11. (»Nazione«.) Vesti, ki prihajajo Iz Budimpešte ne podajajo Š3 jasne slike o položaju in si večkrat prctislovijo. Tako je n. pr. madžarska agencija priobčila v dveh dneh zaporedoma ta eva poročila:
»Buržoazijsrki listi, ki so bili ustavljeni ped boljševiško vladavino, so zopet začeli izhajati. Po ulicah je praznično gibanje; na vseh hišah so zastave. Vest o proglasitvi začasne vlade e povzročila tudi na ceželi velikansko veselje.
Dan po te:n pa je bila priopćena nasledr.ja vest: »Ministrski predsednik Friderik je izdal naredbo, s katero se prepoveduje do nadaljnjih ukrepov izdajanje listov. Ta ukrep je bil potreben radi pc-mankanja papirja. Začasno bo izhajal samo službeni lrst »Bu^rpesli K6z!eny« v dveh dnevnih izdajah. V nesk--henem delu se bodo pri oh če vale vesti o važnejših dogodkih.«
Cz
Davidovi.3 sestavi eov kabinet.
REKA, 10. Po čttfzih po^jon'Ji m razgovorih, jih ie Oni d pr-sicc. itiik naroLV.^	dr.
?a<!ovix z vsemi strankami se -biiža ju£Loiovaiis!-a 'z\za reSi-l-vT. Pol:iška vseh skisp-'n, racon oiorodnesa ' i?i3ba (klerikalci) se stkiicu.;e}o na ime Davizoviča (rrco^ison n^iLkaJ.ec), ik. je b i v prejšnji vlrdi nairčiii nćnrsber.
Ko je ra.Cc£l Pav!c\'ić re.-renioi Aleksandru v <Vi:d av^jijener ipeložaj, je dcbCi PavjJovič nsJog ca sest:. \ o novega mOnvsirsUai in proti večeru h
-i^K^tri tu^a n c-.^a • ^v-u-c-iicč.	t-c-
ža\mega poJožaja, v katerem se nahaja drževa, ni froii:Ca sprejeti nobena iitronka, rta-incnj <pa ■demo •krsptična; včapoega? bremena an zaradi tega bo t-u<ii no\"i ksffcćnet. kca'r'c:>ke naraivd.
ECvši nvni-^lTski predsednik Stc-j-a-n Prctič je izjavii, da ne bo sod-ek>va4 v novi vlačil, če osti-n^ta mnriis^ra. kd ju je en najc-Ja^, na smem mestu m sicer PribaSevič, mSnčster za notranje zedeve in Pofek, mirjiter za agrarne reiorme.
ZAGREB, 9. (-Era Nuo\-a««.) Agramer Tagblatt ,poroča iz Bel*gi a-da: V huka^Snjčh ro!«it:čn^ kreglh tsv3 širi vest, da je napadel Pr.otić k-E'b'i-Trst vsžv-d nekega pisma, ka je je doiril pred kiratkim cd PaššćaiL V tem .pismu je apoz&rjal Pa-šič mojstrskega pneetsednaka, da je <bHo potem nek^OT apodi jJugesl.avxinsj.je zveze« v to'cu zbližane Trtimbiča z demakirada. Pro'3č je	o te:n
več svojih somiiijen&kov -in jim rekel, da bi mo-raft po Pa^itoe v errr mnenrai zrušiti kccilicjčska kabinet, frcfestčtt ee	en .^s-MJtt ■deir.-c-krr.te. naj stopijo v opozicijo, preden odpotuje Tnrmbič v Pairiza.
REKA, 10. (»Štampa«.) Srbsko-j uges^v a/ti-sk a (Srbi so po »Štampi* bržkone severni Štovani!?) mšrrrstrsika lcro/.a tso tKža rešvivi. Regent Aneksan-der je poveri Ljwbi DavTcarviču, necirVisn-emu či->-mofcrafht, nalogo, da sestevi nov kabi.net. Leta se je iP»go\rarjja± z .mn-o.Tliirr slrank^irmi vodite1 ji, toda iztek je ob velike težave. Radžkriei, Pa-šićeva in Ptcioeva sku-v im so izjavili, da neč-ejc •sc^.icilo-va*2i pri vTasfi, če bo v njej zastopan tu:a ^"rrro cn iBam dismokra-t. Zdi -se, da se Da\iidoviću ne bo pasrrečvia sefsita^ novega kabineta. Lrsrii pišejo o predstoječem PasLčevem -prihodu v Eeilgrad. Ra-dškačne: »T-ri-bu-na« ivapada< zelo h m: o Trumbića in ©a- obtožuje, da; dci* proti Srbiji (?!) List »N-acou* poziva regenta, naj prevzame idhktatitro, če se ta ministrska kriza, ki je v Tesmoi ciriiavm kriza, ne .reši hitro, kw da je Jugcslavja- dru^^e izgirtiJjtnai. (To bi bi pra&JiSk ea reškega '"oroie^'Loa »Štampe«. kaj?) Iz Saraje\ega prihajar vast, da so biS lajotovfcem v kozaniškem okrenu v Bos«ni mnogi slučaj ikclere. Obt!aisAi so ukrenilo potrebne ukrepe. (Ali je morda tixS izbruh ketere v zveza z ministrsko krizo? Op. ured.)
Meje med Jugoslavijo in Romunijo.
REKA, 10. Iz Na g v Becskereska poročajo, da je končala rr edzavezriška kctmisic'a za začrtan je meje med Joiso^Iavrjo 'In Romunitjo svoje dedo in da- bodo
da je to nepošteno, je odgovorila mama, da sem neumna, da >bi morala hvaliti Boga, ako dobim tako vrednega moža, ter da naj ji ne pridem več pred oči. Od tistega dne kakor da me mama mrzi. Ko sve sami, ko ni tebe, me grdi, se mi roga, se zadira vame in nisem dobila več od nje nobene dobre besede. Jaz sem se branila kakor sem znala in često sem jokala v postelji — da, moja mati me je tepla, oče, tepel. Molčala sem, ker je moja. mati; nisem rekla niti besede. Ali čuj, kaj se je dogodilo nedavno. Ti si bil v Stubiških toplicah, a na nedeljo sta bila povabljena k nam na obed apotekar in fiškal Jelušič. Mej tem, ko je bila mati v cerkvi, a jaz v pivnici, sta se gospoda razgovarjala v jedilnici po latinski. Tomo, nai učenec, je bil slučajao v kuhinji, a okno, skozi katero se podajajo jedila, odprto. Tomo je bil dijak, a so ga izgnali — ter razume latinski. Cul j«, kaj sta se razgovarjala in mi je povedal vse.«
»In kaj?«
»Začela sta ugibati, koliko imal imetja. Rekla sta, da imaš mnogo. Razgovarjala sta se, koliko si star in sli ti bo skoro umreti? Apote-
meje končno vel javno (pripoznanet ko jib odobre
interes-iraner.
Preiskava reških dogodkov dokončana.
