GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 1. MAJ 1961 -fr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Jt LETO X. — STE V. 18—19 DVA DNI KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE OKRAJA KOPER V PORTOROŽU Za nami je sedaj dvodnevna okrajna konferenca SZDL v Portorožu minuli ponedeljek in torek. Po ¡bogati vsebini jo ilahko primerjamo z najbolj uspelimi političnimi manifestacijami zadnjih let v koprskem okraju in njeni plodni sadovi se bodo gotovo močno poznali v družbenem življenju na našem področju-. Predvsem, je konferenca dala — tako v poročilu predsednika OO Gustava Guzeja 'kot pozneje v bogati razpravi — močan poudarek posebno revolucionar- som pristojnosti v delitvi ustvarjenih dohodkov na delavce, ki se s tem popolnoma otresajo vsakega sledu mezdnih odnosov in postanejo gospodarji v pravem pomenu besede. Konferenca je na nodlagi poročila o bodoiih nalogah osvetlila tudi vlogo obratnih delavskih svetov in ekonomskih enot ter seveda določila naloge članov Socialistične zveze v bodočem razvoju socialistične demokracije s posebnim'poudarkom na omenjene spremembe v gospodarskem sistemu. Povzetek izčrpnega poročila .in plodne razprave je izražen v resoluoiji o bodočih nalogah SZDL koprskega okraja. Resolucijo posebej objavljamo v celoti, ker je v njej obseženo vse delo konference in pomeni bogato napotilo za nadaljnje delo. Glavni odbor SZDL Slovenije je na konferenci zastopal Dane Predsednik O O SZDL Koper Gustav Guzej govori delegatom III. okrajne konference SZDL o bodočih nalogah nim spremembam na področju gospodarstva, ker imajo in bodo še bolj imele te spremembe velik vpliv na vse življenje v naši zvezi kom trn. Po izvolitvi delovnega predsedstva s Tonetom Strletom na čelu in izvolitvi organov konference so delegati (265) in gosti (33) poslušali obsežno in izčrpno poročilo predsednika Guzeja o bodočih nalogah Socialistične z,veze koprskega okraja, popoldne pa je konferenca delala v treh komisijah: v komisiji za družbeni in gospodarski sistem (predsednik Lado Mahnič), za problematiko idejno vzgojnega dela (Branko G a b r š č e k) in v komisiji za organizacijsko politična vprašanja (Martin Zug'eil:\ V bogati razpravi so delegati v posameznih komisijah osvetlili mnoga vprašania, ker je bilo videti (tudi Jorek na plenarnem zasedanju |>ference), da vsem še niso po-Fmoma jasna načela in bistvo revolucionarnih sprememb na področju decentralizacije upravljanja v gospodarstvu s preno- Zonet je predsednik Tito zaključil eno svojih velikih potovanj kot glasnik tvornega miroljubnega sožitja v svetu. Po dveh mesčcih se je vrnil z obiska prijateljskih afriških dežel zadpvo-ljen, da se je srečal z narodi in njihovimi voditelji, ki si želijo 3e miru in zagrizeno borbo proti nasilju nad svobodoljubnimi ljudstvi. V Pulju, kjer se je izkrcal z Galeba, so ga v sredo pozdravili in mu zaželeli dobrodošlico podpredsednik Izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik hrvatskega Sabora dr. Vladimir Bakarič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Pepovič, član zveznega Izvršnega sveta državni sekretar dr. M. Brecelj ter številni ugledni državni, politični in vojaški voditelji, Večtisočglava množica Pulj-čanov je ljubljenega predsednika vihamo pozdravila in z odobravanjem sprejela njegove besede o uspešnosti potovanja, saj se je ponovno prepričal, da se vse bolj širi ideja,o čimbolj tesnem sodelovanju vseh naprednih ljudi na gospodarskem, kulturnem in tudi političnem področju. Predsednik Tito je s syojim spremstvom prispel v praznično razpoloženo Ljubljano v. četrtek, 27. aprila, s čestitkami slovenskemu ljudstvu ob 20. obletnici ustanovite Osvobodilne fronte Slovenije. Robida, puljski okraj Vinko J u r c a n in Vlado M r v o š , posebno prisrčno pa so delegati sprejeli zveznega ljudskega poslanca koprskega okraja Marijana B r e c 1 j a , ki je v razpravi kot eden izmed neposrednih ustanoviteljev Osvobodilne fronte Slovenije govoril o dvajsetletnici tega pomembnega dogodka. Bogat doprinos konferenci je dal s svojo razpravo tudi delegat Albert J a k op i č-K a j ti m i r (izvleček na 3. strani). P<3 soglasno izglasovani razreš-nici okrajnemu in nadzornemu odboru so delegati izvolili nov okrajni odbor SZDL Koper, ki bo poslej štel 76 članov, medtem ko ima novoizvoljeni nadzorni odbor 9 članov. Konferenca je ob zaključku slovesno proslavila tudi 20. obletnico ustanovitve OF Slovenije, ki jo je v slavnostnem govoru orisal delegat Stane Škrabar. Njegova izvajanja objavljamo posebej na 3. strani namesto posebnega sestavka ob tem pomembnem zgodovinskem jubileju slovenskega naroda. Prvi maj, ki so ga delavci že v ranem razdobju organiziranega delavskega gibanja razglasili za svoj praznik, za praznik vseh delavcev v svetu, za praznik dela, ima letos pri nas posebno pomembno obeležje. Letošnje leto bo preteklo 20 let od tistih, z usodo delavcev in delovnih ljudi naše dežele odločilnih zgodovinskih dni, ko so ■ko-munisti pozvali delavce v boj zoper izdajalce naše dežele, v boj zoper fašistične osvajalce, v boj za osvoboditev delovnih ■ljudi, ki so ta boj organizirali in z vsemi svojimi močmi planili •v prve borbene vrste. Dve desetletji sta v življenju ljudstva kratko razdobje. Tdda bilanca boja in dela, ki ga je naše ljudstvo oprauilo v zadnjih dveh desetletjih, je tako bogata, da ob njej vsakdo ostrmi. Naša dežela je v rokah delovnih ljudi stopila v \teh letih na pot burnega gospodarskega razvoja: iz gospodarske zaostalosti si odločno utira pot med razvita gospodarstva. V tem silovitem ■gospodarskem vzponu pa se istočasno korenito menjajo družbeni ■odnosi, ki dajejo novih neslutenih sil napredku dežele. Socializem je v naši deželi krepko in smelo prestopil začasne tesne i okvire administrativnega gospodarjenja in pred očmi •celega sveta oblikujejo naši delovni ljudje nadaljnje, nove, naprednejše, doslej samo v napredni teoriji shitene in predvidene •oblike socialističnih družbenih odnosov. Oblikovanje socialističnih odnosov je stopilo v listo fazo, ko si jih povsem neposredno in praktično krešejo delovni ljudje sami: v gospodar&lcih dobrin savii organizira •gajo s sredstvi, llimia •delež drifzbi za skuMief pri nas -frri&o i^azvoji icijah ustanovah izvodnjo in sc, pot ustvarjalci ■i razpola-jo svoj ledu je kjerkoli jrgamznc deltp&n prc logjŠvojtfenellpotrej ' ialiffkčnm lodni drugje v svetu: delavci so praktično postali /amostojni gospodarji. S tem pa je dobilo delavsko samoupravljanje tudi svojo lastno gospodarsko vsebino in storjeni so osnovni koraki za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v smeri neposrednega odločanja. Storjeni so koraki za to, da se začne spreminjati »vladanje nad ljudmi« v »neposredno gospodarjenje s •stvarmi«. Se pravi, stopili smo v razdobje, ko se začenja do-■končna in popolna družbena osvoboditev dela. Prav v teh dneh pred prvim majem se nam je vrnil domov •z znamenitega potovanja po novo osvobojenih deželah Afrike in podrobneje seznanjali člane delovnega kolektiva o svojem delu. Pri tem, ko je nov način delitve dohodka v marsikaterem podjetju mmn Komisija za organizacijsko-politična vprašanja portoroške konference SZDL koprskega okraja med delom Opravljamo veliko delo v utrjevanju socialističnih odnosov V zadnjih dveh letih je tudi naš okraj dosegel skokovit napredek v gospodarstvu, saj je vrednost družbenega proizvoda dosegla lani 65,3 milijarde dinarjev in vrednost narodnega dohodka že 26,2 Okrajno konferenco SZDL v Portorožu so v torek pozdravili s prisrčno besedo in lepim šopkom cvetja tudi domači pionirji milijard dinarjev. Ta tempo razvoja je-nalagal vsem članom Socialistične zveze vrsto odgovornosti pri izpolnjevanju snlošnih družbenih obveznosti, kot so povečanje proizvodnje in obsega poslovanja, izboljšanje strukture in finančnega stanja v gospodarstvu, kakor tudi dosledno izvajanje političnih nalog, ki se nenehno porajajo v procesu gosnodarskega razvoja. Veliko delo je že bilo opravljeno v utrjevanju socialističnih odnosov v kmetijstvu, ki dobiva vse večji obseg, Ze letos bo socialistični sektor kmetijstva prevzel v obdelavo 7,2 odstotka vseh kmetijskih površin, to je več kot 8 tisoč ha, dalje bo znatno razširil živinorejo in poglabljal uveljavljanje družbenega in delavskega uoravljanja v kmetijskih zadrugah. Pri tem so člani SZDL razvili široko dejavnost v tolmačenju bistva naprednejših odnosov na vasi in neposredno vnlivali na tesnejše sodelovanje med zadrugami ter privatnimi proizvajalci. spodbudil proizvajalce na povečanje proizvodnosti iin zanimanje za organizacijo dela, za modernizacijo tehnološkega postopka, kakor tudi za nadaljnjo pot podjetja, se nekateri delavski sveti še vse premalo zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Vendar velja splošna ugotovitev, da politične organizacije v podjetjih, sindikalne podružnice in Socialistična zveza z vedno večjo aktivnostjo vplivajo na vsebinsko izpopolnjevanje samoupravnih organizmov, posebno še, odkar je dan formalen okvir za čimbolj neposredno odločanje proizvajalcev pri delitvi dohodka. Posebna skrb utrjevanju komunalnega sistema Posebno skrb je v zadnjem času Socialistična zveza posvetila utrjevanju .komunalnega sistema. Zato tudi komune postajajo ekonomsko vse bolj zaokrožene samostojne enote. V njih so se organi samoupravljanja sicer močno razvili, saj v njih sodeluje več kot 8 tisoč državljanov, vendar je delo zborov proizvajalcev in zborov volivcev še vedno premalo učinkovito. Tako se zbori proizvajalcev še ne zavedajo v polni meri, da so dejanski usmerjevalci gospodarstva v komuni in zato marsikdaj preveč površno obravnavajo družbene probleme v Droizvodnji, Najbolje obiskani zbori volivcev so na podeželju, a tudi pri teh se kaže, da še niso postali sredstvo ljudskih odborov za večjo aktivnost državljanov pri izvajanju politike v komuni. Po drugi strani pa je ugotovljeno, da so nekateri krajevni odbori in stanovanjske skupnosti s pridom koristile predloge, ki so jih dali zbori volivcev, predvsem kadar je bilo treba urediti krajevna komunalna vprašanja. I Premalo pomoči stanovanjskim skupnostim Kot posebna oblika samoupravljanja so se v zadnjih dveh letih pojavile stanovanjske skupnosti. Le-teh je sedaj 14 in imajo 24 različnih komisij. V njihovem sklopu je tudi 27 servisov, kot so različne uslužnostne delavnice za popravilo stanovanj, šiviljske de- lavnice, servisi za pomoč gospodinjstvom itd. Niso na še- te stanovanjske skupnosti, ki jih upravlja 687 državljanov, ustanovile obratov družbene prehrane, a na splošno realizirajo premalo načrtov, ker razpolagalo s preveč skromnimi sredstvi. V tej zvezi velja omeniti, da tudi gospodarske organizacije ne nudijo stanovanjskim skupnostim .tiste pomoči, kot bi jo lahko, ko gre za nu-denje boljše življenjske ravni predvsem zaposlenim ženam. Krajevne odbore postaviti na pravo mesto Pomembne naloge imajo tudi krajevni odbori, ki jih je v našem okraju 199 s 1186 člani njihovih vodstev. Uspešno se razvijajo v samoupravne organe, ki urejajo razne komunalne zadeve, niso pa še osvojili oblike samoupravljanja, da bi na podeželju imelii podobno funkcijo, kot jo imajo v mestnih naseljih stanovanjske skupnosti. Občinske konference SZDL so predlagale, naj bi občinski ljudski odbori prepustili krajevnim odborom odločanje o različnih lokalnih zadevah, medtem pa naj bi člani SZDL, ki delajo v krajevnih odborih postali nosilci številnih ureditvenih akcij, da bi bila bolj poudarjena vsebinska vloga teh organov lokalne samouprave. Za učinkovito urejanje stanovanjskih vprašanj Skoraj vse organizacije Socialistične zveze so obravnavale graditev novih stanovanj ter upravljanje stanovanjskih poslopij, upravljanje s stanovanjskimi skladi in nakazovale, svojim članom smernice za bolj učinkovito urejanje stanovanjskih vprašanj. Ta problematika je tembolj zanimiva ob ugotovitvi, da je bilo v zadnjih treh letih v koprskem okraju zgrajenih več kot 1500 stanovanj, kar ni moglo v dovoljni meri omiliti stanovanjske stiske. Število prebivalcev se namreč znatno hitreje veča kot število novih stanovanjskih enot. Z novim načinom finansirania stanovanjske graditve bi hišnim svetom, ki jih je v okraju več kot 800 in upravljajo z vrednostjo okrog 50 milijard dinarjev, znatno olajšali finančno poslovanie, če bi tudi v obalnem področju, kjer je brez števila že v prejšnjem stoletju grajenih poslopij, omogočili najetje večjih kreditov za popravila, ne oziraje se na to, da so njihovi skladi za participacijo premajhni. i Šolstvo smo prilagodili potrebam Okrajni in občinski odbori Socialistične zveze-so V minulih dveh letih večkrat razpravljali o vzgojno-izobraževalnem sistemu in samoupravljanju v šolah, o kulturni in orosvetni dejavnosti državljanov, o družbenem upravljanju v zdravstvu, in socialnem zavarovanju in o vlogi poravnalnih svetov. Kar zadeva šolstvo, moramo ugotoviti, da je bilo v zadnjem času na konrskem področju ustanovljenih več novih šol za razvoj visokošolskega izobraževanja in za možnosti izrednega šolanja. Tako je bilo moč pospešiti šolanje kadrov za gospodarstvo in javne službe, ki v vse večji meri III. konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Koper je v dneh 21. in 25. aprila razpravljala o dosedanjem deh> Socialistične zveze našega okraja ter o bodočih nalogah, zlasti v zvezi z uvajanjem novega sistema delitve dohodka. Konferenca Je soglasno odobrila poročilo o dosedanjem delu in o bodočih nalogah ter sklenila, da naj bodo smernice obeh poročil, kakor tudi razprava napotilo organizacijam Socialistične zveze pri njihovem nadaljnjem delu. I. Obdobje med II. in III, konferenco Socialistične zveze okraja Koper je bilo izredno bogato, tako glede gospodarske rasti, nenehnega izboljševanja življenjskih razmer delovnih ljudi, zlasti pa glede razvoja socialističnih družbenih odnosov. Sc prav posebno bogati materialni in družbeni rezultati so bili doseženi po V. kongresu ŠZDL Jugoslavije, med drugim tudi zato, ker • so bila vsa naša prizadevanja v ekonomskem in družbenem življenju tesno oprta na sklepe V. kongresa. Izpolnjevanje njegovih smernic je dalo organizacijam Socialistične zveze močno spodbudo za njihovo vsestransko dejavnost pri razvijanju zavesti ljudi, pri graditvi ekonomske osnove in oblikovanju družbenih odnosov. Konforenca smatra, da morajo ostati smernice V. kongresa SZDL Slovenije, kakor tudi sklepi II. plenuma SZDL Jugoslavije še tudi v nadalje temeljno napotilo za delo vsem našim organizacijam in članstvu SZDL, ki ga dopolnjuje še poročilo o prihodnjih nalogah ter obširna in tehtna razprava na III. okrajni konferenci. II. V tem obdobju, obdobju nadaljnjega poglabljanja socialistične demokracije stopa bolj Ito kdaj koli prej v ospredje vloga socialistične osebnosti, vloga vsestransko razgledanega in aktivnega državljana. Zato je temeljna naloga organizacij SZDL in njenih članov, da osvojijo in dosledno uveljavljajo novi sistem delitve dohodka in s tem povezane odnose v proizvodnji in komuni. Pri tem je zlasti pomembno uveljavljanje oblik neposrednega odločanja v gospodarskih organizacijah in komuni kot so: proizvodne skupine v ekonomskih enotah, zbori volivcev, stanovanjske in krajevne skupnosti, referendum in druge oblike. Pri vseh teh nalogah se moramo boriti proti tehnokratskim in birokratskim pojavom, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje novega sistema, prav tako pa je škodljivo tudi idealiziranje novega sistema, kar zavaja proizvajalce v podcenjevanje stvarnih problemov in težav. Vse to zahteva prilagajanje oblik delavskega samoupravljanja in načina dela političnih organizacij. Neposrednemu upravljanju v ekonomskih enotah ali proizvodni skupini morajo ustrezati take oblike samoupravljanja, ki bodo omogočale neposrednemu proizvajalcu, da sam neposredno vsak čas odloča o vseh vprašanjih, od katerih je odvisno gospodarjenje in njegov osebni dohodek. Neposredno odločanie v ekonomski enoti pa ne sme pomeniti drobitve podjetja, prav taifo pa tudi ne birokratske decentralizacije. Proces demokratične decentralizacije, ki prihaja do izraza v ekonomskih enotah, ki hkrati pomeni vsebinsko trdnejšo povezavo v kolektivu, pa zahteva zaradi naglega razvoja znanosti In tehnike, zlasti pa z uvajanjem avtomatizacije, elektronike večjo in širšo povezavo, če ne celo združevanje gospodarskih organizacij določene panoge. Ob tem ne smemo prezreti in zanemariti negospodarskih dejavnosti, kot so zdravstveni, vzgojni in drugi zavodi, ki dobivajo vse bolj položaj samostojnih samupra/vnih enot v okviru našega družbenega in gospodarskega sistema. Prav tako je nujno potrebno pospešiti in budno spremljati uveljavljanje novih odnosov in novega načina nagrajevanja v javnih službah, kjer v osnovi ne more biti bistveno drugače, kot je pri delitvi dohodka v gospodarstvu. III. Razvijanje neposredne demokracije v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih terja tudi veliko bolj neposredno odločanje v komuni. Zato je osnovna naloga organizacij SZDL, da hkrati z razvijanjem oblik, ki omogočajo državljanom neposredno odločanje o vseh vprašanjih življenja v komuni, razvijajo hkrati tudi zavest občanov o njihovih pravicah in dolžnostih. Neposredna vključitev proizvajalca v življenje komune bo ustvarjala tudi nove odnose med podjetjem in komuno, ki bodo temeljili na zainteresiranosti proizvajalcev v razvoj komune z vsemi dejavnostmi. Taki vzajemni odnosi pa bodo tudi ljudske odbore vedno bolj navajali k hitrejšemu obravnavanju in reševanju potreb gospodarskega razvoja v komuni in potreb njenih občanov. Obsežne naloge, ki jih danes prevzemajo nase ljudski odbori, postavljajo pred Socialistično zvezo delovnih ljudi nalogo: graditev in usposabljanje teh odborov in kva'itelno izboljšanje njihovih služb, kakršne potrebuje komuna. S tem v zvezi je potrebno proučiti vprašanje združevanja posameznih služb ali celo občin zlasti na obalnem področju, ki je enotna geografska, gospodarska in politična celota. Prav tako je potrebno posvetiti posebno pozornost vlogi in nalogam okraja, ki mora vse boli izgubljati značaj družbeno ekonomske enote ter se intenzivneje uveljavljati kot resnična skupnost komun, IV. S tem v zvezi pa ima Socialistična zveza še prav posebno in odgovorno nalogo: dolžna je zagotoviti take metode dela, ki bodo omogočale njenim članom in vsem državljanom, zlasti pa mladini, družbeno uveljavljanje, da bodo lahko samostojno odločali v vseh organih delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. V tem smislu mora postati SZDL vse bolj oblika samoupravljanja, javna tribuna in organizator take ideološko-politične aktivnosti, loi bo tesno povezana z našo družbeno politično prakso, usposabljala državljane za samostojno odločanje. Socialistična zveza bo morala zlasti organizirati državljanom svobodno izmenjavo mnenj in se dosledno boriti proti vsem pojavom dušenja kritike in svobodne misli. Ta mora postati tudi najvažnejša naloga vseh političnih in družbenih organizacij. S tem bomo sprostili pobude državljanov, ki se ne morejo več zadovoljiti z naknadnim obveščanjem o že storjenih ukrepih, temveč morajo biti o vseh problemih sproti seznanjeni tako, da bodo pri njihovem reševanju lahko tvorno sodelovali. Vse organizacije morajo dajali odločno podporo vsakomur, ki se zavzema in bori za napredna stališča in proti birokratskim in drugim negativnim pojavom. Vse organizacije SZDL, zlasti pa občinski odbori SZDL morajo neprestano izpopolnjevati metode dela tako, da bodo sposobni analizirati in neprestano spremljati družbene pojave ter sprejemati primerne ukrepe za dosledno iz/vajanje omenjenih političnih nalog. © # terjajo od posameznika čimbolj solidno strokovno znanje. Večje težave pa so z rednim šolanjem. Skokovito povečanje števila šoloobveznih otrok, ki jih' je bilo leta 1956 okrog 12 tisoč, v letošnjem šolskem letu -pa jih je že 16.521, je marsikje postavilo resno vprašanje, kako naj bd bil organiziran pouk, da ne bi trpela njegova kvaliteta. V koprskem okraju je tudi sedem srednjih šol s 1.272 dijaki, dalje 6 šol za kvalificirane (Nadaljevanje na 8. strani) Delovno predsedstvo III. okrajne konference SZDL Koper v veliki sall hotela Palače v Portorožu minuli ponedeljek it OKRAJNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE * OKRAJNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE * OKRAJNA KONFERENCA IZ RAZPRAVE TOVARIŠA ALBERTA JAKOPIČA-KAJTIMIRA Sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir razpravlja na plcnar-em zasedanju portoroške konference SZDL koprskega okraja Splošnih receptov nI mogoče dati, važno pa je, da sleherni kolektiv vzame v roke vse materiale, da upošteva svojo razvitost, bolj ali manj enotno proizvodnjo in da konkretno sooči stanje svojega podjetja s principi decentralizacije upravljanja. V tem razpravljanju bo prav gotovo vzklilo še mnogo drugih problemov, kajti naš proizvajalec se bo izpremi-njal v gospodarstvenika na svojem delovnem mestu in v svoji ekonomiki enoti. To pa je stvar, ki zahteva izredno mnogo naporov in veliko sistematičnega idejnopolitičnega dela. Tovariš Marijan Brccelj je obudil delegatom spomin na ustanovitev OF ali onem delovnem mestu tudi take proizvajalce. Ena najbistvenejših nalog slehernega člana naših gospodarskih organizacij je, da približa politično, ekonomsko, vzgojno in izobraževalno de- Novi okrajni odbor SZDL Koper Apollinlo Abram, Mario Abram, Marija Aljančič, inž. Peter Aljančlč, Feruccio Bartole, Jože Baša, Miran Bertok, Maks Bile, Jože Bizjak, Rast-ko Bradaškja, Zora Cergonja, Jože Cesar, Andrej Cerkvenlk, Rado Cotar, Dnšan Dekleva. Alfonz Dolhar, Marko EJacl, Alenka Faganell, Davorin Ferligoj, dr. Luciano Ferfoglia, Ida Gec, Nerino Gobbo, Gustav Guzej, Tone Gustinčič, dr. Polde Hladnik, Albert Jakopič-Kajtimir, Ezio Jazbec, Mirko Jelerčič, Leopold Jerman, Franc Karo, Ljubo Karan, Janko Kruh, Alojz Kastellc, Marica Kocjan-čič, Črtomir Kolenc, Jolanda Kos, Olga Koželj, Anton Krebelj, Franc Krnel, inž. Ivan Kukovec, Tončka Lekšan, Peter Likar, Albina Ljubič, Ferdo Lovrenc, Marija Majer, Ivan Mavsar, Jakob Mršnlk, Miro Okretič, inž. Franček Pajenk, Franc Pečar, Franc Peganc, Rado Pišot-Sokol, dr. Vaclav Pišot, dr. Svetozar Polič, Ro-zika Polh, Ivan Popit, Martin Pra- ; V jubilejnem letu naše revolu-j cije, sredi obilice dela za lepše •""vljenje delovnih ljudi naše so-ulistične domovine, ko zánjenlo vse večje sadove naših na-; porov — praznujemo letos še : bolj slavnostno praznik delov-; nih ljudi vsega sveta — 1. MAJ in čestitajo vsem prebivalcem okraja Koper i OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV : OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE : OKRAJNI ODBOR! ZB M OB, ZWI IN ZROP KOPER obvestilo Obveščamo vse bralce in naročnike, da je današnja šte-lilka dvojna in zato bo iz-51a naslednja številka šele 12. maja. Uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana ček, Danica Prelc, Boško Savič, Jože Sedmak, Albin Simčič, Desanka So-slč, Ema Stepančič, Boris Snuderl, Marjan Stefančič, Fani Straus, Franc Troha, Mirka Valentinčič, Oskar Venturini, Srečko Vllhar, Marija Vo-grič, Milan Zakrajšek; Jože Žižek, Vinko Znidarčlč in Martin Zugelj. NADZORNI ODBOR Franc Cehovin, Danilo Gustinčič, Franc Kirn, dr. Stanko Kovačič, Franc Koritnik, Niko Laos, Slavko škrinjar, Katarina Veliar in Alojz Zetko. IZVRŠNI ODBOR OO SZDL KOPER Novoizvoljeni okrajni odbor SZDL se je takoj po končani konferenci sestal na prvo sejo in se na predlog člana Alberta Jakopiča-Kajlimira konstituiral. Izvolil je izvršni odbor, v katerega so prišli Gustav Guzej — predsednik, Apollinio Abram — podpredsednik, Miro Okretič — sekretar, Albin Simčič — blagajnik, za člane pa: Peter inž. Aljančič, Rastko Bradaškja, Rado Cotar, Ezio Jazbec, France Krnel, Oskar Venturini in Marija Vogrič. »Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila nujna posledica zgodovinskega razvoja na Slovenskem, saj je imela KPS z ustanovnimi skupinami Osvobodilne fronte akcijski sporazum že pred aprilskim zlomom stare Jugoslavije. Vobče pa je vodilna sila v OF, KPS, že dolga leta prod vojno, zlasti pa zadnja leta pred 1941, slovensko ljudstvo nenehoma in z vsemi mogočimi sredstvi pripravljala na edini možni način nacionalne ohranitve, če se namreč vse naše ljudstvo združi v enotno narodnoosvobodilno, hkrati pa socialno-revolu-cionamo akcijo okrog Komunistične partije Slovenije, Ze leta 1938 je tovariš Edvard Kardelj v svojem delu .Razvoj slovenskega narodnega vprašanja', ki ga je pisal v zaporu, temeljito utrl pot poznejši dejanski združitvi ogromne večine slovenskih delovnih množic z napredno inteligenco v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Tovariš Kardelj je tedaj zelo jasno podčrtal usodno povezanost narodnoosvobodilnega boja malih narodov s splošnim vprašanjem boja proti imperializmu, kot sistemu, po drugi strani pa je prepričljivo razložil nujno povezanost in nujnost združevanja vseh tistih naprednih jn demokratičnih sil, ki že po svoji socialni vlogi izključujejo narodno zatiranje. Skratka, tik »red najbolj usodno uro v zgodovini slovenskega naroda je pozival delovno ljudstvo k strnjenemu boju za uveljavitev njegovih nacionalnih m socialnih pravic pod zastavo Partije. Kako svetal in daleč naokrog viden je bil v najmračnejših dneh slovenske zgodovine kažipot, ki ga je svojemu ljudstvu in tudi ustanoviteljem OF postavila Partija že v letih pred vojno, lahko presodimo tudi po naslednjih velikih besedah, ki jih je bil tovariš Kardelj leta 1938 zapisal v omenjeni svoji knjigi: ,Veliki demokratični boj, ki ga bijejo danes zatirani narodi proti imperializmu, je uvod v popolno zmago resnično demokratične revolucionarne misli, katere nosilec morajo biti samo široke ljudske množice na čelu z delavskim razredom, se pravi socialistične družbene sile.' In dalje: ,Rast obče-človeške kulture je odvisna od zavesti o občečloveški skupnosti, o skupnih interesih ljudstev vseh jezikov. A ta zavest bo rasla vzporedno z razvojem proizvajalnih sredstev, z novimi oblikami družbene delitve dela, z napredkom socialističnih družbenih odnosov. Ta proces bo postopoma vnašal v nacionalne forme novo občečloveHko vsebino IIn V>- tem ojiravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov, ne da bi uporabljali nasilje nad stvarmi. Nasprotno, kolikor intenzivnejši bo razcvet nacionalnih kultur, toliko bogatejša bo občečlo-veška kultura. V tem smislu torej tudi govorimo o stapljanju narodov v občečloveško skupnost' Na takšnih žlahtnih in neminljivih osnovah in perspektivah je bila ustanovitev OF med zgodovinsko najpomembnejšimi dejanji slovenskega naroda. Po prvem letu množične, v političnem in akcijskem pogledu sila razgibane borbene dejavnosti Osvobodilne fronte pa je duša in sekretar njenega Izvršnega odbora tovariš Boris Kidrič v prvo-maiski številk' »Dela«, glasila CK KPS, leta 1942, podčrtal revolucionarni program OF in odkrito nakazal vse postopnejši porast demokratične slovenske revolucije v socialno osvoboditev delovnega ljudstva Slovenije. V. tem procesu pa sta Partija in OF vendarle vselej zelo pretehtano prenašali težišče svojih akcij na reševanje tistih vprašanj, ki so bila v določenih obdobjih najbolj pereča. Da bi videli, kako pravilna je bila takšna praksa, ki je svojstvena še danes v borbi vseh tistih narodov, ki se na podobnih osnovah z uspehom bore za svojo svobodo, mi dovolite ¡oonoviti še druge znamenite Kidričeve besede, ki jih je zaoisal v julliiski številki ,Dela' leta 1942. Takole je tedaj učil: ,Osvobodilne sile katerega koli naroda, ki bi takega širokega značaja vojne za svobodo naroda ne znale razumeti in upoštevati, temveč bi ga ožile — čeprav samo na lastnem sektorju. — z zavestno predčasno razredno diferenciacijo sestavin osvobodilnega boja, bi brez dvoma preskočile etapo, oslabile borbeno moč lastnega naroda, hkrati pa tudi moč celotne svetovne protifašistične fronte.' Danes, po dvajsetih letih od ustanovitve OF slovenskega naroda, in danes, ob tolikerih novih zmagah ob osvobajanju narodov Azije, Afrike in Amerike iz'kolo-nialistiónih spon imperialističnih sil šele lahko precenimo, kako neslučajna, ampak načrtna in globoko pretehtana je bila zmagovita pot OF slovenskega naroda, kako pravilna, odrešilna in obče-človeška so načela, ki so jih tovariši Tito, Kardelj, Kidrič in drugi naši politični voditelji v imenu KPJ že v letih pred, pa med narodnoosvobodilno vojno in ljudsko revolucijo ter po osvoboditvi vsajali v srca naših Ijucfc-skih množic. Vsem vam je v živem spominu vsa zmagovita pot OF oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je no dokončanih nalogah nacionalne osvoboditve pod vodstvom tovariša Tita povsem prešla na edinstveno, prav tako zmagovito pc*t graditve in poglabljanja naših notranjih socialističnih odnosov in s tem na pot postopnega ustvarjanja vse leDših in lepših življenjskih pogojev za vse delovne ■ljudi v naši deželi. Hkrati pa je prišla v prve vrste svetovnega boja za mir, za bratstvo, za sodelovanje in medsebojno pomoč med vsemi demokratičnimi ljudstvi sveta.