LXVL, iL 24 Ljubljana, ponedeljek 30. januarja 1933 UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA. KnaJljeva affc-a M. 6 Telefon St. 8122, 3123. «194, «136 to im&Aja v«afc dan popoldne tsvseaiAl nedelje aa praznike. — lunara fi do SO petit k Dte 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.—, ve£$ toseratl pettt ▼rate Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Sk>vensfcJ Narod« vetja meeećno v Jugoslaviji Din 12.—, za tnosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraća Jo. PRVI KONGRES SLOVANSKIH SMUČARSKIH ZVEZ Pomemben govor ministra za telesno vzgojo dr. Hanžka — Važne resolucije kongresa Ljubljana, 30. januarja. Kot zaključek mednaroinih smuških tekem v Bohinju se je vršil danes dopoldne ▼ glavni dvorani palače Zbornice za TOI kongres predstavnikov in zastopnikov slovanskih anaiKiarakih zvez. Zborovanje je okrog 12. otvori i predsednik JZSS dr. Pire, ki je najprej pozdravil generala Peki ća kot zastopnika Nj. Vel. kralja, poBcm'mka K i 1 e r j a kot zastopnika ministra vojne in mornarice, dr. š t e r a kot zastopnika ministrstva za trgovino, zastopnika banske urprave dr. Orla, podpolkovnika "D i c a kot zastopnika dravske divizije, prav topio tudi bivšega min;stra M o h o r i č a kot domačisna, tiikajšnje^a češkega konzula inž. S e v 6 i k a, zastopnika poljskega saveza inž. S c h ie 1 e j a, dr. Fu x a kot zastopnika mestne občine, prof. J e r a s a kot zastopnika SKJ. dr. Pretnarja in g. Vilharja kot za-gtopndka SPD. dr. Stareta kot zastopnika Jč-lige, g. Pavlica kot zastopnika >Putnika< v Beogradu, g. J e r k u kot zastopnika oeške smučarske zveze, zastopnika beograjskega podsaveza, poljskega atašeja Szipia de Campo, prof. M ol e t a 3oot zastopnika Društva prijateljev poljskega naroda m druge, nato je pa. podal oeeedo ministru za telesno vz^ro^o in sport g1, dr. Harcželcu. G. minister je nagovoril 2Jborova)oe z besedami: Gospoda! V prijetno dolžnost mi je, da morem oriorifi današnji športni kongres tictvanskth smučarskih zvez in ob tej priliki pozdraviti gospode delegate bratskih Mlo\'anskih držav ter gospode zastopnike Zimsko športnega Saveza. V posebno veselje mi je, da prisostvujem temu kongresu, ker je prvi slovanski športni kongres in po mojem mnenju začetek nove faze v razvoju vseslovanskega sporta. V njem se kože čisto naravna težnjo zbliže\*anja Slovanov tudi na polja telesne kulture in nič nenaravnega bi ne bilo, če bi tudi ta vez slovanske vzajemnosti rodila zazeljene sadove ter bi skupna telesna vzgoja na vseh poljih, kjer se manifestira, zadobila eminentno slovanski značaj. V tem pogledu je dobro znamenje, da je dal pobudo za kongres sam rimski sport * zlasti smučarski spori. Saj je znano, da se je smučarstvo v Evropi pr&d sto leti rodilo baš na slovanskih tleh in med slo\'anskim narodom in da lahko smučarstvo brez ne\parnosti prevelike samohx*afe nazovemo pravi slo\'an-&ki sport. Nihče na more prannlno pojmovati bistva sporta, če ostane pri svojem gledanju samo na površini nemirne slike in ne »pozna, da so privrele športne manifestacije iz neusaliljivega vira človeške sile v borbi za obstanek ter v stremljenju za jtapredkom in izpopolnitvijo in da je šport naravni izraz, kulturnega prizadevanja človeka, kakor ga determinirata narava in čas. Samo tako lahko razumem, kako se je smučarstvo po dolgem stoletnem zastoju takorekoč nenadno pojavilo, razmahnilo in razvalovilo baš med slovanskimi narodi in kako daje zdaj važno pobudo za obno\-ttev slovanskega bratstva in vzajemnosti. Najbrž išče tudi sodobni slovanski človek, vezan na svoj sedanji dom in vklenjen v splošne razmere svetovnega življenja, stara pota v borbi za svoj obstanek, napredek in misijo, ki mu jo je usoda sveta odredila. Od tod tudi ta nara\*ni vwf. Ari je zajel sto\-anstvo v negovanju smučarstva in po katerem postaja smučarstvo faktor njegove splošne kulture, njegovega gospodarskega napredka ter sredstvo obrambe njegovega obstanka. Smučarstvo lahko doprinese k splošnemu preporodu slovanskega duha. pospeši tekmovanje človeka s človekom, odpre nova pota prometa in omogoči dosego končnih velikih ciljev, ki čakajo slo\>anstvo v s\*etu. Ono osvaja in brani slovanstvo Krkonoše in Đeskide, Tatre in Karpate ter naše solnčne Julijske Alpe. V takih mislih je sklican ta kongres in po njih naj usmeri s\'oje delo. Želim, da bi bilo delo kongresa plodonosno m s to željo vas prisrčno pozdravljam.^ Po ministrovem govoru so pozdravili kongres predstavnika in zastopniki raznih oblasti, nato so pa sledili referati zastopnikov češke in poljske smučarske zveze in poročilo predsednika JZSS dr. Pire a. S kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, pre-zidentu Masarvfcu In predsedniku poljake republike maršalu Pilsudskemu. Nato so bile sprejete naslednje resolucije: L Izhajajoč iz dejstva, da so vse v rede ration intemational de ski (F:s) včlanjene slovanske smučarske organizacije po-iHDVTio izražale želio po medsebojnem zbkžanju in poglobitvi stikov med slovanskim delom Fis-e, ugotavlja kongres nujno potrebo čim hitrejše udejstitve teh streirdje/nM. Kot najboljše sredstvo za zbli-žanje smatra kongres, kateremu prisostvujejo pooblaščeni zastopniki SLČ-SR (svaza Iyžaru republike Československe) in JZSS (Jugoslavenskega zimskosport-skega saveza) ustanovitev in vsakoletno prirejanje vseslovanskega smučarskega prvenstva. II. Povdarjajoč neprecenljivo važnost izvajanja smučarstva za zdravje in energijo narodov, smatra kongres, da bo vse-Siovansko smučarsko prvenstvo važen faktor za dosego čim večje tehnične popolnosti, ki je pogoj za izobrazbo širših mas. V vseslovanskem smučarskem prvenstvu vidi kongres nadalje možnost nazorne izobrazbe v smuškj tehniki, ustanovi- tve smernic za metodiko in sistematiko v smučarstvu kot glavne osnove za pravilno izobrazbo mladine, k ji je posvetiti vso pažnjo. V tem delu vidi kongres kot nadaljnji oiij podvig ugleda > ovanskin smučarskih zvez v Fis-L III. V cilju napredka smučarstva med slovanskimi narodi povdarja kongres potrebo po čim večjj enotnost: :r medsebojni prilagoditvi slovanskih smučarskih organizacij in vidi v vseslovanskem smučarskem prvenstvu uspešno sredstvo za spoznavanje smuških predelov v slovanskem svetu. To prvenstvo naj bi bilo obenem tabor vseh slovanskih smučarjev. rv. Kongres osvaja po Polskem zwiazku nare:arskem razpisano vseslovansko prvenstvo v dneh 17.—19. februarja v Za-kopanech kot prvo prireditev za vseslovansko prvenstvo po sporazumno ugotovljenih propozicijah. V. Na kongresu prisotni pooblašče-m za-stopriki SLCSR in JZSS žele, da osvoje te sklepe tudi Polski zwiazek narciarski in Bigarski ski sjuz. Hitler ali Papen Pogajanja za sestavo nove nemške vlade — Hilter popušča Berlin, 30. jara. Ker so ostala vsa j prizadevanja za dosego sporazuma glede vladnega programa in 3dgodi-tve državnega zbora brezuspešna, je Schleicherjeva vlada podala ostavko. Za enkrat je položaj š. vedno nejasen in se še nt ve, kdo bo sestavil n- . o vlado. V ospr 4jd sta zopet bivši kancelar Papen in vodja narodnih si .'