Šlev. 286. s Naročnina za državo SHS: do preklica: ) po pošti masefcro Din U , dostavljen.; na dom mesečno....... 12 za inozemstvo: Posamezna številka stane 1 Oin. ., V V- . ' • ; . i . ~ V umm, v sreito Uoe 19. decemUra 1923. Leto li. lepečno ....... Oln 23 s Sobotna izdaja: ~ Jugoslaviji.....Oln 20 Inozemstva ..... „ 40 == Cene inseratom:« Enostolpna netltna vrsta mali oglasi po Oin 1'50 !n Dlu. 2—, teUSl oglasi nad 45 mm Tl-šlae po Oln. 2 50, poslana itd. po O n. 4 —. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dau Izvzem&i ponedeljka in dueva po piaz< nlkn ob 5. nri zjutraj. Poštnina plačana v Mini. Uredništvo le v Kopitarjevi ulioi itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelranktrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi.ol. (S. — Račun poštne uran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In št. 349 za uglase, ««greb 39.011, sarajev. 7SR3, praške ln dnna) 24.797, Nervoznost se je nastanila v urednici »Jutra« in demokratski stranki v'Slo-niji, ki pušča svoje vidne sledove v >Ju-3vih< stolpih. Demokratska centralistič-i gospoda se od nervoznosti trese, iz-iblja duševno ravnotežje in v zagati, v itero je zašla s svojim centralizmom, piše ntazije, ki spominjajo na izmišljene de-ktivske romane. Da, v veliki zagati so smokratski centralisti v Sloveniji. Njiho-i koruptna politika jih ie v Sloveniji gla ob tla iu jih drži pri tleh. Politika ovenske ljudske stranke je centraliste zdvojila in s tem centralizem oslabila, ar je centralizem uganjal zadnje čase, se bistvu v prav ničemer De razločuje od lega, kar je uganjal prej v demokratsko-dikalni koaliciji s samostojnim prive-:om. Le živahnejši je bil, znak borbe za oj ogrožen obstoj. Demokratje Pribiče-č-Žerjavove stroje niso mogli pozabiti adnih loncev hi so vse storili, da bi se Dvrnila zanje doba radikalnontemokrat-:e vladne koalicije. Ves trud je ostal •ezuspešeu in v divjem srdu na uspešno ktiko SLS, ki vodi proti njenemu avtono-isticnemu cilju, izlivajo na SLS ves svoj d. Kogar pa dviga onemogel srd od po-ične realnosti v ekstazo obupa, ta iz-iblja tudi razum. Tu demokratje v Slove-ji so ga že izgubili. Zadnji žarek upanja m še miglja le v misli na prej toli zasmtv )vano brado. G. Pribičevič se očividno 2fe teka k njej in njegovi demokratski mla-. ni so se že tudi sramežljivo podaLi na »manje k njej, kakor smo včeraj ugoto-li. Bridka je ta pot pokore, ki pa ni pranjema in je daleč proč od »pokore. Naj-ije bi jo prikrili, če bi se dalo, in zato slajo trušč in ropot — da bi javno pozor-sst odvrnili od svojega trnjevega pota. 3 pred nekaj dnevi je natoicevalo njiho-■) glasilo na Miklošičevi cesti SLS z be-idaiui: »Radi bi so odkrižali jalovega ktonomizma, a se boje, da se osmešijo red vso državo in do golega razkrinkajo red onimi, katerim so obetali avtonomije Sedaj se pa srbski demokratje prilizujejo z nepričakovano naglico avtono-tisličneinu programu in slovenskim de--lokratom ue preostaja nič drugega kakor grizniti v avtonomistično jabolko in se smešiti pred vsem svetom ali pa zapusti-vrste svoje dosedaj tako hvalisane de-tokratske stranke in jo ubrati za g. Sve-)zarjem Pribičevičem. Kakor se vidi, so ivolill alternativo, kar je zanje tudi naivno, ker če se demokratska stranka isti, ne more v njej ostati madež 3slovenjih« demokratov. Naši demokrati so izgubili kompas, repusčajo se valovom, v upu, da jih po-esejo v rešilni objem g. Rade Pašiča & lom p. S kompasom so pa izgubili vsako rientacijo in če danes kdo n o č c izvede* za resnični politični položaj, potem naj zame v roke glasilo demokratskih mladi-ov, ki se samo še lovi za praznimi kombi-acijami belgrajskih vladnih listov, ki jim 3 ode želja, mati pa neresnica. Brez vsake ravilne informacije, od uvodnika in dol-oveznega v uredništvu slabo prikrojene-a telefonskega poročila do fantastičnega oročila o voli vnem shodu v Dragatušu. ilovek se vprašuje, čemu izdajejo derno-rati še političen dnevnik, ko pa se sa njegova vsebina spreminja v zgolj za-iavni del z nehotenim humorjem, v :>sto-i.je« tisoč in ena noč, brez vsake politic-ie resnosti, resničnosti, informaHvnosti? V vsej politični naivnosti, ki sliši tra-0 rasti, pripoveduje demokratsko glasilo, :i je tokrat celo pozabljivega svojega dru-;r> 'iz Knafljeve ulice pretrumfalo, z vso esnostjo, da je >klerikalcem padla zopet nkrat krinka z obraza, da so na tem, da odprtimi jadri zaplovejo v cbjem radi-ralije«, v vlado kot zavezniki vladnega Ižemijeta in Nemcev! O, ko bi mogli de-ookrati to krinko pobrati in si jo nadeti ia obraz! Kaj bi dali za to! Dr. Korošec se nahaja v Belgradu! ako se je slišal včeraj zjutraj vzdih 7, Miklošičeve ceste. Strašna, senzacionclna ost: Poslanec, aktivni poslanec in načel- nik parlamentarnega kluba je v Belgradu, kjer je zaenkrat še narodna skupščina. Tam se zagovarja kot politik z voditelji raznih strank, kakor z Davidovičem, z raznimi opozicionalno-navdahnjenimi poslanci radikalne stranke, z g., Balugdžičem', ki se redno prikaže na političnem, pozorisču v Belgradu, kadar duhajo politiki, da bi se utegnila kaka večja .sprememba proti radikalnemu režimu izvršiti, pa še z mno-| gimi drugimi, kakor jo običaj pri gibčnih j političnih voditeljih, samo s Pušičem se ne i zgovarja. Vsak dan so bile in so še SLS odprta vrata v vlado, ako bi ona hotela. Na Miklošičevi cesti bodo zopet poželjivo vzdihnilil Pomislite, gospodje demokrati, vsak dan, ako bi o n a hotela, toda ona noče, ker se nikdar ne postavlja na prodaj, kor ni iz kova slovenskih' demokratov, Kako neumno, kajneda, kako zavožena poliika SLS ,ki noče efemernih uspehov z. vstopom v. vlado, da bi s tem podaljšala življenje ohromelemu centralizmu! Kaj bi pa potem demokratski člankarji pisali? V zadrego jih SLS oziroma njena parlamentarna eksekutiva vendar ne sme spraviti, zato se raje drži političnega gesla dr. Korošča: Lahko nas imate, kadar boste čistih rok, toda nikdar ne brez avtonomije! položaj vlade. PRAZNE KOMBINACIJE REŽIMSKIH LISTOV Belgrad, IS. decembra. (Izv.) Kljub j navideznemu političnemu miru se z gotovostjo lahko trdi, da položaj vlade še vedno ni utrjen. Začasen sporazum z džemi-jetoui in Nemci je samo navidezno okrepil vlado, režim pa preživlja še večjo krizo. Zato se v političnih krogih gleda, ua položaj, kakor da bi se vlada nahajala v demisiji in se ustvarjajo najrazličnejše kombinacije o novi vladni koaliciji. To .stanje še najbolj .vzdržujejo sami radikali,: ki o nekaki koaliciji z Jugoslovanskim klubom povsod, posebno po svojih-listih pišejo in govorijo kakor o že gotovi stvari. Pišejo o pogojih in