REKA, 10. Med zavezniška preiskovalna komisija za reške dogodke je dokončaia včeraj svoje dedo. Danes so odšH iz Retke 4 generali, ki so tvoril; korrjlsi'jo. Zapisniki, ki se nanašajo na preiskavo in vsebujejo mnogo izpovedeb in spisov, se pošijejo takoj poglavaa jem raznih delegacij na moro vira konferenci. Zaključki komisije se bavi jo ne Je z (žogodJcr, vsEed katerih se je določila preiskava, temveč tudi s 'befrn, kako naj bi se za jamčil Reki dr.tr c5o rešitve jadranskega vprašanja.
Prekmurje pod Jugoslavijo.
REKA, !0. Belgtraijtska vfada je dobiia od mirovne konference iporcoiJo, da pripade Prekmurje Ju-gos^avi'jt. Jugoslovanske čete so -začedte omenjeno ozemlje. »Rijej^ poroča -ia Beograda, da se vpckiičejo pod aroTsy dvomesečno vežbunje vsd vojaški obvezano iz airešenega oženija.
Belgrajska vlada A ljedsko glasovanje ▼ Banata.
PARIZ, 11. (S.) Ker noče smatrati javno romunsko mnenje skiepa mirovne konference glede mej v Banatu za končnoveljavno določbo, se %»aznanja v pooblaščenih krogih na mirovni konferenci da namerava belgrajska vlada zaprositi konferenco, naj se reši vprašanje z ljudskim glasovanjem v celem Banatu.
Kriza SHS spor z Vatikanom.
Alirj'-liri, .p^adajcSi k »demokratski zajednici« so fcobč&r v »Derrsudcraitijic precej ostro izjavo, r.cpc-rjeno proti minaitrskemu predsedniku St. Pro-ZLv., kjer i^a obdialžtijejo, da je te on s svojim po-sta>rrijc;n izsval sednnio krizo. Naravnost žažii da je Tr.»'ni'Str3 tis >ć-emo'araitske zajetdlnice«. Izjava obsoja Pnoffiča, J.ar je zruš-al vfedo v česu, ko.je vpra-ž-r.njs držCi'.-nlh meja sitopiia v narlcritičnejšo fazo, k o se ima rešiti vprašanje pofcožaja. Bcrigairske na Bciikatnu, ko Je vprašanje odškodnine v Parizu ogroženo, ko morajo us^cnovitti odnos a>f s sod-rr.i^rr. sase^Bfani državami, ko vefck iM navraća nes.i^no pričakirj<3 Tešit ve agrarne reforme, ko smo v pcfescđn reševianjru valutnega vpraša-n^a, ko ne-presk ivljsni prostc^^>4ici, uboge sorote pričakujejo z vsekan dnem ure-ebe nj'iivovesa stanja.
Glede spora 0 Vatikanom je rečeno v izdava: »Povseim samovcijaia domneva, ka pa jo tudi mi-nj'D^rski pTodsecinik. sam	na »impresije«, je
ij'orrcneva, da denx? rr.^s!-:a zajednica- želi kaiko kaimpan:o proti V-at .kanu In da bi hotela izvrševati nekrde pritisk n /no. V seji ministrskega sveta, v iknterr je bilo gov >ra o čmenovanju d'jakovskega škofa, je irs^o več: ta; članov demokratske izajed-n'ce .niipcccčaJa in c-atotev^a največjo umetrjenost in obz-ir napram Vatikanu. Noteca v »I^ernoteratijS'« je izšla brez zn?rrja in odebrMve nšt? enega munistra demokratske izajodirce, a Joaampanja v listu »Riječ SHS« temelj na drogi pc4?ii'kJ, »e pa na politiki žaijenja s\-ete stotice. Pfcnvi vziroJd kraze niso torej in ne morejo bi-ti tis tj, ki so nau^ašejii v demb-sori Tn'TKst'r :&ega pre^- nrJca. So v njego« narafvr, njegovi jrospodstvazeJjnos.t? m mancSa v načrtih, 'ki taso .proznanS-«
Izjavi?, zal iltučuje: Krizo je treba rešiti čim ,r»rei, raziprav^jatr ncodložiiMva vprašania, ran v čim na1?-.knr.i&em času- "dati narodu možnost, da prkle do ic:^c 'in lia izbere ue-iavoda-jjio skupščino Ckon-srltuarsto), ki dtoGUritrvno uz>:>jsli in Ozdela vse notranje odnošaje.
Nova slovenja šofa na meji.
Tok pred Gmu-rekom rra desnem bregu Mure na Si'aiesum Vrhu začne v kroilkem pcst«o\naM slovenska šc&a. Predaja šutiiera^iskai je od Jefca l'fiso pcr.emčiža v tamošraM cskofeoi skoro ves isio-venski zar od.
Kočevska nižja gimnazija ▼ Kočevju
se p-essruvje v siovensiko nižjo reaiao srLmnazijo. Na zr-ietku šotekeaa ieta 1919—1920 se odpre prvi ra'Z..';! i s e4oven9krm učnim jezikom. Drugi, tretji •:«n četrti razred! pa- cetanej-o še z nemškim učnim kclilccm, ki se bo opuščal 3eto za Setom.
Zborovanje Proslovanskilj kaiehetov ▼ Zagrebu.
I-V>:i • l :cwf«renca j-nsro sk> vaji sJvšh kateheto v je a svoja posvetovanja dne 6. t. m. Po od-•brt:iu sil-c vensficih in srbskih .katehetov so se sestaii hrvatski Jcatehetti na važno posvetovanje. Krona vrorckreuoe je v resoluciji o bratstvu m raedseb»l-ni ljubezni katoliškega In pravoslavnega duhovnJ-štva ter v modernem n»irtu za verski pouik na srednjih 5c(!ah. Vnan.p -udeSežnad t90 bili oba dneva somi nadškofa dr. Bauerja.
IZ ROMUNSKE. -
Temešvar zasedio rouiuKs&e čete.
REKA, 10. Včeraj so pršle v Temesvar romunske čete, Jcatere so pozdravile na giaviDem trgu mesfeie obfestfi in zastopiriki posameiinfih nairoomo-sth. Med -govorom rnctdtžarskega aasijapnil'ka je pri-šf'o oo nek»£a neljnbe&i čnc&denta z nemške ^tra«-«>; rc«.-numski general >e ponririi iftudi 5n obljubril, cSa bodo s-<*yfcovais Romimr prav^oe vse-h m-anjšin. Jusosilovarj&ki Vistf pi«je.xx da so zaCeili Rprmrrri ropali .in prertG <z nasSstvom, vs>3d cesar se je mo-irsrbsko in rmJ.č-arsko preb>v.ailsrvo izateči v slrahu v Jugoslavišja »Ri-ječ« piše, da odpotuje v kratkem nemška komisija rt Zro«rn.bc4ya v Pariz, ifa zc,prosi na mirovni konferenc*, na* bi se Banat anektiral Jugoslavija
odnese vrag!« »Oče, ko sem to čula, kakor da
Vtisk budimpeštanskih dogodkov na Dunaju.
CURIH, 11. Z Dunaja poročajo, da so tamkaj naredili budimpeštanski dogodki velik vtisk. Med prebivalstvom vlada veliko vrenje. Smatra se, da je Garamijeva odpoved vstopa v mad žarsko vlado v zvezi s pogovorom z Renner-jem, ki mu je hfeje poudarjal potrebo odpora madžarskih socijalistov proti Habstmržanom, ker bi bila drugače tudi avstrijska republika omajana. Na Dunaju se je govorilo v teh dneh o predstoječem državnem polomu. Govorilo se je tudi, da se bivši cesar Karel nahaja v Badenu.
i . .	IZ NEMČIJE.