.ali-stov Hitler. Papen vodi pred vsem pogajanja z nemškimi nacionalci in narodnimi socialisti, želeč jih pridobiti za sodelovati ie v svoji vladi, na drugi strani se vrše jo^ajanja med narodnimi sociarksti in nemskirrri nacionalci. Pogajanja še niso zaključena in se bodo danes še ves dan nadaljevala. V poučenih krogih zatrjujeio, da so narodni socialisti pokazali pri pogajanjih veliko popustljivost ki Papen ne računa s tem. da bi dobil na svoje ponudbe tako negativne odgovore, kakor jih je dobil general Schleicher. Vsekakor pa bo najbrže še danes prišlo do odločitve, ker je tudi predsednik republike Hindenburg izrazil željo, nai bi se pogajanja pospešila, da bi bilo čimprej mogoče sestaviti novo vlado. Finančni odbor Beograd, 30. jan. M. Danes dopoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu. Na vrsti je bil proračun notranjega ministrstva. Notranji minister g. Žika La-zić je pri tej priliki podal obširen ekspoze o delu svojega resora in o položaju javne varnosti v državi. V debati, ki še traja je povzel besedo med drugimi tudi narodni poslanec g, Anton Krejči Povratek ministrov dr. Kramerja in Pucfja v Beograd Beograd, 30. jan. Davi sta se vrnila iz Ljubljane ministra g-gr. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Iz državne službe Beograd, 30. jan. Z odlokom ministra socialne politike je postavljen za sekundarnega zdravnika pri splošni državni bolnici v Ljubljani dr. Eliza Geršelman, do sedaj uradniška pripravnica. Teroristi pred sodiščem Beograd, 30. jan. Danes opoldne bo pred državnim sodiščem objavljena sodba v procesu proti skupini teroristov, ki so prenašali orožje in municijo z Reke v našo državo. Nov zločin VMR0 Caribrod, 30. jan. V bližini postaje Ber-Kca na Bolgarskem so makedonstvujušči izvršili nov zločin, ki bije v obraz javne varnosti na Bolgarskem. Z osebnim vlakom je orozništvo eskortiralo tri člane VMRO, ki so umorili in izropali učitelja Das::alova. Ker so se makedonstvujušči bali, da jih bodo obtoženci izdali, so napadli vlak. 70 oboroženih banditov je preiskalo vlak, odvedlo aretirance in jih takoj na licu mesta justi-ficiralo. Banditi so nato vrnili orožniški eskorti orožje in izginili v bližnjem gozdu. Potres v Grčij Atene, 30. jan. V severnih pokrajinah Grčije, zlasti na otoku Katkidike, so zabeležili v pretekli noči zopet močan potres. Podrobnosti še ai*o zcane. Velik požar na Bledu Bled, 29. januarja. Tonniesova vila na Bledu je pač znana vsakemu Ljubljančanu, saj je med najstarejšimi in največjimi vilami b'ei^ke-ga paradiža. Kakor znano stoji blizu Zdraviliškega doma tik ob jezeru na Aleksandrovom šetališču štev. 25. In tudi to staro čestitljivo vilo znane ljubljanske graditeljske družine je včeraj zjutraj zadela iso-da, čeprav je po zimi popolnoma osamljena, edikar je pred kratkim umrla lršnica. Kmalu po 4. url zjutraj je namreč v I. nad-strop-ju vile izbruhnil požar, ki je vilo popolnoma uniči!, da le še ocrneli dimniki štrle proti nebu. Kakor vse vile na Bledu, so tudi to poslopje po zimi nrej.n: in popravljali ter so bili sedaj na de'u sob- slikarji. Da sc bi slikarija h;trc;e sušila, s - kurili velike peči z žaganjem, ki so bila z 'tjini posuta tudi tla. da se ne zamažejo z barvami. Delavci so od^li v soboto zveć'-T domov, niso pa pogasili ognja v pe^i in tako je najbrže nastal ogenj. Pcžar je namreč izbruhnil baš v I. nadstropju, kjer so slikali, tako da skoraj nj mogoče mislit; na požig, ki se na Bledu in v c-kol^ci vr-^te v prav naglih presledkih — a o tem pozneje. K ogn.ru so takoj prih;te!i požarne brarrrbe z Bleda. Rečice in Mlina, vendar pa niso mogle ničesar resiti, da je vse poslopje uničeno do k'leti in tudi vsa oprava, ^koda je r.^ron-.na. vendar jo bo pa najbrže krila zavarovalnina. Ker je bilo vreme ncpolnoma mirno in brez vetra, ni bilo nevarnosti za druga poslopja v okolici, saj je gorelo tako mirno, da ni ožgano nit: dre-vje okrog vile. mL pogorišča se kadi še danes, vendar pa ni za okolico nobene nevarnosti več. Na Bledu je bilo v zadnjih dveh letih 32 požarov, da se Ijudfle niso upali več mirno sipati in so sami organizirali požarne straže, da bi vlovili požigalca. Šele 23. t m. so aretirali tesarskega mojstra Franceta Sokliča z Bleda, ker so priče izpovedale, da jfti je nagovarjal k požigom, češ da tako najlažje pridejo do denarja. Osumljenec požige taji. priče ga pa obre-meottijejo. Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO, L,juDljansK.a cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefoD št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351 Odgovor na odgovor Zagrebški nadškof dr. Bauer zagovarja poslanico, ki je ne odobravajo niti vsi škofi Nedeljski »Slovenec« je čutil potrebo, ponovno objaviti zagovor zagrebškega nadškofa g. dr. Bauerja v zadevi znane škofovske poslanice zoper Sokola. Gospod nadškof najprvo naglasa, da škofje niso imeli niti pojma o pimktncijah, ko so sklepali o tej poslanici. Poslanica da je bila najavljena v letu 1931.. objavljena pa šele 8. januarja 1933. in to baš na intervencijo nadškofa dr. Bauerja. Največji del svojega odgovora posveča dr. Ante Bauer obrambi jezuitov, povdarjajoč. da niso sodelovali pri sestavi te poslanice. Razumljivo je, da zagovarja dr. Bauer papeško stolico, o kateri pravi, da ni imela niti poima o škofovski poslanici in da pade vsa odgovornost za to zgolj na škofe. Ob koncu se ugotavlja, da ie bila poslanica izdana v polnem prepričanju, da bo koristila veri in da bo tudi na resnično korist Jugoslavije. Zagrebške »Novosti« se v uvodniku bavijo s tem zagovorom dr. Bauerja in pišejo med drugim: Gospod nadškof 'orej popolnoma odvaja verski moment od političnega in obenem naglasa, da bo poslanica koristila Jugoslaviji. To dejstvo, ki ga je treba še posebej podčrtati, ker bi mogla odvzeri orožje onim, ki so s to po5lanico računali kot novim dokazom n-asprotstva proti državi kot celoti v trenutkih, ko razni emigranti in njihovi zavezniki v inozemstvu iznašajo vse, karkoli bi moglo škodovati naši državi in njenemu mednaro-ditemu položaju. Drugačno pa je naše prepriča-aje, ki smo si ga morali ustvariti, do-znavajoč vse elemente, ki so bili me-rodajni za izdajo te poslanice. Ne g. dr. Bauer in morda tudi ne nekateri drugi izmed navzočih škofov niso imeli namena delati proti državi, toda oni, kojih vplivu je podlegel g. nadškof in njegovi dobronamerni tovariši, ti so zelo dobro vedeli, zakaj naj se izda poslanica in zakaj ji v zaid-njem odstavku dajejo barvo, ki nima absolutno nič skupnega z vero. Morda je bil baš rudi merodajen vpliv one okolice prevzvišenega g. nadškofa, ki jo on najbolj zagovarja in ki ji je dai on popolno svobodo za širjenje svoje akcije v Zagrebu in to po tolikih desetletjih. Mi bi mogli verjeti in smo pripravljeni verjeti g. nadškofu, da je iimel pri vsem tem iste namene, vemo pa