pogajanjih, dasiravno so vse to prazne kombinacije režimskih časnikarjev, da p r i -k r i j 4 j o, kako se ruši režim. Poslanci SLS najodločneje: demontira jo take vesti in zatrjujejo, da bodo proti sedanjemu režimu vodili še nadalje najostrejšo opozicijo? Radikali pa z izražanjem takih želja samo dokazujejo, v kaki stiski se nahajajo. Z dosedanjimi političnimi metodami pa se iz nevzdržnega položaja ne bodo mogli izkopati. KRALJEVA ODSOTNOST. Belgrad, 18. dec, (Izv.) Kralj se še vedno ni vrnil v Belgrad in se njegova odsotnost v političnih krogih močno opaža in mnogo ter na razne načine komentira. Brez ozira na to, kakšen pomen in značaj je imelo bivanje kralja v Parizu, se najbolj naglaša dejstvo, da se kralj iz Pariza ni vrnil v Bfcigrad, temveč še je polj«! naravnost v Sarajevo, kjer še vedno biva. Nekateri krogi vidijo v tem ponoven dokaz za nasprotja med Pašičem in najvišjimi krogi. Gotovo pa je, da je odsotnost kralja važna za rešitev krize, oziroma za izvršitev rekonstrukcije vlade. Belgrad, 18. decembra. (Izv.) Ob vsaki vladni krizi se opaža pri demokratih zanimiva sprememba njihovega nastopanja. Kadar vlada uredi svoje račune z džemijo-tom in Nemci in jim izplača, predložene račune ter si na ta način zagotovi približno večino, takrat cn del demokratov rohni in besni proti vladi. Ncpoznavalec razmer bi mislil, da so ti demokratje v resnici varhi pravico in poštenosti v javni upravi. Čim pa se pokažejo ua obzorju prvi znaki krize, ti demokratje zavzamejo povsem drugo taktiko. Na vse mogoče načine se poskušajo vriniti v vlado in o koristih take jugoslovanske in strogo centralistične vladne koalicije pfepričavajo radikale-na arairuranih sestankih, v javnosti pa delajo razpoloženje potom svojih glasil. Taki ponovni nastopi demokratov škodujejo enotni akciji opozicije in do danes še vedno ni moglo priti do ustanovitve močnega opozicijonal-nega bloka, k* bi bil bolj kot kedaj prej potreben, da se onemogoči nadaljevanje Pa-šičevega režima, ki .so mu majajo tla . in ki se poskuša rešiti na razne načine. Od io-mokratov je, veliko a-dvisiio, če so bo Pašic obdržal, ali ne. Znaten korak k ozdravljenju teh nezdravih razmer v demokratski stranki je bil storjen danes. Svetozar Pribičevič je namreč podal ostavko na članstvo glavnega odbora demokratske stranke in s tem sledil svojemu tovarišu ilr. K t i z m a n u , ki je isto storil že pred par dnevi. Zunanji povod temu odstopu so spori v mladinski organizaciji demokratske stranke, v kateri glavni odbor na zahtevo zagrebške organizacije ni hotel intervenirali. Sicer pa je ta izstop samo logična posledica Pribičevičevih političnih metod, ki so glede strankarstva povsem enake P a-š i č e v i m metodam. S tem ie storjen tudi pivi obširnejši korak za razpad demokratske stranke na dva dela; na eni strani Pribičevič, dr. Krizman, dr. Luki-n i č in W i 1 d e r ; rečeno pa je, da se bodo slovenski demokrati z dr. Žerjavom na čelu tudi pridružili tej skupini, ki bo predstavljala torej ljudi, pod katerih režimom se. ju najbolj razpasla korupcija; na drugi strani pa je D a v i d o v i č z večino srbskih demokratov, ki so že od nekdaj ne-voljno gledali na početje Pribičeviča in dr Žerjava. Pod pritiskom poštenega javnega mnenja, kakor ga v parlamentu najodločneje zastopa Tugoslovanski klub, proces razčiščevanja tako v radikalni kakor tudi v demokratski stranki počasi, a vztrajno napreduje. Koiuptnemu režimu se ne obe'a več dolga doba življenja. z votijteji strank, Belgrad, 18. decembra; (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je danes delj časa konfereriral s poslanikom Balugdžičem. Vršile se bodo tudi še konference z voditeljima demokratov Ljubo Davidovičem in dr. Vojo Marinkovičein. Kakor smo zvedeli, je dr. Korošec pozvan za prihodnje dni na razgovore tudi z n e k a t e r, i ni i voditelji radikalov. Sej3 finaraaga odbora. Proračun ministrstva m vere iu pošte sprejet. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Kljub parlamentarnim počitnicam je imel finančni od-J bor danes sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu ministrstva za vere. Poslanec P u š e n i a k ie zahteval, da se proračun ministrstva za vere v smislu ustave tako ui di, da bo vsaka veroizpoved dobila toliko, kolikor ji pripada po številu vernikov. Žalibog se katoliška veroizpoved še vedno zapostavlja. Zahteva kredit za izplačilo' draginjskih doklad katoliški duhovščini in zvišanje kredita za prosvetne katoliške ustanove in zlasti za semenišča. Polemizira z izvajanji zemljoraduika Mileti-ča in ga poziva, naj gre v Slovenijo iu se tam osebno prepriča o ueistinitosti njegovih trditev, ki jih je dobi' skorogotovo od g. Puclja. Poslanec dr. Kulovec se bavi najprej z izvajanji demokrata Vukosavljeviča, ki je z višjega stališča načelno govoril o pomenu verstva in o oduošajih cerkve do države. On se z njegovimi nazori sicer ne strinja povsem, vendar pa je, marsikatera njegova misel bila dobra za mirno rešitev tega ažnega vprašanja. Daljo polemizira z izvajanji poslanca Miietiča.in dvomi o isti-nitosti njegovih podatkov, ker ve, da so vsa njegova izvajanja kolikor se tičejo Slovenije, popolnoma pogrešila. Pobija njegov predlog, naj bi bili duhovniki državni uradniki. O razmerju cerkve do države imajo sicer lahko poslanci razne nazore, toda pri današnjem pravnem stanju ima država dolžnost skrbeti za duhovnike., Danes je tako, da nekateri duhovniki nič ne dobe, nekateri pa jako malo. Upokojene duhovnike pustijo naravnost stradati. Govornik zahteva, da skrbi vlada za primeren kredit za vse one predloge, ki jih je govornik stavil že v sekciji. Minister Janjic je izjavil, da pride zakonski predlog o konkordatu že čez nekaj dni pred ministrski svet in na tej podlagi se bodo takoj začela pogajanja z Vatikanom. — Proračun ministrstva za vere je bil nato sprejet z nekimi malimi spremembami. V razpravi o proračunu za ministrstvo za pošte je grajal poslanec Pušenjak stalno poslabšanje poštnega prometa. Posebno se je zavzel za izboljšanje prometa v gornjegrajskem okraju, zahteval je ureditev vozne pošte in zvišanje prejemkov za spremljevalce, pošte na vlakih. Zahteval je pojasnila radi tantijeme od 2 dinarjev od vsakega ocarinjenega poštnega paketa in protestira proti tej obremenitvi. Omenja ludi pritožbe slovenskih gospodarskih krogov zaradi izročitve 30 milijonov dinarjev od strani ljubljanske poštne hranilnice na centralo v Belgrad, ki je dala ta denar na razpolago belgrajskim velebankam po o odstotke. Govornik zahteva, da se ta denar 'vrne v Ljubljano in da na razpolago slovenskim gospodarskim krogom. Zahteva dalje oprostitev poštnih pristojbin za vse zadruge. Omenja, da se denarne pošiljatve za vojake v Bosni in Macedoniji pogosto izgube in zahteva pojasnila in preiskavo. — Proračun je bil nato sprejet neizpremenjen. Popoldne je finančni odbor prešel na razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Poslanec V e s e n j a le se je posebno zavzel za potrebe slovenskega vseučilišča iu je pozval ministra, naj se na l;cu mesta prepriča, kaj se je v Ljubljani ustvarilo z ljubeznijo in dobro voljo. Po dosedanjih uspehih iu z ozirom na reputacijo predstavnikov našega najvišjega zaveda poslanec Vesenjak obširno utemeljuje vse predloge, ki jih je stavila vseučiliška uprava in Jugoslovanski klub in se zlasti zf.vzema za medicinsko in tehnično fakulteto. Te zahteve je s stvarnimi razlogi podprl 111 apeliral na vladno večino, da jih sprejme. Belgrad, 18. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora sta ministra za finance in prosveto zahtevala od poslanca Veseli j a k a seznam vseh neodložljivih zahtev za slovensko univerzo. Minister prosvete je obljubil, da pride po pravoslavnih praznikih osebno v Ljubljano. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 18. deembra. (Izv.) Danes st? je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o položaju na Grškem vsled izida volitev. Vlada bo pozvala kralja, da se čimprej vrne domov. Glede predujma za uradnike še ni padla nobena odločitev, ker finančni minister ni pristal še na tozadevni predlog. — Minister pravde je referiral o zakonu o sodnikih. Sklenjeno jo bilo, da naj veljajo za sodnike iste plače, kakor so določene v uradniškem zakoiju. Glede specijalnili doklad pa bo zadeva regulirana potom posebne naredbe. — Minister prosvete je poročal o svojih naknadnih ftreditih, ki znašajo okoli 90 milijonov dinarjev. Zmaga republikancev v Grčiji. Kralj pozvan na ojhorl. Atene, 18. dec. (Izv.) Pri volitvah so dobili večino pristaši Venizrlosa in republikanci. Tudi med venizelisti je mnogo republikancev. Zato smatrajo, da je dinastič-na kriza neizogibna. Odhoda kraljevega pričakujejo vsak trenutek. Včeraj je zboroval ministrski svet, ki je izdal o poteku seje sledeči komunike: Z ozirom na sestanek konstituante v najkrajšem času smatra vlada za umestno opozoriti kralja, 'la zapusti deželo, dokler ne bo konstilnanta določila bodoče oblike vladavine. Radič se še ne vrne. Zagreb, 18. dec. (Izv.) Povodom vesti » Radičevem povratku v domovino se je vaš dopisnik razgovarjal z uglednim članom vodstva HRSS, kjer je zvedel, da o Radičevem povratku ni še ničesar določeno. Po mišljenju vodstva HRSS se Radič še ne bi nmel tako kmalu vrniti, ampak počakati, kako se bo razvijal politični položaj v Angliji, da poskusi vse, kar bi se dalo doseči, i— Z ozirom na poskuse sedanje vlade, da se napravi naskok na Radičevo skupino, Rmatra vodstvo HRSS, da je to samo efeme-ren pojav, kajti takih poskusov je bilo že dovolj, pa še nobeden ni uspel. Po mnenju vodstva HRSS naj bi ostal Radič v inozemstvu do prihodnjih volitev, ako pa bo izgledalo, da teh še dolgo ne bo, naj bi odpotoval še v Ameriko ali pa v Francijo v svrho oropagande za hrvatsko stvar. ZADUŠN1CA ZA DR. FRANKA. Zagreb, 18. dec. (Izv.) Včeraj je bila Zagrebu zadušnica za pokojnega dr. Franka. Maše so se udeležili voditelji stranke, meščanski klub in društvi »Kvaternik« in »Katarina Zrinjska«. To je prvikrat po prevratu, da se je javno obhajal spomin na dr. Franka. VLADNA KRIZA V POLJSKI. Varšava, 18. dec. (Izv.) Thugut je vr-fail mandat za sestavo vlade zato, ker so krščanski demokrati izjavili, da ga bodo podpirali le v slučaju, če se bo mogel opirati vsaj na 223 poljskih glasov. Tudi narodni demokratje so stavili sledečo zahtevo. Ker tem željam ni mogel ugoditi, je Thu-fcut svoj mandat vrnil. FRANCOSKI POSLANIK PRI VATIKANU Rim, 18. dec. (Izv.) Novo imenovani francoski poslanik pri Vatikanu Dulcet je danes izročil svoje poverilnice. POSOJILO OGRSKI. Pariz, 18. dec (Izv.) Tip mednarodnega posojila za Ogrsko bo nekoliko podoben obliki avstrijskega posojila, nekoliko pa bodočemu nemškemu posojilu. Pri avstrijskem posojilu so prevzele velesile jamstvo za povračilo dolga. Ogrska pa bo morala jamčiti sama. h zunanje politike. * Politična kriza na Polskem, ki je privedla do demisije kabineta Witosa, predsednika ljudske stranke, se je imela razplesti tako, da bi predsednik republike poveril vlado Thugutu, predsedniku stranke \Vyzwole-nija, ki je radikalno ljudska. Ta razplet bi pomenil preobrat na levo. Toda proti temu ■o se vzdignili vsi desničarji in zapretili, da mobilizirajo fašisti. Nato je predsednik se-»tavo vlade poveril Grabskemu. * Nemiko-francosko razmerje se vidno Izboljšuje. Nemška vlada je tudi v Bruslju izročila noto, v kateri izjavlja, da je pripravljena pogajati se glede nibrskega vprašanja tudi z Belgijo. Ta nota je napravila v Belgiji r.eIo dober vtis. Medtem je dospel v Berlin tudi odgovor Poincareia, ki je jako zadovoljiv! * Angleška vlada pripravlja prestolni govor, s katerim se 8. januarja otvori parla- ment. Tudi liberalci bo roftd seboj needini, ker eni zagovarjajo sodelovanje r, delavsko stranko, drugi pa bi radi šli s konservativci. Panes ni skoro nobenega dvoma več, da kralj poveri vlado Macdonaldu. Za to rešitev je predvsem Lloyd George, ki so nagiblje zdaj na levo. Organ L. P. >Daily Herald« je slej-koprej proti vsaki koaliciji. * V Nemčiji se z novim letom odpusti okoli 500.000 uradnikov! — Javno mnenje je sprožilo tudi idejo, da s® železnice, ki imajo ogromen dolg, izroče privatnikom v last in upravo. Akcije naj bi kupile velike družbe, * Francija in Vatikan. Namesto Jonnar-ta je francoska vlada imenovala za svojega poslanika pri Vatikanu g. Doulceta, dosedanjega poslanika v Bukarešti. Francija ima namen ostati z Vatikanom v trajni diplomatski zvezi, kar nekoliko vznemirja svobodo-mislece, nikakor pa ne ogromne večine francoskega prebivalstva. * Problem Sredozemskega morja. Te dni se ratificira angleško-francosko-španska pogodba glede Tangerja. Italija je po markiju Avezzaniju v Parizu protestirala proti temu, da ni bila povabljena k soudeležbi pri pogajanjih, je pa dobila odgovor, da se ta pogajanja tičejo samo Anglije, Francije in Španije. V zunanji politiki Mussolini očividno ne žanje posebnih uspehov. * Avstrijska narodna skupščina. V novoizvoljeni avstrijski narodni skupščini so uvedli socialisti ostro opozicijo proti vladi in ob-struirali. Zadnje dni se je med vladno večina In socialisti dosegel sporazum ter je sedaj parlamentarnemu delu pot prosta. »Neodvisno glasilo«. Dne 10. decembra je »Slovenski narod« v svojih dnevnih vesteh zapisal ponosne besede: »Slovenski narode je in ostane neodvisno glasilo naše napredne javnosti, ki ni vezan ne na to ne na ono politično stranko.