Smrt Ernesta Kaeckela.
CURIH, 10. Iz Jene je prišla vest o smrti Ernesta Haeckela.
Z Ernestom Haeckelom je izgubila Nemčija moža, ki je bil med tistimi, ki so največ pripomogli svetovni slavi nemškega znanstva in filozofije.
Ernest Haeckel, monistiski filozof, je bil- rojen 1. 1894. v Potsdamu. Dokončal je medicino v Beroliuu, toda zdravnik je bil malo časa. Kmalu se je posvetil nauki, ki ga je največ zanimala: 'botaniki in zoologiji. Njegov vzor je bil Darvvin, toda Haeckel je prenesel njegovo nauko v življenje, ustvaril je iz nje filozofijo. Leta 1866. je izšla njegova »Splošna morfologija organizmov«, ki je dosegla velik uspeh. »Tajne vescljstva« predstavljajo že dokončan sistem niegove nauke. Proti njegovim naukam se je posebno boril nemški religijozni svet. Toda Haeckel se ni udal. Da pokaže, kako je prepričan o tem, kar govori, je celo izstopil iz cerkve. Napadaj je celo javno Viljema II. radi njegove udanesti Vatikanu. Vsa Nemčija je Haeckela oboževala. Njegov jubilej pred vojno je bil praznik za Nemčijo, njegova smrt bo gotovo dan žalosti.
Ehertovo pismo Ni ttmanna.
CURIH, 11. (S.) Iz Berolina poročajo: Ebert je poslal Nittmannu, voditelju nemške ljudske stranke, pismo, v katerem izjavlja, da se morajo težke Helferichove obtožbe proti Erzber-gerju dokazati. Če se izkaže, da je obtoženec nedolžen, zaslužijo obtoži tel ji kazen; v nasprotnem slučaju bo moral Erzberger pred so-diSče. Enaka pisma Helferiohovim izjavam so baje prišla tudi Ebertu.
Is ftaSlje.
Giolitti predsednik pokrajinskega sveta t Cunejn.
CUNEO, 11. (S.) Pokrajinska svet je izvolil za svojega predsednika Giolittija, ki je ofo tej priliki držoi govor, v katerem je naglašal, da so italijanske finančne razmere tako slabe, da more rešiti državni kredit samo takojšnja pomoč s strani državljanov.
Seje senata.
RIM, 11. V današnji seji senata je naznanil predsednik, da mu je dospelo sporočilo poslanske zbornice s zakonsko predlogo o volilni reformi. Ministrski predsednik Nitti je navedel razloge, vsled katerih mora prositi senat, da bi nujno razpravljal o tej zakonski predlogi, ki je vezana na določen rok. Izvolil se je pete ročlenski odsek, ki je dobil nalog, da prouči predlogo in poroča o raznih interpelacijah in se je končno sprejel tudi zakonski načrt o odvajanju in uporabljanju javnih voda ter zgradbi vodnih zbirališč in umetnih jezer. Ker je bil o tem dnevni red izčrpan, se skliče senat« k prihodnji javni seji pismeno, vendar se bo 13. t. m. vršila tajna seja v svrho reforme senata.
Zrn večjo produkcijo.
RIM, 11. Državni železničarji so, slede primeru drugih tovarišev, izrazili željo, da bi delali čez uro, samo da bi tudi oni prispevali zvišanju državne produkcije. Nitti je dal sporočiti omenjenim železničarjem svoje veselje nad njihovim sklepom, ki bi naj bil izpodbuda vsem, ki jim je na srcu državni blagor.
'	IZ FRANCIJE.
v	Poincare v Dunkerqueu.
DUNKERQUE, 10. (S.) Predsednik Poincare se je na svojem potovanju v Dunkerque ustavil nekaj časa v Berguesu, kjer je sodeloval pri spominski svečanosti na padlega poslanca Cochina.
V Dunkerqueu so ga pričakovale oblasti in ogromna množica, ki ga je burno pozdravljala. Po pregledovanju čet je predsednik odšel v cerkev St. Eloi, ki je zelo poškodovana vsled bombardiranja. V mestni hiši je Poincare izročil županu častniške znake častne legije za mesto, ki je že bilo odlikovano z vojnim križcem
kar ie rekel, da me mora dobiti za ženo, naj bo,	sveta in ostal sem pošten — pošten tudi teda,,
kar hoče, kajti, četudi sem prostaška in neum-	ko sem iz seljaka postal bogataš. Tebi io zapu-
na, kot mi vsi, pa da je denar lep, a o ženi se	ščam, ta sveti spomin očeta -- bodi poštena
ne vprašuje. Rekel je Se, da mu bo pri tem mati	tudi ti do smrti, drago dete!« In starec ,e pri-
na pomoč. Odvetnik se je zasmejal na to od	dvignil glavo dekličino in jo živo poljubil v
srca ter rekel: »Drži se le stare, potem dobiš	čelo — vroče, kakor da je hotel vso svojo
tudi mlado, a onega dalmatinskega pritepenca	dušo, vse svoje srce utisniti na čelo mile edin-
2	«	a a •	« 1__J * T _ A. -1 —----- \Tnnl M 4	T-* rt /111^1 A I O
ke. Odšla sta domov. Našla sta gospodinjo Jago
oanese vragi« »vte, »u »ui i-uia,	»» - , , „.. . , ,	, . ,, ,	_
se mi je nož zaril v srce. Nisem imela prilike, na delu. Ilija m rekel nič, ampak ,e odšel v svoda bi ti to povedala; nisem ti hotela nič reči, jo sobico za prodajalno, začel pisati m pisal ,e
1. 1917. za svojo junaštvo tekom sovražnega bombardiranja. S to častjo, izkazano mestu Dunkerqueu je rekel Poincare, je hotela vlada počastiti njegovo minulo delo in hrabrost in vse njegovo prebivalstvo, ki je bilo vredno svojih predhodnikov. Množica je živahno pozdravljala predsednika republike. Po sprejemu v mestni palači je Poincare, prisrčno pozgrav-ljan, odšel na postajo in odpotoval v Pariz.
IZ BELGIJE.
Tittonijev odhod v Malinet in povrnitev v Pariz.
BRUXELLES, 10. (S.) Pred svojim odhodom v Malines je Tittoni obiskal princa Viktorja Napoleona.
MALINES, 10. (S.) Prispel je semkaj Tittoni v spremstvu princa Ruspolija in osobja itali-. janske^a poslaništva. Tittoni je obiskal kardinala Mercierja in mu izročil italijanski vojni, križec.
PARIZ, 11. (S.) Danes zjutraj ob 8.10 je prispel iz Bruxellesa Tittoni v spremstvu Paglia-na. Sprejeli so ga na severni postaji člani italijanske delegacije in italijanski poslanik De Martino. Titionijevo zdravstveno stanje je izvrstno.
Brzojavka belgi^kegi ministra Della Crobi Tittoni j o.