tudi to, da je g. nadškof kot metropolit katoliške cerkve, postavljen v opredje. da bi s svojim imenom, s svojo p-osten"*rjo in s svojo čisto po- litično preteklostjo kril akcije, ki niso poštene in čiste. Tudi ni pošteno verne katoličane obtoževati brezverstva za to. ker so Sokoli im ne skrinja se s pastirsko misijo odklanjati blagoslov cerkve onim. ki ga zahtevajo v svoji vdanost: do vere in cerkve. Nasprotno pomeni to približevati se preganjanju, kakor ga je vršila cerkev v srednjem veku. kar pa sedanja katoliška cerkev tako rada zanika. Zato ne vemo, ali ie bilo baš dobro, da prevzvi-šeni g. nadškof v vsem krije svoje tovariše glede te poslanice in tudi ne vemo, ali je dobro, da se zavzema za red, ki mu sicer kot najmočnejšemu ?n najbolje organiziranemu gre vse spoštovanje, čigar člani v Zagruebu pa .e pomišlliajo dajati demagoške izjave, ki presenečajo vse one, ki jih posluša.io tudi v cerkvah, česar morda g. nadškof niti ne ve ali pa se mu slika drugače, kakor je v resnici. In še nekaj: Prevzvišeni g. nadškof naglasa, da je poslanica imela to dobro stran, da je odkrila »-misli mnogih src« in pravi, da se je pojavila gonja proti episkopatu rimsko katoliške cerkve, klevete, žalitve itd. Toda te gonje nikjer ni, pač pa se pojavlja reakcija, in če je ta reakcija kjerkoli šla preko meje, jo obsojamo, kakor obsojamo tudi drugoverce, ki v svojih glasilih ali drugače podpihujejo vers4co mržnjo. Tu pa je državna oblast dolžna storiti svoje in kolikor vemo, je to tudi storila. In če so se odkrile mršil mnogih src«, se je odkrilo tudi nekaj drugega, kar ie za zdravo politiko katoliške cerkve in za zdrave odnošaje med cerkv!:o in dTŽavo še mnogo važnejše. Ugotovilo se je namreč tudi to, da v katoliških krajih 345 župnikov sploh ni objavilo te poslanice, mnogi župniki so jo dali objaviti po svojiii kaplanih, a mnogi so prečitali samo nekatere odlomke. To je dokaz, da so ti dušni pastirji smatrali to poslanico škodljivo za cerkev, za vernike m za odnošaje cerkve do vernikov. Vse priznanje za to njihovo zavednost in od-ločnoFf. ki bi mogta biti v vzpodbudo onim škofom, ki so se znali obraniti nezdravega vpliva nekaterih svojih tovarišev. To dejstvo je mnogo važnejše za katoliško cerkev m za ves narod. Po vsem tem izgleda, da b! imel episkopat v mnogih vprašanjih dovolj povoda konzultirati najbližje narodne dušne pastirje, potem bi rudi lahko izostah* »ediktt«, ki nikomur ne koristijo. Sodba naroda Vsepovsod ljudstvo obsoja razdiralce narodne sloge In napade na Sokolstvo škofja Loka, 28. jan. Loška kajevna organizacija JRKD je sklicala pretekli četrtek občni zbor, ki be je vršil v nabito polni posvetovalnici v •mr-stni hiši. Zborovanje je otvoril notar Stevo Šink. ki je takoj prešel na razgovor o znanih nunktacijah. Tudi Škofja Loka mora Jati protestu čim več poudarka, kajri delo punktašev je razdiralno in vodi v nedosledne posledice. Bodočnost našega naroda je edino le v močni in edinstveni Jugoslaviji, vsaKa drugačna pot nas voli v kulturni in gospodarski pogn. Hočemo biti gospodarji na lastni zemlji, a ve skupina hiudi ne »aveda, da postavlja vprav to našo željo s svojim početjem naravnost na glavo. Po temeljiti obrazložitvi vseh usodnih posledice takih eksperimentov, kot «*o pi!.nktacije. je biLa z največjim odobravanjem vseh navzočih sprejela naslednja resolucija : Krajevna organizacija JR'KD v Skorji Loki je soglasno sklenila najogorčenejfii protest proti kvarni in protinarodni akciii pun k ta še v, ki iščejo svojo strankarsko korist v razpal je vanju plemenskega sovraštva, pa čeprav za ceno narodove, s potoki krvi priborjene svobode. Za nas je edina rešitev v moč ni in enotni Jugoslaviji, napredek pa le v intenzivnem in složnem delu vseh državljanov. Izrekamo neomajno zaupanje in vdanost Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu visokemu kraljevskemu domu. Resolucija se je odposlala na pristojtH) mesto. ZboTovalci so prešli nato na ostali dnevni re»d. Tajnik Čiro Lendovšek je poročal o lepem razvoju narodne in državne misli v okviru JRKD, je razpravljal o notranjih poslih organizacije in se je zlasti lepo spo-minjal župnika g. Janka Barieta. Za bla- gajno je poročal g. Kocjan, nato pa so razni gospodje izneali svoje misli glede gospodarskega, socijalne ga in političnega razmaha v šitof je^loakem območju. Govorili so župan Hafner, trgovec Anton Sav-nik, čevljarski mojster Ivan Sober in slednjič Stevo Šink, ki je razpravljal o položaju v državi vobce m o delu v parlamentu. Volitve so potekle v najlepšem redu. Predsednik je zopet Stevo šink, podpredsednik Vinko Zahrastnik, tajnik Ivo Berči-č m blagajnik Franc Kocjan. V odboru so Se g«r. Deisinger, Pecher, Habjan in Luznar. Z zavestjo, da je jugoslovanska misel kljub vsem z g aga m na lepem pohodu, so se zborovakn" razšli. Hišrri posestnfki v Beograda Beograd, 30. jan. Davi so prispeli semkaj zastopniki udruženja hiSnih posestnikov, med njimi tudi gg. Frelih in Hrovatin iz Ljubljane. Intervenirali bodo na merodajnih mestih v svrho omiljenja davka na nove hiše, ki je bil uveden z zakonom o izrednih kreditih. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2303.48 — 2314.54, Berlin 1380.69 _ 1371.49. Bruselj 7%.91 -800.&5, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 193.69 — 9-5.29, Newyork 5706.8« — 5735.12, Pariz 223.65 — 224.77. Praga 169.56 — 170.42, Tr^t 292.51 — 294.91. INC MSKE BORZE. Zuruch, 30. januarja Pariz 20.18, London o05, Newyork 516.9j>, Bruselj 71.90. M Han 26.435, Madrid 42.35, Amsterdam 207.80, Berlin 122.*b, Dunaj 72 «75—59.'t0. Sofija 3.75, Pra*a Varšava 67.90, Ba. kaeadUt 3,0*. >6LO T SMSKI KAROIk, dne 30. jmoarja 1983 >tev 24 PRIDE! PRIDE! EMERICHA K A L. M A M A NAJPOPULARNEJŠA FILMSKA OPERBTA GROFICA MARICA Po smuških tekmah za državno prvenstvo Pokazalo se Je, da nam dorašča mnogo obetajoča garda ratadto skakačev LJuOrjatva, 30. jan. Drtonto aiu-oOiinBao prvenstvo je aa »a_ od6. "V bradi mednarodni konkurenci si je (Teboslovak šimunek priboril naslov državnega prv&ka, sa nJim bo b<* plasirali trije Poljaki, katerim sledi Nemec Leupold, nje-raa aa »opet trije Cehi, dočim je lanski državni prvak Albin Jakopič, član kluba Dovje—Mojstrana, Sele na devetem mesta. Pesimi»ti bodo morda videli v tem na. a&dovanje našega smnškega »potrta v primeri % lanskim tekmovanjem. Tod« temu ni tako, kajti pomisliti moramo, da je biVa letošnja konkurenca mnogo ostrejša in da ©o bili na starta najizbranejši srednjee v-;nop»ki tekmovalci. Tudi lani so ?t tur ca1 i dehi, toda bila je druga garnitura, kani urva, ki je včeraj tekmovala v Bohinju, se Je udele4Ha zimske olimpijade r Lare PJacida. Zato ne smemo gledati preveč črno, gotovo pa je, da mi srednjeevropski snračar&ki eliti Se daleč nismo dorasli. Bdi no izjemo tvori v tem pogledu Josko Janša, ki pa žal ne skače, ker je lani pri treningu precej nesrečno padel. Pole« Janše moramo §e omeniti odličnega Jakopiča ter Sramla, katerih