« (Iz slavnostnega govora tovariša Staneta Škrabarja v počastitev 20. obletnice ustanovitve OF na III. konferenci SZDL okraja Koner. Med odmorom na terasi hotela Palače v Portorožu Zelo pomembna je tesna povezava Socialistične zveze z dnižbeno-politič-nlmi organizacijami, kot so sindikati, LMS, ZB NOB. zveza ženskih društev in druge, ker vključujejo v svojih vrstah velik del prebivalstva našega okraja. Da bi bilo .to sodelovanje tesnejše, so razne komisije SZDL prirejale posvetovanja s predstavniki družbeno-političnih organizacij. In predvsem v mestih je bilo opaziti bolj vsklajeno delo pri raznih prireditvah, akcijah, proslavah, posebno še, ker je bila medsebojna pomoč izdatnejša kot minula leta. SINDIKATI Sindikati so najmočnejša organizacija, ki so kolektivni član SZDL, kajti v 29B podružnicah združujejo skoraj 30 tiisoč državljanov. Njihova glavna naloga je predvsem nudenje pomoči delavskemu in družbenemu upravljanju in reševanju komunalnih problemov ter družbenega standarda nasploh. VeUko torišče dela imajo tudi v prirejanju raznih kulturnih in športnih prireditev. Ker Jc bilo opaziti v zadnjem letu tesnejše sodelovanje sindikatov s SZDL, jo marsikje bilo moč hitreje in uspešneje uveljaviti nova gospodarska načela v zvezi z deUtvijo dohodka ln s povečanjom produktivnosti dela. LJUDSKA MLADINA Tudi organizacije Ljudske mladine so uživale znatno skrb SZDI, za izboljšanje dela. Zato se že kaže sme- organizacije lejše vključevanje mladine v razlii-no samoupravne in oblastvene organe ter večanje njenih pobud pri obravnavanju in urejevanju družbenih vprašanj. Danes je v vodstvih krajevnih organizacij SZDL skoraj ie četrtina mladih ljudi, v novoizvoljenih občinskih odborih pa je okrog 13 '/o mladih članov. Posebna obffika dela Ljudske mladine so klubi mladih proizvajalcev, ki predvsem skrbijo za strokovno izobraževanje. ZVEZA BORCEV V koprskem okraju je 10.700 članov Zveze borcev. Tudi U so kolektivni člani SZDL. Njihova dejavnost je v zadnjem letu zavzela veliko širše področje, zlasti glede urejevanja življenjskih pogojev članov, zgodovinske ln spomeniške dejavnosti ter v poglobljeni skrbi za izboljšanje materialnih pogojev šolanja otrok padlih borcev. KAKO JE Z ŽENAMI V Socialistični zvezi je več kot 35 '/» vseh žena. ki Imajo splošno vo-11 In o pravico. Lani se Je vključilo v odbore krajevnih organizacij 173 ln v občinske odbore SZDL 18 žena. Zelo veliko je tudi vključevanje žena v delovni proces in zaradi tega je v delavskih svetih že okrog 20 ■/« od-bornlc, v upravnih odborih 2S %, a v zadružnih svetih 12 •/«. Največje torišče svojega dela najdejo žene v vzgojnih iu nekaterih zdravstvenih organizacijah. •Rovariš Albert Jakopič-Kajtimir je razpravljal o osnovnih pomanjkljivostih, ki zavirajo hitrejši razvoj go-¡,-podarskega sistema, o nekaterih pojavih birokralizma, konzervattvizma in tehnokriticizma. Ker principi našega novega družbenega sistema niso preprosti, je izredno kompleksna ln teika naloga tudi Izboljšati notranjo organizacijo podjetij ln približati politično ekonomsko-vzgojnl elan našemu proizvajalcu. Preprosto ni tudi vprašanje decentralizacije upravljanja v posameznih gospodarskih organizacijah in obstaja še vrsta nerazčiščenih elementov, kaj Je ekonomska --— pogon, obrat itd. Imeli smo namreč primere, je rekel med drugim tovariš Kajtimir, da se je govorilo, da bodo postale naše enote krute edlnice, ko" bomo nagrajevali po učinku in da hočejo iz svoje srede izluščiti vse tisto, kar ni rentabilno. Pojavljajo se tendence, da se ne brigajo za ljudi, ki niso dovolj fizično sposobni in pravijo, naj se briga zanje občina. Verjetno ne bo potreben kdo tretji, ki bi reševal ta vprašanja, vendar pa je potreben socialistični proizvajalec, to je človek, ki bo znal upoštevati človeka in pravilno gledati na svojega sotovariša. Seveda ne gre zagovarjati tistih, ki. so leni ali se nočejo strokovno kvalificirati, vendar pa ne moremo z njimi primerjati ljudi, ki že dvajset let vlagajo v delo vse svoje sile, ali na primer borce in invalide. Naša družbena dolžnost je, da zaposlimo na tem lo direktno na delovno mesto vsakega človeka v vseh proizvodnih organizacijah našega okraja. Isto velja tudi za neproizvodne organizacije, kjer prav tako uvajamo novo delitev dohodka, to je v zdravstvu, šolstvu Itd. Zato bi morala sleherna gospodarska organizacija pripraviti svoje ekonomske tečaje, na katerih naj čimprej pokažejo vsakemu proizvajalcu osnovne principe novega gospodarjenja, da bo jasno seznanjen o nujnosti tega naprednega -razvoja in da bo spoznal vse probleme lastne gospodarske organizacije. Komisija za družbeni in gospodarski sistem na okrajni konferenci SZDL Koper v Portorožu minuli ponedeljek popoldne med delom * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH A Vi Po treh letih je Turistično olepševalno društvo v Sežani zopet oživelo. Čeprav se je Iniciativni odbor zbral šele 1. marca, sta bila doslej že občni zbor dn prva seja upravnega odbora. Najbližji načrt društva, ki mu predseduje Viktor Saksida, je, sodeč po sklepih zbora in odbora, ureditev zunanjega videza mesta, kasneje pa naj bi radij njegovega delovanja segal vse tja do Škocjanskih jam, Lipice, STANOVANJSKI SKLAD NA RESETU Poročilo upravnega odbora sklada ugotavlja, da se sredstva iz leta v leto večajo, 195G. leta je razpolagal sklad z 91 milijoni dinarjev, lani pa že z 230 milijoni. Vendar število novozgrajenih stanovanj ni naraščalo v sorazmerju s sredstvi sklada in soudeležbo investitorjev. Vzrok za to je v stalnem dviganju cen gradbenemu materialu ter uslugam gradbenih podjetij. V poročilu upravnega odbora sklada je poudarjeno, da bo treba poiskati pot k cenejši gradnji. Predvidoma bo razpolagal sklad letos z nekaj nad 300 milijoni dinarjev. S soudeležbo gospodarskih organizacij in drugih pravnih oseb bo sklad dogradil in začel graditi naslednje stanovanjske zgradbe v Novi Gorici: 20-stanovanjski stolpič, «-stanovanjski blok z lokali ob Kidričevi cesti, komunalni blok ob Delpinovi cesti ln stolpnico. »ZDRUŽIMO MOČI IN IZKUŠNJE« Tri zadruge so se v občini Videm-Krško združile v eno močno. 172 ha svojih zemljišč ima zadruga, konec leta jih bo že 212 ha, do konca petletke pa vsaj 850 ha. Letos bo zadruga ustvarila 350 milijonov bruto proizvoda, v letu 19G5 pa ga bo približno 500 milijonov. Kmetijska zadruga bo imela tri poslovne enote: gospodarski obrat, svoj proizvodni obrat fs specializirano nrn-' izvodnjo na Sremiču, v Stari vasi in na Zadovniku) ter poslovno enoto za ostalo dejavnost. Vsaka poslovna enota bo Imela svoj delavski svet in UO. V živinorejskem obratu na 2adov-nllcu bodo povečali število goved s 70 na 120, Na Trški gori bodo uredili ribezov nasad na površini 10 ha. regulirali potok Pašnik, ki poplavlja 15 ha obdelovalne zemlje. V Stari vasi bodo uredili sodobno vrtnarijo na površini 10 ha, na Poišči breskpv nasad na površini 3,5 ha, na Sremiču je od 12 ha vinogradov dobršen del na žičnih oporah, površine pa bodo razširili in obnovili še 50 ha vinogradov. pp^p^p: gp POKLIC — VAŽNA ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV Zavod za zaposlovanje delavcev in Železarski izobraževalni center na Jesenicah sta v avli osnovne šole na Jesenicah odprla razstavo o železarskih poklicih. S fotografskimi posnet-ti in železarskim orodjem sta prireditelja v dobršni meri uspela prikazati občinstvu železarske poklice. Med razstavljenimi predmeti so tudi razpisi prostih učnih mest, kar smo na dosedanjih razstavah pogrešali. Ob tej priliki je 2elezarskl izobraževalni center izdal droben clklostl-ran zvezek »Poklic — važna življenjska odločitev«, v katerem so navedeni pogoji za vpis" v železarsko industrijsko šolo ln možnosti, ki jih imajo absolventi te šole. POTUJOČA ZOBNA AMBULANTA Na zadnji seji je Svet za zdravstvo ObLO Lendava sklenil organizirati potujočo zobno ambulanto za šolsko mladino, odpreti novo ambulanto v Turnlšču 1er ukiniti zobno ambulanto v Veliki Polanl In v Dobrovnlku. Sklep o ukinitvi zobne ambulante v Veliki Polanl je Svet sprejel predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja te ambulante. Zaradi nadurnega dela osebja nastaja vsak mesec za 30.000 dinarjev zgu.be. Poleg tega pa bi biLi potrebni znatni zneski za opremo ambulante. Teh sredstev pa trenutno nI, ker so bila namenjena za potujočo zobno ambulanto, ki bo začela že letos delati. Štanjela, Komna in še do drugih krajev občine. Sežana, ki je na pragu države, pa tudi iz navadnih higienskih in estetskih vidikov je — priznajmo — pogrešala društveno dejavnost na tem področju. S samim prebujenjem društva in njegovimi načrti 'pa seveda še nI vse urejeno. Tudi ne bo zadostovalo prizadevanje nekaterih posameznikov, če odziv no bo množičen. Zato ni prav nobenega razloga, da ne bi vsa podjetja, zavodi, hišni sveti in ustanove sledile zgledu gostinskih in nekaterih drugih podjetij, ki so že podpisala izjave o včlanjenju v TOD in dejavno pripomogla k lepšemu zunanjemu videzu mesta, Ccsa vsega je v mestu preveč in kaj vse manjka! Potrebni bodo mnogi ukrepi in čas, da bo Sežana postala lepša. Toda treba je začeti. Turistično olepševalno društvo je razpisalo nagrade za ureclLtev okolice hiš in zgradb, za gojenje cvetlic itd. in imenovalo že dve komisiji: za ureditev zunanjega videza mesta ter za turizem in kulturne spomenike Bilo bi lepo in prav, če bi se prebivalci, od najstarejših ln najmlajših ter vse organizacije — gospodarske in druge — odzvale vabilu za ureditev lepšega in bolj domačega okolja, ft, 4 ^f ' NllliP tlf m^-mc s«»!! 1 fci^swiísr ............ • " ■■ ' .....h-t'H m^smP^Wm, *'r ■ : V^^-IPfT^..... IZPITI V GOSTINSKEM CENTRU V gostinskem Šolskem centru hotel »Galeb« v Kopru sojbili v petek in soboto 21. in 22. aprila zaključni izpiti za udeležence daljšega tečaja za pridobitev pol-kvalifikacije v gostinskih poklicih. Za izpit je bilo pripravljenih 22 udeležencev tečaja iz vsega koprskega okraja, Pretežni dol seveda z obalnega področja, V gostinskem šolskem centru hotel »Galeb« v Kopru sta -^oleg tega v teku dva Jetnika gostinske šole, ki jo obiskuje skupno 60 vajencev. RAZGIBANO DELO AVTO-MOTO DRUŠTVA V IIRPELJA, % Izpita, ki je bil 20. aprila 1901, se je udeležilo 21 kandidatov (od teh 19, ki so obiskovali tečaj, in 2, ld na tečaj nista hodila). Pri pismenem delu (izpita iz prometnih predpisov jih je padlo 8, to so tisti, ki niso pravilno odgovorili na več kot G od 3G vprašanj). Na praktičnem delu Izpita pa so padli še 3 kandidati. Po praktičnem delu izpita so kandidati še odgovarjali na vprašanja iz moto-roznanstva. Izpit Je uspešno opravilo 10 kandidatov. Na sliki: na izid izpraševanja čakajo USPEŠNA OBČINSKA KONFERENCA ZVVI V IZOLI V soboto. 22. aprila ie bila konferenca občinskega odbora ZVVI Izole. O delu odbora Zveze vojaških vojnih invalidov je poročal Vlado Dujmovič. Delo odbora se je odvijalo v luči sklepov zadnje letne konference in programa v počastitev 15-letnice obstoja organizacije ZVVI. V tem času so rešili vprašanje zaposlitve članstva, za prekvalifikacijo in v šole pa se je prijavilo sedem članov. V počastitev 15. obletnice obstoja Volitve v Javoru Člani delovnega kolektiva lesne industrije Javor v Pivki so 21. aprila izvolili nov upravni odbor podjetja, 27. aprila pa nove delavske svete v vseh obratih Javora (obratne delavske svete) v Pivki, Postojni, Prestranku, Bel-skem, Podgradu, Baču in Korit-nicah. Ze predvolilna dejavnost je bila živahna, saj so bili v novih pogojih gospodarjenja, nagrajevanja po učinku dela in zaradi novega načina delitve dohodka neposredno zainteresirani, da v nove organe delavskega samoupravljanja izvolijo ljudi, ki jim najbolj zaupajo, da bodo znali prav obrniti vsak dinar. ZVVI so priredili razne šnortne igre v občinskem in okrajnem merilu, najbolje so se odrezali v kegljanju, balinanju in šahu. Čeravno je organizacija številčno šibka, saj šteje le 218 članov, je vendarle zelo delavna. Člani organizacije aktivno sodelujejo v vseh političnih in družbenih organizacijah. Ob koncu konference so sprejeli sklep, da bodo skrbeli za zdravstveno in 'stanovanjsko vprašanje, za prekvalifikacijo in šolanje nekaterih članov, da bodo še nadalje skrbeli za otroke padlih borcev, še posebej pa za otroke umrlih in siromašnih članov ZVVI. Ob praznovanju 20. obletnice vstaje bodo sodelovali z organizacijami ZB in SZDL. Na obenem zboru hrpeljskega Av moto društva, ki se ga je udeleži? okrog 40 članov, so kritično pregledali dosedanje delo društva in ugotovili nekatere administrativne pomanjkljivosti v zvezi s statističnimi evidencami, članarino in 'podobno. V preteklem letu so organizirali tri tečaje, in sicer dva za motocikliste in enega za mopediste, kar je članom v veliki meri pripomoglo do uspešnega . opravljanja izpitov. V kratkem bodo pričeli s tečajem za amaterske avto-mobiliste in motocikliste. Društvo je dalo pobudo tudi za predavanja o prometnih predpisih za šolsko mladino ln odrasle. V letošnjem letu bodo organizirali v povezavi z Ljudsko tehniko tudi predavanje o praktični uporabi električnih gospodinjskih naprav. V občini je sedaj registriranih 109 avtomobilov in večjih motociklov, razen tega pa vsak dan narašča število lastnikov mopedov, kar je tudi značilno za nagel vzpon življenjskega standarda na tem področju. Izvolili so nov 15-članskl upravni in tričlanski nadzorni odbor. -va- V sodelovanju z Okrajno obrtno zbornico Koper je Ljudska univerza v Sežani uspela letos razširiti svojo sistematično dejavnost tudi na organe delavskega samoupravljanja. S tem je bilo sprovedeno v življenje priporočilo občinskega zbora proizvajalcev, po katerem naj bi se člani novoizvo-ljenil delavskih svetov ln upravnih odborov seznanili z najvažnejšimi vprašanji na področju družbenega in ekonomskega življenja. Tako je dva seminarja, ki sta obsegala po enajst predavanj, obiskovalo skupno 9G slušateljev. Tudi v ostali dejavnosti Ljudske univerze so bili zabeleženi lopi rezultati. Enaintrideset predavanj v »Soli za starše« je poslušalo 1984 oseb, 9 predavanj v »Soli za življenje« pa 480 oseb (slednji ciklus še ni zaključen). Predavali so: prof. Franc Pedi-ček, prof. Drago Uiaga, dr. Marija Krakovjeva, dr. Franta Mis in Helena Puharjeva. Pivi predavatelj ima tudi velike zasluge pri organizaciji predavanj. Prihodnjo jesen bo »Šola za življenje« v Divači, Komnu in Senožečah, »šola za starše« pa v Komnu in Senožečah. In končno: G9 poljudnoznanstvenih predavanj je obiskalo 3335 oseb, 76 vzgojnih in dokumentarnih filmov pa si je ogledalo 3850 gledalcev. V Postojno je prispela štafeta mladosti 2. aprila ob 20.45. Na sliki: prihod štafete Kot vsako leto je tudi letos priredila Glasbena šola v Ajdovščini lep glasbeni večer, posvečen 20. obletnici revolucije in vključen v številne prireditve v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Na produkciji, ki je bila 13. aprila, so sodelovali učenci klavirskega in violinskega oddelka, nastopil pa je tudi mladinski pevski zbor osnovne šole pod vodstvom profesorice Kalinove. Glasbeni večer je sicer znova pokazal, da učenci pod vodstvom svojih učiteljev skrbno in resno delajo, vendar pa bi šola lahko dosegla lepše rezultate, če se ne bi borila z velikimi težavami, ki so predvsem kadrovskega značaja. Ne samo, da bi bilo z izpopolnitvijo glasbenih učiteljev olajšano delo, ampak bi lahko ustanovili nove oddelke, na katere bi se mladi ljubitelji glasbe z veseljem vpisali. B. P. Prvi poskus piranske Ljudske univerze z organiziranjem tako Imenovane »Ljudske tribune« je zelo dobro uspel. Kaže, da je že sama napovedana nova oblika »predavanja« vzbudila zanimanje prebivalstva, kajti Dom družbenih organizacij je bil v potek zvečer skoraj popolnoma poln — vsekakor je bil odziv mnogo boljši kot ob dosedanjih predavanjih. Kakor smo že poročali, je tema razgovora bila »Vse o turizmu v piranski občini«. Načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Piran Miran Fux je najprej podal kratek zgodovinski pregled razvoja turizma v svetu in pri nas oz. v piranski občini, potem pa so on in še podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec in direktor Turistične uprave Piran—Portorož odgovarjali na postavljena vprašanja. Ta so zajemala tako rekoč vsa področja turizma, najbolj pa so bila poudarjena tista o pomenu in koristih turizma za posameznega prebivalca turističnega področja, o nameravanih ukrepih ter Investicijah za nadaljnji razmah turizma ln o delu turističnega društva v zvezi z zasebnimi sobami, prireditvami in ocvetličenjem ter olpešavo krajev. V razpravi so poslušalci prispevali tudi nekaj koristnih predlogov. Vodstvo Ljudske univerze se je m Odhod Titove štafete, 22. aprila, proti Izoli in naprej, preko Sečovelj do mosta na Dragnnil, kjer so štafetno palico ob prisrčnih pozdravih prevzeli mladinci HrvaŠke ln Jo ponesli dalje Pred dvema mesecema je Turistično društvo Piran—Portorož ustanovilo lastno folklorno skupino, deloma zaradi tega, da bo lahko nudilo turistom primerne kulturno umetniške nastope (in folklorni nastopi so vedno dobro obiskani, posebno inozemci jih radi gledajo), deloma pa, da se rešijo pozabe stare slovensko istrske pesmi in plesi ter seveda tudi narodne noše. Proti pričakovanju se je vabilu društva k udeležbi v ansamblu odzvalo kar 34 mladih liudi. ki pa so pokazali tudi vso potrebno disciplino iin samopre-magovanje, da se zelo redno udeležujejo napornih va4 ki so kar štirikrat tedensko ipo tri ure. Ansambel si je namreč zadal nalogo, nastopiti s celovečernim lastnim programom že za Dan borcev, 4. julija. Pod vodstvom Tončke Maroltove iz Ljubljane dn odgovorne za prireditve TD Piran-Portorož Angelce Lenarčičeve je ansambel tudi že naštudiral dobro polovico programa. Upravni odbor društva je v priznanje umetniškemu vodstvu in pa požrtvovalnim članom ansambla organiziral zato v nedeljo^ 23. aprila, skupni »izlet v neznano« -— v Lipico, da bi tako še bolj utrdil tovarištvo med folkloristi, ter da je tako nudil priložnost za tomelji-tejši razgovor o problemih i'n bodočih nalogah ansambla. Izleta se je udeležil tudi predsednik ObLO Piran Davorin Fcrlifoi kot pobudnik tega folklornega ansambla. odločilo, da bo podobne Ljudske tribune organiziralo pogosteje in tudi glede drugih problemov, ki zanimajo piranske občane, Jule POMEMBEN SEMINAR V PIRANU V Piranu se je 20. aprila zaključil tridnevni seminar, katerega je organiziral Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti ljubljanske univerze. Na dnevnem redu je bil študij novega sistema uslužbenskih razmerij v javni upravi. Seminarja se je udeležilo 140 tajnikov občinskih ljudskih odborov iz vse Slovenije, načelniki oddelkov za splošne zadeve in tajniki nekaterih okrajnih ljudskih odborov, kot gostje^fc predstavniki državnega sekreSP^ riata za občo upravo in Zveznega inštituta za javno upravo. Seminar je vodil profesor dr. Vlado Vavpetič, ki je v otvoritvenem govoru poudaril pomen tega seminarja in se zahvalil občinskemu ljudskemu odboru Piran za gostoljubnost. Udeležencem seminarja je izrekel dobrodošlico predsednik občinskega ljudskega odbora Piran Davorin Ferligoj, ki je priredil udeležencem tudi uradni sprejem. Šepava preskrba Dekančani so prosili za posredovanje, da bi jim kdo uredil med drugim tudi prodajo kolekov v vasi. Ponje morajo namreč celo v Koper, ker podjetje Klas nima interesa, da bi jih prodajalo v svoji drogeriji. Pravijo, da svoje prošnje za posredovanje niso mogli pravilno kolkovati, ker je. majo s čim. Prav taka je s bivalci Podroeči. Pregare in drugih oddaljenejših krajev, ki se sicer tudi preskrbujejo z vsem potrebnim' v Dekanih. A NA NAŠI OBALI VSI POGOJI ZA RA2MAI1 DELAVSKEGA TURIZMA }ežo Občine na slovenski obali enotne v odnosu do nadaljnjega razvoja delavskega turizma pri nas: v okviru izdelanih urbanističnih zazidalnih načrtov kar največja pomoč vsem interesentom za zgraditev počitniških domov Počitniški dom Elektrogospodarske skupnosti Slovenije nad Portorožem je edini med vsemi podobnimi usvojil priporočilo ObLO Piran, naj bi bil v svojem poslovanju bolj odprtega tipa in ima goste skozi vse leto in posebno člani (kolektiva Elesa radi preživljajo v njem tudi weeken.de Poslednji čas je vse pogosteje slišati med interesenti za gradnjo počitniških doincv ob naši obali prigovore, češ da jih obalne občine, urbanisti in drugi činit.elji ovirajo z nepotrebnimi formalnostmi. In marsikatera pikra gre na račun novih pogojev gradenj — tako glede določanja lokacij, prispevkov za komunalne na,prave, doslednosti v zvezi z dokumentacijo in podobno, kar naj bi odvrnilo že številne kolektive od odločitve o gradnji počitniških domov na našem obalnem območju. Seveda ni moč mimo lakih stališč nekaterih interesentov oziroma vlagateljev prošenj za zidavo lastnih počitniških domov, saj škodijo taka mnenja predvsem letovanju naših de- Na Socerbu preurejeni in obnovljeni gostinski prostori, uvedena nova električna razsvetljava in osvetljevanje gradu z žarometi. — Treba bo le še nove dovozne poti po vrhu planote Te dni zaključujejo -dela za prenovitev restavracije v razvalinah gradu Socerba, ki je zdaj stalno in dobro oskrbovan. Restavracija je dobila hladilnik in druge po- Plodno delo komenskega TD Komen je spadal nekaj časa med naša najbolj urejena kraška naselja. Vzrolc je bilo uničevanje sovražnika med narodnoosvobodilno vojno. Rane so se le počasi celile, zadnja leta pa skrbi za lepšo podobo kraja turistično društvo. Tudi letos je zasnovalo vrsto akcij. Nudilo je pomoč ZB ea vzdrževanje in olepšavo spomenikov iz NOB in poskrbelo za olepšavo Komna in bližnjih vasi. Dalo je pobudo za ureditev javne razsvetljave in izdelavo urbanističnega načrta. V načrtu pa ima predavanje o pomenu turizma, skupinski izlet in večjo zabavno prireditev na prostem. Mimo tega bo skušalo pridobiti večje število novega članstva, da bi društvo postalo bolj množično. trebne naprave, da bo mogla nuditi domačim in tržaškim obiskovalcem poleg pijač tudi toplo hrano in kavo. Dovršena je dalje nova napeljava elektrike, katero je oskrbelo podjetje Elektro-Sežana z navadnim in trofaznim tokom; ob nedeljah, praznikih in posebnih priložnostih bo grad osvetljen z žarometi. Konec preteklega ted- Inštitut za raziskovanje Krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Postojni je pripravil v letošnjem letu vrsto zanimivih raziskovalnih del o gospodarskem pomenu kraškega središča v perspektivnem razvoju postojnske občine. Med najznačilnejšimi deli, ki jih je pripravil inštitut, PRED USTANOVITVIJO STANOVANJSKE SKUPNOSTI HRPELJE-KOZINA Na predlog nedavne konference žena v Hrpeljah in na pobudo občinskega odbora SZDL sta krajevna odbora Socialistične zveze iz Hrpelj in Kozine te dni sklicala sestanek v zvezi z organizacijo stanovanjske skupnosti. Sklenili so, da bodo najprej uredili javno kopalnico in pralnico ter skupno otroško igrišče. Oba krajevna odbora pa bosta med tem proučila še možnosti za ustanovitev raznih servisnih delavnic v okviru stanovanjske skupnosti. -va- Planinska jama odprta za obiske Turistično društvo v Planini pri Postojni je z a letošnjo turistično sezono odprlo Planinsko jamo za obisk posameznikov in skupin. Zaenkrat bo jama razsvetljena s karbidovkami, v jeseni pa jo bodo elektrificirali. Pri vhodu so postavili kiosk, v katerem bodo prodajali razglednice in spominke. Vstopnino so določili za individualne obiskovalce 500 din, za skupinske 50 din in za otroke 30 din. Pot po jami je urejena do sotočja Pivke in Raka. Obiskovalcem bo stalno na voljo vodnik. Ob avtomobilski cesti Planina—Postojna bodo postavili reklamno tablo, pred jamo pa klopi. Planinska jama je med vsemi doslej znanimi edina na svetu z naravnim podzemeljskim sotočjem dveh rek. NAŠI IN TUJI UMETNIKI SE ZELO ZANIMAJO ZA Za kiparski simpozij v Portorožu in Kostanjevici se je priglasilo že več kot 50 umetnikov iz 16 držav, med njimi tudi že slovita imena, kot n, pr. Selinger in Dodeigne iz Francije, Spiteris iz Grčije, Kadisham iz Anglije, Pilhofer iz Avstrije, Mizui Yasuo in Ryokichi Mukai iz Japonske, Roussil iz Kanade, King, Saleno in Diska iz ZDA, Storrer in Grossert iz Švice in še mnogi drugi iz teh držav in še iz Italije, Indije, Egipta, Izraela, Nemčje, Holandske, Poljske in Španije. Za simpozij se je priglasilo tudi 8 domačih umetnikov. Posebna nacionalna žirija, sestavljena iz priznanih kritikov, bo do konca meseca na podlagi poslanih reprodukcij izbrala dvajset umetnikov, 10 za Portorož in 10 za Kostanjevico, ki bodo v letošnjem poletju ustvarjali svoja dela iz istrskega kamna oziroma starih dolenjskih hrastov. Simpozij v Seči pri Portorožu se bo začel 4. junija in bo trajal do 3. septembra, simpozij v Kostanjovioi pa bo od 2. julija do 2. septembra. V Seči bodo kiparji v oljkovem gaju ob morju obdelovali kamnite bloke do največje višine 2,5 m In teže do 7 ton, kiparji v Kostanjevici pa bodo na vrtu opuščenega samostana obdelovali debla 150 do 200 let starih hrastov do največje višine 5 m. V treh oz, dveh mesecih bo moral vsak kipar izgotoviti svoje delo, lahko pa si bo tudi skrajšal to dobo, kar pa ne sme biti na škodo kvaliteti skulpture, Vsem prijavljencem je sekretariat simpozija že poslal vzorec materiala, za katerega se je prijavil. Internacionalna žirija umetnostnih kritikov bo v tednu od 3. do 10. septembra ocenila izgotovljene umetnine za vsako skupino posebej. Prvi trije umetniki v vsaki skupini prejmejo nagrado »Forma viva I do III«, vsi ostali udeleženci pa diplome o sodelovanju. Izgotovljene umetnine bodo postavljene v Seči in Kostanjevici v obliki galerije na prostem, ki se bo vsako 'leto dopolnjevala z umetninami udeležencev naslednjih simpozijev. Te dni je imel sekretariat simpozija posvet s Turističnim društvom Piran—Portorož, ki nudi simpoziju vso podporo. Dogovorili so se, da bodo v času simpozija organizirali za kiparje In njihove družine (mnogi umetniki so namreč sporočili željo, da pripeljejo s seboj tudi svoje družine, seveda na svoje stroške) nekaj izletov, ki naj seznanijo kiparje tudi z naravnimi lepotami Slovenije. Ob koncu pa Je za udeležence obeh simpozijev predviden izlet vzdolž vse jadranske obale do Dubrovnika, da si umetniki ogledajo vsa mesta, ki imajo pomembne umetnostno-zgodovinske spomenike Jule na in v začetku tega so odšli na delo koprski mladinci in popravili dovozno cesto. Vendar bo treba čimprej misliti na novo pot po vrhu planote, ki naj bi bila asfaltirana, kakor 'je na italijanski strani do državne meje. Le tako bomo mogli Socerb turistično izkoristiti, kakor po svoji prelepi legi na robu Krasa zasluži. R, je obsežna monografija o postojnskem jamskem sistemu in zanimiva študija z znanstvenimi'utemeljitvami o Nanosu ter elaborat o oskrbi pivške kotline s pitno vodo. Čeprav bo osrednje delo posvečeno primorskemu Krasu, bo posvetil postojnski inštitut svoja raziskovalna dela, roosebno v zvezi s proučevanjem izvorov vode, dolenjskemu kraškemu predelu, okolici Loškega potoka in raziskovanju štajerskega Krasa v Frankolovem. Upajo, da bodo-pojasnili nekatera zapletena vprašanja kraških predelov, kar je do danes bilo še popolnoma neraziskano. Če bodo dopuščala sredstva, bo poskrbel inštitut za raziskovalna dela tudi drugod, vendar v manjšem obsegu. I. V. Študij razvoja turizma po posameznih naših republikah nam pove, da se njegovega pomena tam bolj zavedajo kot pri nas in da energičneje odstranjujejo pomanjkljivosti, ki bi mogle nadaljnji razvoj turizma ovirati, V Srbiji n. pr., o kateri smo doslej mislili, da turistično ni pomembna, so žrtvovali v zadnjih letih milijarde dinarjev za razvoj obstoječih turističnih krajev in urejevanje povsem novih. Isto velja za Makedonijo, Obala Ohridskega jezera je dobila povsem novo turistično podobo. Mnogo se trudijo za razvoj turizma tudi ob Prespanskem jezeru in drugod. V zadnjem času je pričela posvečati razvoju turizma največjo pozornost zlasti Črna gora. Iz poročila, poda-.