ERUSELJ, 11. (S.) Prvi belgijski minister Della Croix je pcslal Tittoniju naslednjo brzojavko: V imenu svojih kolegov in v mojem se vara zahvaljujem za brzojavko, ki ste jo nam poslali, ko c te zapustili belgijska tla. Sprejmite tudi naše želje za napredek plemenite Italije. Prijateljstvo, ki na3 veže, je sedaj nerazrušiji-vo in bo plodonosno.
Ukrp;'nci zasedli Bubno. PARIZ, 10. Iz Dunaja poročajo Agenciji »Ra-dio«, da so zavzele ukrajinske čete mesto Dubno, ki je prej bilo v boljšsviških rokah.
Ud 01 U IU UUVCUCIiai UHV1X1 u UVIV1B UJV	i	•	-	f	-	|	...
ali nocoj se mi je sanjalo, da je prišel apotekar	dolgo. Naslednjega jutra je odnesel veliko za
po-me, da se mi je vražje smejal in me grabU	pečateno pismo v mestno hišo.
s svojimi nohti, pak sem se hudo prestrašila -	Po obedu istega dne m šel po svoji navadi v
in zato, vidiš, sem ti razkrila svoje srce, ker	prodajalnico, ampak je ostal sedeč zajmzo ter
razun tebe nimam nikogar — ker bi se raje	mirno kadil iz svo|e pipe. Hkratu ,e rekel hčeri:
videla v grobu, nego da bi bila žena takega	-Marica, pojdi - pojdi dete v obiske h
* ^ --- -	kumi! Tolikokrat te je že vabila! Ze dolgo nisi
bila pri njej.«
Deklica je poljubila očeta in mater na roko, a stari njo na čelo. Marica je odšla. Gospodinja pa je hotela v kuhinjo po opravila, aH gospodar Ilija ji je velel mirno:
»Ostani žena! Imam ti reči dve tri besede I«
(Dalje.]
žena
lopova.« Jokajoč je spustilo 'dekle glavo na starčeva kolena; in on je, trepetajoč in jokaje spustil roki na glavo mile svoje edinke.
»Edina!« je rekel, »sedaj vem, da tudi jaz nimam ra«in tebe nikogar. Ne boj se! Ne maraj za zlato, za srebro, ali čuvaj poitenje! Poznaš li tisto s srebrom okovano palico nad mojo posteljo? Ob nji sem siromak prehodil mnogo .
mm g !§i M.—loio,
n3 u:ce!l.
Tu nastaja vprršanje, s kakimi sredstvi so boljševik! pridobili nezadovoljne petrograjske mase na svojo stran? Kakšni so bili njihovi bojni klici, kakšne so bile njihove obljube, kaj jo zahteval njihov program?
Najglavnejša točka njihove praktične agitacije je bila zahteva, da naj se nemudoma skliče ustavodajna skupščina (»učrediteljnoje sobranje«). Toda ie v januarju leta 1918., ko so bili oni pod pritiskom javnosti, s katero so di Jej vsaj še nekoliko računali, prisiljeni sklicati u-stavodajno skupščino v Petrograd, so bili ravno oni, ki so jo raz^aali s pomočjo latiških bajonetov, ko se je pokazalo, da so v tej kon-stituanti le velika manjšina in da je večina novoizvoljenega »učrediteljnega sobranja« odločno protiboljševiškega značaja.
Drugo največje bo£jševiško agitacijsko sredstvo je bila borba proti smrtni kazni, katero je uvedel Kerenskij, da bi se vsaj nekoliko discipline ohranilo v arrna di. Kakor hitro pa so beljševiki dobili vlado v svoje roke, so sami na celi črti nemudoma odpravili smrtno kazen in ni bilo niti enega dne v Petrogradu in Moskvi, da ne ibi bili ustrelili nekoliko takoimenovanih »konterrevolucijonarjev«. RcJjševiki so agitirali proti vladi tudi s tem, da so zahtevali, da naj se razpuste vse armade, in delovali so na to, da se odpravi vsaka disciplina • o so pa zavladali oni sami, so takoj organi veliko armado in polagoma uvedli v njej 1 kruto disciplino, kakor je ni bilo na vsem jvetu v nobeni armadi.
NadaJjni bojni klic boljševikov je bil: zahtevamo enakopravnost vsega prebivalstva! Ali ko so prišli na vlado, so sami takoj razdelili vse prebivalstvo v štiri kategorije: 1. rdečo armado, 2. tovarniško delavstvo, 3. uradniške in podobne sloje in 4. inteligenco vobče. Prva kategorija je dobivala na dan po dva iunta kruha, četrta pa sploh nič.
Eno nadaljnih velikih agitacijskih sredstev je bila boljševikom zahteva, da se odpravi tajna diplomacija. Ko so prišli potem oni sami na vlado, so resnično objavili štiri zvezke takoimenovanih tajnih dokumentov bivše ruske vlade in med njimi tudi oni sloviti londonski dogovor med Angleško, Francosko in Italijo, ki je postal javnosti znan šele tedaj. Ko so pa oni sami zavladali popolnoma, so takoj uvedli najtajnejšo doplomacijo, katere se je kedaj posluževala kaka država.
Najznačilnejše za dejanja boljševiške vlade je ustanovitev takoimenovane »rdeče armade«. Jedro tej armadi so bili Latiši in temu jedru so pridružili neštevilno bivših madžarskih, nemških in turških vojnih ujetnikov. Sam turški vrhovni poveljnik Enver paša je organiziral na Ruskem 25.000 bivših turških vojakov in stopil žnjimi v službo boljševikov. Najža-lostnejšo in najkrvavejšo podobo te rdeče armade pa podajajo Kitajci in Hunguzi.
Ko je v Petrogradu tekom leta 1915. pričelo primankovati delovnih moči po hišah in tovarnah, je ruska vlada dovolila prihod Kitajcem in Hunguzom iz Mongolske in drugih vzhodnih sibirskih dežel, tako da se je nabralo tega naroda v Petrogradu nad 100.000. Opravljali so najtežja, najnižja dela: čistili so ulice, nosili drva, premog itd. Ko so se pričele prometne težave ter je začelo primankovati živeža in je jela naraščati brezposelnost, so bili ti Kitajci prvi element, ki je izgubil v mestu vsako materijalno oporo. Njihova beda je prirastla do vrhunca tekom zime leta 1917.—1918., in pomladi leta 1918. so se razkropili vsi po bližnjih petrograj-skih gozdovih, kjer so živeli kakor divje zveri. Živeža pa je primankovalo tudi tamkaj, in dostikrat se je zgodilo, da so začeli loviti ruske otroke iz bližnjih vasi, ki so jih potem zaklali in jedli. Zaradi teh groznih dogodkov je na-

štel.

V Trata, da« 11 OTgvta Itl9.
stala potem cela vrsta sodnih razprav. Bfli tudi niso samo posamezni slučaji, da so Kitajci napravili iz človeškega mesa kloba.se, ki »o jih potem za drag denar prodajali sestradanemu
prebivalstvu v Petrogradu.