« Tako je pisal »Slovenski narod« dne 16. decembra. Toda že dva dni kasneje, 18. decembra ga je doletela zaslužena kazen. »Jutranje novosti« so tega dne priobčile člnnek z naslovom: »V kalnem ribarijo«, kjer stoji do-slovno: »Da se ne bo dalje slepomišilo, naj povemo tudi vzrok tega odstopa (odstopa raznih gospodov iz upravnega sveta »Narodne tiskarne, o čemur smo tudi mi poročali, op. ur.). Familija Tavčar je prodala svoje delnice Vladimirju Arku v Zagrebu, za katerim stoji barona skupina -^'av^ske banke« (Praprotnik-Žerjav) ter stoji izplačilo" kupnine pod garancijo te banke En del kupnine je plačan tudi s tem, da je dr. Ivo Tavčar postal zastopnik Slavenske banke. Stvar je torej čisto jasna. »Slovenski narod« je postal glasilo Slavenske banke in politične skupine, ki stoji za banko in ki ima v tej banki glavno oporo — to so demokratski mladini. S tem je povedano vse, zlasti 1 tudi to, kar smo hoteli dokazati, da je »Slovenski narod« kupljen in da ni več — neodvisno glasilo.« Zanimivo je, da »Slovenski narod« na te ugotovitve ni odgovoril niti besedice. »Narod« molči — cum tacet, clamatl Čudne stvari nam je prinesla svetovna vojna in njej sledeči prevrat. Najprej inter- nacljonalne flnonsijerje, s temi vred pa tudi kupovanje časopisja in javnega mnenja. Toda pri nas ta stvar ne pojde tako lahko in gladko. Banke lahko kupujejo papir, lahko kupujejo tiskarne, lahko kupujejo žur-naliste, ampak eno se ne da kupiti, in to je zavest in poštenost slovenskega ljudstva. Svojim somišljenikom, zlasti po deželi pa priporočamo, da posebno sedaj, ko »Narod« in ž njim istovetno »Jutro* tudi znanim našim pristašem ne prizanašata s svojo čifutskovsiljivo reklamo, vsem svojim ljudem povedo, kdo in kaj sta »Narod« in »Jutro«. To je treba ljudem povedati in jim razložiti in jih poučiti. Velekapitalistični strup iz Judeje mora iz dežele veni Ne pozabite na to pri agitaciji za naše liste! Politične vesti. H Iz stare fregate v Knafljevi ulici so začeli te dni grmeti kanoni na celi črti. Družba Arko & Comp. jih je velela nabasati z najbolj smrdljivim smodnikom. V »Narodu« od 19. t. m. kar mrgoli najbolj pijanskih izrazov: »politični kolofokterji«, »mo- | hamedanski defetisti«, »en fingrat«, »vodeni močnika, »so jo polomili«, »klerikalni cirkusSch5n bitten! Carof« »Slovenski narod« zopet rohni zoper revizijo ustave in politično zakonodajno samostojnost Slovenije. Priporoča drugo revizijo, revizijo mi- šljenja I Kakšno naj bo to mišljenje, nam po-ve takole: »Srbi onkraj Save naj se nauSe nekaj več zaupanja do nas, ki smo iz avstrijskega robstva prišli v svobodno državo, naj upoštevajo, da i mi ljubimo to skupno našo domovino in da hočemo mi iz nje napraviti silno in mogočno državo, za to naj ne odklanjajo našega sodelovanja v državni upravi, predvsem pa naj ne zavračajo, ka-kor se to često dogaja, naših dobrohotnih predlogov in nasvetov za zboljšanje naše zares skrajno slabo uprave zgolj pod pretvezo, da je vse ničvredno, kar prihaja od nas, ker je — »avstrijansko« l Na drugi strani pa je tudi skrajni čas, da se mi prečani že končno enkrat odvadimo se postavljati s svojo takozvano visoko kulturnostjo, ki je često samo fikcija, zlasti pa prenehamo si domišljati, da prihaja vse zlo samo iz Beograda, ko je vendar gotovo, da je mnogokrat vir zla v nas samih. Te preorijentacije v našem mišljenju in delovanju je nam nuj. no treba, pa ne pride nikdar več na tapet ne revizija edinstva, ne revizija države 1« — Torej: Srbi naj store to in to, Srbi naj upoštevajo blagohotno naše želje in potrebe, Srbi naj ne zavračajo naših nasvetov, Srbi naj ne bodo hudi na nas, Srbi n a j nas ljubijo in nas ne brcajo, Srbi nai nam oprostijo, da smo bili robovi ... Mi Slovenci pa moramo prenehati sklicevati se na našo kulturo, katere sploh ni, Slovenci moramo prenehati slabo misliti o Belgradu, Slovenci mora-m o nasprotno se zavedati, da pravzaprav vir vsega zla tiči v nasl... — Res, prava pasja mentaliteta. »Sch8n bitten, Čare. brav seinl« -f Shod SLS se je vršil v nedeljo, dne 10. t. m. na Robu. Poročal je posl. Š k u 1 j. Tu se je pred par tedni trudil g. Pucelj, da bi z raznimi zavijanji in grdimi lažmi preslepil ljudstvo in ga prepeljal v SKS kot v letu 1920 del fare, pa vsi napori so ostali brezuspešni. Začetkom shoda je par fan-tičev poskušalo motiti shod s skrajno nezrelimi medklici, a zborovalci, ki so napolnili lepo novo društveno dvorano, so krepko zahtevali mir, na kar so mladeniči od-kurili v gostilno prodajat svojo politiko. V poldrugo uro trajajočem govoru je poslane« Skulj obrazložil delo Jugoslovanskega kluba, kazal na posledice pogubnega centralizma in njihove očete — samostojneže, pojasnil napore SKS priti zopet do veljave, ki bi jo zopet zasukali v svojo korist, na kar so zborovalci zaklicali: »Že poznamo te tiče!« Shod se je zaključil z resolucijo, ki odklanja kuluk in izraža zaupnico Jugoslovan, klubu. Med lokalnimi potreb im? se je po udarjala posebno potreba dovršbe ceste, proti Lužarjem, ki se je projektirala že 'eta | 1913 in potreba ustanovitve lastnega poštnega urada. Kdo se ne spominja, kakšno ogorčenj« je nastalo vedno v slovenski javnosti, kadar je skušala avstrijska vlada kaj slovenskega okrniti v naših šolah? Vse slovensko časopisje brez razlike strank se je oh takih trenutkih navadno znašlo v skupni obrambi. Le tako je bilo mogoče, da smo se Slovenci obdržali skozi stoletja na površju, naš slovenski jezik izpopolnili in nismo utonili v tujem morju. Koliko smo imeli v tistih časih preganjanja učiteljev, ki so ŠU pri naši učeči se mladini daleč preko učnega načrta in so na ta način poglabljali slovensko zavest v srca naših molih! Kaj čudo, da smo se ob razpadu Av« s trije globoko oddahnili, misleč, da je preganjanja našega slovenskega jezika za vedno koncc in da je vendar enkrat napočil čas, ko nam bo mogoče v svojih šolah teme- V. J. Lermontov: »Bela«. (Iz ruščine prevedel —r—.) (Dalje.) »Slabo,« je govoril štabni stotnik: r kamor pogledaš okoli sebe, sama megla in sneg; sam ne boš vedel, kdaj se boš zvalil v prepad ali pa zagazil v globok sneg. Ta »ražja Azija, prav kakor njeni ljudje.« Vozniki so kričali in tolkli s palicami konje, ki so se upirali, se trudili, toda niso se ganili z mesta, čeprav so jim biči tako prigovarjali. »Vaše blagorodje,« je končno rekel eden od njih. »Danes itak ne prfdemo V Kobi. Ne bi li raje obrnili na levo. Tam je nekaj črnega — najbrže koče. Tam vedno vedrijo popotniki; pravijo,« in je poka-fcal na ostale, »da bi že vozili, če jim daste ».a vodko.