■•ja na seji črnogorske gostinske lovnih ljudi in njihovi 'rekreaciji, O tem pa poslednji čas mnogo pišemo in govorimo. Dejstvo jc namreč, da sedanjo, sicer visoko število že obstoječih domov, še vedno ne zadovoljuje. Zato ni naključje, da smatramo problem rekreacije delovnih ljudi za našo skupno nalogo in jo kot tako tudi obravnavamo. Razumljivo jc, da gredo taki prigovori predvsem na račun naših komun. Zato jc prav, da slišimo tudi njihova mnenja in stališča. PRESENETLJIVA ENOTNOST STALIŠČ Naše obalne komune izražajo vsestransko pripravljenost, pomagati slednjemu interesentu, da si zgradi lasten počitniški dom. Ker so urbanistični, oziroma zazidalni načrti za cclol.no obalno področje danes že dokaj razčiščeni, seveda podrejajo -tudi gradnjo počitniških domov enotni urbanistični zasnovi; slednja lokacija pa je podrejena vprašanju finansira-nja komunalnih naprav. Kratek povzetek teh in drugih pogojev, ki jih postavljajo občinski ljudski odbori, kaže na to, ,da so se povsod odpovedali divji in nenačrtni graditvi. Gre torej za enotne zazidalne načrte v skladu s celotno urbanistično zasnovo obalnega področja. Zato seveda ni vedno moč ugoditi interesentom, da si izbero lokacijo sami, da ne upoštevajo komunalnih naprav in celo to, da poskušajo reševati vprašanja oddiha svojih ljudi s provizoričnimi gradnjami. KAKO V PIRANSKI OBČINI? V piranski občini, kjer je že urejenih 130 počitniških domov, številni pa so šc v gradnji, dokazujejo s stalno pripravljenostjo pomoči ko-lektivom, ki sc odločajo za gradnjo počitniških domov, da trditve o kakršnemkoli, oviranju niso utemeljene. Nasprostno — na piranski občini celo trdijo, da se njihova stališča le malokdaj razhajajo s stališči kolektivov in da ne manjka tudi razumevanja graditeljev pri določanju prispevkov za razne komunalne ureditve in podobnega, kar je v neposredni zvezi z urbanistično zasnovo piranskega obalnega področja. Pač pa so ugotovili, da gre v večini primerov za nepreverjene prigovore in da kolektivi največkrat niti ne vedo za take obtožbe. Zavod za izgradnjo Pirana predvideva za gradnjo počitniških domov najmanj še 150 lokacij, medtem ko bo občinski ljudski odbor Piran investiral že letos 12 milijonov dinarjev za ureditev trgovskih lokalov, delikatesnih trgovin in bifejev v Pijesi, na Belem križu, v Strunjanu in drugod, kjer imajo počitniški domovi težave zaradi trgovin in gostišč. Sicer pa si v Piranu vsestransko prizadevajo, da bi bila preskrba počitniških domov kar najbolj ugodna za kolektive, tako da je število domov, ki sc oskrbujejo iz notranjosti, že povsem neznatno. TUDI V IZOLI VELIKO NOVEGA Podobna stališča glede vseh zgoraj omenjenih vprašanj imajo tudi v Izoli. Tukaj so se ne le v celoti odpovedali provizorijev, ampak težijo za tem, da bi so formirale močne počitniške skupnosti, kjer bodo razen po-voljne rešitve komunalnih problemov lahko vsestransko zadovoljili tudi same kolektive, zmanjšali stroške gradenj, pocenili prehrano itd. Koristnost takega ravnanja so spregledali' tudi kolektivi, kar je povsem razum Ijlvo. Nek kolektiv se je na primer odločil za gradnjo provizorija, kar bi veljalo graditelja samo nekaj sto tisoč dinarjev, medtem ko bi morali za komunalne naprave žrtvovati okrog dva milijona dinarjev, čeprav v izolkki komuni prispevek investitorja za komunalne naprave ne presega 20 >/o. Vse to in pa dejstvo, da imajo v Izoli že določene lokacije v zazidalnih načrtih kaže, da dosledno izvajajo vse postavke urbanističnega programa. Medtem ko je določanje lokacij omejeno pretežno na področje San Simona, so že predvideli nove, kajl.i med interesenti je tudi čedalje večje število individualnih graditeljev. Hvale vredna je tudi odločitev počitniških skupnosti, da .si bodo zgradili kolektivi skupno menzo za 250 oseb, počitniška skupnost Domžale pa ima že dogovor za prehrano svojih članov v Izolski ljudski restavraciji. Ker se kaže med lastniki čedalje bolj težnja po izkoriščanju izvense-zonskega časa za prirejanje tečajev, seminarjev in tudi letovanj v teh domovih, so se v Izoli odločili za ureditev kegljišča, športnega centra in podobnih objektov, ki bi se jih lahko posluževali kolektivi na letovanji! izven sezone. V načrtu imajo tud. ureditev gostišča nad Izolo, kjer ti nudili gostom razne domače speciali tete in pristna domača vina. Pozabili pa niso tudi ia ureditev same obale in predvsem lepega 'kopališča. IN ŠE V KOPRSKI OBČINI Tudi v koprski občini, kjer je že urejenih 22 počitniških domov s skupno 1500 ležišči, postavljajo pogoj načrtne gradnje, vendar interesente vsestransko podpirajo. Da bi v bodoče tekla gradnja domov še bolj ugodno, so že naročili zazidalni načrt za anka-ransko področje, kjer bo detajlno upoštevana predvsem ureditev komunalnih naprav. Občina seveda vseh stroškov sama ne zmore, zato je soudeležba kolektivov pri reševanju te zahtevne naloge neizogibna. Enotnost stališč obalnih občin glede vprašanj gradnje počitniških domov torej nesporno dokazuje, da v resnici ne gre za dlakocepstvo, ampak da se podrejajo zgolj urbanističnim zasnovam in zahtevam, mimo katerih ne morejo nikjer, če se odločijo za sodobno urbanistično in arhitetkton-sko ureditev nekega področja. Boro Borovič © zbornice v Budvl, smo izvedeli, da predvideva novi petletni perspektivni plan nič manj kot 5 milijard dinarjev investicij v hotelska, kopališka in druga turistična podjetja, Območje I-Iercegnovega, Budve, Ulcinja in Bara bo popolnoma spremenilo svojo podobo. Kopališča bodo sodobno uredili, zasadili parke in vrtove, pripravili parkirne prostore, zgradili nove hotele, restavracije in kavarne, Velike zneske bodo porabili tudi za propagando. Prav tako velike načrte imajo v obalnih (letoviščih LR Hrvatske, posebno v Dalmaciji. Tudi tam bodo v novi petletki modernizirali zastarele turistične obrate In gradili nove. Znatne načrte so pripravili v Bosni in Hercegovini in v turizem se želi m -gk m | S« jk' vključiti tudi Vojvodina, ki doslej razen Paličkega jezera pri Subotici ni imela nobenega letovišča. Ob novem prekopu Donava—Tisa—Donava bodo uredili letovišča sredi parkov. Postavili bodo hotele, restavracije, kavarne, okrepčevalnice, razgledne stolpe in uredili 'kopališča, pristane za športne čolne itd. Uredili bodo ribnike za športni ribolov in za lov na vodno divjačino, Turiste pričakujejo zlasti od morja, iz Slovenije in tudi od zunaj. Mi smo v nasprotju s temi velikimi turističnimi načrti drugih republi, določili v našem ikoprskem okra; preskromen plan, očito v prepričanji? da nam obstoječe že nekako zadostuje.'Razen tega zaostajamo tudi v propagandi, ker prevladuje še zelo zmotno prepričanje, da moremo dobiti turiste brez žrtvovanja sredstev. Ves naš okraj ima letos le en sam prospekt, ki ga je izdalo koprsko turistično društvo. Zakaj? Zato, ker turistične organizacije ne najdejo razumevanja in zato tudi ne sredstev. In še več: tudi noben naš hotel nima hotelskega prospekta, čeprav jih od povsod zahtevajo. R. mggm « ; ßg ....... Tudi najbolj jugovzhodni predeli naše države, ki so bili v turističnem in vsakršnem pogledu povsem zaostali, danes hkrati z drugimi gospodarskimi vejami razvijajo tudi turistično dejavnost in v tem pogledu dosegajo izredne uspehe, ker narava sama s svojimi divjeromantičnimi pejsaži kar ponuja svoje čare turistom Vse večji obisk v Škocjanskih jamah Ne mine dan, da ne bi večje ali manjše grupe in posamezniki prišli na obisk v Škocjanske jame pri Divači. Posebno velik obisk je ob nedeljah. Pred dnevi je bila na daljšem in temeljitem ogledu jam tudi večja skupina italijanskih geografov — 350 po številu. Vsega pa imajo jame letos že nad tri tisoč obiskovalcev, kar je za ta zgodnji čas v primerjavi s pr^ teklimi leti kaj nenavadno. V lik obisk pričakujejo posebno med prvomajskimi prazniki, saj je že najavljenih nad tisoč obiskovalcev. DESET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V GRADBENIKU i Dosedanje izkušnje so podlaga za nove uspehe v razvoju podjetja Preteklo soboto je kolektiv gradbenega podjetja »Gradbenik ; svečano proslavil 10-letnico delavskega samoupravlja. 767-član-ski kolektiv je pozdravil v svoji sredi tudi vrsto uglednih gostov — med njimi sekretarja OKZKS Koper Alberta Jakopiča, zastopnike republiškega in okrajnega sindikata, strokovnega združenja gradbincev in druge. Naj omenimo najprej, da je tudi podjetje »Gradbenik«, kot večina mladih gospodarskih organizacij, ki so se porajala v novoj-nih letih na tem področju, raslo v pogojih, ki so narekovali slednjemu članu velike obveznosti. Zato se pri »Gradbeniku« radi ozro na prehojeno pot, katere prvi mejnik so postavili leta 1947 na neznatnem gradbišču v Seme-deli pri Kopru. Gradbeništvu, ki sodi že po značaju dela v tisto Ob večjih pravicah večje dolžnosti Dosedanja stopnja razvoja delavskega samoupravljanja daje delovnim kolektivom največje pravice, Te eo postale posebno jasne po zadnjih zakonskih ukrepih in se zrcalijo v delitvi dohodka, zlasti pri nagrajevanju, da ve govorimo o usmerjanju proizvodnega procesa in drugem. Moramo reči, da so delovni kolektivi te svoje pravice pravilno razumeli in jih tudi pravilno uresničujejo. To nam kaže v prvi vrsti ugoden gospodarski razvoj, ki doslej ni pokazal nikakega zastoja, kljub temu, da so nekateri instrumenti novi in bi lahko po svoje vsaj na prehodu vplivali na proizvodnjo, promet .in' podobno. Mislimo tu zlasti na ukrepe na področju kreditiranja, na nove devizne predpise, carine in podobno. Čeprav povsod še niso v celoti dojeli teh ukrepoi\ moramo reči, da njihoi'o izvajanje postopno zajema vse gospodarske organizacije. Med dolžnostmi, ki spadajo v delokrog vodilnih ljudi v gospodarstvu in med njihove temeljne dolžnosti, pa je nedvomno skrb za zakonito poslovanje in to tudi tam, kjer morda niso prizadeti kaki večji interesi skupnosti in kjer gre često za manjša vprašanja, katerih kršitev imenujemo finančni ali gospodarski prekršek. S širšega vidika gledano predstavljajo tudi taki prekrški, zlasti če zajemajo velik obseg in če se ponavljajo, nevarnost za reden gospodarski razvoj. Analize v tem pogledu niso najboljše iti kažejo, da gospodarski organi in tudi proračunske ustanove in samostojni zavodi pre-često in včasih celo zavestno kršijo nekatere gospodarske predpise, jih skušajo obiti ali delajo proti njim. Naj samo ugotovimo, da so se nepravilnosti it finančnem poslovanju gospodarskih organizacij v prvem četrtletju letos povečale. kolikor ni morda družbe-o knjigovodstvo v bankah v tem asu poostrilo svoje budnosti in odkrilo ali odkriva vedno več nepravilnosti v finančnem pošlo- > vaniu svojih komitentov. Tako j gospodarske organizacije in drugi ! uporabniki družbenega vremože- 1 nja predlagajo banki pomanjklii- | ve naloge s pomanjkljivo dokumentacijo, izdajajo naloge kliub temu. da nimajo sredstev na zro računu, izdajajo naloge za nenamensko uporabo sredstev, naloge, s katerimi kršijo razne drune predpise in podobno Če ne bi bilo bančne kontrole, bi tako bilo izvedenih za nad pet m'lijard dinarjev nezakonitih nalogov samo v enem mesecu, Ne moremo trditi, da so vsi nalogi, ki so bili ugotovljeni kot nenravi'ni b'li izdani zavestno, ker je često vzrok za izdajo takih nalogov tudi nevednost, nepoznavanje predpisov in podobno kar sicer nikogar ne opravičuje. Toda evilo takih nalogov, njih znesek t celo njihovo naraščanje iz meseca v mesec daje misliti, da nekateri ne razumejo povsem pravilno svojih dolžnosti ob velikih pravicah, ki jih imajo. priznanje in nagrade. vrsto dejavnosti, katerega uspe- p;'1'-" hi so podrejeni vrsti činiteljev — sezonski značaj dela, razkropljenost kolektiva itd, — se je prav po zaslugi tega kolektiva razvilo v našem okraju do take slopnje, ki zagotavlja nngli graditvi našega gospodarstva dobrega poroka. Razvoj samega podjetja pa je bil zasnovan na osnovi nastajajočih potreb. Da te niso bile majhne dokazuje podatek o 350 kvalitetno izvršenih objektih — od stanovanjskih gradenj, tovarniških objektov in številnih adaptacij, medtem ko se je kolektiv spoprijel tudi 7. nizkimi gradnjami, kot so mostovi, nasipi, ceste in podobno. Nedvomno pa je prav zasluga delavskega samoupravljanja in naprednih načel, ki jih izpolnjuje ta organ, da je kolektiv podrobno seznanjen tudi z nekaterimi težavami, ki so značilne predvsem za minulo razdobje. Spoznanje, da je podjetje v tem razdobju prehitro raslo z realizacijo, premalo pozornosti pa posvečalo izpopolnitvi mehanizacije in povečanju obratnih sredstev nasploh, vsekakor opozarja na tenkočutno obravnavanje t oh vprašanj. Toda kolektiv »Gradbenika« bo nedvomno na osnovi teh izkušenj izločil iz svojega gospodarskega programa vse, kar bi utegnilo v bodoče škodovati razvoju podjetja. Ce omenimo še povečano skrb podjetja za člane kolektiva — tako glede urejevanja novih stanovanj, ureditve lastne menze in podobno, lahko tudi rečemo, da stoje za obsežnim perspektivnim planom zanesljivi uresničevalci. Ker so sedaj vsi sektorji, ki jih ima nodjetje na terenu, preskrbljeni z delom, unravičeno pričakujejo, da bodo celotno vrednost do sedaj prevzetih del v vrednosti ene milijarde tri sto milijonov dinarjev v redu iznolnili. Kako velik je v zavesti kolektiva »Gradbenika« pomen delavskega samoupravljanja, pa je najbolje pokazala sobotna proslava, ko so razen slavnostne seje delavskega sveta in zborovanja kolektiva priredili tudi obsežno razstavo, ki je v sliki, besedi in grafikonih ponazorila razvoj in rast podjetja. Ker so tudi gostje, ki so nastopali kot govorniki, v glavnem ocenili bodočo pot tega podjetja z istih izhodišč, ki jih je za svoje bodoče delo sprejel delovni kolektiv »Gradbenika«, lahko zanesljivo trdimo, da se bo tudi delavsko samoupravljanje razvijalo še naprej. Tudi dejstvo, da kolektiv sprejema nalogo povečanja produktivnosti in postavlja kot osnovna načela skrbno pripravo in dobro vodenje procesa, v pravilnih delovnih odnosih, pravilno delitev osebnega dohodka in podobno, kaže,, da so vse dosedanje izkušnje sprejeli pri »Gradbeniku« za temeljni kamen bodočega dela. Za zaključek naj omenimo, da se je kolektiv oddolžil najbolj zaslužnim delavcem in članom kolektiva z najdaljšo delovno dobo v tem podjetju tec jim je podelil Vesolje preti prvo vožnjo z novim Colibrijeir Kot propagandna parola se šll.ši ta stavek, vendar to pot ni nastala za mizo propagandlsta, temveč sama od sebe, Iz življenjske prakse, ki so jo ustvarile nove oblike prodaje To-mosovih mopedov Collbrl. •Saj nI treba vedno znova poudarjati, kako zelo zaželeni in iskani so se vedno mopedi Collbrl. Toda relativno skromna kupna moč večine delavcev in uslužbencev preprečuje, da bi vsi 11 Številni ljubitelji mopedov postali tudi njihovi kupci. Seveda se tudi pri nas, kot drugod po svetu, ljudje poslužujejo pri nakupu tehničnih predmetov, kot so gospodinjski aparati, kolesa, radlo-aparati, televizorji in motorna vozila, potrošniških kreditov. Ol) najetju takega posojila pa je toliko poti, opravkov, neprijetnih nevšečnosti pri iskanju porokov, kar je seveda vse treba opraviti v dopoldanskih urah, torej med delovnim časom. Vsak delovno-zaveden uslužbenec in delavec ve, ka- PRAZNIK V PARTIZANSKIH PKELOŽAH Dne 16. aprila je pionirska organizacija osnovne šole v Prelo-žah skupno z vaško mladino priredila prvo etapo programa tekmovanja v počastitev 20. obletnice oborožene vstaje jugoslovanskih narodov pod naslovom: Kakšen1 je bil moj kraj včeraj. Ta prireditev je bila združena z vaškim praznikom ki ga domačini praznujejo vsako leto v spomin krvavih dogodkov pred 17 leti, ko so Nemci požgali Prelože. Program je bil vsebinsko zelo bogat. Prikazana je bila zgodovina nastanka vasi: življenje v dobi tlačanstva, življenje pod avstro- Po 25. členu Temeljnega zakona o štipendijah razpisuje Komisija :a štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Sežana naslednje štipendije za študij na: VPŠ v skupini angleški in slovenski jezik . .... 2 VPŠ v skupini teh. vzgoja in fizika.......3 VPS v skupini slovenski in srbohrvatski jezik . ... 2 VPŠ v skupini za matematiko in fiziko......2 Fakulteti v skupini za pedagogiko in psihologijo . . Učiteljišču....... Višji soli za socialne delavce .......... Pravni fakulteti..... Ekonomski fakulteti . . . Srednji ekonomski šoli . . Administrativni šoli . . . Šoli za medicinske sestre . Babiški šoli...... Soli za zdravstvene tehnike Šoli za zobno inštrumentar- ko.......... Srednji farmacevtski šoli . Prosilci naj do 20. iulija 1961 vložijo■ kolkoitano krošnjo z 250 dinarji in itsako prilogo po 60 din državne takse in predložijo: 1. potrdilo o vpisu v šolo, 2. izjavo o gmotnem stanju (obrazec OD), 3. potrdilo o višini otroškega dodatka, 4. mnenje mladinske organizacije in SZDL. Komisija za štipendije ObLO Sežana rvf; ■ : 7. , f«•<•<.v ; ifm-- v t v. isti- fimii'*! 2 '"t- ogrskim cesarskim žezlom, potem nacionalno zatiranje domačinov po italijanskem okupatorju in začetek narodnoosvobodilnega boja, ki je bi! v prvih mesecih 1942. leta. Prireditve se je udeležilo skupaj z domačini skoraj vse prebivalstvo obeh sosednih vasi Celj in Janežovega brda. Navzoči so so bili tudi nekateri prvoborci in aktivisti s tega predela. Največ zaslug za uspeh prireditve pa ima razen nastopajočih učiteljica Gabrijela Ivančič, ki je s pomočjo vaških organizacij, mladine in pionirjev zelo živo prikazala življenje vaščanov v minulih letih. Posebno priznanje pa zaslužijo tudi pionirji in mladinci z Jane-ževega brda za dobro uspelo izvedbo lastnega snoreda. Ob tej priložnosti so pionirji obljubili, da bodo že v kratkem nastopili še z dvema prireditvama, ki sodita v sklop letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger. M. S. ko neprijetno je med delovnim časom opravljati privatne opravke. Povrhu pa mu preti včasih celo večmesečno nestrpno čakanje in ugibanje, aH bo najetje kredita odobreno ali ne. Poglejmo, ikako racionalno In za delavce ugodno so ta problem rešili v nekaterih gospodarskih organizacijah v občini Kamnik! Delavec in uslužbenec sla se enostavno vpisala pri svoji sindikalni organizaciji v seznam Interesentov za nabavo mopedov, sindikat pa je s pomočjo uprave podjetja opravil vse potrebne formalnosti v zvezi z najetjem In odobritvijo potrošniškega kredita. Največja zasluga gre pri teh akcijah seveda sindikalnim organizacijam podjetij. Slndnlkalna organizacija je lzposlovala pri komunalni banki možnost najetja običajnega potrošniškega kredita, vendar pod zelo ugodnimi pogoji, tako, da so nekateri kreditno manj sposobni prijavljencl dobili kredit tudi na triletno odplačilo, ostali pa na dve leti. S posredovanjem sindikata je nato bilo doseženo, da so organi delavskega samoupravljanja sprejeli sklep, da nastopi pri najetju potrošniškega kredita kot prvi porok podjetje samo in tako Je lili delavec — zaradi formalnosti, ki jih predpisuje banka — dolžan najti samo enega. Odveč bi bilo naštevati vse prednosti, ki jih ima od tega načina prodaje mopedov kupec, podjetje, kjer je ta zaposlen In seveda tudi tovarna kot prodajalec. Mnogi delavci, ki bi sicer tako kmalu ne postali lastniki mopedov, so si s tem v precejšnji meri zvišali svoj standard, v službo prihajalo hitreje In udobneje in bolj spočiti, povečala se je njihova delovna storilnost, postali so samozavestnejši, kajti zdai so neodvisni od javnih prometnih sredstev ln razdalje ne pomenijo zanje več preprek pri opravljanju najrazličnejših opravkov. Postali so skratka mobilni, obenem pa se je s tem dejstvom dvignila tudi raven njihove tehnične kulture in razgledanosti. Na svoj račun pa je prišlo tudi podjetje, kjer so ti delavci zaposleni, saj so s tem, da je podjetje pomagalo delavcem priti do motornega prevoznega sredstva, odpadli visoki stroški, ki jih je imelo z najemanjem ali vzdrževanjem avtobusov, ki so doslej vozili te delavce v službo in iz službe. Pobudo za tovrstne aranžmaje je v Sloveniji dalo Gozdno lesno gospodarstvo fakultete za agronomijo, go-darstvo, veterinarstvo ln biologijo »Silva« iz Kamnika, ki je že v februarju letošnjega leta nabavilo 71 mopedov Colibri za svoje delavce in uslužbence, nato Rudnik kaolina v CrnI pri Kamniku, ki je posredoval nabavo 50 mopedov, in Tovarna upognjenega pohištva »Stol« v Duplici pri Kamniku, ki je za svoje prijav-Ijence odkupila 107 mopedov. Gostišče »pbi Acotit« se toplo priporoča 9 r a d in čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prvemu maju ter obletnici ljudske revolucije Trgovsko podjetje ¿j s poslovalnicami CC OCCl KOPER v Izoli, Ilirski Bistrici in Pivki oper se priporoča svojim odjemalcem in jim čestita k prazniku dela - 1. maju ter 20. obletnici vstaje Prelepi novi stanovanjski bloki v Izoli (na sliki) so prav (.-'ko delo Izolskega gradbenega podjetja Gradbenik, ki pa sicer gradi in ima svoja delovišča tudi drugod po Sloveniji Svojim gostom in delovnemu ljudstvu iskreno čestita k prazniku dela GOSTIŠČE »ČEPAR« Markcvščina OVO N A ECNJ1ŽN1 POLIC OVO M A K < N J I 2 N I P O L S C i ★ NOVO M h K N J. I 2 N. I P O L i € M' (Odlomek iz povesti MUTASTI SO SPREGOVORILI. Izšlo v izbiri proze pod naslovom UPOR v knjižnici Kondor. Uredil Bojan Štih, likovne priloge Franceta Miheliča. Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani ob dvajsetletnici narodnoosvobodilnega boja) i V Bazovici se s težavo prerivamo med vozili, ki prihajajo in odhajajo na vse strani. Od morja zamolklo grme topovi. Mladi borci, ki naska-kujejo Opčlne, pristiskajo glave med skale. V Skednju in pri Sv. Jakobu je vzplamtcla silna ljudska vstaja, ko so Čete Četrte armije sklenile obroč okoli Trsta. Italijanski in slovenski aktivisti so se bili z nemškimi četami po ulicah, oblegali jih v Tribuna-,u, pri Sv. Justu in še v nekaterih "nezdih, kjer so se nacisti, škripajoč zobmi, upirali, dokler jih niso razorožili. Nemci streljajo z morja s topovi in podpirajo močno posadko na Opčinah. Ustavili smo se v drevoredu za Bazovico, kjer nadzirajo in vodijo štabni oficirji operacije. Na robu kraške planote se dvigujejo črni stolpi eksplozij. Granate treskajo že v našo bližino. Za sedaj še ne moremo v Trst. Borba je še neizpremenjeno vroča. Odpeljemo se v Lipico, kjer ostane štab, naši vozovi pa brze skozi svetlozelene drevorede akacij v Dutovljc. Kakor povsod vre tudi v Dutovljali. Medtem ko tekajo otroci z zastavicami po vasi, se priglašajo možje in fantje, Iti so še ostali doma, v vojsko. Skozi vas prihajajo sprevodi z zastavami. Za cerkvijo se odpira razgled po Krasu. Vrh griča tomajska cerkvica, tam na robu Štanjel, v svetlem, majskem zelenju rdeče strehe Kobilje glave. Na severnem obzorju se vrste skalne glave nanoškega hrbta. Majsko zelenje, razkošno cvetje po vrtovih, ob zidovih so živ odraz osvobojene zemlje. In slovenski Kras tja do morja je vesela zemlja. Salve topov na jugu postajajo proti Večeru vedno bolj srdite. Ko so ¡rrakovi pokrili zemljo, je naenkrat se utihnilo. Napadalci se pripravljajo za mačji naskok, branilci kopičijo municijo. V daljavi se med oblaki izgublja reflektorjevo oko. Pozno v noči prične liti. Tedaj zapraskečejo ognji na jugu. Topovi grme, eksplozija se vrsti za eksplozijo. Vse do jutra, ko so se po nalivu razpršile megle in leskečejo v vseh kaplieah na zelenih listih. Se nekajkrat, pretre-sejo ozračje treski topov in zamolkle eksplozije min. Potem utihnejo in se dopoldne več ne oglasijo. Skozi vse okoliške vasi je završalo: posadka na Opčinah se je vdala.' — V Trst! Skozi Dutovlje se pripeljejo angleški bllndirani vozovi, na prvem velika prožna antena. Ustavijo se na trgu. Telefonist sprejema poročila, dru- gi si kuhajo zajtrk. Vojaki, oblečeni v lahke poletne uniforme s kratkimi hlačami, si režejo velike kose slepeče belega kruha in vdevajo mednje trdo kuhana jajca. Blindirani vozovi so opremljeni z nnjraznovrstnejšiml sredstvi. Sodobni vojak — in anglo-ameriške čete so mu najvernejša slika — ima po prejšnjih predstavah kaj malo vojaškega na sebi. Je mehanik, šofer, športnik, vse drugo, le bojevnik ne. Vaščanl so jih obst.opili in jih gledajo z zanimanjem in oliču-dujočimi opazkam!. Neprijetno me je dirnilo vprašanje neke na pol gosposko oblečene ženske: »Avete panc bianco?