Kakšne grozne razmere so zavladale tekom boljševiške vladavine v Petrogradu, kaže naj-: bolje dejstvo, da je zbežalo iz mesta vse, kar • je sploh moglo bežati kam. Od treh milijonov duš, ki jih je štel Petrograd tekom vojne, je zbežalo do pomladi leta 1919. več kot dva milijona in 300 tisoč prebivalcev iz mesta.
Vojaštvo rdeče armade pa je nasprotno živelo prav dobro. Od začetka je imelo po 40 rubljev (okoli 100 K) plače na dan, za vsako uro bojevanja pa je imelo še posebne dijete in poleg tega tudi še polno oskrbo: obleko, prehrano.
Cene produktom v mestu so rapidno rastle. Tako je n. pr. jeseni leta 1918. veljalo pasje meso v Petrogradu: prvovrstno 12 rubljev, drugovrstno pa 8 rubljev funt Cena Črnemu kruhu za ruski funt (40 dek) je bila 150 rubljev. Zato je razumljivo, da se je tisto malo potrebščin, ki so še ostale, moralo plačevati po naravnost neverjetnih cenah. Tako je n. pr. plug, ki ga je bilo pred vojno mogoče dobiti iz Nemčije za 40 rubljev, stal v boljševiški tovarni 3000 rubljev.
Nepopisna korupcija nove boljševiške birokracije je razumljiva na ta način, da se je začelo zbirati okoli boljševikov nešteto temnih elementov, ki so v boljševištvu videli edino le predstvo, kako bi mogli obogateti. Ko so bolj-Eeviki videli svoje prve neuspehe in so ugotovili dejanski, da so se okoli njih zbrali ali ljudje, ki sploh nhnajo pojma o politiki in tem, kaj je mogoče in kaj ni mogoče doseči, ali pa temni elementi, ki so izhajali iz vrst bivših zločincev, reakcijonarcev, žandarjev itd., — je JLenj-n nekoč v svojem obupu zaklical, da je cd sto boljševikov 60 odstotkov tepcev in 39 odstotkov zločincev. Sedanji predsednik čeho-slovaške republike, profesor Masaryk, ki se je nahajal na Ruskem od jeseni leta 1917. do ne-kako srede leta 1918., se jc izrazil ob neki priliki, da obžaluje, da so Lenjina obkrožili sami banditi.
Ko so boljševiki podpisali brest-litovsko mirovno pogodbo, so imeli brezpogojno proti r-ebi vse ljudske mase in celo tudi med socialističnimi strankami večino protivnikov. Nobela dvoma namreč ni bilo, da se je komedija v Brestu Litovskem inscenirala sporazumno med Nemci in boljševiki že mnogo mesecev preje, preden se je dejanski odigrala.
Dve ideji ste bili, s katerima so boljševiki o-periraii <ioigo časa, namreč nacionalizacija in tccijalizacija vsega imetja in vseh obratov na Rvskem. Kazaltf bi se, da v tem pogledu med Id^eviki in delavstvom ni bilo nikakršnega r.esporazumijenja; toda zgodovinsko dejstvo je, na so boljševiki razumevali socijalizacijo po svoje, delavstvo pa po svoje, to je: boljševiki to razumeli pod socijalizacijo obratov podržavljenje, dočim pa so delavci stvar razumeli l -:o, da preidejo s tem odlokom tovarne v •:kc delavcev semih. Tovarne so postale na redir^i posebnega odloka državna last, in je fcilo tudi rečeno v odlcku, da se tovarne kot Cržavna last ne smejo več zavarovati, dočim p so delavci sami na svojo pest zavarovali to-i arne za jako visoko ceno, utemeljujoč to v tavarovalnici s te.n, da bi v slučaju požarja aH
:o škode drugače gotovo ne dobili nikakr-
!r.o odškodnine.
Do 1. ke me;e je šla naivnost v socijalizaciji
. i>v, k? že zgodba s tramvajem v Petro-t radu. Okoli vsakega tramvajskega voza se je i i: reč sestavil majhen krožek izprevodnikov •n oznikev, ki so tvorili svojo »konu-rno«. Vozili so potem s svojim vozom le toliko na -lun, dokler niso nabrali dovolj visoke svote, '.ztero so si potem razdelili med seboj. Kakor e lila pač sestavljena taka kcoitma, je posamezni tramvajski voz vozil po dve, šest, osem
ceset ur na dan. Seveda pa je potem pri razdeljevanju prejemkov prihajalo vedno do neso-i Pokvarjenih voz ni nihče popravljal, in t io se je tudi število tramvajskih voz krčilo t d dne do dne. Zgodilo pa se je tudi, da se jc -v-at sploh ustavil za dva tedna ali še več, zla-
■	i zato, ker tedaj, ko je z?padel sneg, ni nihče
■	: tel čist:! i tirc-v, ali pa če se je pokvaril stroj i elektrarni.
Ir-I iev:ki so odpravili obenem tudi vse stare i ' ene in stare ustanove, med temi tudi sodi-; in odvetništvo, ter so namesto tega ustavili tekoimenovane »revclucionne tribuna-. f katere so vodili popolni neveščaki. Tako • č ni čuda, da so se odigravali na razpravah ' "reverjetnejši prirori. Predsednik sodišča in v leženec sta se psovala z najrazličnejšimi Movkami, na katerih je ruski jezik izredno bo-; t. Izrazi, ki pomenjajo *tepca, falota, lopo-iz■ , so ce stopnjevali do izrazov, ki se sploh )e cajo prevesti na slovenski.
Utemeljeno bi mogel tu vprašati kdo, kako te nic-gel vse to prenašati ruski narod, kako ta ni bilo upora proti takemu početju, ali tako, da se gibanje proti boljševikom niti do Lar.ss še ni izkazalo zadostno?
Uporov proti boljševikom je bilo na vseh ccr.cih in krajih Rusije veliko in ponavljali n se vse do današnjega dne; toda vsak tak u-ccr se je v gl-rvnem izvršil sam zase, brez i. ere z drugimi upori, in zato so tudi bili vsi co vrsti zadušeni. Najznačilnejši v tem po-jlcciu je bil upor v Jaroslavlju severno Moskve pcs-Jadi leta 1818.
j rimer Finske, kjer je razmeroma maloštevilna »bela garda« pregnala pomladi leta 1918. rdečo finsko armado, je bil zelo zapeljiv tudi ta rusko inteligenco po raznih mestih. V Ja-
ilavlju je vladal tedaj silno samopašno bolj-L.i&ki žid Urickij, in sicer tako kruto, da se L; nekega dne mesto uprlo in razglasilo rusko farodno vlado. Boljševiki pa so poslali na Ja-joduvlje vlak za vlakom svoje rdeče armade, hei katero so bili v pretežni večini nemški Jojni ujetniki. Rdeča vojska je oblegala me-j.c, in po zmagi so boljševiki obsodili v sinrt-fro k^en več ket 2000 inteligence in so to ka-Uz tudi dejanski izvršili.