< t »Vem, bratec,« je rekel štabni stotnik. »Vem, bratec, brez tebe. Eh, te bestije. Sa-tio vodka jim je v mar.« »Toda priznajte,« sem rekel jaz, »da če Ijih ne bi bilo, bi bilo še mnogo slabše.« »Vseeno, vseeno,« je mrmral oni, »ta-Voj najdejo priliko, ki jo izrabijo.« Obrnili smo se na levo. Prišli smo do Strnil \mf> TO ailn t K i fr i i, i T Hoalr , VII IIVV, M OUU uuillll .U uvul.l MVk)l/lAIOiJI fco nas radevolje sprejeli. Pozneje sem iz-redel. da jih oblastva Dlačuieio in iih nre- skrbujejo z živežem, le zato, da bi ob neurju sprejemali popotnike pod streho. »Vse gre po sreči,« sem rekel in sedel k ognju: »sedaj mi povejte naprej svojo zgodbo o Beli; prepričan sem, da sc ni tako končalo. »In sedaj ste prepričani?« mi je odgovoril štabni stotnik in se mi zvito nasmehnil. ■^Zato, ker tako vendar no bi bilo vso v redu; kar se je čudno začelo, se mora tudi čudno končati in torej.. .< »Uganili ste k >Me veselil« »Dobro, le veselite se, meni pa je težko, kadar se spomnim. Prekrasno dekle je bila Bela. Tako sem se navadil uanjo. kakor da je moja hči in tudi ona ine je imela rada. Povedati vam moram, da jaz nimam družine: o očetu in materi že dvanajst let nis-^m dobil nobene vesti; da bi se pa oženil, mi ni uspelo preje, sedaj pa — veste — se že ne spodobi; pa bi silno rad, da bi imel koga. Ona nam je torej pela in plesala narodne plese... In kako vam je plesala. Videl sem naše mestne gospodične, enkrat sem bil v Moskvi v odlični družbi pred dvajsetimi leti, — vendar, — ni, da bi primerjal. Grigorij Aleksandrovič jo je ljubil z vsem ognjem in jo takorekoč nosil na rokah. ona pa je postala lepa pri nas, da jo bilo kar čudno. Ah, kako je bila vesela, ka- ko se je vedno šalila z mano s starcem ... Bog ji odpusti k »Toda ko ste ji povedali o smrti njenega očeta 1.. .< »Dolgo smo ji skrivali, dokler se ni | popolnoma privadila svoje okolice; ko smo ji pa povedali, je jokala dva dni, potem pa se je umirila. Štiri mesece je bilo vse, da ni moglo biti boljše. Menda sem že povedal, da je ! Grigorij Aleksandrovič strastno ljubil lov. Včasih mu jc kar tako prišlo, da ni mogel zdržati za trdnjavskim ozidjem. Nekoč je bil zopet ves zamišljen: hodil jc po sobi in imel roke sklenjene na lirbtu. Odšel je, ne da bi komu kaj rekel. Prebil je zunaj celo jutro; drugič zopet in to vse bolj pogosto. »To pa ne pomeni dobro,« sem si mislil, »nekaj ni v redu med njima.Slov. Narod« članek, v katerem je na nestvaren način napadel uslužbence cestne električne železnice, češ, da so priredili zahvalno zabavo v neki gostilni v Vodmatu v zahvalo obč. svetniku »Jožetu« In bivšemu »socijalistu«. Na ta nesramen napad podajajo uslužbenci cestne železnice sledeče pojasnilo: 1. Ni bila to zahvalna zabava, ampak društveni sestanek, na katerem so bili zastopani obč. svetnika Jože Pire in Tokan, strokovni tajnik Zveze jugoslovanskih železničarjev g. Sovre ter tajnik delavske zborn.ee g. dr. Likar, ki so poročali o akciji za zboljšanje službenega razmerja uslužbencev elektr. cestne žele?.nice. Glavno pažnjo je ta sestanek posvetil vprašanju starostne preskrbe, ki je še docela neurejeno; 2. Da se je ta sestanek moral vršiti pozno v noč, je razlagati s tem, da je mogla polovica uslužbencev priti na istega šele po 10. uri. 3. Ker nimamo lastnih društvenih prostorov, se je vršil sestanek v gostilniških prostorih, kjer si je po sebi umevno tudi vsak privoščil kozarec vina in nekaj prigrizka. Ta društveni sestanek je pa izrekel najtoplejšo zahvalo obč. svetu ljubljanskemu, njega županu dr. L. Periču, zlasti pa obe. svetniku Jožetu Pireu, ki je vodil celo akcijo smo treno in nepristransko, nadalje obč. svetniku Tokanu, kot članu kontrolne komisije, končno društvenemu predsedniku tov. Jurarju, strokovnemu tajniku ZJZ g. Sovretu kakor tudi tajniku delavske zborn.ee dr. Likarju. Društveni sestanek je ugotovil, da gre velik del uspeha na rovaš obč. sveta kakor uslužbence*v samih. "I emu stvarnemu pojasnilu si dovoljujemo podati še sledeče pripombe: Občin, svet ljubljanski, ki je leta 1899. pod županovanjem Iv. Hribarja sklepal pogodbo z dunajsko družbo, ni poskrbel, da bi pogodba vsebovala vsaj par vrstic, v katerih bi se določalo službeno razmerje uslužbencev e. c. ž. tako, da je bila občini odvzeta vsaka dejanska možnost prisiliti družbo do pravične mezdne ureditve. Ugotavljamo nadalje, da se je zadnja stavka po zaslugi vladnega komisarja g. dr. Senekoviča ponesrečila, ker je g. komisar i/javil, da se ne bo vmešaval v mezdne zadeve uslužbencev, čeravno bi ti tudi sedem let stavkali. Pribiti moramo dejstvo, da je šele sedanji občinski svet našel pot, da prisili družbo do izpolnjevanja po pogodbi prevzetih dolžnosti napram občini ter da da uslužbencem možnost do človeka vrednega življenja. Uslužbencem dobro znanemu dopisniku, ki se pa nikdar ne nahaja v dam6ki družbi, pa odgovarjamo samo eno: Poznali nas niste tedaj, ko se je šlo. za izboljšanje našega gmotnega položaja, zato Vas prosimo, da nas pustite v veselih urah popolnoma v miru. V naše pomlrjenje želimo cenj. dopisniku vesele praznike in srečno novo leto. — Uslužbenci c. a železnice. lj I« Spodnje Šiške se nam poroča: Od po-vodnji dalje imamo zelo slabo razsvetljavo v Šiški in to moramo zelo drago plačevati. Sicer pa, če rabimo električno luč, je treba poleg elektrike še posebej petrolejsko svetilko, drugače se nič ali zelo malo vidi, kar Be lahko vsakdo prepriča, ako poseti šišensko briv-nico, kjer ima brivec poleg treh žarnic 5e petrolejsko svetilko, da' vidi goste briti. Žarnice pa gore tako kilavo, da ne dajo od sebe nika-ke svetlobe in če se hoče kaj poiskati v sobi. se mora v to svrho prižgati svečo. Ne rečemo, nič čez Blabo razsvetljavo ob času povodnji, ker zoper vremenske nezgode ni pomoči, sedaj ko je voda odtekla, bi pa bil že čas, da elektrika zopet dobro sveti, da ne bo treba za otroke pri učenju še posebej žgati petrolejskih svetilk. Potrpeli smo dovolj dolgo časa, a ker se ne zboljša električna razsvetljava, smo prl-morani to javno grajati Upamo, da bo ta opomin zadoSčal in da se merodajni krogi pobrigajo, da dobimo zopet svetlo luč. lj Smrtna kota. V pondeljek 19. t. m. je nenadoma preminul g. Edvard Gregorič, sodni uradnik. Pokojni je bil blaga duša in skrben družinski oče. Bil je poštenjak in priljubljen povsod. Pogreb bo danes ob pol 15. uri. Naj v miru počival lj V vednost gospodinjam in služkinjam. Z dnem 17. 