« (Imate belega kruha?) Meščanke, bržkone Tržačanke, se po- JUŠ KOZAK menkujejo z njimi angleški. Cez uro se naglo odpeljejo proti zahodu, od koder so prišli. Ne vedo še, kdo je osvobodil kraško zemljo in zlomil nemški upor. Kmalu po dvanajsti se prične ljudstvo zbirati, da bi videlo osvobojeno mesto, katero so doslej hranili in živili s svojim delom. Petindvajset let so hodili tja dol s -plahim korakom in si dajali znamenja z očmi, ker se niso drznili v svojem jeziku glasno govoriti, Povešali so oči, da bi prikrili v prsih srd in žalost, ko so gledali karabinjerje, kako vodijo vklenjene očete in sinove pred fašistični tribunal. Zdaj ne udarja več po tržaškem tlaku naduti »passo romano«, med palačami se glase trdi in veseli koraki Titovih borcev. Nekateri so odšli v Trst na prvi miting, drugi smo ostali čez noč v Bazovici, za katero se je bila borba tri dni. Pred vaškimi vhodi so povsod razbiti bunkerji, hrastove palisade in betonske ovire proti tankom, skoraj na vsaki hiši se poznajo sledovi bojev. Tod je udarila granata v rdeče pobarvano novo vilo, tam so ostale same stene, drugje so okviri oken le še trske. Štiri dni se je stiskalo prebivalstvo v vlažni kraški jami. Ko so nacisti odkrili vhod, je golo naključje rešilo ljudi, da jih niso tik pred osvoboditvijo pobili z ročnimi bombami. Življenje ne loči več dneva od noči. Čete prihajajo, tanki čakajo na premik proti Reki, intendanti prevažajo živila, iščejo prenočišča, ki jih domačini z odprtim srcem odstopajo. Ivjer- U.l ¿«Mer Nada Gaborovič: JESEN BREZ POLETJA. Te dni je izšel pri mariborski založbi Obzorja roman nove slovenske pisateljice. S svojo problematiko posega delo na področje, ki je pri nas-skorajda še povsem neobdelano. Prikazuje usodo slovenskih izgnancev med drugo svetovno vojno. Roman zajema dogodke štirih vojnih let in posega tudi v čas po vojni. Delo je privlačno z dveh strani: odlikuje ga zanimiva in spretno oblikovana osrednja zgodba ter skoraj dokumentarna vernost časa, ki ga avtorica obravnava. Knjigo je opremil Oto Polak. Matej Bor: Sračje sodišče. Pri Mladinski založbi je izšla te dni drobna knjižica, ki vsebuje okrog petdeset basni enega Izmed naših najvidnejših književnikov. Z virtuoznostjo in iskrivostjo, ki je avtorju lastna, se pred nami razgrne pisana srenja živali od vrabca, kozla, srake, zajca do leva in lisice, Pesnik Bor nam z duhovitimi domislicami razgalja šibke strani današnjega človeka in časa, njegovo prizadevanje, odnose in pro- ■eme današnje družbe, jtlilivoj Matošec: Po sledi ladijske-dnevnika. Roman, ki je izšel te dni pri Mladinski založbi, je dobil leta 1955 prvo nagrado založbe Sto-žer. Pisatelj -nam pripoveduje o dečkih, ki so po naključju naleteli na kovinsko škatlo, v kateri je bil dnevnik neke nemške ladje. Zvedeli so, da je ladja prevažala zaklad in da je bila potopljena. Na svojo pest so začeli iskati skrivnostni zaklad, in preden so ga našli, so doživeli marsikaj zanimivega in razburljivega. Knjigo je prevedla Zdenka Lovec. Dr. Miha Likar': VIRUSI. Knjigo je' izdala Mladinska založba, Avtor na razumljiv in prikupen način obravnava ta svet najmanjših živali, ki dobivajo v mikrobiologiji in zdravilstvu vedno večji pomen. Zgodbe o virusnih boleznih bodo zanimive tudi za tiste ljudi, ki jih biologija ne mika. Virusne bolezni so obdelane v skupinah tako, da .bralec spozna nekatere virusne bolezni kože, dihal in osrednjega živčevja. Knjiga je bogato ilustrirana. Vid Pečjak: Drejček in trije Mar-sovčki. V Knjižnici Sinjega galeba je Izdala to knjigo Mladinska založba, Pfisatelj pripoveduje v tej knjigi stvari, ki so na moč sodobne in pereče. Drejčka namreč ponoči obiskujejo .¿Dje Marsovčkl. Sprašujejo ga o vsem ^^fcgočem; o tem, zakaj se ljudje opi-^Hfo, kaj je to meč. top, puška, kaj To vojne in zakaj ljudje na Zemlji prelivajo leni? Vsega' lega na Marsu ni. Drejček o vsem tem razmišlja in prosi očeta, naj mu on pojasni. Tudi oče ne zna toga prav pojasniti. Neke noči se odpravi Drejček na Mars. Tam spozna, da so odnosi med ljudmi urejeni tako, kakor hi morali biU urejeni tudi na Zemlji. Knjigo je ilustriral Štefan Planine. OBZORNIK, St. 4 EDITH DON CASTER: Miss Moodie piše pisma — Roman, ki je ameriškim črncem prinesel svobodo — GRIGOR VITEZ: Besede, Pozabljam — JOHN GALSWORTHY: Franckln vitez iz Nimaniča — MARTA GORUP: Odprla se je žara — JAKOV IGNJATO-. VIC: Trgovsko potovanje — G. T.: Dežela prihodnosti: velika Sahara — CARLO PICCHIO: Slava in konec heroja — M. KOVIC: K žveplenemu vrelcu — J. K.: Življenje študentov Latinske četrti v Parizu — PAVLE ZIDAR: Jutro — MARICKA 2NIDAR-SIC: Svitanje — ANTON CEHOV: Osemindvajset dni na deželi — ROLAND HAEARI: Živali, naši neznani prijatelji — O slavnih slikarjih — PABLO NERUDA: Potres — HELGA POHL: Od klepsidre do atomske ure — MIHAEL ZASCENKO: Skodelica — HILAIRE CUNY: Naš prednik avstra-lopitelc — RACHEL CARSON; Morje koti morejo, se stisnejo, da bi partizani spali na posteljah. Posedamo po prijaznih, udobnih kuhinjah. Domačini, ki ne morejo zatajiti očitnih vplivov, slikajo zgovorno in na široko svoje trpljenje in poveličujejo odporno zadržanje proti fašistom pred vojno. Človek se čudi, kako osebna pasivna doživetja -med štirimi stenami in na vašlclh ulicah Izgubljajo težo pred velikim revolucionarnim plazom, ki grmi skozi Evropo in žene narode v borbo na življenje in smrt. Tudi partizanom se razveže jezik. »lv naši četi,« mi pripoveduje mladi partizanski zdravnik, »se je prltepel nemški gestapovski pes in nas ni več zapustil. Zvesto in vdano nam je sledil v bojih in hajkah, opozarjal nas je na nevarnosti, kadar smo zašli v bližino četnikov ali Nemcev. Posebno prijateljstvo ga je vezalo s Frančkom, mojim bolničarjem, krasnim lhladim fantom. »Polde « tako smo klicali psa, ■ spal pri Frančku in ga spremljal na vseh potili. Neki dan so nas obkolili četniki, umik je bil nemogoč. Vsi smo morali na položaje. Cetnike smo zadrževali s peklenskim ognjem, čeprav so bili v veliki premoči. Frančka, ki je streljal s težko bredo, sem videl le za hip. Kakor vedno je ležal pri njem Polde in tiščal glavo ploskoina med skale. S Frančkom sta si bila taka prijatelja, da se je ta ves čas pogovarjal z njim in mu pripovedoval, kaj počno četniki. Cetnfki so se po dveurnem boju umaknili. Imeli smo hude izgube. Med mrliči sta bila tudi Franček 111 Polde. Frančku je mina raztrgala prsi, Polde je imel veliko rano na glavi. Vsa četa je žalovala za njima. Drugo jutro so tovariši nesli Frančka pokopat v bližnjo vas. Stari župnik Ambrož jc zapisal v knjigo, da bo pokopal tovariša Frančka, »In tovariša Poldeta,« se je oglasil eden iz čete. »Kdo je Polde?« je vprašal župnik. »Polde je bil naš pes, Frančkov najboljši prijatelj in naš, ki nas ni zapustil nikoli v sili.« »Dobro, pa zapišimo, pokopujemo tovariša Frančka in tovariša Poldeta,« je rekel in zapisal župnik Ambrož, ki je bil tudi drugače vedno z nami. Zagrebu smo ju skupaj. »Zdelo se mi je, da je bilo zdravniku kar nekam nerodno, da so ga ganili spomini, ko mi je ob časi terana zaupal nežno dogodivščino. Ponoči in še vse dopoldne so prihajali skozi vas nemški ujetniki. Le malo jih je bilo med njimi, ki so še gledali uporno. S prstenozelenih obrazov so se ozirale po nas preplašene oči. Na tesnem dvorišču je stražil partizan višje nemške oficirje, ki so stopicali sem ter tja kakor mokri petelini. Neofašistični oficir, ki je pravkar pri oknu v hiši hlastno pil vodo iz vrča, se jc pred pogledi hitro umaknil. V Milanu so ljudske množice obesile njegov ideal, izliirancga, ubitega Mussolinija, za pete, in mati, ki ji je fašizem uničil pet sinov, mu jc s strašnim gnevom poslala pet strelov v truplo. Vedo ti pruski oficirji, da je baje v Berlinu, ki se je vdal Rdeči armadi, klavrno in na mi-steriozen način poginil Hitler, ki je dccembra dvainšt-iridesetega leta med zvoki fanfar svečano .razglasil ljudstvu, da je Rdeča armada dokončno uničena, da bodo Tigri vsak hip v K remiju? Ko sem gledal te preplašene oficirje, se mi nI zganilo v prsih nobeno čustvo, videl sem pred sabo Je golo dejstvo, da je strta tolikanj slavlje-na in tako krvoločna, armada. Na križišču pred cerkvijo so se ustavili ogromni avtobusi, ki so jih vozili nemški ujetniki. Izstopil je višji nem-, ški oficir s svojim slugo, ki mu je prenašal ležale kovček in odeje. Oficir je bil opremljen z daljnogledom in krasno fotografsko kamero. Pohlevno in disciplinirano se je sam postavil k cerkvi, da bi počakal nadaljnjih ukazov. Mlad partizanski oficir ga je nekaj vprašal: »Alles ver-trieben, alles vertrieben« (vse razpode-no, vse razpodeno), je pripovedoval. Videti je bilo, da bi še rad govoril, a nikogar niso več .zanimale njegove zgodbfe. Med Reko in Ilirsko Bistrico so se še vedno poskušale prebiti nemške divizije. Ko je oficir spoznal brezupnost naporov, da bi se pretolkli do anglo-ameriških čet, je zapustil čete in se s svojim slugo predal ■ tistim vojakom, Icl jim je doslej odrekal celo pravico do ujetništva in jih v OKW nazival le »bandite,« katere je treba pobiti kakor garjeve pse. Ko so Nemci zaslutili poraz in konec, so se zmedli kakor kure, ki. od daleč čutijo bližajočega se orla. Slabi politiki, kakršni so vedno bili, so še poskušali nadaljevati borbo proti Rdeči armadi in Titovim divizijam, v kar jih ni gnala le fašistična miselnost, temveč tudi strah pTed lastno usodo In zavest krivde. (Odlomek iz romana VSAKDO UMIRA SAM. Izšlo pri založbi Lipi v Kopru v prevodu Jara Komaca in v opremi M. Arneža) Hitlerjev napad na Rusijo je z novimi močmi napojil Quanglovo jezo na samodržca. Takrat je spremljal Quangel razvoj napada do vseh podrobnosti. Nič ga ni moglo presenetiti od -prvih -premikov čet ,na naših mejah' do vkorakanja. 2e od vsega začetka je vedel, da so lagali; Hitler, Goebels in Fritsche so si izmislili vsako besedo. Nikomur niso dali miru in z neskončnim ogorčenjem je napisal Quangel na eno izmed dopisnic: »Kaj so delali ruski vojaki, ko jih je napadel Hitler? Kartali so! Nihče v Rusiji ni mislil na vojnol« Kadar je poslej stopil v delavnico k skupini delavcev, ki so klepetali, si je večkrat želel, da se ne bi tako hitro razšli, posebno ne, če so se pogovarjali o politiki. Rad je prisluškoval, kaj so drugi govorili o vojni. Ampak takoj so čemerno umolknili, kajti klepetati o vojni je postalo nevarno. Razmeroma neškodljivega mizarja Dolliussa so bili že zdavnaj zamenjali; kdo bi utegnil biti naslednik, je Quangel lahko samo ugibal. Enajst ljudi, med temi dva, ki sta bila že več kot dvajset let v tovarni pohištva, je brez sledu izginilo, bodisi sredi dela ali pa naslednji dan niso prišli več na delo. Nikoli niso povedali, kam so izginili, in to je bilo spet dokaz več, da so gotovo ob kakšni priložnosti zinili besedo preveč in so jih zaradi tega poslali v koncentracijsko taborišče. Namesto teh ljudi ,se je prikazalo enajst novih obrazov in stari delovodja se je večkrat vpraševal, če niso morda vsi ovaduhi, in če morda prva polovica -ni vohunila za drugo in narobe. Zrak je kar smrdel po ovajanju. Nihče ni mogel nikomur zaupati in v tem strašnem ozračju so ljudje vedno bolj otopevali in so postajali samo še del strojev, s katerimi so delali. Toda včasih je butnila iz te otopelosti strašna jeza, kakor takrat, ko je potisnil neki delavec roko v žago in zarjul: »Hitler naj crkne! In bo tudi crknil! Tako za gotovo, kot sem si jaz odžagal roko!« Blaznega so komaj odtrgali od stroja in seveda nikoli več niso nič slišali o njem. Najbrž je že zdavnaj umrl. upajmo vsaj! Da, človek je moral biti prekleto previden, kajti vsi niso bili tako neusmiljeni kot stari, Velike in navdušene manifestacije v Trstu 1. maja 19-15 ob vkorakanju jugoslovanske armade otopeli garač Otto CJuangel, ki ga je zanimalo, kot je bilo videti, samo to, ali so dosegli predpisano dnevno proizvodnjo krst. Da, krst! Od zabojev za bombe so padli -na krste, bedne izdelke iz najcenejšega, najtanjšega odpadnega lesa, ki so ga rjavočnno prebarvali. Izdelovali so na tisoče, deset tisoče krst, cele tovorne vlake, celo postajo tovornih vlakov, cele postaje! CJuangel je pozorno gledal od stroja do stroja in večkrat premišljeval o številnih življenjepisih, ki se bodo končali v teh krstah in jih bodo nesli v grobove; ubita življenja, za nič in spet nič ubita, pa najsi so bile krste za žrtve bombnih napadov, torej predvsem za starčke, matere ln otroke ... . ali so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče, vsak teden nekaj tisoč Izdelkov, za može, ki niso mogli zatajiti svojega prepričanja, ali ga niso hoteli. Vsak teden nekaj tisoč krst v eno samo koncentracijsko taborišče! Mogoče so šli tovorni vlaki s krstami zares na dolgo pot k bojiščem — čeprav Otto Quangel tega pravzaprav ni verjel, kaj pa so bili tem mar padli vojaki! Mrtev vojak -ni bil zanje nič več vreden kot crknjen krt! Hladni ptičji očesi sta sijali v električni svetlobi trdo in zlobno, glavo HANS FALLADA je sunkovito obračal ln ozka usta je stisnil. Nihče nI mogel slutiti vznemirjenosti in gnusa v prsih tega človeka, ampak on je vedel, da ga čaka še trdo delo, vedel je, da mora izpolniti veliko nalogo, zato poslej ni pisal dopisnic samo ob nedeljah. Pisal jih je tudi ob delavnikih, preden je šel na delo. Odkar so bili napadli Rusijo, je sem in tja napisal tudi kakšno pismo, ki ga je pisal dva dni, ampak svoji jezi je moral dati duška. CJuangel si je moral priznati, da pri delu ni bil več tako previden kot nekoč. Ze dve leti se jim je spretno izmikal, nikoli niso niti najmanj posumili vanj, zato je imel občutek gotovosti. Prvi resen opomin je -bil srečanje s Trudel I-Iergesellovo. Namesto nje bi lahko stal kdo drug na stopnicah in ga opazoval in potem bi bilo po njem in po Annl. Ne, -pri vsem ni šlo zanj niti za Anno, temveč za delo, ki ga je moral opraviti danes in vse nadaljnje dni. Zaradi dela je moral biti previdnejši. Do skrajnosti nepreviden je bil, če ga je lahko opazovala Trudel, vtem ko je položil dopisnico. In pri vsem tem si Otto Quangel niti najmanj ni mogel misliti, da sta ga že dve osebi opisali komisarju Escherichu. Ze dvakrat prej so vldeU Ot.ta Quangla, ko je položil dopisnico, obakrat sta ga videli ženski, ki sta nato (iz radovednosti pobrali dopisnici, vendar nista dovolj hitro zagnali klika in vika, da bi lahko še ujeli storilca v hiši. Da, komisar je že imel dva opisa ra-znašalca dopisnic. Skoda samo, da sta si oba opisa popolnoma nasprotovala, Samo v enem sta obe opazovalki soglašal-i, namreč da je bil obraz storilca zelo nenavaden, popolnoma drugačen, kot ga imajo ljudje. Toda ko je prosil Escherlch, naj mu obraz opišeta, je spoznal, da ženski bodisi nista znali opazovati bodisi da nista znali opisati, kar sta videli. Obedve nista vedeli povedati nič več kot to, da je bil storilec kot pravi zločinec, Ko ju je vprašal, kako si predstavljata pravega zločinca, sta skomignili z rame- ni in odgovorili,, da bi to morali gospodje najbolje Vedeti, Quangel se je dolgo obotavljal, ali naj pove Anni, da je srečal Trudel, ali naj molči. Nazadnje se je vendarle odločil: ni ji hotel prikriti niti najmanjšo stvar. . Tudi ona je imela pravico izvedeti resnico. Četudi je bila nevarnost, da bi ju Trudel -izdala, zelo majhna, je morala vedeti Anna tudi za najmanjšo nevarnost. Zato ji je do podrobno-1 sti opisal vse, kar se je zgodilo, ne da hi ji -prikril svojo lahkomiselnost. Značilno za Ano je bilo, kako je odgovorila. Niso je zanimali Trudel,' poroka in otrok, ki ga je pričakovala, ampak zelo (prestrašena je zašepeta-la: »Pomisli vendar, Otto, če bi stal tam kdo drug, kdo od SA!« Prezirljivo se je nasmehnil: »Tam vendar ni stal nihče! Od zdaj naprej bom previdnejši!« Ampak to zagotovilo je ni moglo pomiriti: »Ne, ne,« je rekla togotno. »Odslej bom sama raznašala dopisnice. Stara ženska ne zbuja pozornosti, Tebe pa 'ljudje takoj opazijo, Otto!« »Dve leti me nihče ml opazil, mati. To sploh ne pride v poštev, da bi sama opravljala najnevarnejše delo. To bi bilo, kot da bi se jaz skrival za tvojim krilom!« »Seveda,( je jezno odgovorila. »Zdaj boš začel celo z neumnim in puhlim moškim besedičenjem! Kakšna neumnost: da se skrivaš za mojim krilom! Da si junaški, vem tako in tako; ampak da si nepreviden, sem izvedela pravkar ln po tem se bom ravnala. Lahko govoriš, kar hočeš!« »Anna,« je rekel in jo prijel za roko, »ne smeš mi kar naprej očitati isto napako, kot to delajo druge ženske! Rekel sem, da bom previdnejši in moraš mi verjeti. Dve leti nisem slabo delal — zakaj naj bi delal v prihodnosti slabo?« »Ne vem,« je trmasto vztrajala, »zakaj ne bi raznašala dopisnic? Saj sem jih tudi doslej sem in tja smela.« »To boš lahko tudi v prihodnje. Kadar jih bo preveč in kadar me bo trgalo v kosteh.« »Ampak jaz imam več časa kot ti. In jaz zares -ne vzbujam tolikšne pozornosti. In mlajše noge imam. Nočem umirati doma od strahu vse dni, ko bom vedela, da boš ti hodil okoli.« »Kaj misliš o meni? Misliš, da bom jaz sedel brezskrbno doma, ko bom vedel, da bega Anna po mestu? Kaj ne razumeš, da bi se moral sramovati, če bi bila ti v največji nevarnosti? Ne, Anna, tega ne moreš zahtevati od mene!« »Potem dovoli, da bova šla skupaj. Stirl oči več vidijo kot dve, Otto.« »V dvoje bova vzubjala mnogo več pozornosti, eden se laže pomeša med ostale. SIcer pa ne verjamem, da bi pri takšni stvari štiri oči videle več kot dve. Vedno bi se zanašala drug na drugega. Ne jezi se, Anna, toda vznemirjalo bi -me, če bi vedel, da si ob meni, in prepričan sem, da bi bil« s teboj prav tako.« »Oh, Otto,« je dejala, »saj tako. ali tako vem, da boš naredil po svoje. Ne morem ti nasprotovati. Umrla bom od strahu, posebno zdaj, ko vem, v kakšni nevarnosti si.« »Nevarnost ni nič večja kot doslej, nič večja kot takrat, ko sem položil prvo dopisnico na Novi kraljevi cesti, Vedno je nevarno, Anna, za vsakogar, ki dela to, kar delava midva. Želiš -rpogoče, da bi prenehala?» »Ne!« je vzkliknila. »Ne, niti Štirinajst dni ne bi zdržala brez dopisnic! Zakaj neki bi potem še živela? To je vendar najino življenje, dopisnice!« Mrko se je nasmehnil in jo pogledal s tihim ponosom, »Vidiš, Anna,« je potem rekel, takšna si mi všeč. Ne bojiva se. Veva, kaj nama grozi, in sva pripravljena na vse — toda upajmo, da je do tega še daleč.« VRSTA PRIREDITEV V ČAST OBČINSKEGA PRAZNIKA KENNEDY JE PREVZEL ODGOVORNOST Tuja intervencija na Kubi je propadla, ker so napadalci naleteli na složnost kubanskega ljudstva. Tako je Kennedyjeva viiada doživela velik moralni udarec in poduk, da ne more mešetariti z usodo svobodnega naroda, Za intervencijo je Kennedy prevzel vso odgovornost in ogorčene očitke demokratičnih sil v svetu. DE GAULLE JE OBVLADAL POLOŽAJ ! Te dni se 'je de Gaullu uprla skupina desničarsko usmerjenih francoskih generalov, ki menijo, da ni možno doseči miru v Alži- TRDNA PODLAGA ZA BODOČE DELO (Nadaljevanje z 2. strani) delavce s 5-35 gojenci, a na visokih in srednjih šolah izven okraja Študira 762 študentov. Okrajni ljudski odbor štipendira 125 študentov, občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije pa 647 dijakov in študentov. Močan porast 'števila učencev in dijakov v šolah, ki jih je 105 s 359 učilnicami, bi moral v večji meri pritegniti šolske odbore k aktivnemu sodelovaniu. V glavnem uspešno urejajo šolski odbori različna materialna in personalna vprašanja šol, v veliko manjši meri pa vzgojna vprašanja. Zato so organizaciie SZDL večkrat imele na dinevnem redu šolsko problematiko in marsikdaj je bilo ugotovljeno, da sedanji sestav šolskih odlborov ni najboljši. Zal vodstva organizacij SZDL niso vedno našla pravilnega razumevanja do telesne vzgoje in te-lesnovzgojnih društev. ¡Posledica tega je ugotovitev, naj bi sekcije pri krajevnih odborih bolj učinkovito povezale vsa prizadevanja za sistematično mobilizacijo tistih organov in državljanov, ki lahko vplivajo, da ibo telesna vzgoja kot družbeno izredno pomembna dejavnost hitreje napredovala. ' I Razveseljiva rast kulturnoprosvetnega dela Razveseljivo je, da je množično kulturnoprosvetno delo zavzelo precejšnjo širino. Številne ljudske univerze, kultumoprosvetaa društva in Svobode so se že zelo približale delovnim ljudem in tudi -idejnim osnovam, na katerih sloni graditev naše družbe, V Svobodah je že več kot 7 tisoč članov, ki so v glavnem že opustili čitalniške oblike prirejanja kulturnih prireditev in prevzeli veliko bolj privlačne oblike so-, dobnega kulturno-zabavnega življenja. Z uspehom se razvijajo tudi kulturni klubi in velik napredek kažejo posamezne sekcije k-ulturnoprosvetnih društev s svojimi občasnimi nastopi. Delavske in ljudske univerze so v zadnjih dveh letih priredile skoraj tisoč predavanj za okrog 80 tisoč obiskovalcev. Razvoj iz-venšolskega in strokovnega izobraževanja pa zahteva širjenje dejavnosti ljudskih univerz ob stalni pomoči organizacij SZDL, ki bi lahko preko te javne institucije usmerjale velik del poli-tično-vzgojnega dela. Poglobljeno družbeno upravljanje v zdravstvu Na področju koprskega okraja je 29 zdravstvenih ustanov, ki imajo svoje organe samoupravljanja. Njihovo delo pa se ceisto omejuje na upravna vprašanja in ne v toliki meri na obravnavanje različnih družbenih problemov, ki so povezani s poslovanjem posameznih zavodov. Tudi stiki med upravnimi odbori zdravstvenih zavodov s sveti za zdravstvo so dokaj šibki, kar v nemajhni .meri vpliva na to, da so državljani zelo površno seznanjeni s problematiko posameznih zavodov. Zanimiv podatek je porast zdravstvenega zavarovanja. Leta 1958 je bilo 489 tisoč 145 pregledov, ki «o terjali 830,404,000 dinarjev stroškov, a 'lani je bilo že 577.206 pregledov z 1,230.321.000 dinarjev stroškov, riji, če. se ne upošteva da ta dežela pripada Franciji, ¡Program upornikov je prežet s fašističnim duhom, ki ne priznava samoodločbe narodov. Vojaški ipuč je močno zmedel Pariz, ki je nekaj dni živel v strahu pred državljansko vojno. Vendar je de Gaullu uspelo obdržati vajeti v rokah, ker je vsa demokratična Francija odločno obsodila politične namene puči-stov. BUENOS AIRES — Po nepotrjenih vesteh naj bi v Mendozl in v nekaterih drugih argentinskih mestih izbruhnil vojaški upor. Vstajo naj bi vodil Carlos Toranzo Montoro. bivši poveljnik argentinske vojske. WISHING TON — V Washington je prispel na obisk indonezijski predsednik Sukamo, kjer se Je sestal s Kennedy jem. Sukamo Je poudaril, da prihaja kot glasnik zahtev in želja svojega ljudstva. LUANDA — 'V južnem delu Angole, kjer "je najhujši odpor proti kalonialisfclčn.i politiki Portugalske, je kolonialistiična policija aretirala več domačinov, medtem ko vojska nadaljuje s teroriziran j em prebivalstva. Poleg pohoda mladine po partizanskih poteh so v Postojni iri okolici priredili v čast 23. aprila še vrsto drugih prireditev. V petek zvečer se je zbralo na Titovem trgu nad 1000 občanov, ki so v prazničnem vzdušju pričakali nosilce Štafete mladosti. Del množice se je nato napotil v dvorano, kjer je ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta uprizoril dramo A. Casona v treh dejanjih »Drevesa umirajo stoje«. Goste iz zamejstva so gledalci na odprti sceni toplo pozdravili in s tem enodušno izrazili željo po še tesnejših kulturnih stikih v bodoče, Ob odhodu Štafete mladosti iz Postojne se je v soboto zjutraj na Titovem trgu znova zbrala 2000-glava množica, nakar so se svečanosti nadaljevale ves dan po vaseh, koder so potovali udeleženci pohoda. Zvečer oib 20. uri 'je bila v Jamski restavraoiji svečana akademija v počastitev občinskega praznika. Nastopili so zbori DPD Svobode, recitatorji in orkester doma JLA. Po akademiji je bil v istem prostoru družabni- večer. V nedeljo ob 10. uri so se ljudski odborniki zbrali na svečano zasedanje ObLO Postojna, k-i mu je prisostvoval tudi Rudi Bašelj, eden od preživelih udeležencev diverzantske akcije v Postojnsko jamo pred 17 leti. Na zasedanju je predsednik ObLO Postojna Jože Baša orisal potek in pomembnost nekaterih večjih partizanskih akcij iz časov NOB, se dlje zaustavili pri opisovanju formiranja organov ljudske oblasti ter Ob koncu spregovoril še o rezultatih povojne graditve in ¡perspektivah nadaljnjega razvoja postojnske komune. Mnoga napovedana športna srečanja so morala zaradi dežja v nedeljo odpasti, tako da so izvedli edinole strelsko medmestno tekmovanje, o katerem poročamo več ■na športni strani. V nedeljo popoldan je obiskala Postojno godba na pihala železničarskega KUD iz Reke in priredila v Postojnski jami, ki je bila ves dan odprta občanom, koncert, Prireditve so se nadaljevale tudi v ponedeljek. V Postojni so člani Svobode priredili literamo-glasbeni večer, Ljudska univerza je obšla s filmom Dolina miru več okoliških vasi, v Postojno pa povabila dr. M, Mikuža, ki je predaval o pomenu ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pred dvajsetimi leti v Ljubljani. S K i Urejuje uredniški' odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Ilra-daškja. Izhaja vsak petek, rzdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun G00-70-1-1SI1. Rokopisov in fotografij ne vračam-). — Tisk in klišeji tiskarna CZP -Primorski tisk« V SEŽANI USPEŠEN ZAKLJUČEK večerne politine šole Iskrene prvomajske čestitke cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu pošilja kolektiv trgovskega podjetja »PIVOPROMET« IZOLA Vseh trideset 'letošnjih absolventov večerne politične šole se je preteklo soboto popoldne zbralo v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora. Za 17. uro je bil napovedan slovesen zaključek šole in razdelitev spričeval. Sedaj, ko so biLi izipiti mimo, so bili obrazi nasmejani in v dvoranici je takoj zavladalo veselo razpoloženje. Popolnoma upravičeno, kajti izpiti, ki so 'jih opravili nekaj dni prej, so pokazali, da trud in prizadevanje nista 'bila zaman. Doba sedmih mesecev ni kratka. Na predavanja pa je bilo treba dvakrat Vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu čestita za 1. maj Hkrati se priporoča še za nadaljnje zaupanje svojim odjemalcem Udeleženci večerne politične šole v Sežani To je izzvenelo iz besed vseh disku-tantov na ustanovnem občnem zboru Hortilculturnega društva za obalno področje, ki je bil v ponedeljek, 24. aprila 19G1, v Domu družbenih orga-nizaaij v Piranu. Udeležili so se ga ljubitelji cvetlic in sploh nasadov iz Kopra, Izole, Portoroža, Pirana in drugih krajev obalnega področja, med njimi mnogi predstavniki oziroma upravniki počitniških domov. Najprej je zbOT pozdravila predsednica Zveze hortikulturnih društev Slovenije JELKA KRAIGHERJEVA. Poudarila je, da je po preformiranju bivšega Hortikulturnega društva Slovenije v Zvezo HD Slovenije to prvo norvo društvo. Njegov poseben pomen je v tem, da zajema izrazito turistično področje. Navedla jo pidi nekatere naloge društva, kot n. pr. propagiranje in vzgajanje prebivalstva k urejanju vrtov in gojenju cvetlic, pospeševanje ozelenitvenih pogozdovanj in nasveti pri urejanju vrtov in nasadov. V imenu predsednikov ObLO vseh treh obalnih občin je zbor pozdravil tudi Davorin Ferligoj, ki je izrazil mnenje, da je tako društvo za obalno področje res potrebno in da bo treba napeti vse sile, da se v čim krajšem času nadoknadi vse tisto, kar je bilo glede ozelenitve in ocvetličenja zamujeno v preteklosti, posebno v času Okupacije. Ker prihaja preko tega področja v Jugoslavijo zelo mnogo tujcev, je nujno, da uredimo to področje tako, da bo prvi vtis na tujce čim boljši. Tovariš Ferligoj je izrazil tudi prepričanje, da bo vprašanje materialne osnovne novega društva zadovoljivo rešeno ob razumevanju in podpori vseh gospodarskih in drugih organizacij tega področja. Direktor trgovskega vrtnarskega podjetja »Cvetje« iz Portoroža Ma- tevž Cop je imel referat o pomenu oovetličevanja in ozelenjevanja nasploh in na turističnem področju posebej. S številnimi argumenti je utemeljil nujno potrebo, da postane področje slovenske obale en sam privlačen vrt. Navedel je tudi vrsto konkretnih potrebnih nalog od odstranjevanja akacije in drugega trničev-ja do postopne ureditve prav teeh obdelovalnih površin v ožjem okolišu obalnih krajev. Ena prvih nalog bi morala biti ureditev obcestnih pasov. Tudi generalni direktor »Splošne plovbe Piran« Boris Snuderl je pozdravil ustanovitev novega društva kot skrajno nujnost, kajti vzdolž vse obale Jarana imamo prav malo zemlje; večinoma so kraški predeli; zato pa je naša naloga, da uredimo slovensko obalo tako, da bo vzdržala vsako primerjavo z drugimi urejenimi obalami Sredozemlja. Izrazil je prepričanje, da bo HD postalo množična