S kakfmi grozovitestmi se vrši boj med ta-tci^iccovano rdečo gardo in belo gardo, naj tzl— Zz naslednji primer. Ko so se uprli po bc. -
to aretirali vae svoje čaataika, to potem m te ča« trnke obsodili v smrtno kasen« katero
so izvršili tako, da so vsakemu zvezali roke na hrbtu, na noge pa mu privezali velik kamen in potem tako vse skupaj žive potopili v morju. Ko so se nekaj tednov pozneje vršila v seva-slopoljskem zatonu dela potapljačev, je prvi potapljač, komaj spuščen na dno, takoj dal znak, da naj ga zopet potegnejo na površino. Ko so ga potegnili navzgor, je ves prestrašen pripovedoval, da se nahajajo na. dnu morja živi mrtveci. Potopljenci so imeli na nogah privezane težke kamne in so zato stali po-poncu. Ker jih je voda pregibala, so bili videti kakor živi. Tega pogleda tudi drugi potapljači niso mogli prenašati in se moralo opustiti delo.
Smrtna kosa. Umri a je gospa Ana Pertot, g>Ta-varica zn:ne narodne rodbin-e v BackovJiah. Po-<£reb se bo v.rštž dar.i:s ob 18 na dorra«5e pokopališče. Prrza-deti rodbini naše odkrito sclal.'e!
»Lac/Jie« (»vrzeli«), K na^resneiam tržaškom ita'IJc ji&rjn listom je pač treba 'prištevati te.iiik »II Mare«, g!asftb za pomorstvo ćn togrntiBO, ako naj ne rečemo celo. da >e morda edini med n/im\ ki mu gre ta označba. Ravno zato pa smo tudi z največjim z«r..:manjem č&tažd v njegov* zadnji nc-■deirski številki (10. t. m.) članek pod it .slovom »Lacune« (»vrzeJt«), v Jcarterem se travi z zadnjima; uig-rede. Vciik del članka govori o socijalnih demokratih, katerim očita, da niso znali vzgojiti svoili deLavski-h mes, da jih niso znali vzgojti po-li ičn-o tako, da br vedeli, da Irmjo pol^g pravic tudi <fc*žnos<ti, da >/h oeso po^č^i, kaj pomenja ci-vHizacrfa. Petem pa se obrača članek proti ita-E;.2nskLm nacč;cna4cefn in pravi dobesedno: »I>o-gedki, ki j'm je vrroik v tej VTZ-dl, so. iz^vasli silno reakcijo, katera se je, ikakor vse reakcrlje, »zpre-vr^a v prekoračenje prave mere. zašla na krivo pet, v zmotno ume vanje, k nasilnostim proti ustrnovam, ki niso b?Je soudeleženo nld oddaleč. Dol rn je premagani včet ajinji uc\ ra:<n%k — av-strilski N-caiec — prcs!av!,:d pJecneoltc^t za veliko-di:incst Italli.'e, pa v Tr-siu italijanska mladina, za-sfe.pljcna po egerčenju, j rablja nacionalnega duha naroda, ki ga je sam: pravičnost :n je ustvarile!} pravicc, in se je dala zavesti v opustošenje učitlli sredstev In knjižnice neke zasebne šote, zaprte že nicsece in mcscce. samo ker Je šola slovenska. Ali je bilo treba toilko. da bi se bilo razumelo, da Slovenci in njihova šola niso v resici v nikakršni zvezi s socijailstičsiiiiil in boljševlški-mi niaulicstacijaml? Ali ie bilo tre^a toliko, da bi se bili spomnili, da so sinovi naroda, ki ie prvak v civilizaciji in spravljivega duha?« Oanek zak!}u-čife s tem. da oldta ©ocija'inCm damokra'tom, da posredna krivda ;za t>e dogodke z-adeva tudi nje, češ. ker v svo'em prota talijanske m internacijcfKi-Hzmu niso mlsilJi na to, da bi pomagali od\Tnlii siuča.-iie rJemonsitacije, ki so v tem sdučaju iz-zvale »izbruhe, ki jih obž^u;e mnogo Jgudž, da, celo njiliovi pcče.iiki sami Zakl'ii;čok: Treba ie pač
izebnazb;,	in nravne.«
M'uimo, da
ten> -izvalanlem r.i treba prL?c:v.n;ti n:-i^sair drugega krt edino la žc;;o, da :*aj tri Kil »li MaTe« ne tli nalovil eluliiii u5eso:n!
f-a čc iih vseaćitlščili je bilo v lanskem tečaju _	19 j •—1919 vseh f kuroa^ 14.945 -sliišatd^v. Dno ie
n^unlaai mornarji v Sevasto^^a ter A iv^i«	0!H Jiniosio »*.«i»>v, 208
tafkov, 50 Rusov, 25 Ukrajincev, 3672 Nemcev, 13 Madiariev, 39 2ktov. Cefto -vseučiMče v Pragi ima 4904 rfnfartdic. 6eSka tetaSka tata fetotam
4732.
Zavarovanie iiseMftep vadništva. Uradno se poroča: V aseonijah, zasedenih po krajevi vojski, tostran premime črte ie povernjeno pokoj-niresko zavarovanje zajsetomh uradnikov in nekaterih ka'tegorij javnrh uradnikov narodni blagajni za scrfjaina zavarovanja (Cassa Nazionale per le ass!curaz.ioni socsaM). Redno razsodišče narodne blgalne tza socijalna zavarovanja je pristoje^' stvamo Bodišče v Trstu.
Izredni obča! zbor »Učiteljskeca društva za Trst in okolico« bo v četrtek 14. t m. ob 12 opokLne m sicer zato, tki obiskovalcem počitniškega, tečaja oe bo -treba prihajati še enkrat v mesto. Dnevni red: L Poročilo predsedstva; 2. Dcpcktžna volitev odbora; 3. Zveza Učiteljskih društev Julijske Benečije; 4. Razno. Radi važnosti predmeta, se vabilo <udi bližnji tovariši. — Odbor.
Sotanek odbornikov »Tržaške kmetijske dražbe« bo vtenes ob 16 v uradnih prostorih.	___
Tržaška kmetijska družba. Nedeljski sestanek na Prošeku ie bii prilično dobro obfeki&n. Preda-va*elj je govoril o poletnih dseiih v vinogradu ter konsta^ral, da so ta deta na Kontovetj-u, Prošeku Sn v Sv. Križu prilično zaostata. Nadcije je govori o kemačni sestavi prosekar-ja. In o*ne«n4 nekatere male razlike v vsebini sfcadk^fja, vsevkupne kase-Line in ekstrakta med konto^sMm, proseškkn in kriškim vumto ter pouJd^al, da bi se merai prošek ar intiesiai vnese gogitvi z ozirom na dobro ime. ki je vžčva v svetovni vinski trgovini. Končno je govoril tudi o vzrokih propadanja sadjarstva v tem okofcšu ter priporočal, da bi se tudi tej panogi posvečalo malo več pažnje.
Pevsko društvo »Jadran« v Trdbčah priredij v nedeljo veselico na dvorišču Konsumnega društva. Na sporedu bo deklamacija, igra »Moč uniforme«, in petje. Odbor vabi na obilno udeležbo. Začetek ob 16.
Promet ▼ pristanišč«. Pripkiii včeraj: »Venezia T. c iz Benetek, »Helouan« iz Meksandrije.
Epileptičen napad. Delavec Mario Zacutta, star 33 tlet stanujoč v ulici Ra-fiineria 9, je včeraj sedel na zidu ob strani ul. Sv. Justo. Nenadoma je debli živčni napad in padel z zidu na tla. Revež je dobil pri padcu razne poškodbe po gkivi in rokah. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal alpe&ati v bolnišnico.