12. 1923 je Poselska zveza prenesla svoje poslovne knjige v pisarno JSZ na Stari trg št. 2- L O tvorila je posredovalnico za delo. Na to opozarjamo vse gospodinje in služkinje. Uradne ure Poselske zveze so vsak dan od 8. zjutraj do 12. ure opoldne. Vse služkinje, ki iščejo dela in vse gospodinje, ki iščejo služkinj, naj se med temi urami obračajo na pisarno Stari trg 2. I. n. Tajništvo. lj Slovensko idravniško drnštro v Ljnbliani. L Tretja znanstvena seja se vrši v ietrtek 20. t. m. točno ob petih pop v predavalnici zavoda za soc. hig. zaščito dece (splošna bolnica). Predava: dr. Matija Ambrožič, šef zavoda: Uloga zdravnika v zaUiU dece. Demonstrira: 1. Predavatelj: Empye-ma th-oracis pri dojenčku. 2. Dr. Tekla Kenk: Statistični pregled vzrokov smrti dece v Ljubljani in okolici v zadnjih treh letih. — Odbor. — II. Od-borova seja se vrši v petek 21. XII. ob pol osmih zvečer v knjižnici ženske bolnice. Ker je seja važna, se pričakuje udeteibe vseh odbornikov. — Predsednik. lj Porotne obravnave se bodo končale v petek. Danes se vrši obravnava proti Jožetu Petriču in Oskarju Vovku zaradi tatvine. V četrtek, dne 20. dec. se vršita dve obravnavi in sicer proti I^mu Pečnikarjn zaradi zapeljevanja še ne 14 letne 'oklice in pa proti Josipu Lončarju, ki je obtožen umora, V petek 21. dec. pa prideta na vrsto za '"'- slvčaja in sicer proti Josipu Kovaču zaradi tatvine in proti Antonu Kajfežu zaradi goljufije. Zadnja obravnava bo jako obsežna. lj Dva pisalna stroja sta bila zopet ukradena in sicer od sobote do pondeljka. Eden je bil ukraden na vseučilišču in sicer iz zaklenjene sobe dekanata filozofske fakultete. Stroj Je bil znamke ^Mercedes« žt 15.302, vreden 20.000 kron. DrugI pa je bil ukraden na magistratu in sicer iz pisarne obrtnega referata. Bil je še dobro ohranjen, znamke »Oliver«, vreden tudi 20.000 kron Obe tatvini sta bili tako predrzno in obenem spretno izvršeni, da ni pustil tat prav nobene sledi. To moTa biti bržkone neka predrzna družba, ki se je lotila tatvine pisalnih strojev In mora imeti dobre informacije, stroja pa odvaža najbrže preko meje. V kratkem je bilo ukradenih sedaj že 5 pisalnih strojev in nimajo od nobene tatvine še niti najmanjše pozitivne sledi. lj Tatvine v Ljubljani V Rožni dolini v hiši št 191 Je bilo ukradeno trem strankam več moškega in ženskega perila v skupni vrednosti do 2000 kron. — V Koritkovi ulici 20 sta bili ukradfnl Katarini Bizjakov! iz podstrešja 2 rjuhi iz boljšo ga platna in več ženskega perila v skupni vrednosti do 3000 kron. V Vodmatu sta bili ukradeni Ani Smolnikovi iz drvarnice dve ročni žagi in pa sekira v vrednost} 400 kron. Delavcu Jakobu Om»rzi je ukradel neki moški, ki je bil znan le pod imenom, in ie bil baje po poklicu konjede-rec, srebrno verižico, vre-lno 2000 kron, fo pro 'al nekje v Ljubljani in poUsgnll bržkone na Primorsko, odkoder ie prišel. lj Opozarjamo na oglas kuhinjske posode tvrdke >Fortuna«, Krekov trg 7 poleg Mestnega doma. Najceneiic in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb ul. 3. Oriiar <6 Me)at. lj Restavracija P. Košak, preje Ferlinc, Kre kov trg, toči od 12. t. m. Colarič-Faleskini: dolenj ska žametna črnina, Kerinovo: belo vino iz »Gadove peči«, lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Speciallteta letošnji »bur-gundec«. lj Opozarjamo na današnji oglas tukajšnje tvrdke C. J. Hamann, ki ima 6vojo trgovino v nedeljo pred prodniki ves dan odprto. • DRAMA. Začetek ib 8. uri zvečer. Sleda, 10. decembra: DANES BOMO TIČI. — Red A. Četrtek, 20. decembra: NJU. — Rod D. Petek, 21. decembra: MOGOČNI PRSTAN Rod C. Sobota, 22. decembra: NJU. — Red E Nedelja, 23. decembra ob 3 popoldne 2X2 = 5, ljudska predstava; ob a zvečer MOGCVNI PRSTAN — Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 10. decembra: SEVILSKI BRIVEC. — Red E. Četrtek, 20. decembra: MIGNON. — Red B. Petek, 21. decembra ZAPRTO, generalna vaja. Sobota, 22. decembra: NOTREDAMSKI ZVONAR. — Izven- Nedelja, 23. decembra: TOSCA. — Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. Gostovanje gotipe Tinke Wesel-PolIa. Danes In jutri zvečer gostuje v operi gospa Tinka Wesel- Polla in sicer poje dane« za red E vlogo Rosine v »Seviljskem brivcu«, jutri pa Filino v operi >Mienon< za red B. — V Boboto dne 22. decembra je v operi premijera Frane Schmidtove opor« >JTo-tredamski zvonar«. Opera pride na oder pod tak« tirko g. Matačiča ter v režiji g. Šesta 8 popolno me novo opremo. Predstava ]e izven. Orlovski vestnlk. Polovična vožnja po driavn! in juini ielej. niči je dovoljena za vse člane in članice, ki se udeleže zbora delegatov J a Z. v nedeljo 28. t m. Vozni listek iz vstopne postaje do Ljubljane velja tudi za nazaj, zalo se na kolodvoru ne srna oddati. Vsi udeleženci zbora delegatov (oz. pod z v. sveta) dobe na podlagi članske izkaznice ▼ pisar. nI O. P. potrdilo o udeležbi Vozni listek a tem potrdilom je potem veljaven za vožnjo nazaj. Vse odseke, ki sami ne pošljejo delegata, opozarjamo, da še pravočasno pošljejo pismeno pooblastilo na svoj (ali sosedni) okrožni odbor, Id pošlje vsaj po enega delegata na največ 10 odsekov. Vse krožke, ki sami ne pošljejo delegatk«, opozarjamo da še pravočasno pošljejo pismeno po-oblastilo odboru svoje (ali pa tudi sosednje) srenje, ki potem pošlje za največ 10 krožkov vsaj po eno delegatko. Šentjakobski Orel v Ljubljani V četrtek 2ft. t. m. ob 8. url zvečer je običajni četrtletni občni zbor v prostorih Prosvete. Udeležba za vse redne člane obvezna, starešine in podporni člani vabljeni. K^Mca Društva narodov. Malokdo, ki pride v Ženevo, pozna to za« nlmivo knjižnico. Saj še celo večina domačinov ne ve nič o njej. Kdor pa pride noter, je osupnjen, toliko je tam knjig in časopisov, nanoženih iz svega sveta. Osupnjen je pa tudi o načinu, kako hitro lahko vsak dobi to. kar išče. Knjižnico upravlja izborna organizatorje* gospodična Florence Wilson; vodi jo v njenem delu misel sporazuma vseh narodov sveta. Strokovni špecijalisti predelajo metodično vse literarne vire s polja geografije, zgodovi-ne, socialnih naprav, etnografije itd. vseh v poštev prihajajočih narodov. Nato jih uvrstijo in vsako delo dobi svoj prostor. Če v seji Društva narodov slučajno potrebujejo kak vir, ga dobijo v par sekundah. Glavna nalo. ga knjižuičnega vodstva je zbiranje dejstev in posredovanje njih uporabe. 