organizacija in je obvestil navzoče, da bodo pomorščaki »Splošne plovbe« prinašali z daljnih potovanj rastline, ki bodo uspevale pri nas v okras naših krajev. Številni drugi udeleženci zbora so govorili o potrebi vzgoje dobrega okusa pri obalnem prebivalstvu glede urejanja nasadov, da bodo le-ti imeli res mediteranski videz. Omenili so tudi potrebo po strokovni komisiji pri novem društvu, da bi svetovala in soodločala pri vseh večjih urbanističnih urejanjih tega področja itd. Tehtne pripombe je imel tudi ing. Ogrin iz Ljubljane, ki je obogatil občni zbor s prikazovanjem vrste barvnih diapozitivov o cvetlicah in njihovih nasadih. Med drugim je opozoril, da bi posaditev celotne okolice Portoroža z raznimi vrstami vrtnic pomenila izredno turistično privlač- na teden po tri ure. Toda dobro volja in vztrajnost, v katerih je vselej jamstvo za uspeh, sta zmagali. Res, da je bilo nekaj neupravičenih izostankov, toda to ne moti celotne sli-Jf^, P0™6»" le, da se bodo morali bodoči slušatelji še močneje zavedati, da je z dosledno samodiscipUno mogoče uspeh šole še stopnjevati Potem, ko Je upravitelj šole Ciril Drole spregovoril nekaj uvodnih besed in 'čestital absolventom, sta sckt^s mu v čestitkah pridružila še sekrefiSi tar Občinskega 'komiteja ZKS AlfonJfflT Grmek in podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Lado Mahnič. Po razdelitvi spričeval se je v imenu absolventov zahvalil upravitelju šole, predavateljem in Občinskemu komiteju tovariš Troha. S tem je bila drugič zaključena večerna politična šola, ki je bila letos v okviru Ljudske univerze. In treba je priznati, da je bil tokrat nedvomno dosežen lep napredek v marsikaterem pogledu. Bilo bi gotovo preveč, če bi se spusčali v podrobno analizo in primerjavo z lansko šolo. Toda razveseljivo je že dejstvo, da je bilo letos več slušateljev, da je bil zabe-lezen napredek tudi pni predavateljih, ki so jim v mnogočem koristile lanskoletne izkušnje, glede obsežne snovi pa le toliko, da so predavanja zajemala tudi najbolj aktualne teme in vprašanja z družbeno-političnega področja. Dvoletne Izkušnje pa bodo gotovo v polni meri upoštevane, ko se bo jeseni zbrala nova skupina slušateljev. _er privlačen vrt nost, ki bi se rentlrala že v tej obliki, četudi ne bi bilo cvetje porabljeno za pridobivanje rožnega olja. Za zaključek je predsednica Zveze HD Slovenije Jelka Kraigherjeva opozorila še na nekatere možnosti za populariziranje te dejavnosti v turističnih krajih, kot so n. pr. prirejanje praznikov cvetja, hortikulturnih festivalov in tekmovanje krajev med seboj v lepšem ocvetllčenju. Ustanovni občni zbor jo izvolil 13 predstavnikov iz vseh treh obalnih občin v upravni odbor društva, katero bo imelo svoj sedež v -Portorožu, in sicer do nadaljnjega kar v prostorih Turističnega društva, ki je tudi pri pripravah za ustanovitev pokazalo vse razumevanje in se je priglasilo kot prvi pravni član k Horti-kulturnemu društvu slovenske obale. ZASEDANJE ZDRUŽENJA ZA SODNO MEDICINO V Portorožu je ibil v dneh od 26. do 28. aprila v prostorih Turističnega doma IV. strokovni sestanek »Združenja za sodno medicino FLRJ«. Za sestanek je bilo izredno zanimanje. Glavne referate so imeli Janez Milčinski iz Ljubljane (podpredsednik združenja) ter Karlo Veber in Branko Svetličič iz Zagreba, razen tega pa je sodelovalo še nad 60 drugih predavateljev s koreferati in referati s prosto izbranimi temami. V petek, 28. aprila, je v Portorožu tudi redna seja uprave Združenja za sodno medicino FLRJ. Jule V soboto lin nedeljo so tudi v našem okraju volili nove zadružne .svete. Ker so bile -predvolilne priprave dobre ¡zaradi temeljitih razprav o kmetijstvu v pogojih uvajanja novih gospodarskih ukrepov in so 'bili zadružniki seznanjeni s perspektivnimi načrti razvoja kmetijstva ter procesa krepitve socialističnih odnosov na vasi, je bila udeležba na voliščih izredno velika. Kljub zelo slabemu vremenu so nekateri volivci prehodili tudi več kot 10 km, Hapoved vremena za čas od 28. aprila do 5. maja 1581 Po več tednih suhega in lepega vremena je po vsej državi zadnje dni močno deževalo, kar je ugodno vplivalo na razvoj poljedelskih kultur povsod tam, kjer ni padala toča. V prihodnjem tednu se bo vreme ustalilo. Dnevi bodo lepi in toplejši. Pihal bo jugovzhodni veter. samo da bi poudarili pomen volitev in izkoristili nekaj ur za razgovore o svojih problemih. Zadružni sveti so bili izvoljeni pri vseh enajstih kmetijskih zadrugah 'in 'imajo skupno 414 članov, med njimi pa je 243 zastopnikov delovnih kolektivov zadrug in le 71 zastopnikov privatnih kmetovalcev. Volitev se je udel žilo več kot 97 odstotkov vseh lilnih 'upravičencev, in sicer 64i kmetov .in 1104 delavcev ter uslužbencev kmetijskih zadrug. t) itSTT B2 — Sicer ne vemo, kaj nam ¡bo prineslo poletje in kaj jesen, vendar je bila zima in zgodnja pomlad za nibolov nadvse ugodna, pravijo ribiči izolskega podjetja »Riba«, ko ocenjujejo svoje delo za preteklo obdobje. Menda je treba posebej poudariti, da je prav ugodna ribja sezona glavni činitelj, ki zagotavlja tudi ugoden potek oskrbe tržišča z morskimi ribami. Ocena preskrbe pa bi bila še ugodnejša, če bi se podjetje lahko oskrbelo vsaj z enim zotermičnim prevoznim avtomo-ilom oziroma kamionom. V tem primeru bi namreč izolski ribiči lahko zagotovili boljšo preskrbo s svežimi ribami tudi podeželju, kjer čestokrat ^ovoraševanje po tem prehranbenem artiklu ni prav nič manjše kot v mestih. Precej si obetajo člani kolektiva »Ribe« tudi od nove hladilnice, ki bo že konec tega meseca dokončno opremljena. Nabava vseh potrebnih naprav je namreč pomenila zaradi nosebnih okoliščin pravcato preizkušnjo za to mlado podjetje. Kot smo že poročali, je prišlo do zastoja del predvsem zaradi težav z devizami in tudi mariborska tovarna Hidromontaža ni izpolnila vseh postavk pogodbe v predvidenem roku. No, težave so sedaj v celoti premostili in v bodoče bo, kot napovedujejo, preskrba z ribami še boljša — tako glede enakomernega oskrbovanja tržišča kot glede asortimana. Drugo ugodno oceno,, ki krepi ribiško podjetje, pa je iskati v novih pogojih gospodarjenja in v boljši organizaciji dela. Lepe per- Vrsta umetnih kokelj v enem Izmed paviljonov obsežne perutninske farme »Kras« v Neverkah pri Pivki REALNI OPTIMIZEM REJCEV MALIH ŽIVALI V NEVERKAH illll lili II Slifto . . samo pobrati ga je treba — pravi neki naš pregovor, kadar se nam obnese [kakšna posrečena novo-tarija. Mislim, da bi prav lahko in z vso pravico uporabili ta pregovor KokoSi-nesnice v svojem domovanju v primeru kokošje farme »Kras« v Neverkah v p tli j azili dolini med Pivko in Vremščlco. Komaj dobro porojena misel je bila v rekordnem času realizirana, naikar je sam razvo-j pokazal, kako prav ima zgoraj omenjeni pregovor. Kar poglejmo nekaj dejstev! Trenutno stanje po komaj dobrem letu obstoja farme »Kras« Neverke z obratoma v Zabičah pni Sirski Bistrici in v Ravnah pod Pivko: v Neverkah GO tisoč kokošl-nesnic, 30 ti- PREDLAGANI ZA ODLIKOVANJE Občinski odbor Zveze borcev v Hrpeljah je te dni končal z zbiranjem podatkov za predloge odlikovanj udeležencev narodnoosvobodilnega Iboja. V 52 vaseh in zaselkih je predvidenih 798 oseb za odlikovanje, med njimi 375 žena. Gre večinoma za državljane, ki so sodelovali v osvobodilnih akcijah še pred kapitulacijo Italije ter za tiste, ki so bili od okupatorja preganjani, zapiranj in internirani. Ako je bil kdo kljub vestnemu zbiranju in preverjanju podatkov v zvezi s pogoji za odlikovanja slučamo prezrt, lahko naknadno sam uveljavlja pravico do predloga za odlikovanje, J. 2. soi jarčk in 200 tisoč piščančkov; v Zabičah 30 tisoč piščancev, medtem ko v Ravnah končujejo z gradnjo velikega objekta za rejo piščancev. Kokoši v Neverkah znesejo dnevno okrog 35 tisoč jajc, ki gredo deloma za reprodukcijo, deloma pa v izvoz, v glavnem v Italijo (Bologna). Farma ima postavljen plan, ki bo v nekaterih postavkah izpolnjen že v zelo bližniji prihodnosti, povsem pa do konca leta 19G2. Po tem planu bodo vsi trije "obrati proizvajali letno: v Neverkah 100 tisoč kokoši-nes-nic (ta številka bo dosežena že čez mesec dni), v Zabičah 750 tisoč piščancev, v Ravnah pa okrogel milijon pohancev in milijon jarčk. Farma je še v izgradnji ter še traja investiranje. Skupaj bo vseh investicij za okrog milijardo in sto milijonov dinarjev, kolikor se cene gradbenim storitvam in materialu ne bodo bistveno dvignile. Trenutno je najvažnejša investicija izgradnja tovarne za močna krmila v Neverkah z letno zmogljivostjo 18 tisoč ton. Samo obrat Neverke porabi namreč dnevno okrog štiri vagone kokošje piče. Izgradnja tovarne bo stala okrog 280 milijonov dinarjev. Vsa sredstva so zagotovljena. V Neverkah bodo postavili! tudi moderno klavnico z zmogljivostjo 1.100 piščancev na uro. Sliko o razvoju farme v Neverkah si ustvarite še iz objavljenih fotografij.' Da, še nekaj besed o delovnem kolektivu, lol šteje zdaj skupaj z investicijsko grupo okrog 220 ljudi. Čeprav je kot rečeno farma še v izgradnji, ima kljub temu pomožne organe upravljanja, uvaja sistem nagrajevanja po učinku in proučuje uvajanje ekonomskih enot po svojih obratih. Ker so vsi obrati precej odmaknjeni od vseh sreciišč, so člani delovnega kolektiva navezami na svojo menzo, pogrešajo pa sem in tja malo razvedrila in zabave — čeprav je tudi res, da razen nekaj športa skoraj ni mogoče organizirati drugega družabnega življenja, ker so povečini delavci doma iz bližnjih vasi. Cas teče, stvari in ljudje pa se menjajo. Vedno na boljše, Ko bodo nekega jutra delavke in delavci »Krasa« prevzeli farmo povsem v upravljanje, bodo na to veliko nalogo že temeljito pripravljeni in lahko smo prepričani, da jo bodo dobro opravljali sebi in (Skupnosti v korist. spektive si obetajo predvsem od 4 novih ekonomskih enot, ki imajo svoje svete. Delo ekonom, enot je namreč v celoti pogojeno z materialno osnovo, da razpolagajo s sredstvi, ki jih ustvarjajo, in kot take tudi odločajo o njihovem razporejanju. Sicer pravijo, da jam zaenkrat še manjka izkušenj in da bo potrebno v sedanjem pravilniku še marsikaj izpopolniti, vendar ocenjujejo že sedanje delo ekonomskih svetov, ki postavljajo med drugimi važnimi nalogami v ospredje tudi stanovanjsko problematiko, za premišljeno in vsestransko utemeljeno. V KULTURA PR NA OKRAJNI REVIJI V KOPRU NASTOPILO 11 NAJBOLJŠIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Po 11 občinskih revijah (Izola, Hrpelje, Sežana, Portorož, Gradišče, Koper, Dekani, Šmarje, Postojna, Obrov in Ilirska Bistrica), na katerih je pcio «17 otroških in mladinskih czborov z'več kot štiri tisoč mladimi pevci, je bila preteklo nedeljo, 23. aprila, v'koprskem gledališču revija najboljših. Nastopilo je 11 zborov z 836 ipevci. v imenu Okrajnega sveta Svobod in Zveze prijateljev mladine sta jih pozdravila tovariša Igor Pelan in Oskar Venturlnl, ki je vsem nastopajočim podelil tudi diplome. Na revijo so bili povabljeni med 'drugimi vsi pevovodje, ki so nastopali na vseh 'občinskih revijah, udeležili pa so se je tudi predstavniki našega političnega in kulturno-prosvetnega življenja ln seveda številni starši. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali člani našega okrajnega in 'republiškega glasbenega sosveta, je soglasno odločila, d,i nas bodo zastopali na republiški reviji v Celju zbor' Osnovne šole iz Sežane, ženski zbor koprskega Učiteljišča in zbor Italijanske osnovne šole iz Pirana. Vsem nastopajočim na dopoldanski reviji je priredila koprska Glasbena šola 'popoldne majhen koncert. Najprej so spoznali zanimive instrumente iz vrst trobil in ipihal, potem (pa jim je mali šolski orkester zaigral I-Iaydnovo »Otroško simfonijo«. Na 'kratkem sestanku f/ \ " pip |i i i | : i !i Otroški pevski zbor Osnovne šole iz Sežane — vodi ga Maida Hauptman — je bil tudi letos najboljši v skupini A na okrajni reviji v Kopru. Zato nas bo skupno z mladinskim ženskim zborom koprskega Učiteljišča (skupina B) — vodi ga Miran Hasl — In zborom Italijanske osnovne šole iz Pirana — vodi ga Just Bole — zastopal na pevskem festivalu v Celju, Na sliki: sežanski pevski zbor s svojo pevovodktnjo ob nastopu na občinski reviji v Sežani jih je 20 prijavilo že k izpitom in kolokvijem in so jih uspešno tudi opravili. To je vsekakor uspeh, ki ga je vredno zabeležiti, kajti to so študentje, ki so sicer v rednem delovpem razmerju. Najpogostejši vzrok, da so nekateri opustili študij, lahko iščemo v finančnih težavah, ki so nastale, ko so zahtevali od študentov, da plačujejo prispevek 35.000 din za semester kot delno kritje stroškov za predavatelje. Toda to niso vsi stroški: tu so še skripta in potni stroški za tiste, ki se vozijo. Nekdo od navzočih študentov je jasno izračunal, da predstavljajo v povprečju ti stroški domala polovico njihove plače. In pri tem je treba upoštevati še dejstvi, da ima večina študentov družine in da zaradi preobremenjenosti z delom — poklic in študij — ne morejo prevzeti nobene honorarne ali kake druge priložnostne zaposlitve. Pri podjetjih večinoma niso naleteli na razumevanje. Zdi se, da vsem še ni jasno, kako velikega gospodarskega in političnega pomena je za naše kraje ta center za izreden študij. Podjetja bi morala biti veliko bolj zainteresirana pri šolanju bodočega visokokvalifieirane-ga kadra in gledajo pri tem premalo perspektivno ter preveč ozko. Zelo. redka so tista podjetja, ki svojim izrednim študentom vračajo del stroškov, ki jih imajo s študijem. V razpravi so nakazali možnosti, da bo vprašanje 1,5-milijonskega proračuna Centra za Izreden študij rešeno v širšem merilu, ko bomo po vsej verjetnosti imeli še tudi srednjo tehnično šolo z raznimi oddelki. In končno — po besedah tovariša sekretarja Kajtlmira — je v teku tudi akcija za .redno fakulteto v Kopru, Njegovo je tudi mnenje, da trenutne ilnančne težave niso problem, ki bi ga naše gospodarske organizacije ne mogle rešiti, Skoraj gotovo je, da bodo vodilni ljudje v podjetjih in samoupravni delavski organi spoznali pomembnost tega študija in se otresli ozkega gledanja giede finansiranja. Tocla danes je veliko rok, ki trkajo na ta vrata in v razpravi in prepričevanju bo treba izluščiti prioriteto. Predvsem bo treba spremeniti tisto miselnost podjetij — kjer seveda obstaja —, da za današnjo stopnjo našega gospodarskega razvoja in za nadaljnji napredek zadošča mojstrsko-obrtniškl kader, Tovariš Jakopič je še poudaril, da so študentje delno sami krivi za težave, ki jih imajo, ker niso nanje opozorili pravočasno. Na drugi strani pa je vse pohvale vredno, da so hoteli najprej pokazati uspehe in dobro voljo, potem pa so šole zniDrosili za pomoč, Zdelo se je, da so to glavni problemi prvih študentov strojništva in da večjih pedagoških in strokovnih vprašanj ni. O njihovih učnih uspehih so se predstavniki iz Ljubljane in predavatelji izrazili zelo ugodno, reševanje materialnih vprašanj pa za zdaj ni v kompetenel Univerze, ker ne dobi dotacije za izredne centre, ki jih ima v Mariboru, Kranju in Kopru. Ob koncu plodne I. konference so še sklenili, d,a bodo priredili ob zaključku II. semestra brucovanje, da bo Koper čutil, da postaja visokošolsko mesto. Z. L. V sredo, 26. aprila so odprli v galerijskih prostorih koprskega Okrajnega muzeja umetniško razstavo tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. O slikarjevih razstavljenih delih — 23 slik in 27 grafik — je govoril prof. Emili -jan Cevc iz Ljubljane.. Ob tej priložnosti je izšel tudi lepo urejen katalog, ki objavlja poleg seznama razstavljenih del, kratkega Spacalovega življenjepisa V PRIPRAVAH NA RAZSTAVO VSEGA PRIMORSKEGA ČASOPISJA V soboto, 22. aprila je koprska Studi iska knjižnica pripravila svojim stalnim obiskovalcem — zadnje čase so to ¿lasti diiaki, ki delajo maturi te tne naloge — presenečenje: ljubezenivo so nas pozvali, naj se umaknemo iz čitalnice, kjer so na hitro roko razstavili že pripravljeni material primorskega časopisja. Razstavo so si potem ogledale številne skupine dijakov koprskih sredniih šol. Ker sem bila tudi sama med tistimi, ki so morali ta dan predčasno iz knjižnice, sem prisluhnila razlagi upravnika knjižnice Srečka Vilharja, ki je vodil dijaške skupine in jim razlagal pomen in namen te priložnostne razstave. V resnici to sodi v široko zasnovo nriprav na razstavo vsega, kar je izhajalo na Primorskem v letih od 1849 do 1960. Ta velika razstava, ki terja neverjetno veliko priprav, iznajdljivosti, potrpežljivega iskanja in poznavanja zgodovine primorskega časopisja, bo zunanje Obeležje jesenskega zborovanja Društva bibliotekarjev Slovenije v Kopru, obenem Pa bo to tudi dostojna proslava 10-let-nice obstoja Študijske knjižnice in prispevek k proslavitvi 20. obletnice ljudske revolucije. Ob tej priložnosti bo izšel katalog, ki bo tudi bibliografija vseh primorskih časopisov. Ze pred časom je Študijska knjižnica preko Sveta za šolstvo poslala vsem šolskim vodstvom posebno okrožnico, s katero jih prosi za sodelovanje, to je za zbiranje raznih časopisov na njihovem področju. Na to vljudno vabilo ni odgovorila nobena šola in zato je zda.j pripravila 'knjižnica majhno razstavo, ki je nazorno opozorila dijake, naj pobrskajo doma v zabojih, po policah in na podstrešju' in morda bo le uspelo izbrskati na dan še kak izvod tega ali onega časopisa, saj je razdobje dolgo več kot sto let {od 1849 do 1960). Zanimiv je podatek, da razpolaga knj'ižnic,a s 400 naslovi raznega časopisja in da že danes ve za 100 tehnik, ki sp delovale na Primorskem. S sobotno razstavo so pokazali in kronološko razstavili le majhen del ■tega, s čimer razpolagajo, veliko pa je .tudi tistega, česar še nimajo. To je predvsem primorski tisk iz časa Avstrije, Italije in NOB. Samo v soboto si je ogledalo razstavo 6 skupin. Druge dneve je gotovo prišel še kdo. Tudi če ne bo tistega materialnega efekta, ki ga prizadevni kolektiv knjižnice pričakuje, je mladina spoznala in se zainteresirala za tiskano besedo, Ze to je usoeh. DVOJNI JUBILEJ DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE JAVOR V PIVKI "P frra-p" in} M™ ^ tU, ti tt-M iT M nm IjJLi i I Lesni delavci v Pivki, Postojni, Prestranku, Belskem, Podgradu pri Planini, Baču in Koritnicah, združeni v obratih lesne industrije Javor s sedežem v Pivki, slavijo pravkar deseto obletnico obstoja svoje industrije pod sedanjim imenom, hkrati ipa deset let, kar sami upravljajo in gospodarijo s podjetjem. Na dvojni jubilej so se lepo pripravili in ga proslavili kot redkokateri delovni kolektiv. Že 22. in 23. aprila so med seboj organizirali medobratna športna ■ tekmovanja ob veliki eležbi članov svoje sindikalne ganizacije. Tekmovali so v namiznem tenisu, v odbojki, nogometu in streljanju, v vlečenju vrvi in v balinanju, gasilske čete obratnih enot pa so se med seboj Javor, lesna industrija Pivka, je ena izmed najstarejših tovrstnih /tovarn pri nas in njeni proizvodi so po svoji solidni kvaliteti poznani doma in na tujem. Začetki te industrije segajo tja v konec 19. stoletja. Takrat je bila to le majhna zasebna žaga. Pozneje je ta žaga menjavala lastnike, nekateri so jo razširjali in izpopolnjevali, kakor je pač dopuščal žep, in že leta 1927 je bilo zgrajeno pr.ivo poslopje tovarne, ki je delala s polno zmogljivostjo v treh izmenah. Imela je žago, ki je zaposlovala 90 delavcev, zabojarno s 100 delavci in parketarno s 05 delavci. Njeni lastniki so bili tujci, Italijani, lin pod njihovim vodstvom je tovarna 'delala vse do leta "p-H, ko so ji partizani preprečili na- aljnje delo. Po osvoboditvi je bila tovarna nacionalizirana in je znova pričela z delom. Leta 1917 je dobila ime Tovarna vezanih plošč in nato poslovala pod najrazličnejšimi imeni, dokler se ni aprila 1951 osamosvojila pod imenom Javor, tovarna vezanih plošč in furnirja, Pivka. V tem času se je podjetje borilo z velikimi težavami, saj je gradilo in razširjalo svoje obrate in poslovne prostore. Zgradili so novo poslopje žage, kotlovnico, mehanično delavnico in am-balažni oddelek, skladišča in še marsikaj. Istočasno je bilo treba nabaviti nove stroje. Vse to je zahtevalo veliko finančnih sredstev, ki jih je podjetje krilo največ iz lastnih skladov za velika popravila, amortizacijo in iz sklada za samostojno razj>o-laganje, kajti kreditov ni bilo. No, vse težave so premagali in danes so pod imenom Javor, lesna industrija Pivka, združeni naslednji obrati: obrat I Pivka, obrat II Pre-stranek, obrat III Bač z žago v Koritnicah, obrat IV Postojna z žago v Podgradu pri Planini in obrat V Bel-sko. V vseh teli obratih je skupno zaposlenih 1300 ljudi, ki so za leto 1960 planirani letni bruto proizvod 2,315.000.000 dinarjev celo presegli. Proizvodi Javora so v glavnem vezan les (plošče in panelke), vse vrste slepega in plemenitega furnirja, žagan les, zaboji in finalni izdelki: iz masivnega, vezanega lesa in furnirja izdelujejo stole in druge dele pohištva. Posebno v zadnjem času je tovarna povečala proizvodnjo finalnih izdelkov, za katerimi je veliko povpraševanje. Z novo stolarno na Baču se je povečala proizvodnja stolov, ki so znani daleč naokoli. Svoje kakovostne in na pogled zelo čedne izdelke tovarna izvaža v zahodne dežele: v Anglijo in Ameriko, predvsem finalne izdelke, v Kanado Sn Nemčijo, vezane plošče in furnir v Italijo, na Ciper in dežele Bližnjega vzhoda. Javor izvozi okrog 30 odstotkov vseh svojih prodanih izdelkov v tujino. Pri prodaji svojih izdelkov ima Javor samo eno težavo — da namreč ne more ustreči vsem kupcem, ki bi eleli njegove izdelke. Drugih posebnih težav pri proizvodnji Javor nima; potreboval l)i le več mlade moške delovne sile, nekaj kvalificiranih in visokokvallficiranili kadrov, ki pa si jih tovarna postopoma sama usposablja v lastnih centrih za izobraževanje. Organi delavskega samoupravljanja rešujejo svoje probleme skupno z upravo podjetja (vsak obrat ima svoj obratni delavski svet, predstavniki pa setavljajo centralni delavski svet) in rezultati takega sodelovanja se kažejo tudi v skrbi za delovnega človeka. Tovarna ima svoj lastni avtobus, s katerim se delavci iz oddaljenih krajev vozijo na delo. Odprli so tudi obrate družbene ipreliranc, kjer si delavci lahko privoščijo toplo »ma-rendo« po nizki ceni in nič več ne odhajajo od doma na »šilit« s kangli-cami v rokah in štrlečimi žepi. Vsak obrat ima tudi svoj sindikalni odbor, zastopniki teh odborov pa sestavljajo koordinacijski odbor. Tako so si omislili v Piranu sindikalni počitniški dom, kjer lahko letuje 30 ljudi hkrati. Vedno več delavcev se prijavlja za letovanje na morju. Tovarna Javor .ic največja gospodarska organizacija v pivški dolini. Zato tudi po svojih najboljših močeh pomaga pri komunalni in kulturno-prosvetni dejavnosti v občini ter skrbi za razvedrilo svojih delavcev. Svo-iioda iz Pivke je z Javorovo pomočjo nabavila televizor za svoj klubski prostor, prav tako je v Prestranku in na Baču. V pravem pomenu besede dolavci-upravljavei Javora sami sebi krojijo novo življenje. ■> ft pomorile v praktičnih gasilskih vajah. Poskrbeli so tudi za duševno razvedrilo. Kulturno umetniški društvi v Prestranku in Knežaku sta pripravili za delavce na področnih Javorovih obratih uprizoritev igre Vohimka, Šentjakobsko gledališče iz Mestnega doma v Ljubljani pa je za člane kolektiva v Pivki in Postojni pripravilo komedijo: Z vrati treskajo. Vse predstave so v soboto, 29. aprila. V Postojni so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov, s katerimi se uspešno uveljavljajo po svetu. Za svoj veliki praznik so pripravili tudi prvo številko svojega tovarniškega glasila Javorjev list, ki bo poslej redno vsak mesec obveščal' člane delovnega kolektiva o vsem dogajanju v njihovi obsežni gospodarski organizaciji. •Za svoje zaslužne člane je podjetje pripravilo posebne značke treh vrst. Po običaju bi lahko rekli, da so bronaste, srebrne in zlate. Bronaste za tiste delavce, ki so v podjetju manj kot pet let, srebrne za .tiste, ki delajo v njem več koti pet, toda manji kot deset let, medtem ¡ko so zlate namenjene tistim članom delovnega kolektiva, ki že deset in več let delajo v pivški, postojnski in bistriški lesni industriji v okrilju Javora. Osrednja proslava obeh deset- letnic pa je v nedeljo, 30. aprila, v Jamski restavraciji v Postojni, Obenem je to proslava Prvega maja in proslava dvajsete obletnice oborožene vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov. O vsem tem govori na proslavi predsednik osrednjega delavskega sveta Javora Janko Kruh, nato pa bodo zaslužnim članom kolektiva podelili nagrade, priznanja in pohvale za njihovo zvesto in •požrtvovalno delo v podjetju. Slavja se razen delavcev naštetih Javorovih obratov udeležujejo tudi člani kolektiva, ki delajo v Javorovih poslovalnicah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. rb jv- .Vi^-žat" i Hi® Pogled na spodnji del Pivke mimo lepega parka s spomenikom padlim v NOB proti osrednjemu tovarniškem ti objektu Lesne industrije Javor NA OBISKU PRI RUDARJIH V SEČOVLJAH Razgovor ob rudniškem vhodu Iz 210 metrov globokega jaška skoraj neslišno drsi dvigalo. Skupina rudarjev izstopa na stopnišče lesenega stolpa, ki daje Sečovljam značilno podobo rudarskega kraja. Svetilke na čeladah mož ugašajo in bledijo v šče-meči svetlobi zgodnjega popoldanskega sonca. — Tukaj smo! se nasmihajo utrujeni sajasti obrazi na poziv delovodje, Iti sprejema povratnike iz podzemlja. Mudi se. Po mračnem stopnišču se že vzpenjajo možje, ki gredo zdaj na delo v rov. Druga izmena. Možje se srečavajo, so redkobesedni. Rudarski »srečno!« navadno zamre že v škripanju vitla, na katerem visijo življenja — tokrat v obratni smeri. Medtem ko. prvi uživajo pod curki prh in si trejo razbolele ude, drve naslednji v globino podzemlja, kjer bleda svetloba odkriva lesket črnih gmot. Črno zlato! Pot do njega pelje po jamskih hodnikih, po sto in stokrat prehojenih nadkopih in vpadni-kih, ki so razvejani kot korenine mogočnega drevesa. Globoko ped zemljo so zapeli udarci orodja. —ooo— Da, sečoveljski .rudarji so po hudi nesreči, ki jih je zadela leta 1957, ko je rudnik -poplavilo, zopet neumorni kopači. Hudo preizkušnjo so preboleli za ceno skoraj nadčloveških naporov. Na njih je zgrajeno silno to- varištvo sečoveljskih rudarjev, še posebej vezano na to delovišče, ki bo s svojimi rezervami visokokaloričnega premoga še važen činitelj v gospodarstvu našega okraja. Sečoveljskih rudarjev prav nič ne moti okoliščina, da so zbrani z vseh vetrov. Ne pravijo zaman, da imajo zastopnike domala vseh jugoslovanskih rudnikov premo"ga — od zasavskih revirjev do .rudarskih bazenov v Bosni. Domači kraji ne zmorejo tolikšnega števila rudarjev. Nič zato. Domačini jih vse prištevajo k svojim in so nemalo ponosni na svoje tovariše rudarje, ki ipo marljivosti prav nič ne zaostajajo za rudarji kateregakoli rudnika pri nas. Sicer pa se vsi skupaj složno jezijo na prejšnje lastnike, ki so ■ •• . Si ... ...ii-../.T■ V-2 V "' 'C: te;?:-?!,'; ¡■-'..i-...: ■- .<-.,■■„..■ ■■■■■■■ -'.i--- ■■ t. '-"-v ■'.-■•:.■ : -V- V- 7 vv.'. !SŽ ' S sfiiSP J'^^WWSE' ••• • - V '.'■•'"'.' ■'. -v.'. ' v^ll ■ - ..., - . ■■■■ J^-----< — fe- .