Pes ga je ugriznil. Včeraj je tpri&ei na rešilno postajo deiavec VaCentdo Šusteršič, ker ga je ugriznil pes v desno stegno. DaM so mu potrebno pomoč.
Konj ga je brcnil. Deček Brano Muiirch, je nagajal nekemu konju, ki se ga je Tešil s tem, dia ga je brcnil v levo nogo. Na rešilni postaji so dali dečku prvo pomoč.
Samomor. Valentin Vinc, star 59 let, se je včeraj vračali iz Selca v Rane hi. Spremljala ga 'je hčerka. Ko sta prišla na most čez kenal, ki teče od Selca- proti Ronchivem, je Va'lentin nem^doma skoal v vodo. Vsi poizkusi, da bi ga reši»ti, iso ostali brezuspešni. Sele 10. t. m. so ga našii, toda truplo je že bilo v raz.pa'ienju.
Poizkušen samomor. Včeraj cb 16 so tetoionjraiLi rešilni postaji, da leži v Boschettu neka ženska, ki je izpila »trup. FVLhitei je zdravnik, ki jo je dal odpeiiati v bolnišnico, kjer so ii azprali želodec. Nesrečnica je neka Rozalija S^ ki stanuje v uiici S. Lazzaro 8.
Smrt na Krasu. V soboto sta odšla dva amerikanska vojaka na Kras, kj'er sta pregledovala s-taTe strelske >?arke. Nesreča je hotela, da sta sitc^lla na granato, ki je eksplodirala. Prvi vojak je bii rta mestu mrtev, a fdrugega so težko ranjenega pri-pel-rali v bolnišnico.
Tatvine. V prodajalno Petke Codesovc v ul. Caterina 7 so vdi& neznani tatovi, ka so ukradJK 200 stCkieaHC ilker.jev. Škoda iznaša 1190 lir. — Iz sobe Vincemoe de Vmcenzi v hotelir Balkan so •nejzjioni tal mi uknadfi z-abojock z dragocenostmi, ki velja 5000 fer. — Predsčnočn^im so vdrli v pro-li&JaCno Emffla HlSebranda v ui. S. Lazzaro tatovi. Odnes® so 250 kg moke. Včeraj so aretirali na Gcidoniievem trgu nekega Josipa Novaka in Andreja Iva-ncicha, ker sta prodajala moko. Smatra se, da je ta moka b'Ia .ukr-rad^na pri Hllilebrandu. — Ailojzii D. je ukradel iz ljudskega prenočišča ■nekaj konserv, kd so bl-le namenjene ram stanu-jočitn beguncem. Možakarja so aretlrači.
ECrsjSževnost in umetnost.
Karel Pabor:
Našim mladim.
V	ponedeljek smo čitači v tem iistu pod naslovom »Začetnčkč«, odgovor na g. Mirkovo oceno o »drugem glasben cedram a'tičnem večeru &1 o venske mladine«, katera, je bila objavljena v »Njivi« štev. 13.
V	afgovoru so ie raz videlo, da išče g. Škerl brez miselni h debat. Prepričan sem, da bi mu znal g. Mirk dobro odgovoriti, oesar pa gotovo ne stori, ker se mu bo zdelo najbrže odveč. Človek pa, ki je moral požreti cb:, tista neokusna večera in kn je mr-rail nadalje požiral ocene tistih večerov, ga mine potrpljenje, ko mora še nadalje požirati članke lastne hvale.
G. Rfoččič in g. Mirk sta gotovo zadušila v eeii resnično kritTko onih večerov, to pa zategadel, da ne bi zastavljala onim irrsVaiGm poleta, ki pa je po mojem mnenju zelo nevaren. Ker pa enim mladim še takšne nedolžne kritike niso us'Jre?!e, bedi :orej z moje strani' azirečena resnica: »Tista dwa večera nista na našem k-ulturnem polju začrtcJa niti na?pil4kejše brazde.«
Ce misli g. Skerl, da je človek, ki ga }e zcT>i:s^!a ljutica, doživel v živijenjoi- največji boj, naj se raz-ieče sam d-cma, ■zli pa kvečj«.mu v kakšnem dijaškem tedniku, ne pa na tisifem odru, kjer sta se prci^ kratkim jokate Caikovskij In Cankar.
Ni treba misEtl, da je čfcvetk, kateri je ma^lsal verz, že začetnik na tLteramem polju in <£a mu je ireira zato že klesati spomenik. Kakor pravi Sch.ll-■Icr: »Človek, kateri ni v svcii mlalJctr.i pssiakoval, nI sploh žaved.« Takšna nria^cstina pesem koristi le tista mihirii duši, ki ?o je zapela — duše mas px ne bo s takšno pesmico raameknil niti najmanje.
»Umetnlk-začetnlk r pa je šele tedar, ko «1 ustva^-ri svoj festal »jaz« rn tega vrže v meso. I>a pa sa čiovek-umetnik ustvari &voj »jaz«, mora dolgo tava/ v dušah drugih veli komo v, ^poznal:! u ih namen In uobro, v kateri žive, ali so živeli. Nu-dJže mora spoznaval dobo, v kateri on sam živi in svoj na* men. Dokler pa ne pr-ide do svojega spoznanja in dcCxer hole resnično dovršiti svoj namen, mora mar s-kaj raztrgati, kar je že napisal. To sem videl pri velikih -ljudeh, ki pa veljar/) danes komaj za »zcčetnlke«.
Ce se pa g. &keilu tako dopade Ivan Cankar, naj bi ciiaral še kaj njerovega. če že ne iiz iste knjige, morda pa iz rBe'e krizanteme« kar gotovo poruii njegovo tnz .ev.
Toliko g. Skeriu in njegovim sodrugom. za ka<-tere se bojim, da ne i>cdo. kar Bos ne daj. ;z previsoke višine p-vLii v previdio nižino. — Pa bresz zamere.
• • •
»S poti«. Spisa? Izidor Cankar. FCnj-^a ;e r-knk potopio po Italiji, a * k.o raz 11/f o <"J ikv?.*rh polčasov. V tej knjisi azpozmvgmo lialrjo, kakor i i«	oči «H*eieos2aega zgodovinarja, ki ga1
te toi kar tora trajen obstanek v duši. V frttzn, ki gsL predstav^ Cankar, vkiroo moder-necat čtovtkm, umetnika; vsega mladega, nemtir-nesa in nestalnega. Knjiga odkriva to in ono stran razumevanja modeme umetnosti.
DarovL
— Ob priliki odhodiKce gospice 2ivčeve In gospoda Kodarlča je nabrala »družba L 34'— v prid podružnice >Ljudskega odra« pri Sv. Ivanu.
Olga Berbuč roj. Ribnikar Josip Berbuč
danes poročena. Ljubljana-Sv. Kri2-Cesta, 12. VIII. 1919
Poslano3")
ODPRTO PISMO.