prednost pred Janšo je ta, da sta oba skakača, če bt pridobila Be na rat in i za t^kmovania na iS fcm, tabko v bodočo račnn«n>o na t*j*»*t ngodnedši plasma V opdošoem je pa todi letos napredek SgioSDea. kar >* razvidno te rt samega števila prrja vthntn t«a-inov*kic»v ju won-- večjega števila skakačev. Dore**ča nam jpar-da mladih »sa-kače-v. ki mnoieo. zelo mnogo obetajo. To velja pred vsem za mladega Pribovška, ki že dane« stilno gotovo naj- tepae skače, precej obeta tudi Palme »n nekateri drugi. Sledovi ifcobre Hansenove šol*' kakor tudi obeh bratov Gut tor m se no v. ki so bili trenerji JZSs?, sr» slasti vidni v skokih. Večina n>^ih t**fcnn>v.».k>?'V je tehu k-k-dobro napredovala pod vodstvom trenerjev Mana in l^oupolda. pognalo pa se je vsem, da niso v taki kondiciji, kakor inozemei. ki so imeli premalo časa na razpolago, ^uano je, da so Cehi kakor Poljaici trenirali že tri mesece poprej, doći ni Je bil pri nas intenziven trening mogoč šele tri tedi>€. Poleg tega je večina naših tekmovalcev v poklicih, ki jim trening onemogoča, dočim imajo cehi in Poljaki po več mesečev plačane dopuste Organizacija tekmovanja je bila /orna. vse prireditve so potekle v najlepšem redu in občinstvo je prišlo v vsakem pogledu na svoj račun. V propagandnem pogledu so nrrredrtve krasno uspele in gotovo je, da j> našo prekrasno zimoviSč«* Bohinj na svoji reputaciji zopet mnogo pridobilo. Vsa časd: pa našemu zimsko-sportnemu savezu, ki je tekme tako vzorno organiziral. Zanimiva pređpustna premijera §entfa&občani sebe in druge imenitno zabavajo z »Drznim plavacem« Ljubljana, 30. januarja. ^eotjabobcani imajo prav srečno roko prt izbiri iger, da so zadovoljni vsi njihovi gostje. Duhovita veseloigra »r??« jo biki bolj za razvajeno občinstvo, »Drznemu piavaČAj-r se bodo pa do sitega nasmejali prav vsi. Že v soboto pri premijeri je smeh stresal polno dvorano, snoči pri iazpirodani reprizi se pa ljudje niti oddahniti niso mogli med neprestanem krohotom in tako bo gotovo tudi še v srodo zvečer ki na svečnico, ko SentjakobČand to iz vrst-ao veseloigro še ponovo. Igra je sicer prevodena, v-entlar pa na odru vidimo le domače ljudi in, skoraj bi dejal same zn&noe. Anton Ha bor >e premožen in še vedno podjeten vdovec v najboljših« letih. Staroga norca popadejo na Bohinjskem jezeru srčni občutki in se zateleba v zapeljivo oJaroglo in plamtečo lepotico Anico, hčerko se vedno grehu vredne vvJeposestnice Gabrijele MoČniko-v*. Anica je kornjžna plavalka m plava tako d a loč v jezero, da se na njenih oblikah mora naslajat: stari Haber celo z daljnogledom. Pa nekoč plavalko daleč-tara zunaj prime krč "m »e jame potapljati. OoJna ni nikjer in preplašeni Haber tudi plavati ne zna, — k sreči pa pride mimo kmečki fant Janez, ki mu obupan: zaljubljenec hitro stisne v roko tisočak, da potegne ponesrečenko iz vode. Fant položi dekle Habru v naročje in gre vesel s tisočakom dalje. Ko pride Anica k sebi, smatra Habna aa svojega rešitelja *n ohcct je narejena. Tu ae stvar prav /a prav šele prične. Vj*e je v pripravah za pa roko, Haber dobi celo medaljo kot junaški rešitelj, na sw.i-bo prideta tudi njegova prijatelja stavbenik Koren m prof. Vernik, da imajo gospodinja Reza. sobarica Enia in oskrbnik Petelin polne roke dela. Vse slavi junaka, ki pa končno prijateljema izblebeia resni -oo. Seveda je na Ha bero vem doimi tudi 2e nevesta s svojo materjo, nenadoma se pa oglasi tudi bivši Aničin zaročenec, mladi inženjer Fric, da se poslovi od nezveste, ki da je vse bolj veselo, pride še elegantni dr. Mobja, oboževalec svoje psičke, da bi jo omožil s Habrovim A morjem. Tudi Janez prikobali iz Bohinja in iztisne iz starega 30 jurjev za molčanje. Vsa podkupnina pa nič ne pomaga, ker nerodni profesor smatra turista — inženjera Frica za bohinjskega Janeza ki tako skrivnost o rešitvi izblebeta. Več nd treba pripovedovati, končno se pa le najdejo vsi pravi in primerni pari ter celo pikantna Katica, Ha-brova hčerka, dobi s posredovanjem psičke Lede svojega moža dr. Mobjo. Morda g. Milan Koša k še ni knel tako dobre vloge, kot jo je ustvaril s Ha-brom, a rudi g. Moserju je končno s Korenom spet dana prilika, da je pokaza! vse svoje velike igralske vrline. G. L a v-rač kot nerodni profesor Verenik je sama ob sebi umevno imeniten, prav posebno pa moramo pohvaliti g. P e t r o v č i č a, ki je moral namesto obolelega g. Skerlja igrati gizdavoga dr. Mobjo. Tudi brez izkušenj je bil vseskozi izvrsten. Prav tako je vakočil g. Zaiaznik kot oskrbnik PeteHn. a o njem tudi javnost že ve, da je v takih vlogah vedno prvovrsten. G. Komin je postavil redko dobrega Janeza, kakršnih kmečkih fantov na ljubljanskih odrih le malo vidimo, prav na mestu sta bila tudi g. H a o ž i č kot inž. Fric in g. Lom bar kot kopališki mojster. Se dolgo bo vsem v spominu sijajna Reza ge. Metke Bučarjeve, ki je res živ original pri hiši ostarele služkinje, gdč- Pirčeva je pa tako s svojo odlično igro kot svojo pri-kupno pojavo že prvi večer zaslužila šopek, ki ga ji je tudi sooča večkrat priznal zasluženi aplavz. Gdč. Baranova je že izkušena umetnica v vlogah raznih Katic in lepih ljubimk, v »Drznem plavaču-* je pa še izredno mikavna in razvajena hčerka. Prvič je gdč. Zaletelo v a igrala večjo vlogo kot koketna mama Gabrijela in jo je podala tako. da bi jo želeli videti rudi v glavnih vlogah. EJegantmi gdč. Ervina \V r i s c h e r j e v a je to pot igrala kmečko sobarico, ki jo je pa podala tako naravno, da nas je rudi 5 to vlogo presenetila. S takimi igralci bo »Orzen plavac« gotovo še dolgo zabaval Ljubljano, največjo pohvalo pa seveda zasluži režiser g. Ka-rus, ki je veseloigro napravil tako živo ki domačo. ZVOČNI KINO IDEAL DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Opereta veselega temperamenta, smeha, zabave, humorja, petja, razko&ja In novih Šlager jev! KONTESA PLEŠE Lien Deyers Georg Aleksander Trude Berliner, Tibor Halmav in Hans Junkermann Ljubavni roman mladega kneza, ki se noče poročiti s princeso, katero so mu določili sorodniki! Dopolnilo najnovejši Ufin zvočni tednik novosti in senzacij! Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Za izobrazbo železni' carskih gospodinj Ljubljana, 30. januarja. Nabavljal na zadruga uslužbencev državnih železnic .si je nadela hvalevredno nalogo omogočiti železničarskim ženam rn dekletom, da se izobrazijo v najvažnejšem ženskem poslu, v gospodinjstvu. Pred Kvarna lotoma se je vršil tak tečaj, j., ie izpadel v zadovoljstvo vseh, v soboto pa je bil zaključni večer h H. gospodinjskega in kuharskega tečaja, ki ga je udeležilo 34 gospa in deklet, V proslavo te^a. dogodka, se je vršila v intimni družbi v prostor.h neekdanje restavracije Ljubljanskega dvora slavnostna večerja, ki so jo priredile udeleženke tečaja. Da polagajo izredno važnost na isobr*vz-bo žolezničarskih gospodinj tudi oblas'i, je dokazal poset zastopnikov banske up ••%> ve, namestnika šefa prosvetnega odseka Ribičiča in nadzornika Oruma. 