-..V^fcaJI §|_____ Tovarniški objekti Lesonita, v Ilirski Bistrici kolektiva pravijo, da se za vsa ta napredna načela zavzemata z vso skrbjo tudi uprava podjetja in delavski svet, ki je sicer posvetovalni organ zaradi sedanjega statusa podjetja, vendar po obsegu svojih nalog in po vlogi, ki jo ima, prav nič ne zaostaja za delavskimi sveti podjetij v redni proizvodnji. Vsi člani kolektiva-tudi vedo, da sta z vzornim delom prispevala k sedanjemu izboljšanemu stanju in boljšemu gospodarskemu položaju rudnika tudi obratovodja AMADEO OGRIC in predsednik delavskega sveta IVAN BUKOVSEK. In zares niso slabo izbrali, kajti oba sta pokazala globoko poznavanje vseh gospodarskih, organizacijskih, kadrovskih in podobnih vprašanj, ki so v podjetju največkrat v središču razprav. Tovariš Ogrič -meni, da so po znani nesreči dosegli največji uspeh s tem, da so uspešno nadaljevali z obnovo rudnika. Z zapiranjem posameznih oddelkov pa so v celoti odpravili nevarnost vdora vode. Tudi novo odprti revirji so zavarovani za primer vdora z vodnimi vrati, -posamezni oddelki pa z vodnimi pragovi. — Torej je po vašem -mnenju eks-ploatacija sečoveljskega rudnika ekonomsko utemeljena? — Zaradi visokih premogovnih zalog, ki znašajo po geoloških podatkih najmanj 5 milijonov ton, je eksploa-tacija rudnika vsekakor ekonomsko utemeljena. To tembolj, ker bomo z nadaljnjo modernizacijo proizvodnje, z novimi merili nagrajevanja in s povečano proizvodnjo od 20 tisoč ton sedanjega letnega izkopa dosegli vsaj 45 tisoč -ton letno. To pomeni, da bomo zadovoljili dobršen del potreb industrije v nošeni okraju, veliko povpraševanje po našem premogu pa je tudi pri železniških podjetjih. — Katere gospodarske naloge pa postavljate v vašem podjetju v bodoče v ospredje? — Večja proizvodnja — to je .naša osnovna težnja. To pa bomo lahko dosegli poleg že omenjenih činiteljev z boljšo mehanizacijo, s povečano storilnostjo in deloma tudi z zaposlovanjem nove delovne sile. Zaradi cenejšega in smotrnejšega odvoza premoga — odvozne -proge imajo dolžino do dva tisoč metrov — smo se lotili izkopa nove proge za odvoz, kar bo omogočilo uporabo -jamskih lokomotiv. Sedanji ročni odvoz je namreč ne le hudo naporen, ampak tudi manj učinkovit. Kazen tega usmerjamo vso skrb tudi v odpiranje novih žil, oziroma iskanje novih premogovnih zalog. Ker naletimo pri odpiranju novih zalog še tu in tam na manjši dotok vode, kar sproti mašimo s cementnim mlekom, smo prešli na nov -način dela. Prejšnje naporno delo opravlja sedaj batna črpalka s štirikrat manjšim številom ljudi, je tolmačil obratovodja Amadeo Ogrič. —ooo— Uvajanje ekonomskih enot, stanovanjsko problematiko in nagrajevanje pa je pojasnil predsednik delavskega sveta Ivan Bukovšek takole: — Ekonomske enote smo uvajali poskusno že v zadnjem četrtletju preteklega leta, dejansko -pa so zaživele z novim letom, ko smo uvedli v celoti nagrajevanje po delu. Lahko rečem, da so rezultati dobri in * da so rudarji, kot tudi delavci naših treh delavnic, šele sedaj stimulirani. Prvič odkar obstaja rudnik, so bili čla- (Konec na 11. strani) ŽE DO KONCA LETOŠNJEGA LETA LE3 Te dni bo končanih in osposobljenih 271,5 m operativne obale, do konca leta pa še 130 m, nakar bodo v novem pristanišču lahko manipulirale s tovorom že po tri 10.000-tonske čez- oceanke hkrati Jlilil*! jSwwwMstmaMSBi Ena. izmed znanili ladij-trojčic BBB našega pomorskega podjetja Splošna plovba Piran »Bled« v novem koprskem pristanišču, kjer naklada tovor za New York, kamor te tri ladje vzdržujejo redno mesečno ipomorsko linijo za prevoz blaga in potnikov Ce samo površno ¡pregledamo posamezne postavke sedanjega ta bodočega razvoja vseh gospodarskih panog, lahko ugotovimo, kako gradnja prekomorskih luk in njihovih komunikacijskih zmogljivosti močno zaostaja za rastjo industrije. Zato je razumljivo, da so težave tudi pri porajanju koprskega tovornega pristanišča, ki že danos kaže, da Ibo odigralo pomembno vlogo v nadaljnjem gospodarskem življenju države kot celote in še posebej v gospodarskem življenju Slovenije. V ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNEM PODJETJU INTEREUROPA KOPER SO DOBRO ZASTAVILI DELO Ustvarjanje in delitev osebnega dohodka — to je danes osnovna in najbolj zanimiva tema razgovorov delovnih kolektivov. Ni namreč podjetja, kjer ne bi med odmori ali na raznih sestankih stekla beseda o novih gospodarskih smernicah, o novem načinu formiranja »plač« in s tem v zvezi o vse večji prizadevnosti posameznikov, da bi bili dohodki družbe in tudi njihovi dohodki boljši. Pota do tega cilja pa so različna. Kakšno je ubral delovni kolektiv podjetja za mednarodno špedicijo in transport INTEREUROPA Koper, lahko razberemo iz teh vrstic. Podjetje ima štiri sektorje dela: špediterslti, transportni, servisno remontni in upravno režijsko grupo. Prva dva sektorja imata svoje poslovalnice v Kopru, Sežani, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu (dve), Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Zrenjaninu in na Reki, servisno remontni sektor posluje v Kopru in v Sežani, uprav-no-režljska grupa pa v Kopru. Skupno je zaposlenih 533 ljudi, ki so lani z 2.090 tonami nosilnosti voznega parka dosegli realizacijo prometa v vrednosti tri milijarde 150 milijonov dinarjev. Do decembra lani je imelo podjetje enotno knjigovodstvo, ki pa ni zmoglo prikazati, kdo ima v podjetju največ dohodkov oziroma izdatkov. Zato so najprej ustanovili obratovno knjigovodstvo, ki zajema vse stroške in dohodke po posameznih enotah in vsklajuje svoje podatke s centralnim finančnim knjigovodstvom. Nato so ustanovili 14 ekonomskih enot, katerih člani so samostojno začeli proučevati upravičenost posameznih delovnih mest in s pomočjo posebne komisije točkovali "njihovo vrednost. V teh razpravah so vsi živo sodelovali in temeljito razpravljali o možnostih boljše organizacije dela. Za izračun osebnih dohodkov so vzeli tarifne postavke, ki so veljale 31. decembra 1960. Nato so ocenjevali vrednost posameznih delovnih mest in jih po posebnem ključu točkovali. Pri tem so ugotovili, da lahko brez škode marsikje ukinejo kakšno delovno mesto in ga priključijo drugemu, pa tudi to, da marsikateri delavec ni bil na V osnovi prejšnjega načina dodeljevanja plač tako nagrajen, kot bi moral biti ob upoštevanju vrednosti ustvarjenega dela. Ker ekonomske enote špedicije nimajo enakih komercialnih in tržnih pogojev, so razdeljene v štiri skupine. Zato je tudi ključ za razdelitev ustvarjenega lastnega dohodka na osebne dohodke različen, vendar dovolj vzpodbuden za nadaljnjo širitev dejavnosti posameznikov, ekonomskih enot, sektorjev in s tem celotnega podjetja. Ze v začetku uvajanja novega načina razdeljevanja dohodka se je pokazalo, da je marsikje nujno potrebno spremeniti organizacijo dela, združiti posamezna delovna mesta, v njih zaposliti sposobnejše ljudi, ki bodo hitreje ustvarjali večji promet, an čimbolj prenesti dosedanje pristojnosti uprave na posamezne sektorje in enote. Tako je vodstvo uprave kot samostojna upravno-režijska grupa prevzelo le skrb za instruktažno, evidenčno, analitsko in koordinacijsko službo in particlpira 5,86 odstotkov od dohodkov vseh ekonomskih enot za ustvarjanje sklada osebnih prejemkov. S tem načinom je vodstvo podjetja prisiljeno skrbeti za nenehni razvoj vseh dejavnosti, a posamezne enote za čimvečjo storilnost, da bo njihov' dohodek omogočil večje plačfi. Vzporedno z utrjevanjem ekonomskih enot se razvija neposredna zainteresiranost posameznika za uspeh svoje skupine in podjetja kot celote. Zato je bilo že nemalo primerov, ko so temeljito razmišljali in samostojno sklepali o potrebi najemanja novih delovnih moči, tla bodo aktivni člani kolektiva, ne pa samo na plačnem spisku. Takšen sistem delitve dohodka s postavkami, med katerimi so: stalno ugotavljanje individualnega učinka dela, odbijanje ali dodajanje posebnih odstotkov 'glede na organizacijo dela, trošenja materiala, štednje uporabe vozil, smotrnosti voženj in opravljanja naročil komitentov, je že v prvih mesecih pokazal hitrejši gospodarski razvoj celotnega podjetja in povečanje osebnih dohodkov za okrog 15 odstotkov. Pri tem načinu, ko ena ekonomska enota ne bo krila iz subjektivnih razlogov ustvarjene zgube druge enote, pa se neposredno veča interes vsakega posameznika, da se pri svojem delu zaveda: kolikor bo vrednost lastnih prizadevanj, takšna bo »plača«, kajti nikjer ni več predpisa, da je zasiguran stalni mesečni dohodek ne oziraje se na učinek dela. V začetku je bilo mnogo razpravljanj za in proti takšnemu načinu delitve osebnega dohodka. Sedaj je praksa pokazala, da je v osnovi pravilen in spodbuden, a čeprav ima še nekaj pomanjkljivosti, ki jih bodo morali stalno odstranjevati, saj absolutno objektivnega merila ni. In še nekaj: že v prvih mesecih letošnjega leta so odkrili in začeli izkoriščati doslej globoko zakopane skrite rezerve. Gradbena dela sicer hitro napredujejo in ibomo že te dni imeli v Kopru 271,5 (metra operativne obale, do konca leta pa še nadaljnjih 130 metrov. Toda to, ni' vse. Z naglim večanjem jugoslovanskega pomorskega prometa se tudi veča možnost, da bi koprska luka zaradi ugodnega geografskega položaja in dobrih cestno-prometnih zvez lahko pritegnila nase uvoznike in izvoznike hitro pokvarljivega blaga. S takšno dejavnostjo bi naša luka razbremenila druga tovorna pristanišča, ki čestokrat zaradi preobremenjenosti odklanjajo 'vrsto gospodarsko zelo učinkovitih poslov. Zato nadaljujejo v Kopru z gradnjo odprtih in zaprtih skladišč, ki naj bi že prihodnje .leto obsegala, površino okrog 90 tisoč kvadratnih metrov, Ob tem pa že razmišljajo in pripravljajo načrte za gradnjo objektov, ki bi služili dopolnilni manipulaciji ob tovornem pristanišču, To bi bili objekti, v katerih bi opravljali dezinfekcijo, dezinskecljo in-umetno dozorevanje sadja ter sortiranje, montiranje in tudi dodelavo raznih industrijskih izdelkov, namenjenih izvozu ali uvozu. Ze sedanji podatki kažejo, da je koprska luka dosegla mednarodni sloves. Njena oddaljenost od nekaterih središč srednje Evrope, ki bi se rada poslužila tranzita skozi Koper, je majhna in privlačna, ker so ugodne cestnoprometne zveze. Težava je le v povezavi pristanišča in bližnjega zaledja po železnici in v diskriminacijskih tarifah prevoza blaga od začetne do Kopru najbližje železniške postaje. NOVE LADJE »JUGOOCEANIJE« IZ KOTORA so nove poti (Nadaljevanje s C. strani) ni kolektiva deležni delitve dobička. — Kakšni so torej sedanji osebni dohodki rudarjev v primerjavi s prejšnjimi? — Moram reči, da so bili osebni dohodki rudarjev do te revolucionarne prelomnice sistema delitve dohodkov sorazmerno nizki. Temu je bila delno vzrok tudi nizka odkupna cena premoga, podražitev materialov in nekaterih artiklov široke potrošnje. No, v sedanjem sistemu organizacije dela in delitve dohodkov so se stvari obrnile na bolje. To dokazuje tudi podatek, da se je povprečje osebnih prejemkov dvignilo od prejšnjih 23 tisoč dinarjev na okrog 30 tisoč dinarjev na osebo. Kako pa rešujete pri vas stanovanjsko problematiko, 'ki je menda zelo pereča? — Resda smo z adaptacijo in novogradnjami pridobili 30 oziroma 32 stanovanj, vendar s tem še nismo prebrodili težav, kajti večina zaposlenih v našem podjetju so priseljenci. Zal smo celo izgubili nekaj stanovanj, ker so se nekateri člani kolektiva zaposlili drugod, kjer jim tudi ne morejo nuditi stanovanj. To vsekakor ni prav in bomo morali nekaj ukreniti, da dobimo ta stanovanja nazaj, je dejal ob zaključku našega razgovora tovariš Bukovšek. (bb) Med 1. januarjem in 15. aprilom letošnjega leta se je zasidralo v novem koprskem pristanišču 147 ladij, ki so prevzele ali izkrcale 72.-187 ton blaga. Jugoslovansko zastavo je imelo ISO ladij (nied njimi 40, ki vozijo med kontinenti), italijansko zastavo 4, japonsko tudi štiri ladje, po tri so imele turško, grško, izraelsko, holandsko in panamsko zastavo in ena ladja zastavo Velike Britanije. Uvoženo je bilo 54.180 ton blaga, v izvoz je šlo 8,117 ton, tranzitnega blaga je bilo za 438 ton, medtem ko je postavka »razvoz« zabeležila 9.746 ton prometa. Te dni bo podjetje »Jugooceani-ja« iz Kotora prevzelo v Angliji prvo izmed treh novih čezocean-skih tovornih ladij, ki jih ie pred nedavnim nabavilo. Imenovala se foo »Kupres« in bo imela 7500 BRT. Naslednji dve bosta enaki. Poleg tega bo navedeno podjetje prevzelo meseca aprila dve novi ladji v naših ladjedelnicah po 12,600 ton nosilnosti. Tako se bo tonaža črnogorskega podjetja v prvi polovici tega leta povečala za okrog '55.000 ton nosilnosti in bo podjetje imelo skupno okrog 170.000 ton ladjevja. Ce bi Vzporedno z gradnjo luke v prihodnjih letih začeli graditi progo med Hrpeljami in Koprom, bi bilo zanimanje za usluge koprske luke še večje. Odpadli bi tnamreč prekomerni stroški kombiniranega prevoza blaga in v ■znatni meri bi bila razbremenjena Reka, ki že sedaj ne zmaguje vseh potreb pomorskega prometa,' Drugo vprašanje je. zakaj Kopf ne more koristiti enakih, to nižjih tranzitnih železniških tarif, ki veljajo za druga pristanišča. Tudi sedanji način finansira-nja gradenj prekomorskih luk ni primeren. Znano je namreč,'da poteka to finansiranje drugače kot finansiranje drugih gospodarskih objektov. Za primer naj služi gradnja koprske luke. Le-to gradijo s sredstvi republike in okraja ter v znatni meri z lastnimi sredstvi podjetja ob soudeležbi tistih gospodarskih organizacij, ki so že uvidele gospodarsko perspektivo tega novega severno-jadranskega pristanišča. Drugih sredstev koprska luka za sedaj še nima. Nikakor pa ne smemo prezreti tudi to, da bo v prihodnjih letih v koprskem tovornem pristanišču že skoraj 400 tisoč ton prometa in da velja že danes temeljito razmisliti o vsklajevanju perspektivnih planov razvoja spodarstva skozi prizmo obče-drža.vnih interesov. Razvoj bo nujno terjal nadaljnjo pospešeno graditev koprskega tovornega pristanišča, ker je ekonomsko izredno pogojena, zato ni strahu, da ne bi uspelo dobiti kreditov po natečaju, do katerih bo moralo prej ko slej priti, ker gospodarski razvoj države kmalu ne bo več dopuščal dodeljevanja gospodarsko neutemeljenih kreditov ali dotacij za posamezne gradbene objekte v glavnem ore-stižnega značaja, oziroma bodo ti krediti po natečajih dodeljevanj prioritetno za ekonomsko najbolj utemeljene in upravičene gradnje s perspektivo naglega rentiranja takšnih objektov. BERITE »SLOVENSKI JADRAN« LETOS ŠE NIC Z NAMERAVANO DECENTRALIZACIJO POTNIŠKEGA LADJEVJA NA REKI Potniško brodovje se bo povečalo za 14 klasičnih in 2 leteči ladji do leta 1365. Delavski svet »Jadrolinije« je rekel zadnjo besedo in sredstva so tudi že zagotovljena: naše potniško ladjevje, trenutno še vedno združeno v monopolističnem podjetju, se bo še povečalo in moderniziralo. Novi, petletni izgraj ovalni načrt navedenega podjetja se od vseh dosedanjih znatno razlikuje. Gradili bodo velike in male ladje, celo hidrobuse in nabavili kar dve leteči ladji. Tudi hitrost ima v tem programu razmeroma častno mesto. Ko bo izgrajevalni načrt izpolnjen, bo imela »Jadroli- Koprsko špedicijsko transportno podjetje Intereuropa prepelje s svojimi kamioni in avtovlaki levji delež vsega tovora, ki gre 'skozi novo koprsko pristanišče. Na sliki: v pristanišču nakladajo blago z ladje naravnost na kamione Intereurope,ki ga nato v najkrajšem -času prepeljejo in dostavijo naročniku nija«, če ne bo šel noben »veteran« v staro železo, 81 plovnih enot. Po novem načrtu je predvideno, da bo tudi motorna ladja »Jadran« uvrščena v redne ekspresne proge vzdolž naše obale, za kar je bila zgrajena. Na ta način bomo dobili na longitudinalnih relacijah dnevno ekspresno in dve brzi progi (v sezoni). Nadomestilo »Jadrana« v turističnih križarjenjih po Jadranu in Sredozemlju bo nova potniško-tovorna ladja s 4.200 BRT, 273 posteljami za potnike in nosilnostjo 600 ton navadnega ter 50 ton posebnega tovora. Hitrost v progi je predvidena na 20 vozlov. Za današnjo progo Trst—Pirej, ki bo podaljšana do Egipta, sta v načrtu dve motorni ladji mc-šanega tipa po 4000 BRT vsaka. Imeli bosta po 200 postelj za potnike ter nosilnost več kot 1000 t navadnega in okrog 150 ton posebnega tovora. Ekonomska hitrost okrog 18 vozlov. Izhodišče te proge bo v bodoče v Benetkah. Posebnost za naše razmere in pojme bosta dve ladji za prevoz motornih vozil, tako imenovani ferry boat, ki bosta imeli po 460 pomožnih ležišč za potnike ter prostor za 70 osebnih avtomobilov vsaka. Predvideni sta za vzdrževanje -tako imenovanega mostu ■čez Jadran, in sicer na progah Za-dar—Ancona in Dubrovnik—Bari. Hitrost okrog 12 vozlov. Za izboljšanje prometa v reškem, šibeniškem in delno tudi zadrskem okrožju so predvidene 4 motorne ladje izboljšanega tipa »Trogir«, ki bodo imele j>rostora za 450 potnikov in hitrost 14 vozlov, menda ekonomsko, ter leteča ladja »Vihor« s 135 sedeži za potnike in 33 vozlov hitrosti (ekonomske). Slednja je predvidena za najpomembnejše proge v Iivar-neru. Za kotorsko in šibeniško okrožje so predvideni še pravi hidrobusi, 5 po številu. Vsak bo imel po 250 sedežev za potnike in ekonomsko hitrost 14 vozlov. Posebej za splitsko okrožje pa je predvidena ena leteča ladja, enaka »V-ihorju«. Od tega izgrajevalnega načrta bo tekla realizacija takole: »Vihor« je že prsipel na Reko te dni, motorne ladje tipa »Trogir« so v gradnji in bodo izročene svojemu namenu prihodnje leto, vse druge pa bodo začeli graditi debio letos, delno pa 1962. in 1303. leta, tako da bodo vse dograjene pred sezono 1965. leta, Tonaža »Jadrolinije« bo narasla za okrog 20.000 BRT, število postelj za potnike pa za 673 (pomožnih postelj 320), število potniških mest pa za okrog 6000. Silovit b f tudi porast konjskih moči. BIHAC je na poti v Savono, Genovo, Leghorn, Neapelj, Benetke in Trst — V Savono prispe 5. maja. BLED jc 24. aprila prispela na Reko, kjer ostane do 28. aprila. BOHINJ prispe 23. aprila na poti iz New Yorka proti domu v Tanger. BOVEC je 17. aprila prispela v New-York in nadaljuje pot v Boston, Philadelphio, Baltimore, Wilmington, Savannah in Jacksonville. DUBROVNIK je na poti v Dugi rat, kamor prispe 23. aprila. GORANKA je 24. aprila odplula V Tchamaltl. GORENJSKA JE 26. aprila odplula iz Alexandrie proti Jadranskemu morju. KOROTAN bo 30. aprila odplula iz ZDA v Sredozemlje. LJUBLJANA je 21, aprila prispela V Sibenik, -kjer razklada tovor. MARTIN KRPAN naklada tovor na Reki za Catanio. PIRAN je 20. aprila prispela v Sidney, kjer naklada tovor za Italijo. POHORJE je 22. aprila odplula iz Bri tanske Kolumbije. ROG je na poti za Kontinent. TRBOVLJE je 23. aprila odplula iz Genove v Savono in Belruth. ZELENGORA je 20. aprila prispela v Sibenik, kjer razklada tovor. Večina mladih ljudi se oh koncu obveznega šolanja znajde pred problemom kam sedaj? Ali v uk, v srednje strokovne šole, v gimnazijo, v industrijske šole. Toliko je možnosti, odločitev pa samo ena! Tako je pač v življenju. Izobrazba, prizadevnost, ljubezen do poklica so pogoji za uspeh. Prav za tem ciljem — usposabljati za življenje — morajo težiti naše šole. Ta cilj smo imeli tudi pred seboj, ko smo reformirali naše šolstvo NOVA, IZREDNO USPELA PRIZADEVANJA PIRANSKE OSNOVNE V m REFORMI POUKA v;ola le od daleč. Ce bi le teden dni lahko zaživeli v nekem delovnem kolektivu in spoznali proizvodni proces, kaj je proizvodni plan, kaj delavsko samoupravljanje, kaj plačevanje po učinku... Za čas od 17. do 22. aprila, če ste jih pripravljeni sprejeti... Bili naj bi na delovnih mestih, kjer bi lahko koristili, sodelovali v proizvodnji.., Vaša pomoč nam >Piran vas kliče,« je rekla telefonistka. In takoj nato: »Tukaj osnovna šola Piran. Naši učenci 8. razreda so ta teden na delovni praksi v podjetjih ...« — »Oprostite, kako ste rekli? Kakšni praksi?«_ »Na enotedenski delovni praksi v raznih podjetjih, ustanovah ... Če Vas zanima!« — »Seveda zanima, vendar ne razumem popolnoma. Saj to je osnovna šola! Sicer pa, hvala lepa, tovarišica Zadnekova, oglasim se pri vas na šoli!« hi prišla seln sredi dopoldanskega živžava na piransko osnovno šolo. Učilnici osmih razredov sta bili prazni, kajti vseh 68 učencev je za teden dni zamenjalo učilnice za delavnice, tovarne, pisarne, laboratorije, trgovine, banke, zadruge in celo rudnik. V zbornici sem našla ravnateljico šole, tovarišico Nardo Za-dnek.' »Začelo se je pravzaprav z anketo,« je pripovedovala, »ki smo jo izvedli v obeh osmih razredih. Ankete nista oddala samo dva učenca. Tako smo dobili poleg raznih podrobnosti glavne podat- bo dokaz, da v svojih vzgojnih prizadevanjih nismo sami, da se bo naša šola resnično povezala z življenjem... To ne bo dopolnilo samo znanja naših učencev, imelo bo tudi velik vzgojni pomen in morda celo prispevalo k boljši in bolj premišljeni izbiri poklica ... V imenu šolskega odbora in uči-tejskega zbora O.snovne šole v Piranu... Prišli so dnevi prvega napetega pričakovanja. Kakšen bo odmev, bodo sploh odgovorili, kako, ali se bodo pomilovalno smejali ali hudovali in imeli to za nepotrebno breme. Od vseh številnih m ...... Učenci piranske Osnovne šole v tovarni »Jadranka« pri pakiranju mila ke. katerim poklicem se želijo posvetiti naši učenci, kdo o tem odloča — oni ali starši, na katere šole bodo šli po končani osemletki, kakšna motivacija jih je vodila pri izbiri poklica in kdo jim ga je svetoval« To je bil začetek, ki morda v prvotni zasnovi niti ni imel 7ia-mena, da bi potegnil za seboj tako pomembne posledice, kar vsekakor pomeni delovna praksa osnovnošolskih otrok. Mislim, da je to eksperiment, v katerem gre piranski osnovni šoli in njeni ravnateljici primat in vse priznanje. Seveda pa je tovarišici Za-dnekovi zamisel uspela samo ob podpori in pomoči vsega učiteljskega zbora, ob razumevanju staršev za prizadevanje reformirane šole, z razumevajočo pripravljenostjo podjetij in ustanov in končno z žarečo navdušenostjo, ki jo je zmožna naša mladina. Ko je bilo na šolski konferenci in v šolskem odboru prvič govora o delovni praksi, so nekateri gledali na to z rahlo skepso. Toda končno so vsi pristali da velja poskusiti. V ravnateljstvu je zaropotal pisalni stroj in marljivi prsti so natipkali številna pisma, ki so bila naslovljena raznim delavskim svetom. Zadeva: Enotedenska praksa za učence 8. razredov. Pismo je obrazložilo, da bo letos sedemdeset učencev končalo osnovno šolanje in da za mnoge Poklicna odločitev ni lahka, ker poznajo poklice in delo pisem ni ostalo nobeno brez odgovora, le dve sta bili negativni, vendar z nadrobno utemeljeno obrazložitvijo. Zdaj je bil na vrsti roditeljski sestanek. Staršem so razložili vso stvar s pripombo, da ta praksa ni rbvezna in da lahko pridejo nji-1 m otroci v ponedeljek, 17. aprila, k rednemu šolskemu pouku, če se. starši s predlogom šole ne sti injajo. Kdo je prepričal vse sk rše — učitelji v šoli ali otroci do,na —, o tem zgodovina molči. Res je le, da v ponedelfok ni bilo v šolo — niti enega, Pač. Prišle so tiste, ki so postale v prvem in drugem razredu »lovarišice« za teden dni. Praksa je vključevala tudi učiteljski poklic. Kje so piranski osmošolei potrkali v ponedeljek zjutraj na vrata? Največ jih je seveda ostalo v Piranu: na občinski ljudski odbor jih je prišlo 6. 3 bodoče otroške negovalke so šle v Otroški vrtec, na osnovno šolo je prišlo kar 7 nadobudnih bodočih učiteljic, v Komunalno banko 2, na pošto 1. v Zdravstveni dom 2, v bolnišnico 2, v tovarno Jadranko 5, v Zavod za invalide, na Elek.ro radio in Elektro Koper, v lekarno, v Sidro in v Istrame-tal po 1, v Jadro 2, v ladjedelnico kar 6; v bližnjem Portorožu so se ustavili na Solinah 3. pr: Cvetju tudi 3, pri Preradu. v hotelu Cen-tralu in na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo po 1. na Kmetijsko zadrugo v Luciji 1, v rudnik v Sečovljah 4; drugi so šli dlje — v tovarno Deiamaris v Izolo 3 in k Slavniku in na Radio Koper 3. Zdaj je prišla druga doba malce napetega pričakovanja. Kako se bodo obnesli? Bodo uporabni, ubogljivi, pazljivi, kaj se bodo naučili? Bodo prevelika ovira v redni proizvodnji, posebno če je proizvodni plan napet? Kaj bodo rekle ekonomske enote? Vrsta vprašanj. Brez dvoma bodo pomenili ti novinci, če že ne zavoro, pa vsaj gotovo motnjo v utir-jenem krogotoku delovnega procesa. In če se komu kaj zgodi, kaj bodo rekli starši? Povsod je bilo naročeno, da si vodstvo šole ne predstavlja te proizvodne prakse samo tako, da kdo le razkazuje učencem tovarno, ampak naj tudi delajo. Vendar so se tovariši in tovarišice na šoli spogledali z odkrito skrbjo v očeh, ko so slišali, da so šli v sečoveljskem rudniku Nikica, Zvone, Janko in Pavel v popolni rudarski opremi naravnost v rov. Po dveh dneh prakse so štirje predstavniki učiteljskega zbora obiskali vse svoje učence na »delovnih mestih«. Vse je bilo v najlepšem redu, nobene pritožbe, pohvale, žareča vnema in navdušenje, prva spoznanja. Po štirih dneh pa se je 68 resnih obrazov zbralo na šoli in poročalo zbranim pedagogom. Zabeležila sem nekaj najzanimivejših vtisov: Novopečeni »knapi« so rokli: »Zelo prijazno so nas sprejeli. Tovariš Stu-lar nas je predstavil delovodji in dvema drugima rudarjema. Prejeli smo rudarske obleke in vsa navodila. Spustili so nas v 234 m globok rov. Ogledali smo si cevi za ventilacijo,- drugi dan smo pri teh ceveh že delali. Pomagali smo nositi in prlvljati. cevi. Obljubili so nam majhno nagrado, če bomo pri delu pridni in vestnL Videli smo tudi, kako kopljejo premog.« V Solinah so polnili vreče 1 kg, gledali v skladišču, kako polirajo vreče in v laboratoriju, kako jodirajo sol. V Jadranki so si najprej ogledali tovarno, nato so šla dekleta delat v oddelek za kozmetiko — lepile so etikete, pokazali pa so jim, kako delajo rdečilo za ustnice —, fantje pa v skladišče in v oddelek za izdelovanje mila ln parketnega, loščila. Zanimivo je bilo v ladjedelnici: prvi dan so bili v trasirnici, kjer prerisujejo načrte v naravno velikost. Ing. Klančlč jim je razložil, kaj Vse je treba pripraviti, preden začnejo s popravilom ladje. Ogledali so si ladjo Bled. Drugi dan so jim povedali o nevarnostih pri delu, gledali so, kako delavci stružijo. Potem je Batagelj pomagal rezkati kolo, Cok je bil pri stroju, Sotlarjeva pa je kopirala načrt za arhiv. 2nidarčič je ostal v trasirnici, Suligoj in Domiter v stružnici. Pri Slavniku v Kopru so se javili na kadrovskem sektorju in tovariš Petrie jim je razkazal podjetje, razložil, kaj delajo in s čim se vse ukvarjajo. Potem so jih dodelili na razne sektorje: v strojni oddelek, na servis, v stružnico, k montaži. Vsi so zadovoljni »in prebirajo knjižico, kjer je popisana zgodovina podjetja. V Bolnišnici in v ambulanti v Piranu se sprehajajo v belih plaščih ln imajo sila resen obraz. Poslušajo razlago o aparatih, gledajo neznane instrumente, prisostvujejo vizltam, pregledom otrok, dajanjem injekcij, celo operaciji. Vohajo kemikalije v labo- ¡jjlf ilil- ratoriju in gledajo rentgenske slike. Navdušujejo se tudi še takrat, ko jim razložijo o dolgotrajni pripravi na ta poklic, o odgovornosti in težavah. Bomo videli . . . Zanimivo je v Otroškem vrtcu. »Tovarišica, ne bom vzgojiteljica, to je pretežak poklic .. .« Prva sprememba izbire poklica. Toda kdo ve, kako bo ob koncu tedna, ko se bo privadila otrok in otroci nje . . . Pri podjetju Cvetje v Portorožu sta Blažka Lovčin in Bili Pisanec. Trgali sta strankam popke nageljnov, — to je zamudno delo, ugotavljata — drugi dan sta presajali rožice, ker je bilo precej poškodovanega ob nedavnem neurju. Morda bosta izdelali lep her-barij. Pri Radiu Koper bodo v vsakem oddelku po dva dni. V študijih so si prvi dan ogledali snemanje iger jn v delavnici razna popravila. Zvedeli so, da bo na Belem križu kmalu nov od- kar po izbranih poklicih: solinar, doktor, knap, učiteljica... Na šolo je prišel dopis: Čudimo se, da k nam niste nikogar poslali. Ustna poročila govorijo, da so se mladi praktikanti dobro obnesli, da se leno vedejo, da so pri delu zavzeti, radovedni. Tako je neki tehnik rekel enemu izmed njih: »Veš kaj, prihrani nekaj vprašanj še za jutri, saj bo nama sicer dolgčas. Zmanjkalo ti jih bo za cel teden!