Gospa Micka Steklenica
Trst
Vašemu „poslanemu" od 11. t m. v „Edinosti" si smatram v dolžnost odgovoriti naslednje:
1.	Jaz ne potrebujem javne zahvale za vino, ki ga prodajam.
2.	Jaz ne delam reklame. — Najboljša reklama je zame vino CHIANTI Altini in Seiafini Vaile d* oro. "
Ako se je Vaš soprog povrnil domov, zahvalite se edino tvrdki Altini in Serafini v San Miniato, katera me preskrbuje z najboljšimi vini svojih kleti. Spoštovanjem
J. PARČINA — Trst ulica Torre bianca'20, telefon 29-53.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
MALI OGLASI
se računajo po 10 sto t, beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
4 MOLZNE KRAVE, lepe pasme, in leto star pes se proda. Gava S. Giovanni 1769.	3P56
DVA nova pJuga na prodaj Foizve se v igaiitSlro J uren, Kranjcvas, Dutovije.	3957
SPALNA SOBA in kuhinja ae na prodaj. Ul. Coro-oeo št 3, V.	3958
SPALNA SOBA in kuhinja je ne prodaj. Ui. Lava-retto 641, Barkovije.	3959
SALONSKI GLASOVIR tvrdke Neroetecbek, Ehuiaij se proda po ugodni ceni radi -seiSitve. Ui Bono-roo št. 3, HI.	3960
PRIDNA in poštena Slovenka, Jci zna kuhati, a-šče družina dveh oseb. Lahko delo. Naslov pove ins. odd. Etfinosti.	3961
ŠIVALNI STROJ na prodaj, 90 L. Ul. dežJe Mura 5, II.	3962
UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove inseratui oddelek Edinosti.	3954
NA PRODAJ je težek voz, en pokrit in en nepokrit koleselj. Leopold DekJeva, Vremski Britof pri D*va<&	3947
MLAEK) KOZO z mlekom ki mladega kozlića prodam takoj. Rojan, Motlni 731. Jakob Hvala. 3955
GOSPA HUM AR, ki je bila v času od maindka do oktobra leta 1918 v Murzzuschiagu (Curhaus), se prosi, naj sporoči svoje sedanje bivališče na na>s<!ov: Srečko Kristan učitelj, Ljubljana, Prisojna ul. 3. .	3949
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
KROJACNICA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
GOSLI (skladatelja) prodam radi odpotovanja. Ul. Porporclia 5 111	B 121
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Pojasnila daje lastnik Milavec Anton, mestni redar.
3300
PROSTOVOLJNA DRA2BA najrazličnejših predmetov, kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga, preprog, knjig, slik, dragocenosti itd. itd. Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan v ulici Chiozza št. 7. od 10-12 in od 16-18.	P 126
FOTOGR4F A. JERKIC. Trst. uL delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. - P 1233
Vdovec, 40 let star, s tremi odrastiiml otroki, obrtnik in trgovec na deželi, s 30.000 lir premoženja. išče v svrho žeeitve znanja s primernim dekletom ali vdovo krščanskega mišljenja, ki ima veselje do gospodinjstva. Prednost imajo vdove padliii vojakov na deželi. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost« na ins. odd. »Edinosti«.
[anione Adrlalica di S!ciirta u Trstu.
(Lastna palač:..
Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poiiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Ceiuiškp glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1315) K 516,405.849'—. Cikar obstoja družba, ie bilo v vseh branžah iz-piaćano i>a škodah K 872.453.443'85. Zastopstva v vseli deželnih glavnih mestih in važnejših krajih.
Vozni red parnlkov.
Trst—Pula in istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta Opomol ribjega trga) ob 7 v Piran (8'20), Salvore (8*40), Umag 9*10), Novigrad (lO'lO). Poreč (10*55), Vrsar (11'45). Rovinj (12*25). Fazano (14*10), Puio (15).
Odhod iz Pule: 6*30, Fazana (7*05), Rovinj (8*45). Vrsar (9'20), Poreč (10). Novigrad (10*45), Umag (11*45), Salvore (12*15), Piran (12 50), Trst (14).
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7'45.
Trst —Piran—Portorose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16'15.
Trst—Umag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivši Izolo. Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivši Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8'45.
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dchod v Gradež 18'30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8. 10'45. 12, 15. 19'15. — Odhod iz Kopra: 6, 7. 9'15, 13*30. 1& (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 21. Odhod iz Kopra: 6. 7. 9*15. 13*30. 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Tnsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13.
Sprejme se takoj vo2cn.es*ko
TiPKARICO.
rokler se ne Izvcžba brezplačno. Okrajno sodišče v Vipavi.
Žico za vezanje sena
M 20. imam na prodaj v večji tnnožini. IODOLF HERLiTT - Logatec.

naku Italijanskega In istrskega vina po najugodnejših cenaX noj se obišče zaloga vina SCR1GNER, Sv. Jako!) v hribu štev. 7, od 8.30 do 20.

ZLATARNICA G. PIHO, TRST
se nahaja na Koreu St. 15 (bivSa zatarnica G. ZUl*OVITZ & Fl^lia)
Velika izberi srebrnih la zlitih ui, uhanov, verižic itd.
IZREDNA PRILIKA!
Vino Chianti po L 4.20 dvolitrska steklenica
Maršala in wermouth po .	L 4.40 liter
Žganja po......L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 „
Konjak po......L 9.60 „
Malinovec po.....L 8.— „
Pcmarančevec po ...	L 8w— *
CrIsmancicii,M,Ql. lam 34. ul. 33 alfe 3.
-VČ*?1
I
I ONETtil ZOEJE
z in brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobki
VILJEM TUSCHER zo^Vfeffl
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, U. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer.
J
Ferdo Klein^a^rjeva
italijanskega je:-ka
zelo pri oćnd in pr^ktič« na z vaiami, razgovori, pismi, bese Inim zakladom in z "25(K) izrazi Je prsvknr izl'a. Prodaja in razpošiljajo I. Itoka, Trilt ul. Milana. Cena je L 3.60, vezan i L 4 jJ. Po pošti 50 st ji. Vl»č.
ZOBOZDRAVNIK i2SHaSL£^JaSSI
Cors3 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Ereztolžsuo izdiraijo za clnujimja in umetni zolijs
2ALGGA UR IN ZLATSKIHE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVH v Tratil
TRG GARIBALDI (BARRlEiiA> 3.
Dr. ¥mumm
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioacliino Kossini štev. 12, vogal ul delle Poste, tji Tehniški vodja A. Jolinscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmak.r - Izdir tnje zob »Vj Drtz bolečin. Plombiranj i. Umetni zo'jje. f
Deln. feUv. K 30,100.000. Ressn/a K 3,301.0.0 Ccr.tral a: T^ST
fia [m di fomn 5 - Via S. M))
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kđtor. Ljubljana, Metković, Opitij i Split. Šibenik. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmčao stroco spaiijale p)ils
Sprejema vBoga
na hranilne knjižice proti 31/2% letnim ojrtistim v bancogtro-prometu proti 3Vo letnim )-brestlm. I.'a odpoved naveza ie zneske sprejema po najugodnejš h pogojili, Ki se i:najj ponuditi od slučaja do sluČJja.
Caje v niti\ V3nislaj prjlih (Sa!2> iJ^Ji^i).
Blagajna posluje od 9 do 13