2e med vojsko so bili nekateri narodi organizirali take knjižnice za svoje državnike. Angleži so imeli svojo »Historical Section of the Foreign Office« — zgodovinski oddelek zunanjega ministrstva —, Francozi na sorbonneskeni vseučilišču >Comit6 d'Etudes< — študijsko društvo i. L d- I Ko se je Društvo narodov naselilo v Že-( nevi, so morali seveda ves sisteua razjjjiti, "njižniea je postala rezervoar, iz katerega vodijo kanali v vse oddelke, donašujoč tva j rino vsem, ki jo potrebujejo. Dejstveni reser-j voar predstavlja vse kulture in civilizacije, ki so tako ali tako spojene z Društvom narodov. Življenje v teh prostorih, služečih nekdaj hotelskemu obratu, je včasih prav mrzlično. Stalno tajništvo Društva narodov bi svojih zamotanih nalog pač ne moglo reševati, če se ne bi moglo opirati na poinoč pridnih knjiž' ničnih uradnikov, organiziranih od gdfne Wilson. Včasih se mora delo izvršiti izredno hitro; v slučaju spora med Jugoslavijo in Albanijo so bili vsi izvlečki, karte in drugi pripomočki pripravljeni v enem tednu v taki popolnosti, da so jih lahko predložili Društvi) narodov v diskusijo Razmotrivajoč neštete naloge, ki jib mo-> j rajo obdelati posamezni oddelki tajništva, začnemo šele prav razumevati pomoč knjižnice. Vzemimo iz raznih oddelkov samo nekatere, pa vidimo že najbujnejšo vrsto: finance, zakonodajo, državoznanstvo administracijo, probleme tranzitne trgovine, razoroZenje, militarizem, mornarištvo, zrakoplovstvo, higi-jeno, politiko, socializem, informacije, oddelek za prestavljanje, mednarodno pisarno itd. Snov za publikacije raznih oddelkov, ki jih Društvo narodov redno izdaja, prihaja večinoma iz virov, ki so šli v tej ali oni obliki najprvo skozi knjižnico. Izvlečke časopisov oddajajo vsak teden v obliki indeksa posameznim oddelkom. Ves material o delavskem vprašanju predela mednarodni delavski urad, ki ima svojo posebno knjižnico, s primernim strokovnim osobjem. Začetki splošne knjižnice v Londonu leta 1919 niso bili bogvekaj pregledni; sedaj se je pa knjižnica hitro razvila v idealno napravo, ki pomeni duševno središče dela, ki ga vrši Društvo narodov. Kakor omenjeno, ima glavno vodstvo zbirke ameriška špeciallstinja na polju knjižničarstva, ravnateljica gdčna Wilson; pomaga ji 18 uradnikov. Razvrščene in klasificirane so pa knjige in karte po De\\ey-sistemu, ki ga imajo deloma vpeljanega tudi Se na Angleškem. Kompoti in gelee ikim V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestrica učenka pri Uršulmkah dane«, 18. t m., ob V*13 po kratki, mučni bolezni, v 14. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v četrtek, 20. t. m., ob 14. uri iz obče javne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. decembra 1923. ANDREJ in OLGA BARBIč, F.LZA, starši. sestrica. 1 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. MM Male ATELJE »HELIOS« V. BESTER naznanja južno vest, da je njegov dobri in zvesii pomočnik, gospod nenadoma preminul v najlepši dobi 21 let. Vzornemu mladeniču bodi ohranjen blag Ljubljana, dne 18. decembra 1923: Prosvefa. pr Vestnik »Dejanja sv. Detinstra JMUso»e-44. zvezek, je na razpolago od petka naprej. Škofijski voditelj D. sv. D. prosi, naj bi blagovolili conj. poverjeniki lu pospešcvatelji priliCno pritt farni po knjižice in sicer v prodajalno K. T. D. (prej Ničman) v Ljubljani. Lahko pa pošljejo tudi koga drugega ponje. S tem bodo za misijonske namene »v Detinstva prihranili lepo število dinarjev; kajti zavoje pošiljati po pošti, jc danes »luksusc. Kdor hoče vpeljati »Dejanje sv. Detinstva« nanovo, se ume tudi oglasiti v gori označenem lokalu, pa bo dobil nekaj knjižic v ta namen. pr Za bomiletični list, ki so snuje, se je ogla-»iio doslej šele blizu tristo reflektantov. Vsaj 700 jih mora biti, drugače ne kaže začeti. Prijave sprejema prof. dr. J. DemSar, župnišče pri sv. Petru v Ljubljani. Kdor se namerava pridružiti, naj pohiti a prijavo. Če možno — do novega leta! Ljubljanska porota. Prva obravnava včeraj so je vršila proti Francetu PodbevšJm, pos. sinu na Ravnah, ki jo bil obtožen hudodelstva posilstva po g 127 k. 7.. Obravnava je bila tajna in javnost izključena. Porotniki so vprašanje krivde s 6 glasovi zanikali in je bil Podbevšek oproščen. Druga obravnava se je vršila proti 22 letni posestnikov! hčeri Mariji Moharjevi iz Kresnic. Obtožena jo bila, da je dne 8. novembra porodila v stranišču otroka moškega »pola in ga usmrtila 8 tem, da ga je vrgla v greznico. Dekle je očitano zlo odločno zanikalo. Obtoženka je bila stara 15 let, ko ji je umrla mati, oče pa je bil takrat na vojni. Ko se je vrnil od vojakov, se je poročil in dekle je dobilo mačeho, 9 katero pa bo nista razumeli, in je morala oditi iz hiše. In šla je služit. 2e leta 1922. se je seznanila z Joželom Vehovceai in je imela ž njim sina Ludvika. Dogovorjena sta bila., da se poročita, ko se vrne iz Macedonije, kjer je služil 2 leti pri vojakih. Nesreča je hotela, da se je. pri nekem obisku svoje prijateljice Terezijo Jakopičeve seznanita z bratrancem svojega ženina Francetom Vehovcem. Tudi sedaj niso posledice izostalo. Dne 4.',novembra je obtoženka obležala in. ko Jo je gospodinja klicala, da naj gre k maši, je tožila, da je bolna. Dva dni crnjjer na Sv. Petra c. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi M. Klopčič, sopr. i o tu. paznika, Rea-1 jeva c. 12. Ženska, ki jo pozabila dne 15. decembra na trgu na mlekarskem vozičku življenjske potrebščine, jih dobi nazaj v Dravljah št 22. Podpisani smo obiskovali prikroieval-n i te č a j za dame in gospodo v Židovski ulici št 5 in se najtopleje zahvaljujemo , njega vodji gosp. S. Potočniku za njegov trud, nato bo je odpeljala v Ljubljano, češ da gre k ; kor smo se res dobro strokovno izučili; zatorej zdravniku, kar pa ni bilo res. Kmalu so se širile lahko zavod vsakomur kar najbolj priporočamo. govorice, da je nekaj storila. Zvedela je to tudi njena mačeha>in je pastorko naznanila orožnikom. Moharjeva je prvotno tajila, končno pa je deloma priznala, tajila pa je, da bi umorila otroka. Porotniki so prvo vprašanje glede detomora z 10 glasovi zanikali, potrdili pa so soglasno, da kot noseča neomožena ženska, bodisi, da je rodila živo ali mrtvo, poroda ni naznanila pristojnim oblastem. Obsojena je bila na 1 mesec ječe. Vštevši v kazen preiskovalni zapor, jo dekle kazen žo prestalo. Senatu jo predsedoval sod. nadsvetnik dr. K a i s e r, votirala sla svet. Koršič in sod. dr. SfiligoJ. Prvega obtoženca je zagovarjal dr. Trampuš iz Kamnika, drugo pa dr. Krivic iz Ljubljane. Kot zdravnika izvedenca sta bila zaslišana dr. V i s i n-g e r in dr. T r a v n e r, tožil pa je oba dr. Mast-n j a k. Izsublla se je včeraj opoldne boa (vidra) od trgovine Piškur na Starem trgu do trgovine' Men- Za damski tečaj v imenu vseh: Ivanka Brus. Za moški tečaj v imenu vseh: Avg. Babnik. * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. Meteorologično por©«?!!