« Učenec je vljudno molčal, prepričan pa ni bil, da mu bo res zmanjkalo. Starši so zelo zadovoljni. Dnevno prihajajo v šolo in se zahvaljujejo za skrb, ki jo je s to prakso izkazala šola otrokom. Pravijo, da zdaj z njimi laže razpravljajo o poklicih, o delu. Otroci spoznavajo, kaj se pravi »služiti kruh«. Bilo bi krivično, če pri vsem ne bi poudarili izredne pripravljenosti podjetij, tovarn in ustanov, ki so sprejele mlade prakti-kante. Vsi so vzeli stvar zelo resno — in taka tudi je — 7. vsemi silami pomagajo, da bi zamisel šole čim bolje uspela. Povsod skr-be, da učenci menjajo delovno mesto, na razpolago imajo stro- V tovarni »Jadranka« so učenci na enotedenski delovni praksi bili tudi v laboratoriju. Na sliki: Erika, Anita, Darko in Mitja pri svojem novem delu, ko so šolske knjige in zvezke zamenjali s steklenicami in etiketami. V tovarni so jih zelo pohvalili dajnik in da bo dobil Radio novo hišo. V .upravnih , in administrativnih službah (ObLO, Komunalna banka, Pošta itd.) so spoznali knjigovodstvo, poštne tarife, blagajniško delo, družbeno evidenco. Izvedeli so za sestav in naloge ljudskega odbora, za razne komisije in svete. Delali so v proračunskem oddelku, v tajništvu, v vložišču, v knjigovodstvu in drugod. V podjetju Deiamaris v Izoli so podrobno spoznali ves proizvodni proces, vse oddelke in obrate, skladišča, laboratorij. -»Ne bom študirala germanistike,« pravi Tatjana Lesjak, »postala bom inženir kemije!« Druga sprememba v anketi o izbira poklica. In končno iz tega pisanega mozaika samo še drobec s šole. Nove tovarišice v ponedeljek še poslušajo, v torek že učijo: o čebeli, popravljajo nareke, razlagajo računstvo, rišejo barvne kroge,'stilizirajo iliste, senčijo valje, — »Kako je zdaj, ko imate novo tovarišico?« — pobaramo nadobudnega kuštravčka. — »Saj ni tovarlši-cal« — »Kako, da ni? Saj je!« — »Ne, to je učenka, ki bo tovarišica!« In še dan pozneje. Slišati in videti bi jih morali, kako se v popoldanskih urah zbirajo po piranskih ulicah, kako vneto razpravljajo o doživetjih. Ves Piran jih je poln. Presenetljivo je, kako »strokovno« se izražajo: »Aparat dela na principu ...,« »naš proizvodni proces ...,« »struktura proračuna ...« itd. Vse jim je postalo domače. Med seboj se že kličejo 'i! j; i. >/ % p ■1Mir- äMtee*, ¿jI jpi m d mk 'šm m -.'i -M il: X ■ In to so bodoči medicincl: Franko, Matija, Žarko in Vlado poslušaio medicinsko sestro Minko, ki jim razlaga delovanje UKiv aparata za obsevanje. Sedita Ser Zdravstvenega doma dr. Davorin Kol.šek in sestra Maruška, Pripomniti moralno, da sta od teh štirih nadobudnih osmošolcev na enotedenski praksi v Zdravstvenem domu Franko in Vlado, v piranski bolnišnici pa 2arko In Matija, ki sta prišla v zdravstveni dom na obisk kovnjake, ki jim razlagajo in odgovarjajo na radovedna vprašanja, nudijo jim material za-prak-tično delo, seznanjajo jih s celotno proizvodnjo in organizacij o. V mladih . glavicah pa se prepolni vtisi prvih dni počasi urejajo. Vsak dan pišejo vsi učenci v dnevnik vse, kar dožive, spoznajo, delajo. Ob koncu "bo vsaka, skupina pripravila podrobno poročilo o podjetju, kjer je bila na praksi: od zgodovine tovarne do podatkov o proizvodnem procesu, organizaciji dela, kvalifikaciji delovne sile do delavskega samoupravljanja. Prisostvovali bodo namreč tudi sejam delavskih svetov in upravnih odborov, kolikor bodo ta teden na dnevnem redu. Skupine bodo potem na skupnih sestankih poročale vsem sošolcem, tako da bodo vsi učenci 8. razreda v glavnem spoznali gospodarske, prosvetne, zdravstvene, gostinske in druge probleme v občini in delno v obalnem pasu. Vsi tudi pridno zbirajo material za albume in montaže: skice, sheme, tabele, fotografije, risbe. Iz tega bodo naredili zbirke. Na primer: vrste soli (solinarji), vrste lesa (iz ladjedelnice), zbirka semen (vrtnarija Cvetje), etikete izdelkov (Jadranka, Deiamaris) itd. S tem bodo ponazorili svoja predavanja', za šolo pa bo to postalo učilo, zlasti za 3. razrede, kjer je v učnem načrtu tudi spoznavanje občine v okviru predmeta »spoznavanje prirode in družbe«. Ves ta zbrani material bo na šolski razstavi. Nepotrebno je obrazloženo zatrdilo, kako koristna zamisel je bila ta praksa, kako v resnici je to reformirana šola. Dejstva govore za to. Mislim, da je vsakomur tudi jasno, koliko domiselnosti, požrtvovalnosti, odgovornosti in dela je bilo potrebno, da je ta nova zamisel zaživela. Zato tudi za konec samo dejstvo: Predzadnji dan prakse je šolski odbor piranske osnovne šole sprejel pravilnik šole in v njem sklep, naj postane enotedenska delovna praksa za učence osmih razredov vsakoletna akcija v okviru poklicnega usmerjanja in vovezave šole z okoljem in življenjem, povezave teorije s prakso. Zdenka Lovec Turistično društvo PIRAN—PORTOROŽ želi v svojem tajništvu izpopolniti delovna mesta za: 1. REFERENTA ZA ANALITIKO IN EVIDENCO z najmanj popolno srednješolsko izobrazbo; 2. REFERENTA ZA PRIREDITVE z najmanj popolno srednješolsko izobrazbo; 3. ADMINISTRATORKO 7. obvladanjem stenografije in strojepisja: 4. EKONOMA s sposobnostmi za aranžiranje dvorane; 5. 4 USLUŽBENCE za sezonsko izvajanje kontrole nad zasebnimi sobami itd. 6. CISTILKE za- čiščenje prostorov društva v Portorožu in Piranu. Interesenti naj pošljejo ponudbe pismeno ali osebno. irtaUioc ' ' ----- ^^ MOTORNO KOLO znamke »Ru-mi«, odlično ohranjeno, poceni prodam. Mora to, Seča 91, Portorož. LAMBRETTO LD 150/1957, odlično ohranjeno, s 17.000 prevoženimi km, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MENJAM ENOSOBNO STANO'-VANJE z vrtom v Umagu za stanovanje v Kopru. Informacije pri Zubinu, Čevljarska 4, Koper. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovin;. Kdor dostavi odrezek tega oglčrsa. dobi lepo darilo. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proštz-vod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nitnajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica MachiavelLi 9, tel. 61-647, blizu trga tPonterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKOIL za krila àn izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi posebni popust. RAZPIS Zaradi prenehanja poslovanja gostilne na Pregarjah razpisuje ObLO Hrpelje oddajo obrata. Obrat 'ima nad 5,000.000 dinarjev letnega prometa. Interesenti lahko dobe obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske obrti v dosedanjih prostorih, lahko pa tudi v drugih primernih prostorih. Zadevne vloge sprejema ObLO Hrpelje in daje vsa potrebna pojasnila. Odsek za gospodarstvo ObLO Hrpelje RAZPIS Stanovanjska skupnost Izala razpisuje delovna mesta za: 1. tajnika skupnosti 2. računovodje 3. knjigovodjo Pogoji pod 1: višja aLi srednja strokovna izobrazba s prakso na vodilnem, mestu; Pogoji pod 2: srednja strokovna izobraiziba s prakso na vodilnem mestu; Pogoji pod 3: srednja ali nižja strokovna izobrazba z več leti prakse. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri SPLOŠNO OBRTNEM PODJETJU SEŽANA razpisuje prosta delovna mesta za: 1 ZIDARSKEGA OBRATOVODJO. Pogoj: gradbeni tehnik ali gradbeni višji delovodja ali delovodja z najmanj 5-iIetno prakso. I POSLOVODJO KOVINSKE DELAVNICE. Pogoj: vi sok okvalificiran delavec v kovinski stroki. 1 MIZARSKEGA OBRATOVODJO. Pogoj: visokokvaljficirani stavbni mizar. 1 SOBOSLIKARSKO-PLESKAR-SKEGA OBRATOVODJO. Pogoj: visokokvalificiran soboslikar-pleskar. 1-2 KOTLARJA kvalificirana. 1-2 KLEPARJA kvalificirana. Plača po pravilniku o delitvi dohodka oziroma po učinku. ,, Ponube z navedbo pogojev in opis dosedanjih zaposlitev pošljite najkasneje do 10. maja 19G1 na Upravo podjetja. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. K prazniku dela — 1. maju in obletnici ljudske revolucije pošilja iskrene čestitke vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA OBRATA HRPELJE KOZINA Kolaktiv RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER čestita k prvomajsiemu prazniku in 20. obletnici vstaje jugoslovanskega ljudstva vsem kolektivom družbenih in gospodarskih organizacij z želio, da bi imeli še več uspehu pri svojem delu preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja Maj: 6-dnevni izlet v Rim—Neapelj— Pompei—Caprl ob prvomajskih praznikih; 8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Julij : 10-dnevni izlet v Solun in Atene; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Naši poslovalnici v Kopru, tel. 298, in Piranu tel. 5112, dajeta pojasnila glede prijav. Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila. Gostinsko zbornico za okraj Koper KOPER čestita k prazniku delovnega ljudstva — 1. maju ter k 20. obletnici ljudske vstaje svojim članom, delovnim kolektivom in vsem poslovnim sodelavcem FINANČNO KNJIGOVODKINJO sprejme takoj ali po dogovoru Stanovanjska skupnost, Koper, Goriška 6. Podjetje za projektiranje v.isokih in nizkih gradenj PROJEKT Koper, Verdijeva 11, razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, stanovanje po dogovoru. ISKRENE ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU POŠILJA kolektiv obrtne delavnice 1 KOPER SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE AJDOVŠČINA ase iskreno čestita k prazniku dela — 1. maju — ter 20. obletnici ljudske vstaje vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in delovnim kolektivom Jugoslavije! KOPER: 28., 29. in 30. aprila ameriški barvni cinemascope fSlm ZLOMLJENA ZVEZDA, 1, in 2. maja ameriški barvni fiilm OSAMLJENI MASCE-VALEC, 3. in 4. maija sovjetski flilm SONCE SIJE VSEM, 5„ 6. in 7. maja ameriáki barvni cinemascope film VIKINGI, 8. in 9. maja italijanski barvni film POLIKARP, 10. in 11. maja sovjetski barvni film BELI SUŽNJI. ŠMARJE: 20. aprila sovjetski film SONCE SIJE VSEM, 30. aprila ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC, 3. maja danski film IGRA MLADOSTI, 6. maja sovjetski barvni film BELI SU2NJI, 7. maja jugoslovanski film KOSCEK MODREGA NEBA, 10. maja italijanski barvni film POLIKARPO. ŠKOFIJE: 29. aprila ameriški film OSAMLJENI MAŠČEVALEC, 30. aprila sovjetski film SONCE SIJE VSEM, 4. maja danski film IGRA MLADOSTI, 6. maja jugoslovanski film KOSCEK MODREEA NEBA, 7. maja sovjetski barvni film BELI SUŽNJI, 11. maja italijanski barvni film POLIKARPO. Kolektiv mizarskega podjetja z obrati v Divači in Dutovljah t priporoča svoje solidne izdelke ter čestita k prazniku dela in zgodovinski obletnici ljudske vsta'e IZOLA: 28. aprila ameriški barvni risani film LOV NA PUME, 29. in 30. aprila italijanski film MLADI MOŽJE, 1. in 2. maja sovjetski film SONCE SIJE VSEM, 3. 'in 4. imaja ameriški barvni cinemascope film VIKINGI, 5. maja danski film IGRA MLADOSTI, G, in 7. maja ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC, 8. in 9. maja sovjetski film BELI SU2NJI, 10. in 11. maja jugoslovanski film KOSCEK MODREGA NEBA. PIRAN: 28. aprila ameriški toarvnl cinemascope film UPOR OBEŠENIH, 29. iLn 30. aprila japonski film SKRITA TRDNJAVA, 1. in 2. maja ita-Idjansko-irancoski cinemascope film ZDRAVNIK IN MAZAC, 3. maja francosko-nemáki film ESKADRILA NORMANDIJA NJDMEN, 4. maja italijanski ibarv.nl film MLADI MOŽJE, 5. maja jugoslovanski film DOBRI STARI PIANINO, 6. maja angleški film OLIVER TWIST, ob 22. uri francoski barvni film MLIN LJUBEZNI, 7. maja francoski barvni. film MLIN LJUBEZNI, ob 10. In IG, uri francoski barvni film BREZ DRU2INE, 8, in 9. maja ameriški cinemascope fülm SAYONARA, 10. maja angleški barvni film HREPENENJE PO NEBU, 11. maja ameriški barvni cinemascope film ZLOMLJENA ZVEZDA. Upravni odbor kredita-io-stanovanj-skego sklada občine litrska Bistrica razpisuje po členu 10, 43, 4G in 47 zakona o fi nansiranju gradnje stanovanj (Urad ni list FLRJ št. 47/59, po členih 16 in 18 Pravil stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica in po Sklepu, sprejetem na svoji II, redni sejt z. dne 14, 4. 1961. I. NATEČAJ 1. za posojila družbeno-pravnim osebam ter osebam v rednem delovnem razmerju za dograditev stanovanjskih hiš, kii se gradijo na območju občine Ilirska Bistrica do zneska din za gospodarske organizacije 5.000.000. za kmetijstvo 6.300.000 za politiično-iteritorialne enote in zavode s samostojnim finansiranjem 49.000,000 za osebe v delovnem razmerju 3.000.000 Skupaj: G3.300.000 2. Prosilci morajo prispevati k investicijskim stroškom tudi lastna sredstva, in sicer najmanj: a) gospodarske organizacije 40 7» (gozdarstvo) b) kmetijstvo 15 Vo c) politično-terltorialne enote 10 % č) osebe v delovnem razmerju 30 °h predračunske vrednosti invesUcij.. Najvišji znesek posojila za osebe v delovnem razmerju znaša 1,400.000 za trosobno stanovanje in 1,200.000 za dvosobno stanovanje, Rok vselitve je 1 leto po sklenitvi posojilne pogodbe. 3. Posojila na tem natečaju se bodo dovoljevala po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od: a) za gospodarske organizacije 2'/a b) za kmetijstvo 1'!» c) za politilčno-teritorialne enote 1 č) za osebe v delovnem razmerju 1 •/• 4. Najdaljši rok vračila: a) gospodarske organizacije do 20 let. b) kmetijstvo do 20 let c) politično teritorialne enote , do 30 let č) osebe v delovnem razmerju do 20 let 5. Rok za izčrpanje posojila je 1 leto po podpisu pogodbe. 6. Osebe v delovnem razmerju so dolžne položiti varščino v višini 2 °/o od zaprošenega posojila, katero zapade v 'korist sklada, če odstopi od ponudbe. 7. Vsi ponudniki morajo zavarovati zgradbo pri DOZ - in zavarovalno polico vinkullratl v-korist sklada, izvršiti vknjižbo zastavne pravice v korist sklada v zemljiški knjigi in preskrbeti: a) potrdilo o vnnkulaciji sredsteiv sklada skupne porabe za odplačevanje zapadlih anuitet in b) odstopno izjavo na mesečne prejemke. 8. Gradnja se mora vršiti pod nadzorstvom gradbenega organa. 9. Ponudba za posojilo mora vsebovati podatke iz 22. člena Pravil sklada. 10. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli ponudniki: a) ki nudijo večji delež lastnih sredstev, b) ki ponudijo 'krajši rok odplačila, c) ki oonudijo večjo obrestno mero, č) ki dokažejo, da bodo dosegli nižje cene na stanovanjsko enoto in d) ki nudijo najkrajši rok dograditve oziroma vselitve. Ponudbe za posojila s potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri stanovanjskem kreditnem skladu občine Ilirska Bistrica ali pri Komunalni banki v Ilirski Bistrici. Natečaj se razpisuje v dveh narokih, in sicer je treba dostaviti ponudbe za I. narok do 10. maja 1961, za Et. narok pa do 15. junija 1961. Splošne pogoje ter vsa pojasnila v zvezi s predložitvijo dokumentacije za udeležbo za natečaj dobite pri sta-: novanjskem skladu občine Ilirska Bistrica ali pri Komunalni banki Ilirska Bistrica. Stanovanjski sklad občine Ilirska Bistrica Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki- so sočustvovali .z nami ob smrti našega nepozabnega očeta JAKOBA TREBCA Posebno toplo se zahvaljujemo kolektivu podjetja »Mehanoteh-nika«, pevcem in vsem darovalcem cvetja. Izola, 26. aprila 1961 Žalujoče družine Trebeč, Klun in Prelet- TELESNA VZGOJA ir ŠPORT* ŠAH tít TELESNA VZGOJA i ŠPORT * ŠAH ^r TELESNA VZGOJA-fr strelci desetih mest v borbi za pokal postojnske jame V nedeljo je bilo v Postojni veliko strelsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika in v čast 20.-letnice vstaje. Vabilu Občinskega srel-skega odbora Postojna, ki je turnir organiziral, so se odzvala moštva desetih občinskih mest LttS in sicer iz Kamnika. Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Ptuja, Radovljice, Izole, Šoštanja, Nove Gorice in Postojne. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem, ki ho v bodoče vsako leto na ta dan, je prevzel Zavod Postojnska jama. Ta je podaril zmagovalcem tudi lep prehodni pokal in več spominskih nagrad. Pred pričctkom tekmovanja je strelce vpričo številnih gostov pozdravil Ernest Sav, predsednik Obč. strelskega odbora Postojna. Prireditev je nato potekla v tovariškem, vendar zagrizenem tekmovalnem vzdušju. Pred tarčami so se zvrstila mnoga zr.ana imena, kar pa manj izkušenih strelcev ni motilo, da so ostro posegli v borko za osvojitey častne prehodne tro-tje. Izrazitih' favoritov tekmovanje !ato ni imelo in je bilo treba čakati prav do zadnjih strelov, da smo spoznali zmagovalce., Posebno priznanje je treba izreči prirediteljem. Ne le, da so zbrali tolikšno število ekip, poskrbeli so tudi. da je tekmovanje, ki ga je vodil Franjo 2upanič, poteklo vsestransko tomos a — tomos b 8 :0 (3 : 0) V nedeljo dopoldne sta se srečali v Kopru prva en druga garnitura NIC Tomosa. Po boljši igri so zmagali prvi in dokazali, da so v odlični formi. V predtekmi je moštvo NK Dekani doživelo prvi poraz. Premagalo jih je kombinirano moštvo »old boys« in mladincev NK Tomosa z rezultatom 4:1 (2:1). Tekma med NK Pivko in Ilirsko Bistrico je bila preložena. NK Sidro i brezhibno. Tekmovalci so streljali, z malokalibrsko puško kleče, stoje in leže, v končni razvrstitvi pa so dosegli naslednja mesta: Eikdpno: 1. Jesenice G9C, 2. Kam- nik 6i)0, 3. Postojna 689 krogov. Slede moštva Tržiča, Nove Gorice, Škofje Loke, Ptuja, Radovljice, Izole in Šoštanja. Mod posamezniki sta se zlasti odlikovala Amer inž. Krivec (Postojna) z 240 in Majda Kraljeva (Jesenice) s šestimi krogi manj, naslednja mesta pa so zasedli Jekovee (Tržič), Bizjak (Jesenice), Klemente (N. Gorica), Pr-šin (Kamniik), Bagari (Radovljica), Putko (Ptuj), Maren (Kamnik), Dju-sie (Postojna) 'itd. Podelitev nagrad je bila popoldan Preteklo nedeljo je bilo v Piranu tekmovanje v malem rokometu med ekipama Partizana iz Pirana in Industrijsko kovinarsko šolo Koper. Sodniku Tiču iz Kopra sta se moštvi takole predstavili: Piran: Šmuc, Djordjevič, Sla-pernik I (2), Orač <(3), Slapernik II (1), Kokotec (7), Potokar (5), Godina (4), Šetina (3), Rozman (1), Fujan. IKŠ Koper: Jereb, Perinčič (1), Leban (1), Rujeh, Zuzič (1), Lapuh (1), Koren (1), Bandelj (J), Pelis (1), Škrinjar (1), Berginc. Začetni udarec so imeli, gostje, ki so v tretji minuti dosegli gol. Domači so takoj izenačili in nato vodili vse do konca tekme. Prvi polčas se je končal z rezultatom 10 :4 v korist Pirana. Tudi v drugem polčasu se gostje iz Kopra niso mogli uspešneje braniti pred tehnično boljšimi Pirančani. Tekma se je končala .z rezultatom 26:8. S to zmago se je moštvo Pirana še močneje .utrdilo na prvem me- stu. — ga v Jamski restavraciji. Mimo strelcev so se svečanosti udeležili še predsednik ObLO Postojna Jože Baša, predsednik Okrajne strelske zveze Koper Drago Oihak, polkovnika JLA tov. Ožbolt in Ja-komin, sekretar Obč. ko-. miteja ZKS Postojna Slavko Černelič in drugi gostje. Prehodni pokal je zmagovalni trojki Jesenic izroči! direktor Zavoda Postojnska jama, lei je v nagovoru izrazil željo, naj bi se v prihodnjih letih zbralo na dan občinskega praznika v Postojni še več ekip, da bi mogli tako še masovneje počastiti znamenito diverzijo borcev IX. korpusa pri požigu sovražnikovih zalog pogonskega goriva v jami. Strelce so pozdravili tudi drugi gostje, pokrovitelj pa jih je nato popeljal v jamo po poteh, koder so pred 17 leti odšli v podzemlje diverzanti. V nedeljo je bilo v Postojni tudi pionirsko in mladinsko srednješolsko prvenstvo z zračno puško. V konkurenci mladincev je zmagala ekipa SD Center pred SD Srednješolec in SD Gozdarski center. Najbolje je streljal Mramor, sledita pa Božič in Bratoš. Med pionirji je zmagala SD Center pred Planino in Borcem. Jankovič se je s 122 krogi plasiral pred Pavčlča, Puca ter vrsto drugih mladih tekmovaleov, ki se na Postojnskem čedalje masovneje vklju- čujejo v strelske vrste. (ma) odbojka 2:2(1:1) NK SIDRO: Chiavalon, Likar, Jova-novič, Gobbo, Pilepič, Ruzzier, Picci-ni, Butarlč, Condič, Pušnik, Tomaž. NK POSTOJNA: IMauer, Klement, Cosič, Žagar, Kaljanac,. Simčič, Celan, Cekie, Jovičič, Lukavac, Bizjak. 2e v začetku igre je bilo videti, da želita moštvi odločiti tekmo v svojo korist, kar je bilo spričo blatnega igrišča popolnoma razumljivo. Zal pa je bilo med tem nešteto nešportnih izpadov, da je moral sodnik oba ka-petana moštev opozoriti, da pomirita svoji moštvi. Postojnčani so nevarno napadali, kar jim jc tudi prineslo vodstvo v 23. minuti, ko je Jovičič z lepim strelom presenetil vratarja Sidra. Gostje so še nadalje napadali, vendar jih je globoko blato oviralo. V 3S. minuti so domačini preko Butarjča izenačili na 1 : 1. V drugem polčasu so začeli Postojn-čani s pojačeno obrambo, kaj kmalu pa sta obe moštvi začeli z napadi. V S. minuti je sodnik • izključil Žagarja, ki mu je ugovarjal. Od tedaj naprej pa je postala igra groba. Prednost enega igralca se je kmalu uveljavila in v 21. minuti je Piccini drugič uka-nil vratarja Postojne. Ko je že vse kazalo, da bo ostala zmaga Piranu, je 5 minut pred konccm Kaljanac nenadoma izenačil. Postojnčaru so 511 vsi v napad in že v naslednji minuti nevarno prodrli pred gol, kjer sta začela Lukavac in Pilepič z medsebojnim obračunavanjem, nakar jc sodnik oba izključil. Pri domačih je bil najboljši vratar Chiavalrvn, v napadu pa Butarič. Pri gostih jc bil najboljši Kaljanac v obrambi in Jovičič v napadu. Glavni sodnik Mazzucatto iz Kopra je začel odlično in takoj v začetku umiril Igralce, pozneje pa je popolnoma Izpustil igro iz rok. Veliko Krivde za tako sojenje je pri stranskih sodnikih, ki sta menjavala svoje odloke. Tako je bilo ob drugem jolu za Sidro. Stranski sodnik jc pozoril glavnega in dvignil zastavico. Glavni sodnik znaka ni videl in je gol priznal. Na intervencijo kapc- tana gostov je sodnik Mazzucatto vprašal stranskega sodnika, ali je bil offside. Ta mu je na splošno presenečenje odgovoril, da ni bilo prekrška. V predtekmi so mladinci NK Sidra premagali NK Postojno s 3:2 (1:1). LESTVICA: Izola 11 10 0 1 33:10 20 Tomos A 11 1 2 2 36:13 IG Tabor 11 6 2 3 32:18 14 Ilirska Bistrica 10 4 2 4 23:31 10 Tomos B .11 4 1 6 23:3G 9 Postojna 11 3 2 G 22:24 8 Sidro 11 2 3 G 10:19 7 Pivka 10 1 0 9 8:35 2 Ilirska Bistrica in Pivka sta odigra- li eno tekmo manj. Kot v preteklem letu, je bila tudi v letošnjem letu razpisana okrajna liga v odbojki za člane in članice. Na podlagi prijav je komisija za odbojko z žrebom določila pare za spomladanski del tekmovanj. Zaradi pocenitve stroškov bo liga članov razdeljena na zgornjo in spodnjo skupino. V spodnji skupini tekmujejo TVD Partizan Koper, Tomos Koper, Jelšane in Izola II, Pričakovali smo tudi udeležbo TVD Partizana Piran, Sežana in Mladinskega iniciativnega odbora Dekani. Prvo kolo bodo igrali 14. maja: JELŠANE : TOMOS KOPER KOPER : IZOLA II Drugo kolo: 21. maja: TOMOS KOPER : IZOLA II JELŠANE : KOPER Tretje kolo: 28. maja: ' / KOPER : TOMOS KOPER IZOLA II : JELŠANE Za tekmovanje v zgornji skupini so se prijavili TVD Prestra-nek, TVD Pivka in TVD Hrpelje, ki so pozneje odstopile, kakor tudi GŠC Postojna. TVD Partizan Postojna se iz neznanih vzrokov sploh ni prijavil, Ker predstavlja za tekmovanje največjo oviro pomanjkanje denarnih sredstev, bodo spomladanski del tekmovanj v zgornji skupini izvedli na tur-p irski način. jadralni Šport se uspešno uveljavlja tudi med koprskimi pionirji in mladinci pohod koprskih študentov 2e tretje leto zapored je Klub študentov koprskega okraja priredil pohod po našem ozemlju, Letos so si študenti izbrali Kras. V treh dneh — od 27. do 29. aprila — so prehodili pot od Senožeč do kraške prestolnice Sežane. Pot jih je vodila skozi številne kraške vasi, kjer so noložili cvetje na spomenike padlih borcev in jih počastili z izbrano besedo in pesmijo. Preprostim ljudem so skušali z zabavnimi večeri podati košček svojega sveta in navezati z njimi stike. S predstavniki družbenih organizacij so se pogovarjali o njihovem delu in težavah, ki jih tarejo. Pohoda se je udeležilo iblizu petdeset študentov, med njimi je "bil tudi oktet 'pevskega zbora primorsih študentov »Vinko Vo-dopivec«. B. Preteklo nedeljo je bila v Kopru skrbno pripravljena slovesnost, na kateri so v prisotnosti predsednika Brodarske zveze Slovenije Julija Bel-trama in sekretarja jadralne komisije Pera Martiča ter drugih uglednih gostov izročili diplome in pokal marljivim mladim jadralcem iz Kopra za dosežene uspehe v minulem letu. Pionirjem in mladincem je podelil diplome znani koprski jadralec Mario Fafangel, lanskoletnemu zmagovalcu mladinskega prvenstva v klasi Kadet krmilarju Petru Klobučarju in floki-stu Dušanu Bandlju pa je izročil prehodni pokal Aleksander Lukež, predsednik republiške jadralne komisije. Kor se je jadralni šport med koprskimi pionirji in mladinci v minulem letu izredno razmahnil, nekaj besed o njihovih prizadevanjih. Povsem skromno in brez napovedovanja uspehov se je včlanilo preteklo leto v koprski jadralni klub »Jadro« 20 pionirjev in mlajših mladincev, ki so začeli pod vodstvom inštruktorja Maria Fafangela s sistematičnimi treningi. Po večmesečnem delu so mladi jadraloi dosegli svoj prvi uspeh na regati preteklo leto, ko so postali republiški mladinski prvak, Tokrat pa je odlično prestala preizkušnjo tudi jadrnica razreda Kadet, ki kljub enostavni konstrukciji ne zaostaja za ostalimi tipi jadrnic ln jo zato strokovnjaki toplo priporočajo vsem, ki se odločajo za jadralni šport. Velja omeniti tucil prizadevanja republiške jadralne komisije, da bi se s tem tipom jadrnice oskrbeli tudi kolektivi, ki imajo svoja obmorska letovišča. Mladi koprski Jadralci, ki se ukvarjajo tudi z modelarstvom tor so se preteklo sezono dobro odrezali s svo- PROGRAM ZA 12. KOLO 7. 5. 1961 SEŽANA: NK Tabor : NK Tomos B KOPER: NK Tomos A : NK Pivka IL. BISTRICA: NK Ilirska Bistrica : NK Sidro POSTOJNA: NK Postojna: NK Izola. jimi modeli celo na republiškem prvenstvu, tožijo, da so jadrnice, s katerimi tekmujejo in trenirajo, že dotrajane. Kljub temu pa tudi letos ne bodo odstopili od tekmovanj. 2e ta mesec bodo sodelovali na regati, ki bo v Kopru. Ce se bodo tudi tukaj Izkazali, se jim brez dvoma ne bo izmuznilo državno Jadralno prvenstvo, ki bo jeseni na Hvaru. Razen tega pozivajo mladi koprski jadralci svoje vrstnike iz Izole in Pirana, naj bi se tudi v teh krajih razvil ta lepi šport, Potem bi koprski podmladkarji dobili tudi partnerje, s katerimi bi se lahko pomerili na skupnih treningih in tekmovanjih, b MALI ROKOMET To je Piran zopet dokazal preteklo nedeljo, ko je v Piranu premagal moštvo IKš iz Kopra z rezultatom 26:8. Tekmo so odigrali v deževnem vremenu, Bila je sprva zanimiva, kasneje pa so Pirančani zopet odlično zaigrali in s hitrimi protinapadi večali razliko. IKS, ki je v tekmi s TVD Koper pokazala lepo ln zanimivo igro, je tokrat razočarala. V Izoli je bila tekma med TVD Izolo in Gimnazijo razveljavljena, ker je Gimnazija vložila protest, V Kopru Je TVD Koper premagal ESS z rezultatom 23:11. V ženski konkurenci so Izolanke presenetile ln premagale ESS z rezultatom 5:4. Tekma TVD Koper II proti Učiteljišču Je bila preložena. LESTVICA: MOŠKI: točk TVD Piran 10 10 0 0 282:81 20 IKS Koper 9 6 1 2 167:139 13 TVD Izola 9 6 1 2 191:158 13 TVD Koper 10 6 0 4 190:134 12 Gimnazija 10 3 0 7 121:248 G ESS 10 1 0 9 137:205 2 Učiteljišče 10 1 0 9 116:229 2 ŽENSKE: točk TVD Piran 7 7 0 0 99:14 14 TVD Koper II. G S 1 0 29:34 12 ESS 8 3 1 4 42:45 7 Učiteljišče 7 2 1 4 36:44 5 TVD Izola 8 i 0 7 29:87 2 V SLIKAH v kopru, »d ,, Za tekmovanje v ligi članic so se prijavili: TVD Partizan Koper, TVD Partizan Sežana in Izola. Ker ima Sežana, kot lanskoletni okrajni prvak možnost nastopanja v I. ¡republiški ligi, še niso izžrebali parov. Razen rednih tekmovanj bo komisija za odbojko'priredila v roo-častitev 20. obletnice revolucije turnir ženskih reprezentanc okrajev, ki bo 8. avgusta v Izoli. Izredna skupščina Odbojkarske zveze Slovenije je sprejela za letošnje leto nov tekmovalni sistem, ki predvideva ponovni dvig kvalitete slovenske odbojke. Ustanovili so enotno I. republiško ligo, v kateri tekmuje 8 ekip, med njimi tudi predstavnik Primorske — TVD Partizan iz Kanala. Razen I. republiške lige so na novo ustanovili II. republiško ligo, ki je deljena na vzhodno in zahodno skupino. V zahodni skupini tekmuje TVD Partizan Izola. V I. republiški ligi tekmujejo: OK Fužinar Ravne na Koroškem, OK Ljubljana (leta 1960 član zvezne lige), OK Kamnik, TVD Partizan Kanal, Mežica, OK Jesenice, TVD Partizan Hoče in Novo mesto. Tekmovanja v I. republiški ligi so se pričela v nedeljo, 23, 4. 