9eveda je bil navzoč tudi železničarski stan. železniškega direktorja Klodiča je zastopal načelnik občnega oddelka dr. Fatur, dalje so slavju prisostvovali predsednik zadruge Punčuh. predsednik perutninarske zadruge Seher, preds. čebelarske zadruge škof, odborniki zadruge, ravnatelj dr. Jug, voditeljica kuharskega tečaja ravnateljica gdč. Jerica Zemljanova z učiteljicami g©. Ku-meljevo m gdč. Humekovo in Vidmarjevo. Navzoče so bile seveda tudi vse absolventke tečaja. Uvodoma je načelnik Deržič v imenu zadruge pozdravil v«e navzoče in poudarjal pomen gospodinjskega tečaja Za njim ie gdč. Zemljanova opominjala tečajnice, da s prvdofD »porabijo 00, fcar so se na učile v tacajo. Zastopnik banske vpra\v Ribičič je opravičil odsotnost šefa pro svetnega odseka Masija in nagtaial v*£ nost gospodinjstva aa dom m domače ognjišče. SpJoftno ta&p4os* Je povzročil se^av nagovor s<-bq>o irveljav^ 4Wv>tr*-or g. Jog. Zakaj se je kruh Lražil • : 1:1 LJubljana. 30. januarja. V apdoaueui prevladuje med konzumonu mnenje, da so špekulaoti zakrivili pocrrčrži-tev kruha kot so jo že čedče. Zdaj se pa čedalje bolj širijo grl asovi, da so naše žitnice res pragme. LansOta žetev je bila slaba, pridelali smo samo nekoliko več žita. kolikor ga konzumiramo v enem letu sami. Pa tudi kvaliteta je bila sđaba. ker se nismo pobrigali za racijonalno obdelovanje ter gnojenje. Značilno je, da Avstrija izvoza na leto iz Ruš mnogo več umetnih gnojil, kakor jih porabimo mi. Privilegirana izvoana družba je v skrbi za aktivno eksportno bilanco pozabila od-šteti, koliko žita mora ostati doma. da ne bomo sami stradali kruha. Pšenice je bilo izvožene toliko, da so zdaj žitnice povsem prazne. Le nekaten kmetje imajo se pšenico, ki pa pride lahko na trg samo po v:-soklfa cenah. Ker je kupna moč prebivai-st/va padla, ni nikomur pomagano z zvišanjem cen, tudi kmetu ne. Življenjski standard našega kmeta m delavca je padel na najnižjo stopnjo. Povprečna dnevna uradniška plača znaša največ 30 Din, delavec pa zashiž: po statistiki OUZD povprečno 3 E>ive zanimivi produkciH na drsališču v parku. V soboto zvečer in včeraj dopoldne sta se vršili na drsališču SSK Celje v mestnem parku dve propagandni produkciji v umetnem drsanju. V soboto zvečer so nastopili državni prvak Celjan g. Polo Schwab, juniorska prvakinja gdč. Jelka Severjeva ter gg. Emanuel Thuma in Marjan Avčin iz Ljubljane, v nedeljo pa sJednji trije razen g. Schvvaba. ki je moral odpotovati na drsalno prireditev v Zagreb, m junior.sk i prvak Gvič iz Celja Prvi produkciji je prisostvovalo nad 300. drugi pa okrog 500 oseb. Izvajanje na ledu je bilo zelo zadovoljivo in tudi v težkib figurah dokaj precizno. Zlasti sta ugajala gg. Schwab in Thuma. Občinstvo je z za-iMmanjem sledilo vsaki točki in rivahno aplavdiralo mladim mojstrom. —c Pocestna Sprememba. Hišo, trgovino in točilnico gg. Marije Karlovškove na Lavi blizu javne bolnice ie kupil g. Dracjo NTaprudnik n Celja. —c Ofi»arifev rrove smučarske skakalnice. V nedeljo 5. fehruarja ob 11. dopoldne s« bo vršila blagoslovitev m otvoritev nove, 3T m dolge smučarske skakalnice smučarskega kluba Celje v Lipah pri restavraciji g. Petricka. Istega dne ob 14. se bo pričela mod klubska skakalna tekma na novi skakalnici. Tekmovalci morajo postati prijave obenem s prija »mino v znesfcu 10 Din do 4. februarja Smučarskemu khiSu v Cel jo. Poznejše prijave se bodo upoštevale le proti dvojni prijavu m i. Startne številke bodo fzžreoane pol ure pred početkom tekme v restavraciji »Lisce«. Pravico starta imssio vsi tekmovalci, ki so ve-rrficirani pri JZSS. Tekmovanje se bo vršilo po pravvm-ik-u JZSS. Zmagovalec bo prejel diplomo m praktično darilo. d»ugi in tretji najboljši tekmovalec pa diplomo Razglasitev rezultatov m razdelitev nagrad bo ob 17. v restavraciji »Lisce«. —c Pripra\»e za športne dneve smučarskega kluba v Celju, ki se bodo w§ili od 1. do 6. februarja B v pomena teku. Snega jc povsod dovolj. Razmere v doSHr* oz. do približno 400 m višine so celo znatno boljše, nego nad 800 m, ker je sneg v višavah zaradi stalnega severovzhodnik« od pihan in stlačen, kar je zlasti aa začetnike m sadi še nesigurne smučarje neprikladno. Pri PetriĆkiKr v Liso&h. kjer je tečaj za začet-'>:Jce, je 30 cm pršiča. Od Celjske koče. kjer se vrši tečaj za žc izvežbsue smučarje, ;avl>aj©. da je tam celo 40 cm pršiča. Vsa snvučka pota so idealna. Tudi nova ska-icsa v L*soah jc :Europa«. Pošta«. »Stkobarne«, »Beli vol« n v re-Ntavmcij1! PetrvJck v Liscah (2 minuti od skakalnice na razpolago zakirrjcna soba in ob%ia prehrana. Zabav ne primanjkuje. Posebno cenen jc obisk Celja zaradi 50% popusta r*a Železnicah. Pri odhodnri postaj; kupite cel vozni li^ek do Celja rn ga obdržite ob prihodu. Nasproti kolodvora pri Putniku (Tour?st Office) si priskrbite potr-dik> in stopnico za poset tekem (oboje velja samo 10 Drn). t\>vratna \*ožnja je potem brezplačna. Ugodnost polovične vožnje uživate tudi na brzovlakih. Izvzeti so te vlaki SOE. Ne zamudite — izrabite to ugodnost in posetite Celje! Dr. Mole v Zagrebu Zagreb, 29. januarja Po xnan«\m poljskem slavist« dr. Ta-deussa T^ehr-Splawinskem je prispel včrra; v Za?rtkb in bil prisrčno spTejet profeso" umetnostne z^otlovine slovanskih narodom na vseučilišr-n v KraKovu ilr. Vojeslav BCo- TMc. Mole se odlikuje tudi Kot j z vrsten poznavalec starohrvatske umetnosti v T>ul-niaeiji. o kateri baš sedaj predava v Kra-kovu. Na prošnjo svojih prijateljev iz Z.i-srreba je predaval v Zagrebu o poljskem slikai-stvu 19. stoletja Nasrlašal je, da v poljska um«^t.nost po svoji vsebini ekvivalentna tistemu, kar se dogaja v zapadni Evropi ter da govori z umetniškim jezikom zapadne Evrope. Akademizem, klasieizem. romantika in realizem, vse to se odraža v poljski umetnosti. Vso struje od histonz-uia preko impresionizma do ekspresionizma prihajajo do veljave tudi pri Poljakih Preda vatelj j** analizira] glavna predstavnike poljskega slikarstva, ki so v velikih kompozicijah prikazovali znamenite dogodke iz zgodovine svoje domovine ter SV rili in poglabljali narodno ideologijo. Dr. Mole urejuje potJsko revijo >Pregk-ii zgodovine umetnosti^ in sodeluje pri mnogih odličnih publikacijah. Zlasti velike zasluge si je pridobil v zadnjem Času za starohrvatsko umetnost, k: z njo seznanja zunanji svet. V zadnji številki krakovskega mesečnika >Przeglond wspo!czesny je objavil zelo zanimivo razpravo o Splitu, Dioklecijanovem mestu. Tu opisuje med drugim tudi Meštrovičevega Grgura Ninskega, ki pravi o njem, da je postal simbol borbe hrvatskega elementa ua narodne pravice nad Jadranom in ta simbol je dobil monumentalni izraz v ofjaSkein spomeniku mojstra Me š tro viča. Iz Zagreba je odpotoval <4r. Mole v Lij ubijano, kjer bo tudi predaval. v.ani je izdal dr. Mole v Bcnešičevi Knjižnici v Varšavi ^Cankarjeve novele« in napisal hrvatsko delo o poljski umetnosti Kinoamaterfi! Napise za 16 mm kinofilme za vse ljubljanske amaterje je izvršila izključno le strokovna tvrdka Janko Pogačnik LJUBLJANA, TYRŠEVA (Dunajska) CESTA ftT. 20 Z Jesenic — Minister n. r. g. Ivan Mohorič med jeseniškimi železničarji. V soboto zvečer se je vršil v salonu restavracije Tancar sestanek jeseniških in okoliških železničarjev, katerega je posetil tudi narodni poslance g- Ivan Mohorič, ki je železničarjem poročal o položaju v državi. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije JRKD s. dr. Kogej, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa g. Mohoriča in ga prosil, da poroča o splošnem položaju v državi. G. poslanec je v enournem govoru temeljito in izčrpno poročal o političnem in gospodarskem položaju, predvsem pa o vprašanjih, ki so najbolj važna za železničarje. Poudaril je, da so po njegovem mnenju železničarji najhujše čase preboleli in da se je kmalu nadejati izboljšanja. Obljubil je, da bo zastavil vse sile na me-rodajnih mestih, da se bedne razmere železničarjev zboljšajo in da bodo primerno plačani za svoje težko in odgovorno delo. Omenjal je velike težave, ki jih ima vlada, senat in narodna skupščina z državnim proračunom, ki se je moral spraviti v sklad z nastalim položajem, kar pa je zahtevalo žal tudi velike žrtve s strani >3r^ žavnih nameščencev, pred vsem pa železničarjev. Kritiziral je tudi, da se na račun železniškega ministrstva izvršuje razne gospodarske in prometne naprave, ki ministrstvo hudo obremenjujejo, ki pa niso z železniškim resorom v nobeni direktni zvezi. K besedi so se oglasili tudi zastopniki železničarjev, ki so g. poslancu izrazili nekatere želje in nasvete, predvsem pa da bi iz roje val, da bi »e železničarji na Gorenjski progi pomaknili v višji draginjssi razred, dalje da bi se upokojencem vrnile legitimacije za polovično vožnjo itd. Zborovanje, ki je bilo zelo lepo obiskano, je poteklo v najlepši harmoniji, želeti je le, da bi prineslo težko preizkušenim železničarjem vsaj nekaj uspehov. — Jesenice od sobote do ponedeljka. Oba dneva je bilo življenje pri nas izredno pestro in živahno. Na Jesenice so prispeli natrpano polni vlaki smučaTJev, ki so se po veliki večini odpeljali na mednarodne smuške tekme v Bohinj, mnogo pa jih je šlo tudi v Mojstrano, Kranjsko goro in Planico, a tudi na Karavanke. Doma pa 'e ostala večinoma V smučarji ta mladež, katere je bilo vse polno po vseh potih tu cestah ter klancih Zvečer pa so se vsi-pali proti kolodvoru celi roji smučarjev in smučark proti kolodvoru, kjer je bilo si- la živahno vrvenje Ko pa. s-o na pooT.ij^. privosili nabito polni vlaki smučarjev iz Bohinja in Kranjske gore, pa je bilo M kolodvoru tako vrvenje kot ob času mobilizacije Vrli železničarji M inuii polu«-roke dela in polm- ^Iave skrbi, kako spr.i viti te razigrani- množice v voaove, a « vendar šk) brez posebnih zamud in nesreče. KOLEDAR DANES: Ponedeljek. 30 januarja, katoličani: Martina, Desialav; pravoslavni 17. januarja. DANAŠNJE PRIRKD1TVK KINO MATICA: Moda pod diktatura lui-bezau. KINO IDEAL: Kontesa plese. KINO DVOR: Angelj olicc. ZKX>: --Kongres pleše« ob 14. v kinu Matici. KINO ŠisKA: »Noč v raju<. ob 20. DRUŠTVO -PRAVNIK- Občni zbor ob 17. Justična palača. PRODUKCIJA gojencev državnega koncer-vatorija ob 18. v FiUiarmonični dvorani. SPLOŠNO z ESN SKO DRUŠTVO: P r% d ■ . nje ge. Roglove o Karol'm Svetli ob 17. v beli dvorani Uniona. DEŽURNE LEKAJKN! DANES: Kuralt. Gosposvetska cesta 10 m Sušnik. Marijin trg 5. tfzpod sita in reseta Siijnuurljh-ejši med mprf/rWf!fl so naši Kamničani, ki skrbe zu napredek svojega mesta tako vzorno, da bi se morali hoditi k njim učit vsi, ki jim je poverjena 9krb za povzdigo tujskega prometa. Saši \"rli }*amničani pa niso samo izredno marljivi, iiemveč tudi čudovito iznajdljivi. Oboje jim pomaga, da napredujejo z velikanskimi koraki in bo tako Kamnik kmalu posekal Ljubljano. Dva A:o/odvora že imajo Kamničani, zdaj pa pravijo, da je potreben Še tretji. Ljubljana ima tri kolodvore, zakaj bi jih ne imel še Kamnik? Kje pa rečeno, da morajo druga mesta vedno i« povsod zaostajati za Ljubljano? Nič ne rečemo, tretji kolodvor jc Kamniku potreben in mu bo jako dobrodošeL Samo bojimo se, da ne bo sprožena v dogledne mčosu no\*a misel v rade\'i četrtega in petega kolodvora. .9^/ fmajo v Kamnika daleč naokrog sloveče gostilne, ki bo gotovo vsaka pozdn*vila misel, da bi dobila s\*oj kolodvor, kjer bi gostje lahko kar neposredno iz gostilne vstopali v kamniški c.rpres in izstopali iz njega tudi naravnost v gostilno. Iz TT***mv* — Naročnikom. Vse cenjene naročnike naprošamo, da poravnajo naročnino po položnici, ki do te dni priložene listu. Oni, ki imajo naročnino poravnano, naj olož-nico odstopijo svojim znancem in prija-teldem, ki bi se na list naročili Pridobivajte nove naročnike! Vsi oni pa. ki so I naročnino Se v zaostanku, naj plačilo urede, da jim uprava lista ne ustavi. Plači'a izvršite in uredite naročnine pri Nandetu Srpanu, ki bo vse želje sporočil upravi, tako da nimajo naročniki z upravo nikakih dopisovanj. Sirite %Slov. Narod«, ki je naš najcenejši dnevnik m ki posveča nafte mu kraju vso pozornost! S Ponikev — Smrt priljubljenega mladeniča Kako turobno in milo so zapeli zvonovi r cerkvi sv. Marjete. Neizprosna smrt js nam ugrabila našega prijatelja Jožeta An-že-ta iz Dol. Ponikev. Kako rad nam je zaigral na harmoniko. Ker je bil tako daleč znan in priljubljen, so hodile kropit blagega pokojnika velike množice. Smrt ga je u.grabila v 23. letu starosti. Dolgro je bolehal, a so ni zmenil dosti za to. vedno je bil dobre volje, a pred kratkim ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Včeraj smo ga pa izročili materi zemlji. Poslovil se je za večno od nas, ljubljenih staršev, brata in sester. Veličasten pogreb je pričal, da je imel pokojnik daleč naokrog mnogo prijateljev, ki so ga prišli spremit na zadnji poti. Poslovili smo se od njega in zasuli grob z venci Ohranimo ga v blagem spominu, preostalim pa nafte globoko aožaije! _ M. K. »Ilirija«, Ljubljana. Motoaki-joring se vrši na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. na običajni progi na Tržaški cesti drevi ob 20. uri sestanek športne komisije in tekmovalcev v restavraciji ,Fritz<, Tavčarjeva ulica 4. Obenem zaključek prijav in tekmovalcev številk — — Obfni zbor kolcsar*kepa in rnoiuci-klirtirnega društva *Šava« v Ljubljani se vrši na Svečn co dne 2. februarja ob pol 1L uri dopoldne v orostilniških prostorih p. Fr. Kavčiča, Privoz (Prule). Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 30 jau.. Zaprto. Torek. 31 jan.: Carjev č Aleksej. Red D. Sreda. 1. februarja: Ob pol 17 uri Ciciban. Prireditev otroškega odra društva Svobode. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri Dopust aa Francoskem. Red ^5 red a četrtek, 2. februarja: Ob 15. uri Voda. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 30. -Jan.: Zaprto. Torek. 