©. Liinbiinnd SOS m n. in. vlš. CUB . OJIHEO- »auia 21 h 18./12 7 h 18. 12. 14 b foti&vm t mm 737'1 705-6 megla s. 0.7 1 meglo nudi primeroma ^^'jfnjertsm potplaivi pofpeinik in potplah nffl&sarsB&fssisarstsBiggs&i&aKM! Pridobivajte novih naročnikov \ r *Mim*BUKrmtmi-K»nui;x'rrax ■imm.ntvmrmr etrn-nr-n ■ «««*.*...... ■•^mr-iru kun h um iimmiiii »i iii i mi i iimini niiMfiim—fituiiiiH imiifUiM" "umnimi u.r,umn^im ■ gfH—rUM.....in n—n i i i i m « 'ISCll^O P"Pravne ™ male cer-||ClwlswC kve — in tudi orivat-nike — po zelo nizki ceni NAPRODAJ. J, Lindtner, Florijanska nI. 11, Ljublj. Samostojno kuharico ter PLAČILNO NATAKARICO, pošteno sprejmem s 1. januarjem 1924 na manjšo dobro gostilno v Ljubljani. Pojasnila daje TOMC JOS., med 12.—2. uro op., Zimskega cesta itev. 5, I. nadstropje. 8016 !ci je »možen samostojno izvrševati svojo obrt, SPREJME ZAVOD v Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod štev. 8045. VEČLETNI ZADRUŽNI URADNIK samost. knjigovodja, IŠČE stalnega mesta kot knjigovodja ali tajnik večje hran., posoj. ali dr. zadruge. — Ponudbe pod šifro »TREZEN« na upravo »Slovenca«. obvladajočo' strojepis, slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in knjigovodstvo, SPREJMEMO takoj ali z novim letom. V poštev pridejo le samostojno delujoče moči z daljšo prakso, ne pa volonterke. Ponudbe s potrebnimi referencami pod šifro-!cin!iii!>iaii!!ti; zajamčeno pristno, naj-HCiMJb ii(J»# boljše norveške znam-, ke, dospelo. Lekarna BAKARČIC, Ljub-ijana, Karlovska cesta št. 2. — Direktni import iz Kristijanijel 8013 p, dobro hranjene od strojnega olja, jedfU nega olja, petroleja — vsako množino -i KUPIMO. - MEDIC, RAKOVC ZANKI., tov. clja in firneža, Medvode. Kupin večjo množino hrastovih, obeljenih r||*nrnu 4 m dolge na sredini, 9, 10, uruyi!¥ n cm jebcIc_ _ Lc rcsm, ponudbe z navedbo ccnc franko vagon na upravo lista pod »HRAST«. 8013 Prvo žrebanje 3. i! 4. j S pr^rnlf 100.000 srečk 50000 dobitkov Mi i§tm\ j iiiirai | Tekem petih mesecev bo • g-.. s» r S' o o izdati iti v soloii Izplačanih brez kakršnegakoli odbitka. HaivečH mogoči mM i sns stem is 1 Sili 560.300 1 Daljni odbitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000, 140.000, 120.000, dva po Din 100.000, 80.000, 70.000, 80.000. Csia srešiio» Mart: 1 srečka V, srečke 30 Din 40 Din V4 srečke 20 Din Naročila iz cele države nai se posilisjo na Pooblačilo Slavno Hofehturo Državne razredne Merijo D. D. (Oddelek razredne loterije) Zagreb. Gajeva ul. 8 (Poštni predal 122) Namizno perilo 50% popusta m. # i galoše l svitorjl « gamašo S rokavice 1 stezniki .9 nahrbtniki .•nočne srajce s snežni čevlji * vezeno perilo .« povojne gams še » rtamske jopice S volneno jopice * otroške oblekoe i gumbi za manšete i batistaato perilo I naramnice, poclveze » športne potrebščine I volnene trinot-hlače I otroško T etra-parilo 6 moške športne čepice I kuhinjski predpasniki s volneni in svileni žali 1 cele opreme za novorojence Posteljno perilo , 60% s popusta i M M * hlače I čepice i brisače modrčki -ciokolenke i žepni robci f perje in puh S vezeni robci * svilnati roboi • kopalni plašči i. jutranje čepice « volnene čepice » ovratniki,manšete l kombiueze za (Jame S flanelaste srajce » predpasniki za dame i volnena trikot - krila i moške volnene jopice I fini otroški vozički i svilena spodnja krila * velika izbera kravat i pristno Jagerjevo perilo I predtlskarija za ročna dela Prepričajte se o cenah v mojih izložbah! Tvrdka je bila ustanovljena leta 1860. C. J. HAMANN, I e I •c> e KO •S s £ ColariČ-Faleskini: dolenjska „žametna črnina" Kerinovo: belo vino „iz Gadove peči" lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov, se toči od srede 12. t m. dalje v gostilni P. Kosak preje Ferlinc Krekov trg 5 6 & I Cftj fi: a I MESTNI TRG 8 Monufakturo i vseb vrst, najboljše kakovosti, po najnižjih cenah dobite v trgovini »DANICA«, Majzelj & Rajšelj, Ljubljana, Turjaški trg štev. 1. PAPIR V KASETAH — ALBUMI — NAPOLNILNA PERESA — KOLEDARČKE i. dr. priporoča tvrdka prvovrstna novo blago povsem zrpla dobi povsod PRVA HRVATSKA TVORNiCA SALAME, pre in'onega MESA in MASTI M. Gavriiovič fM.G.S sinovi d, d. PESTREMJ A Generalno nis.opsSvo S(jOVEi«IJO: H. BUNC, vjublj&na - C»He — < ar.bor Ljubljana — Šelenburgova ulica 5. SjSUBBBDattEiianiSSHBBBBBBBBBBHEi ZAGEES BEOGRAD Ilica št. 69. Balkanska ul. 25 Tel. 18 Tel. 30—05 Brzojavi: »Stroj« Zaloga VODNIH SESALK, izde-3 lek Bratov Sigmund — Olorauc. casiatBsssiCjaaaKaBaBBBBBBBBB; enfjctnšl^i pr moi vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah AND. JAKIL, Ljubljana, Krekov trg 10. JJ 1 M«avBioMa»r dospeli Si ene- | čanski šaM? — CSrepp «2e ' Cltine po konkurenčnih cenah ST8. A. -ŠINK0V2C nasl. K. Si ljubljena, Mestni trjj spBfflSl um ftis^rilfi m&u LJubljana, Cankarjevo naibrežje št. S. p-auuo, harmonije, (tudi igrane) na obroke iu posodo. '— Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zatoaa vseh glasb, instrumentov, strun in muzikaiii na debelo in drobno. — Alfonz Breznik, !i. nt. Glasi). Malice. LjaMjana, Mssloi irs 3. I9 JugosUraportro In ekspertne podjetje im. R. Pežlin 1 Stroji za vsako industr., lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-D komobili in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa zastavbene in konstrukcijske s vrhe. Tovarna poljedelskih strojev, h varna za železo iu B kovine F. Parit izdeluje vse predmete iz litega žcle/.a v vsaki množim in J velikosti točno po modelih, armaturo iz medi in kovin za vsaiio potrebo. t za komate, nepremočljive plahto za vozove in avtomobile v največji zalogi in po najnižjih ccnah dobile pri Crliovčeve hI. im i drug, lepi Brzojavke: 3ute. Telefon IS-B5. Glavno zastopstvo ZAGREB, Raokoga ut. 7 a. Vse uapra\e za mesarje, kloba^ifiarje in tvor-niCarje s-^lam. Stalno veliko skladišče strojev in sestavnih delov. Brušenje izvrSuje takoj in poceni največja zaloga bakrene žice v vsaki debelini, Bergmatv ! novih cevii, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoi O. N. MAZURAN in COMP^ Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon štev, 13, 233, 3C6, 534. 7o llft^irsin i" novoletno darilo La UUtlliilU so najbolj primerni in poceni igrač.ni športni VOZIČKI — TRICIKELJNI — najnovejša zmanjšana DVOKOLESA za otroke že od 5 let ter najnovejše samokolnice (liolendcrjl) — otroški vozički od najcenejših do iiitjfi-nejših, Šivalni stroji itd. <Slovenc«< Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani ^uiJoslovanska tiskarna v Liublicini,