1961, In bodo trajala do 25. 6. 1961. V drugi republiški ligi — zahodna skupina pa sodelujejo: Kropa, OK Poštar Ljubljana, TVD Partizan Žirovnica, OK Olympia, OK Triglav Kranj, TVD Partizan Črnuče, Trebnje in Izola. Kropa, Poštar, Žirovnica in Olympia so bili v letu 1960 člani I. republiške lige — zahodne skupine. Ker je I. republiška liga sedaj enotna, so avtomatično prešli v II. republiško ligo. Oba primorska predstavnika imata močno konkurenco in se bosta morala potruditi, da ostaneta vsak v svoji skupini. Izola je v I. kolu — 23. 4. 1961 izgubila srečanje v Ljubljani z Olympio, ki ima razen Poštarja največ možnosti za osvojitev prvega me^ia v II. republiški ligi. Rezultat: 15:0, 15:9, 15:13. Izola se je razživela šele v tret-jom setu, ko je Olympia že vodila 14:3. Po večkratni menjavi servisa in požrtvovalni igri igralcev Izole jim je uspelo, da so se približali Olym-piji na 14:13. Šele po nespretni podaji gostov jc uspelo Olympiji priti do servisa in poslednje točke. Igralcem Izole Je manjkalo dobre podaje, ki je odlikovala Olympio. V povratnem srečanju na 'domačem igrišču lahko pričakujemo zmago Izole. II, kolo igra Izola v Kranju proti Triglavu dne 14. 5, 1961, III. kolo: doma proti Trebnjam, IV. kolo: v Črnučah proti Črnučam, V. kolo: v Izoli proti Kropi, VI. kolo v Ljubljani proti Poštarju in VII. kolo v Izoli proti 2irovnici. db Moštvo Dekanov Je bilo po nizu uspehov v nedeljo prvič poražen'- v izoli... r glf i /HÜ Pi m : - ■ ■ CS -V-S'. ■■■.»ČK-.')* -------■' ' - * Vvir 'ÂÎwJ^x'aiâk^^ HT f^S^gÉI ........JÉ NOGOMET: NK IZOLA : NK TABOR. Vratar Lesjak in srednji krilec Bera uspešno odbijata nevaren napad Se-žančanov. Rezultat: NK Izola : NK - Tabor 4:1 NOGOMET: Zmagovito moštvo NK Izole- ki je praktično že prvak okrajne lige v piranu... ~ s. "M t ' t JL û :t ; h » pilmM NK Postojna, loi spomladi še ni izgubil nobene tekme -- m Pred golom NK Sidro je bila velika gneča, ko se je kmalu za tem mreža prvič zatresla ROKOMET: TVD Piran je do sedaj prikazal najlepšo in najborbenejšo Igro ter zanesljivo vodi ROKOMET: TVD PIRAN : IKS. Moštvo IKS se ni moglo upirati razigranim Pirančanom ln je doživelo svoj drugI poraz. Rezultat: TVD PIRAN : IKS 28:8 mmm CVflTEMÄlß HAVANA wuas. PUFRm PRINCIPE 0RÍ6WTE oomiwjk: fteeuBisKP Na eno izmed letališč za jadralna letala na Japonskem, 65 kilometrov od Tokia, se je povsem nepričakovano in brezšumno spustilo kot vran črno letalo. Njegov reaktivni motor je molčal. Napaka v motorju je letalca prisilila, da je -zasilno pristal. U-2 se je vračal s svojega rednega obveščevalnega poleta, na letalu je bil posnet filin, ki se ga ni smel dotakniti niti sam pilot. Letalcu je bilo strogo prepovedano, da bi s komerkoli spregovoril vsaj eno besedico in zato je polnih' 15 minut čakal v svoji neprodušno zaprti kabini. Na letališče za jadralna letala se je kmalu p®tem spustil ameriški vojaški helikopter, ki ga je bil poklical pilot. Iz kabine so poskakali ljudje v civilnih oblekah in jeli z revolverji v rokah razganjati japonske športnike. Naključje pa je hotelo, da je bil med temi športniki tudi nek novinar, ki mu je uspelo letalo fotografirati. Ko jc film razvil, je opazil na spodnjem delu trupa majhno okence, kakršna imajo po navadi izvidniška letala. Naslednjega dne so objavili posnetek vsi levo usmerjeni časopisi v Tokiu in opremili sliko s primernimi komentarji. Tako jc bila odstrta še ena skrivnost Allena Dullesa. 1. maja leta 1960 pa se je zgodilo blizu Sverdlovska tisto, kar je zračne vohune dokončno razkrinkalo. KONEC mmmm-i \ mo&emsm drugemu pa je dvaindvajset let in je po poklicu kemijski tehnik. VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Zadnje leto vojne se je bližalo koncu. Sovjetska, armada je že obkoljevala Berlin, medtem ko je bilo v njenem zaledju stisnjenih v obroč nekaj nemških divizij; borbe z njimi so že zdavnaj prenehale. Dobro oborožene nemške divizije kljub svojim bogatim vojaškim izkušnjam niso znale zavarovati svojega področja. Sprva jim je pomagala okoliščina, da so imeli pristanišče in tako odprto morsko pot proti Nemčiji, od koder so se lahko oskrbovali s hrano in opremo. Vendar so se klešče okoli njih vedno bolj stiskale in položaj Nemcev jc bil iz dneva v dan brez-upnejši. Kmalu so prenehale prihajati iz Nemčije zaloge, ker je hitlcrjevska komanda že napravila križ čez te divizije. Na umik niso mogli več misliti. Imeli so drug skrbi. Tople noči v marcu so se vrnili izvidniki kapetana Dementjova iz patrulje in privedli s seboj ujetega *em-škega oficirja. Imel je zanimiv priimek: Edelweiss. Dementjov se je zaspano pretegnil in vstal. Šel je v štab in spotoma razmišljal, zakaj neki je moral ravno on zasliševati ujetnika. Medtem ko je pregledoval ujetnikove dokumente, ga je nemški oficir mirno in z zanimanjem opazoval. Ko je dokumente pregledal, je postavil Dementjov nekaj vprašanj. Začudilo ga je, da je odgovarjal Nemec brez aatlu-tosti. »Kako ste bili ujeti?« Kapetan Dementjov je rad postavljal to vprašanje. Bilo mu je zanimivo primerjati odgovor, ki ga je že poznal iz poročila. »Povsem enostavno...« Nemec se je kislo nasmehnil. »Vračal sem se iz izvidnice, ko mi je nenadoma odpovedal motor. Začel sem pregledovati razplinjac. V tem trenutku pa sem opazil, da sem bil obkoljen t>d vaših ljudi. To je vse...« »Zdi se mi, da je v tem tudi bistvo vsake vojne,« se je nasmehnil Dementjov; »vojaki dveh držav grenijo življenje drug drugemu. Bržkone mislite, da so se moji vojaki zmotili.« »Da,« Nemec se je nasmehnil, toda smešek.mu je na obrazu kmalu zamrl. »Gotovo se mi bo pomota krvavo maščevala?!« Po napetem obrazu je Dementjov uganil njegovo vprašanje. »Mi ujetnikov ne streljamo,« je dejal. »Slišal sem, da jih obešate.« »To je odvisno od vaše krivde,« je odvrnil Deme»tjov suho in z višjim glasom. »Vem, da je za vas največja pregreha v tem, da pripadam fašistom. Mar ne? Jaz sem naeionalsocialist že od leta 1937 in to prepričan naeionalsocialist.« »Prepričan?!« Dementjov mu je naglo pogledal v oči. »Prepričani so drugačni. Če vas takole gledam, res ne vem, kaj boste vzkliknili — ali ,Heil Hitler!' ali ,Hitler" kaput!'«. Nemec se je nasmehnil in se naslonil na stol. Tudi Dementjov se je nasmehnil. »Zelo ostroumni ste,« je dejal Nemec. »Saj res, vi govorite nemško kot pravi Berlinčan. Kako to?« »Moj oče je bil v Berlinu več let trgovski predstavnik. Odrastel sem v Berlinu.« »Berlinski govor in berlinski naglas vedno prepoznam.« Nemec je obmolknil, potem pa vprašujoče pogledal Dementjova. »Lepo je dobiti vojno, mar ne, kapetan? Takšna vojna!« »Lepo, res lepo,« je iskreno potrdil Dementjov. »Vem, vem, tudi mi smo to preživljali...« »Res, samo da je prišlo veselje prehitro,« je dejal Dementjov. V ujetnikovih besedah je zdajci zasijala mržnja. Sfclo-nil je glavo, hrbet se mu je ukrivil in tiho je spregovoril: »Da, leto petinštirideseto ... To ni leto 1941...« Lovski čuvaj izolske lovske družine Romej Rosetto je izredno priden in zato uspešen pri opravljanju svojega dela. Pred dnevi je zalotil in uničil s svojim zvestim pomočnikom, čistokrvnim lovskim terijerjem Agorjem, lisico s štirimi mladiči, v ponedeljek pa lisičje gnezdo s staro in devetimi mladiči, obenem pa isti idan še kunje gnezdo z dvema mladičema — koliko škode bi bilo v lovišču, če bi se ta gnezda »peljala, skoraj ni moč prece-aiti, saj je lovec našel v lisičjem brlogu, kjer je izkopal svoj plen, še kar šest zadavljenih divjih zajcev, M jih je stara pripravila svojim mladi-6em za poslastico. Na sliki: trli čuvaj s svojim plenom minuli ponedeljek v Kopru V Italiji prodajajo za ceno 11.500 lir samokrese za podvodni ribolov. Pištola je posebne konstrukcije in so naboji res polnjeni s smodnikom. Spreten podvodni lovec s tem orožjem zanesljivo zadeva pod vodo na razdaljo do štirih in pol me»"a PRVI JUGOSLOVANSKI HELIKOPTER Nelca tovarna letal bo v kratkem začela izdelovati prvo sertijo helikopterjev »Es-55«, za katere pravijo, da bodo uspešno služili mnogim name-mom. Ta helikopter bo lahko peljal 8 ljudi, dosegel bo hitrost 180 kilometrov ,na uro in bo mogel z enkratno zalogo goriva preleteli 500 kilometrov dolgo progo. Helikopterje »Es-55« bodo uporabljali tudi v gospodarstvu, za prevoz potnikov in tovorov, za kontrolo mestnega prometa, za poštno službo, polaganje naftovodov in daljnovodov, za prevoz gradbenega materiala, za reševanje v gorah in na morju ter v gospodarstvu, — Edina priložnost, da me moja žena poshiša, je takrat, kadar govorim s kako drugo žensko ... Kamorkoli stopite, srečate na Kubi človeka s puško. To niso de borci revolucionarne armade, ki smo jih največ videvali po vaseh, kako so pomagali graditi nove stanovanjske hiše. To so delavci, ki po končanem delu stražijo podjetja ali stavbe važnejših ustanov. Ko se guajiro odpravi na plantažo s sladkornim trsom, si vrže preko rame puško. Na široki obali 'blizu Ha-vane smo videli dekleta, .ki so se vežbale v vseli mogočih vojaških spretnostih. Vsi ti so borci narodne milice; v njenih vrstah sta .tudi Fidel Castro in predsednik republike Osvald Dorticos. Oborožen narod. Ljudje s ponosom nosijo modre srajce narodne milice 'in se ¡po idneve in dneve ne ločijo od svojih tpušik in težkih ročnih strojnic. Vsaki resnični revoluciji se postavi po robu protirevolu-cija. Tudi pred Kubo je življenje postavilo vprašanje: ali 'oo revoluaija stria protirevo-lucijo ali pa kontrarevolucija zadušila revolucijo. Tretje možnosti ni. Kuba se pripravlja na odpor. Vsako uro menja Havana svoj zunanji videz. Okrog zgradb državnih ustanov in hotelov stoje odredi narodne milice. Vsepovsod, gradijo barikade iz vreč, ki so napolnjene s peskom. Na strehah nebotičnikov je moč videti protiletalske mi-iraljeze. Ob obali stoje težki lopovi. Poslopje nekdanjega ameriškega poslanstva je obkolil ženski bataljon narodiie milice. Pri vhodih v trgovine pregledujejo aktovke in ženite torbice; večkrat se zgodi, da ravno v njih odkrijejo peklenske stroje in razstrelivo. Preko mostov in po predorih se pomikajo trume vojakov. NAJ LE POSKUSIJO Jutro je sončno in vroče. Sklenili smo, da gremo na kopanje, toda naš sklep je padel v vodo. Kopališče je zaprto; zasedel ga je odred narodne milice. Ljudje leže za puškami in pazno motrijo črto obzorja. S te strani je mo-;oče pričakovati desant. Z miličniki smo se začeli razgovar-jati. Komandir bataljona Su- PREMOGOVODI Nafta vedno bolj izpodriva premog, to pa zato, ker jo je moč laže transportirati. V zadnjem času pa so se lotili transportirati po cevovodih tudi premog. Najnrej ga na drobno zmeljejo, tako da zrnca niso večja od 3 milimetrov, ga pomešajo z vodo in takšno brozgo pošljejo po ceveh. Na koncu cevovoda premog »ožmejo« v posebnih centrifugah. Takšen transport premoga je za tretjino cenejši. Prvi premogovod so zgradili v ZDA, zdaj ga pa gradijo tudi v Zahodni Nemčiji. Povezoval naj bi Porurje in Regensburg na Donavi. Skozi premogovod se bo pretočilo na leto približno 3 milijone ton premoga, ali okrog S.oOO ton na dan. Na veliki perutninarski farmi »Kras« v Neverkah pri Pivki imajo v številnih paviljonih na deset tisoče koko.ši-nesnic, med katerimi se moško sprehajajo prav tako snežnobeli petelini. Slika kaže notranjost takšnega paviljona s posebnimi najmodernejšimi napravami za krmljenje perjadi 1. maj 1EÍ1 o ZADNJA STRAN © LETO X. — St. 18 »Bi radi spoznali kontrare-voluclonarje? To je mogoče,« nam je dejal, Ponoči smo šli v zgradbo, kjer je operativni oddelek armade. Dovolili so nam, da smo prisostvovali izaslišanju dveh ujetih kontrarevolucionarjev. Eden je visok in rdečelas, drugi pa majhen in črn. Vidno je vznemirjen ¡in ven in ven požira slino. Oba sta sinova premožnih trgovcev. Prvemu je enaindvajset let in je napravil na ekonomski fakulteti v Havani tri semestre, Kaže, da Američanke niti ne vedo več, kaj bi si še bolj bedastega in nepraktičnega izmislile, da bi bilo videti bolj nenavadno arez Carreiro je bil še do pred kratkim carinski uradnik. Bataljon šteje šest sto ljudi. Med njimi opazimo mladoletnika, Serjla Gonzalesa, petnajstletnega učenca srednje šole, sina padlega revolucionarja. »Kaj pa bi rad postal, Ser-j.io?« »Najprej bi bil rad dober revolucionar, potem pa inženir.« »Fant od fare, Serjio,« ga je pohvalil komandir in potrep-ljal po rami. »Prvo je domovina.« Carrero se je obrnil k nam in zamišljeno rekel: »Zaklel sem se, da si toliko časa ne slečem miiličniške srajce, dokler bo domovina v nevarnosti, Po značaju sem miren človek, toda če je treba , . . Dlje kot do tistega griča se ne stovi in železniškimi prelazi avtomobili rezko zavirajo; asfalt je tod razrit, ceste in mostovi so pripravljeni, da jih zaminirajo. Večkrat jc moč videti slavoloke, na katerih je napisan poziv prebivalstvu. Tod so taborišča narodne milice. Možje se vežbajo z orožjem, matere, žene in otroci pa so prinesli obed in potrpežljivo čakajo na priložnost, da bi spregovorili s svojici, ki odhajajo 'V okope, kakšno besedico. Nedaleč od Santa Clare je takšno taborišče na mestnem nogometnem igrišču. Na travnatem igrišču se vežbajo borci, plazijo se po trebuhu in streljajo v tarče. Ljudje žive v taborišču že nekaj 'dni. Tukaj je polje povsem golo. Mi- »Sta šla v gore zato, da bi se borila proti revoluciji?« »Da.« »Potemtakem sta sovražnika revolucije?« »Da.« »Ste imeli zveze z ameriškim poslaništvom?« »Naši predstavniki so v Mia-miju in so oči vidno povezani z obveščevalnim centrom ZDA.« »Je bilo staršem znano vajino protirevolucionarno delovanje?« »Oče ni vedel, vendar je slutil,« je odvrnil rdečelasi. Oba sta bila neporočena, toda oba sta imela neveste, »Sta nevesti vedeli, kaj nameravata?« umaknemo, lisje umremo skupaj s svojo senco!« Po cestah Kube ropotajo tovornjaki, ki so polni oboroženih ljudi — gredo v strelske jarke, na obrambo obale in v gorovje Escambrey. Pred mo- ličniki spijo 'kar na zemlji .in nimajo nad seboj niti strehe niti drevesa niti šotora. Spijo na zemlji in si dajo pod glavo, kar pač imajo. Toda nihče se ne pritožuje. TERORISTE — OB ZID! Jose Vadija, loi je nekdaj garal za ameriško družbo »United fruit«, nam je povedal: »Skušajo se vrniti, oni so v gorah Escambrey.« Kdo so to — oni? V provinci Las Vidlias, kjer se razprostira gorovje Escambrey, smo se seznanili s poročnikom Pe-drom Labradorom. »Vedeli sta, vendar sta naju od tega odvračali.« Veliko smo potovali po deželi, pogovarjali smo se z njenimi vodltel.it. z delavci, kmeti. Vsi so trdno prepričam: Kubi ni nevarna notranja kontrarevolucija, ne boje se najemnikov, edina realna nevarnost za Kubo bi bilo direktno vojaško vmešavanje Združenih držav. Se bo to zgodilo? O tem vsak dan pišejo časopisi in -'govore radijske postaje. Vse se lahko zgodi. Toda Kubanci govore odločno: »Naj le poskusijo!« V newyorškem Kolizeju je bila pred dnevi modna revija, na kateri je manekenka Jb,-cliuely Nations morala zaradi svojega klobuka dobiti poseben evropski avtom ob il-ka-briclet, kot je videti na sliki. ±3 veleirgovsko podjefje z industrijskim blagom KOPER priporoča cenjenim odjemalcem veliko izbiro' domačega in uvoženega blaga po solidnih cenah. K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU iskreno čestita vsem potrošnikom in odjemalcem ter vsem svojim sodelavcem KOLEKTIV KOPER priporoča svoje usluge ter čestita vsem delovnim ljudem i 1. mciiu o o Mednarodna špedicija — uvoz, izvoz, tranzit, reexport, lokalna odprema, embalažni servis, POMORSKA AGENCIJA - filiale v vseh pomembnih gospodarskih središčih — Poslovalnica v Kopru čestita k 1. maju — prazniku dela ti —: (-tU a o a o z >y p oo 0£ E-> p > < Najhitreje, najudobneje in najbolj varno potujete z ozvočenimi in s klimatskimi napravami opremljenimi SLA V NI K OVI M I najmodernejšimi avtopuhnani »MERCEDES«. Redne in izredne vožnje doma in v inozemstvu. Mednarodne proge: Portorož—Graz, Portorož—-Klagepfurt—Villach, Portorož—Venezia, Piran—-Koper—Trst, Kozina—Trst, Sežana—Trst, Piran—Trst, Štanjel—Trst, Komen—Trst, Vremski Britof—'Trst. Tovorni promet — doma in v inozemstvu. Turistična služba — domači in .inozemski turizem, menjalnice, vize, rezervacije in prodaja avtobusnih, železniških, ladijskih in avionskih vozovnic — posredujemo vse turistične usluge ter recepcije privatnih sob. Lastne remontne delavnice — generalna popravila vseh vrst motornih vozil. SERVISI: DKW, VW, OM. UPRAVA KOPER Telefon: direktor 282, tajništvo 77,-promet 165, komerciala 276 POSLOVALNICE: Portorož, tel. 61-60 — Piran, tel. 51-57 — Koper (avtobusna postaja) telefon 64 — Ljubljana, osebni promet telefon 32,025, 32-317 Ljubljana, tovorni promet: skladišče, telefon 21-375 Zagreb, telefon 39-558 Rijelca, telefon 23-97 tovarna ključamc asi ¡covins galanterij® - IE Ml i Brzojavni naslov: LAMA-DEKANI, telefon Škofije 6, žel. postaja: Podgorje IZDELUJE: ključavnice, obešenke, pohištvene ključavnice in okovje, ščitnike za čevlje in druge izdelke kovinske galanterije Opravlja dela po naročilu iz vseh vrst metalov. Vsem delovnim kolektivom ter odjemalcem in poslovnim prijateljem čestita k 1. MAJU in 20. obletnici ljudskega upora ¡i posojilni s podružnicami v Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani čestita vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku 1. MAJU in 20. obletnici vstaje TRGOVSKO PODJETJE TEHNGSERVIS KOPER ima v svojih poslovalnicah bogato izbiro železnine, gospodinjskih potrebščin, električnih aparatov in materiala, pohištva, stekla, barv in lakov, kozmetičnih in toaletnih potrebščin, pralnih in čistilnili sredstev, fotografskih aparatov in potrebščin, ur in izdelkov iz plemenitih kovin in plastičnih mas Blago nudi po najnižjih cenah Vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom iskreno čestita k 1. maju Zadružno podjetje za izvoz in uvoz ~ir TT čestita k prazniku — 1. MAJU ter 20. obletnici ljudske vstaje vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu Delovni kolektiv trgovskega podjetja čestita k prazniku dela — 1. MAJU in 20. obletnici ljudskega upora vsem odjemalcem in delovnim kolektivom širom po naši socialistični domovini Na zalogi ima vedno vse vrste rezanega lesa, drva, premog in razni gradbeni material. Po naročilu dostavlja blago na dom. PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ POŠILJA ISKRENE ČESTITKE K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU IN ZGODOVINSKI OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE Vsem cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem čestita za 1. maj podjetje »VltlO« Sežasia ter priporoča svojo bogato izbiro kakovostnih domačih vin in brezalkoholnih pijač po najnižjih dnevnih cenah DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA M m n KOZBNA iskreno čestita k prazniku 1. MAJU in 20. obletnici ljudske revolucije vsem dobaviteljem in potrošnikom ter jim zagotavlja da bo skrbel tudi v prihodnje za solidno in ceneno postrežbo Vsem cenjenim odjemalcem, potrošnikom, poslovnim sodelavcem čestita k 1. maju — prazniku delovnih ljudi IHtlM!! II»II Potrošnikom nudi najboljše mesne izdelke ter vedno sveže meso po najnižjih dnevnih cenah in se priporoča IV M pozdravlja in želi mnogo razvedrila vsem obiskovalcem kinopredstav K prazniku — 1. maju in 20. obletnici ljudske revolucije čestita vsem udeležencem narodnoosvobodilne borbe DETOUSTIČNEOM TRGOVSKEGA PODJETJI Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu čestita k prazniku dela VSE CENJENE POTROŠNIKE VABI IN SE JIM TOPLO PRIPOROČA ! Delovni kolektiv lesno-predelovalnega podjetja „JELKI!" KOZINA SE PRIPOROČA IN ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA IN 20. OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN NAROČNIKOM Delovnim kolektivom, vsem prebivalcem občine ter vsem državljanom čestitajo za 1. maj in dvajseto obletnico ljudske vstaje: OBCiNSK! LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRPELJE ČESTITA VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA PRAZNIK DELA VSEM UDELEŽENCEM LJUDSKE REVOLUCIJE TOVARISK1 POZDRAV! Vsem delovnim ljudem v komuni in ostalim državljanom čestitajo ob prazniku dela in zgodovinski dvajseti obletnici vstaje jugoslovanskih narodov: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEŽANA čestita vsemi delovnim kollekiivom, političnim in družbenim organizacijam in vsem borcem za mirno sožitje med narodi k prazniku dela - 1. maju in 20. obletnici ljudske revolucije K prazniku delovnih množic 1. MAJU in zgodovinski 20. obletnici upora jugoslovanskih ljudstev iskreno čestita KOLEKTIV AVTOPREVOZNIŠKEGA PODJETJA POSTOJNA Priporoča vse prevozniške storitve z lahkimi vozila in avtovlaki po solidnih cenah / Kovinsko lobrfno podjetje izdeluje kovinsko galanterijo opravlja vodnoinstalaterska, kleparska in ključavničarska dela Vsem naročnikom in delovnemu ljudstvu iskren PRVOMAJSKI POZDRAV . Kolektiv trgovskega podjetja I KOPER M ČESTITA K 1. MAJU in za zgodovinsko obletnico vstaje vsem odjemalcem in poslovnim sodelavcem w t I ZA OKRAJ KOPER LJ i i\ česfiia v svojem in v imenu svojih članov k prazniku 1. maju in 20. obletnici vsiaje jugoslovanskih narodov m, izará tu o JCtanec pri JC >ozint čestita k prazniku dela — 1. MAJU vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu naše domovine Vsem cenjenim naročnikom se priporoča s svojimi izdelki K prazniku dela — 1. maju iskreno čestita filiala v Kopru, Pristaniški trg 5, poštni predal 60 tel. 97, telegram: Jadraagent Opravlja vse agencijske posle v mednarodnem pomorskem prometu, sprejema in odpravlja domače in tuje ladje, sklepa prevozne pogodbe, usmerja prevoze na vse relacije, posreduje prevoz potnikov za inozemstvo KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KOPER nudi vedno sveže in najcenejše prehranbeno blago v svojih poslovalnicah Vse potrošnike vabi k rtakupu in jim čestita k delavskemu prazniku — 1.MAJU! Kolektiv gradbenega podjetja »1. MAJ« Koper, ki v teh dneh slavi 10-letnico obstoja podjetja in 10-letnico delavskega samoupravljanja čestita k PRAZNIKU DELA vsem delovnim kolektivom, zlasti pa svojim poslovnim prijateljem! TRGOVSKO PODJETJE C223 s svojimi poslovalnicami iskreno čestita vsem odjemalcem in delovnim kolektivom Jugoslavije k 1. maju — prazniku delovnih ljudi in obletnici ljudske vstaje PN np _L čestita ob delavskemu prazniku 1. MAJU in zgodovinski obletnici vstaje jugoslovanskih narodov vsemu delovnemu ljudstvu kakor tudi članom Vodne skupnosti iUMEMATO® P0D3ETJE '' (i Najboljše želje in čestitke k prazniku dela 1. MAJU ter 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov vsem obi-skovalcem kinopredstav v PIRANU, PORTOROŽU, SEČOVLJAH in STRUNJANU Kolektiv Kinematografskega podjetja Piran oo D o fUUlj 0 0 Bo čestitajo k prazniku dela 1. maju ter zgodovinskemu dnevu — 20. obletnici ljudske revolucije vsem kolektivom političnih, družbenih in gospodarskih ustanov ter vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije KOLEKTIVA LEIIRIE v sezam m Komnu čestitata svojim odjemalcem K 1. MAJU! DELOVNI KOLEKTIV Resfavracile I <5 ??"« V ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ IN 20. OBLETNICO LJUDSKE VSTAJE! Iskrene čestitke in najboljše želje vsem poslovnim sodelavcem in delovnemu ljudstvu ob prazniku dela - 1. maju ter 20. obletnici ljudske revolucije POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV SGP »Kraški SEŽANA « Svojim gostom, poslovnim prijateljem in vsem delovnim državljanom čestita za 1. maj in 20. obletnico ljudske vstaje Kolektiv KOZINA KOLEKTIV čestita k mednarodnemu prazniku dela in 20-letnici ljudske revolucije vsem potrošnikom in odjemalcem, delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam Naj živi FLS Jugoslavija! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA » J EXPORT-IMPORT SEŽANA ČESTITA VSEM SODELAVCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ IN 20. OBLETNICO LJUDSKE VSTAJE! L maju - prazniku delovnih množic in 20. obletnici ljudske vstaje iskreno čestita DELOVNI KOLEKTIV GROSISTf ČNO-DETA JLISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA Hkrati se priporoča s svojimi številnimi poslovalnicami za nadaljnje zaupanje vsem cenjenim potrošnikom DELAVSKI SVET IN UPRAVA GRADBENO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA « Ljubljanska cesta 16 čestitata delovnemu kolektivu, vsem investitorjem in poslovnim prijateljem k delavskemu prazniku — 1. maju Podjetje posluje po sodobnih načelih industrijske proizvodnje. Dobra organizacija podjetja, sodobna lahka in težka mehanizacija, vozni park, specializirani obrati, okrepljena in mehanizirana obrtna dejavnost so zagotovilo za hitro» ^ solidno in ceneno gradnjo. Zadovoljstvo investitorjev je jamstvo naše kvalitete! čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela - 1. maj in hkrati sporoča, da proizvaja: vse vrste žaganega lesa, zaboje iz mehkega lesa, stavbeno pohištvo, ladijske podove, sode in kadi iz mecesnovega in borovega lesa za usnjarsko industrijo, razne vrste miz z lesonitno, melaminsko in melanitno ploščo, razne vrste tapeciranili in netapeciranili stolov, zložljive stole iz bukovega lesa ter druge finalne proizvode Vsem odjemalcem se priporoča za cenjena naročila! Poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu čestita za 1. maj KOLEKTIV TOVARNE ORGANSKIH KISLIN IN OBRATA ■ILIRSKA BISTRICA Hkrati priporoča svoje renomirane proizvode: vinsko in mlečno kislino, tehnične, prehranske in citronske kisline, kalijev bitertrad, seignettovo sol, kalijev laktat za farmacijske namene, kazein, kazeinsko lepilo „ZIP", mlečni albumin, konjakovo olje in vinski destilat. V obratu „Zadružnik" proizvaja kakovostno čajno maslo, jogurt, koncentrat za limonado „lakta". V Ilirski Bistrici vodi lastno mlekarno Za Praznik dela in k 20. obletnici ljudske revolucije čestita vsem potrošnikom električne energije v svojih rajonih Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje-Kozina, Divača, Podgrad in Kubed, kakor tudi vsem delovnim ljudem k k k K 0 L E K I S V * k k Poslužujte se uslug v naših elektroservisnih delav-' nicah v Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni in Kozini, ki izvršujejo popravila vseh vrst gospodinjskih in drugih električnih aparatov, previjajo elektromotorje ter opravljajo vsa hišna elektroinstalaterska dela z zajamčeno solidnostjo in po najnižjih cenah