31 jan : Madame Butterflv. Red C. Sreda 1. februarja ■ Viktorija In nlen hu- zar Izven Globoko znižane cene. četrtek 2 febmaria- Ot 15 uri Pri belem konjičku . Izven Znižane cene — Ob 20. uri La Boheme Gostuje tenorist g. Josip Rijavec Izven. Sto* >4 v8LOVEM8KI NAROD«. Slovcneevemn« domačemu zdravnika prijateljsko svetujemo, naj ne vtika svojega neizvežbaooira nosu v polemiko, temveč naj rvL\e ostane pri svojih brhkih medvedkah« kar bo nedvomno tudi bolniku v korist Namestu da se spušča na to, za njegov-' corske odvije mnoao pre^ladko polje, kjer tesne priti ob ves svoj pošteno zasluženi sloves, naj kar nadaljuje s svojimi nedolžnimi šegavostmi. Poleg >S!ovenca< mu bojo hvaležni tudi ata Narod iz Knafljeve, ki so mu že adai hvaležni »a priznanje glede blata. — Raspisane službe banovinskega cestarja. Banaka uprava dravske banov'n-a raspisuje v območju srbskega eestne-ga odbora v Murski Soboti službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: za proco od km 3500 do km 9000 na banovinski cesti I reda Murska - Sobota - Martjanci - Boreča -dri. meja. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje rz čl- 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prtjemkih in ne smejo biti mlajši od 23. in ne starejši ml 30 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 20- februarja pri STeekem cestnem odboru v Mursk Soboti. — Fuzija dven nemških dnevnikov. Novosadska neonska dnevnika >Deutsche Zeitung< in vDeurtscnes VolkSblatt« sta se združila. Združitev bo za kulturno življenje Nemcev v naši državi velikega pomena. r>nevnika bosta imela odslej skupno uredništvo. >Deutscfaes VoMcsnlatt« bo izhajal kakor doslej atfutraj. >Deutsche Zei-nxagt pa popoldne. — Oddaja laknpa baffeta na postaji Dravograd - Meia se bo vršila potom licitacije dne 25. februarja pri direkcij državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na opogl^d v pisarni Zbornic« TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji — Dobare. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 800 zvitkov brzinomerimib trakov; do 6. februarja pa glede dobave stekel za parom ere, §i# cevk in nalučnikov- Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Nov grob. Umrl je v Ljubljani po dolgem in težkem trpljenju g. Vilko M a r OI i, bvsi poslovodja m zastopnik tvrdke Anti-cevie* v DoL Logatcu. Rojen je bil pred 30. leti v Splitu kot sin notarja. Bil je kavalir od glave do nog, plemenitega značaja, vedno družaben in veeeL, v občevanju vedno iskren in ljubezniv. Poznala ga Je vsa Kotraojska. V narodnem in pol ti enem po-nledu je bil brezkompromisen nacionalist, naprednjak in Sokol, sovražnik pa nikomur. Pogreb pokojnika bo v torek popoldne \i hiralnice sv. Jožefa. Prijatelji in znanci, spremite ga na zadnji poti! - Zn«r<>n "tru3 »mrt VffOve, Sarajevsko javnost razburja zagonetna smrt vdove trgovca T račića. Leposlave Policija je aretirala brezposelnega bančnega uradnika Uroša Stojanov ča. ki je imel generalno pooblastilo razpolagati z vdovtoim premoženjem. Preiskava Je dognala, da je nedavno poginil velfk angorska maček, ki ga je smela Leposava zelo rada in ga je od- nesla veterinarju, kjer se je izkazalo, da je bil zastrupljen. Obdukeja Leposavinega trupla bo pokazala, kaj je povzročilo njeno smrt — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je samo pri na.<5 nekol'ko snežilo, drugod je bilo pa vedro. Najvišja tempei atura je znašala v Sipi tu 11, v Skopi ju 0. v Ljubljani —2, v Mariboru —3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala —3.1. — Strupen mraz v Osijeku. V Osijeku 90 imeli v soboto strupen mraz. Termometer je kazal 24 stopinj pod ničio. Takega mraza ni r>L3o v Osijeku že već let. — Trdovratna samomorilka. V soboto zjutraj je 25-letna Kosa Knežević 12 Nikši-ča v Sarajevu dvakrat poskusila končati si življenje. Najprej se je napila raztopljene sode, hitro so jo prepeljali v bolnico n ko je ostala za trenutek sama, si je zadrgnila vrat z robcem. Samomor se ji pa ni posrečil. Beli z^j^biaiidddtii — Pretresljiva tragedija. V Novem Marčni pri Varafxtuu se je odigrala v petek pretresljiva irag-edija, ki je zame vala živ-ljenje davčneg-a eksekutorja Franje Do. brovčiča. Imel je nevesto m hotela sta se že vzeti, pa je preprečila poroko fantova poneverba. Da se umakne sramoti, je Do brovčie sklenil umreti. Skupaj z njim je pa hotela umreti tudi njegova nevesta. V Varaždinu ^ta sj kupla oetove kisline in dve odeji. Doma sta napisala poslovilna pisma, proseč, naj ju pokopljejo v skupni grob. Potem je napravil Dobrovčić dvoje vešai, najprej sta se zaljubljenca zastrupila, potem je pa fant zadrgnil zaročenki zanko okrog- vratu, toda jermen se je pretrgal. Dobrovčič ga je hitro zvezal .u ponovno zadrgni] dekletu vrat. potem se je pa obesil še sam. Njemu se je samomor posrečil, drugi jermen ie bil pa predolg in tako je ostalo dekle živo. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Dol. Miholcu se je ustrelil v soboto 19-let-ni brivski pomočnik Stjepan šmidt. Tik pred samomorom je igral v tamburaškem zboru, potem ie pa odšel domov in si pognal krogio v glavo. V smrt ga je pogna la nesrečna ljubezen. — Iz maščevanja mu je prerezal vTat. V soboto popoldne se je izprehajal v Zemunu zidar iz Crikvenice Josip župan. Kar je stopil zadaj k njemu neznanec in mu z britvijo prerezal vrat Župan je krk-nil in se ves okrvavljen zgrudil NTimoido-či so mu priskočili na pomoč in ga prenesli v bolnico. Baje gre za osveto. — Odstranitev nefttasnega iftbn*ga ob ložka. Zelo enostavno: Najpreie očistite zobe z znano Ohlonvt-.nt zobno pasto in nato jih zperitp iir^raje s Chlorodont ustno vodo Tuba Din 8. Pri številnih nad'oprab ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica na-j. boliš*1 olaiašnie. Spričevala klinike za bolne ženske potriuieio. da se DO*»*nžu-jejo zelo malo odvaiaioče »Franz -lose-fove« vode zlasti r»ri otrnrnirab ? nai-boli^im usnehom. vvFrfln? Josefova« spren-čica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijab in speceriiskib tr^ovipah. —lj Starodavna Zalazuikova kavarna oživljena. Ta popularna in priljubljena kavarna ua Starem trgu ie bila nekaj času zaprta, da so jo prebivale; Starega trga in šentjakobskega dela meota. a tudi ljubljanska sladkosneda mladina, 5e bolj pa men da krokarji, le težko pogrešali. Popularni naši dobričini g. Jak; Zalazniku so se pa nekdanji uostjo njegove kavarne tako smili), da je poklical na pomoč svojega mlajfiega brata g- Ivana Zalaznika kar naravnost. © šentjakobskega odra, kjer je med najdslavnejši mi in najpril jublieneišum igralci, in mu pover 1 vodstvo kavarne. Ne vemo, kako bo šentjakobski oder shajal brez ifiralea Ivana Zalaznika, preverjeni emo pa, da bo z njegovo pomočjo kavarna spet prišla do svoje nekdanje slave. Že v sredo pred svetnico bo svečano otvor j ena in tedaj bodo imeli prvo besedo v niej gotovo femtjakob-cani. da bo prav predpustno veselo in fletno. —lj Meščani ne kupujejo drv. Ižanci so 90 v soboto pripeljali več vozov drv. Dopoldne jih nieo mogli prodati na Grudnovem nabrežju, kjer je trg za kurivo: Popoldne eo jih prevažali po mestu do večera. Pravili so, da ni bil dopoldne prodan niti en voz drv. Popoldne so ponujali drva po mestu voz po 100 Din, kdor je pa hotel barantati. jih je lahko kupil še znatno ceneje. Čudno je, da meščani ne kupujejo bolj drva. gaj je treba vseeno kuriti, čeprav ni tako hud mraz- Najbrž je letos naprodaj mnogo več kur ya. ker kmetje krvavo potrebujejo denar ter hočejo tem več prodati, kar pač imajo. —Ij Otroški umetniški večer. V sredo, 1. februarja ob pol 5. uri popoldne gostuj*5 ▼ ljubljanski drami otroški odef >Svobode< z Zupančičevim >Cicibanom«. To bo prva slovenska otroška revija >Svobode< v režij Katie in Ferda Delaka. in Oton Župančičev >Ciriban<. ta biser slovenske mladinske literature. Je našel pot sedaj tudi na sl**da-lisk' oder Pestre kostume po o«?nutkib Lju-bivoja Ravniharia te izdelala Albina Gorjn-nova. glasbene toč^ke pa iera otroški jazz Prelovčevih. Onorarfamo na to vr»H7nrppv otroškega odra »Svobodec, ki bo edinstvena v slovenski otroški gledališki umetnosti-Vstopnice se dobivajo v Delavaki zbornici I. vhod, I. nadstr. (Strokovna komisija) od 15. Din do 1 Din- —lj Ujav* ZKD v Ljubljani. Založba >RefornK, Ljubljana, je razposlala na ]av-nost dopise, s katerimi vabi na subskrib-cijo knjige >Mistično krščanstvo« avtorizi-ran prevod iz angleščine. V dopisu se sklicuje v prvem odstavku, da je naslove za do-p ee dalo tajništvo ZKD v Ljubljani 9 priporočilom. Vodstvo ZKD izjavlja, da je to inietifikarija, da nima na izdaji te knjige nikakega zanimanja, da re knj ge ni nikomur prij)orocilo in je stvar prepustilo odvetniku v nadalinie postopanje. —lj Esperanto. Z rednim poukom v novem es»p. teeaiu se prične danes ob 19.30 v šentjakobski šoli. Nanovo lahko pristopi Se vsak. Učnina minimalna, knfaee na razpolago v šoli. —lj Na produkriii drž. konzervatori;«, ki se vrsi danes ob IX. ur, v Filhamonični dvorani nastopijo gojene: klavirskega oddelka iz šole gdč. Marice \ cHit Inikove, Antona Kavnika in Marije &maic - Svajgar-jeve. dalje iz v olinskega oddelka Staniča Frana ter iz solopivskejra txldelka ge. Vande Wistizigbausnove in Mirka Puglja. Podrobni »pored produkcije tš£ dobi v Matični knjigarni ter stane 2 Din. Vstop k produkciji jo dovoljen vsakomur, ki ima spored. —lj Violinist Karlo Rupel je izbral za svoj violinski koncert, k; bo v ponedeljek, dne 6. tebruarja v Fiiharmonični dvorani naslednji spored: Beethoven: Sonata v f-duru. Mendelsohna: Koncert v e-molu, Stra-vinski: preludij in Rondo, MiTnaud: Suma ie. ralla-Kochan-k : Jota in Soint-^a nsovo Introdukcijo ter Rondo Capricioso. Na klavirju ca spremlja prof. Janko Ravnik. Vstop niče bodo od ponedelika dalje v predpro-tlaji v knjigarni Glasbene Matice. XV sredo, dne 1. februarja ^ NA TABORU SLD podr. Ljubljana v prid Zelenemu križu —Ij Sokolsko društvo Ljubljana IV pr.-redi družabni veeer 3 plesom v soboto 4. februarja ob 20. v vseh gost Iniških prostorih brala Jožka Jelačina na Dolenjski osti Zdravo I —lj Lovski ples. Vsa Ljubljana ee pripravlja na najbolj popularno zabavo leioš nje sezije. na lovski pUe, ki se vrši na predvečer svečnice na Taboru. Da bo zabava bolj prisrčna žele prireditelji, da bi pri šli posetniki v športni, krveki ali cestni obleki- Na večer prireditve bo tramvaj postajal tud» na vogalu Sv. Petra ceste — Škofja ulica. 55-b —lj Redna pleMia vaja JAD Triglava jutri v torek 31. t. m. ob pol 9. uri v Triglavskem domu. 54-n —lj šentjakobsko gledališče. Šentjakob-čaui ponove v sredo 1. in na praznik v če-iek 2. februarja ob 20.15 zabavno burko v 3 dejanjih Drzni plavaČ, ki je pri premijer: izvrstno zabavalo občinstvo- Kdor se hoče od srca nasmejati naj si ogleda predstavo Obe dosedanji predstavi sta b li popolnoma razprodani. Cenjeno občinstvo se prosi, da si kupi vstopn ce že v predprodaji, ki bo od torka dalje v Mestnem domu. —Ij Prepih v opernem gledališču. Zima pritiska, a v opernem gledališču še n so vrnili odstranjenih zastorov pri vhodih. Zato briie po hodnikih burja in zahaja tudi v gledal šče Nekomu se nič ne mudi, ali mraz ne čaka. Usmili se nas, sveti Birokracij! —Ij Danes zadnjikrat ob 14. pop. opereta „Kongres pleše* v filmskem programu ZKD. Ob 14. predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice priljubljeno Ufin.-opereto Kongres pleše t Melodiozno f i'nisko delo. ki je svojčas doseglo ob premieri ogTomen uspeh, si bo danes vsakdo rad še enkrat ogledal. Izvrstna gluma in p.«„o'-na muzika bosta erotovo tudi to pot nleali srca vse filmske publike Kdor se hoče te. iaj iobro zabavati in videti najl^nši fTm pretekle sezone, naj pojde danes ob 14. v Elitni kino Matico —lj Iztrubilu ee je pretekli teden v mestu aktovka z nekoliko svetlejšim držajem Naditelj naj io proti nagradi odda v upravi Slov- Naroda«. lj— DamsKo perilo Ribana in razn« svileno pletenine. rokavice tn nogavice <»čividno izumirajo. Zato smo bili v manišmi. ki smo jo mahndi včeraj peš na Rožnik. Ko smo se začeli vzpeu;ati v Hr'b nr »Švicarifi« smo se že prepričali. da ie mladina pozab'"!a da je v Ljubiiani vseeno še nekaj pešcev. — Hooop! — Naglo sem odskočil. a vseeno me je oplazi! sankač s škarpetom. — Hop! — in že se je zaprašil pred pe-ice po strmi poti drugi sankač. Odskakovali smo kot bikoborec pred bikom. Ves čas je kar žvižgalo mimo nas. Sankači so drveli tako rekoč s polno paru. Tempo! Občudovali smo j'h. To ti jc hladnokrvnost! To je pač tudi znak dobe šoferjev. Menda ni treba naglašati še posebej, kako smo se sramovali, da smo hodili; ah si še morete misliti kaj Lx>lj zaostalega kot pešca? Ta sramota je pa vsaj nekoliko oprana ker smo se splošno pokorili zaradi hoje Zaradi konservativnih elementov, ki trde. da je vsak način premikanja nevarnejši od hoje. moramo naglasiti da jo pešec najprej skupi, šc prej kot avtomobilist Kdove, kakšne sile so nas vzele v zaščito, da smo prišli na ravno pot celih kosti. Pokora se je pa šele začela. Sankačev ni bilo več. začeli so nas pa »obletavati« vitez, bele opojnosti. Lomastili so križem kražem po gozdu, kot da že pripravljajo teren za eksotično floro, ki se bo razbohotila v tivolskem gozdu, ko iztreb rao ro-bus.no domače drevje, ki tako žali meščanski estetski čut Smuči so nedvomno iz sijajnega materi aLa, ker jih ne vzame vrag kljub takšnemu treskanju med drevjem in zaletom. Ne razkoljejo se niti, če se smučar še tako vehementno zaleti v sprehajalca Najugodnejša je seveda smuka po poteh. Edina slaba stran tega terena je, ker se pešci prepočas' umikajo smučarjem — Hooop! — Smučar mora zatuliti, a pešec se še ne umakne. Kaže, da si bodo morali .smučarji omisliti posebne hupe, če ne bodo mogl: drugače ukrotiti sta rokovi enih pešcev. — Kaj, pešci se naj umikajo smučarjem s poti?! je zarohnel pešec — Seveda! _ _ -p?? — To so samo vaši nazori, da ima pešec večje pravice na pori! Kmalu se bodo pešci sprehajali med trnjem in grmovjem, mi se pa bomo smučali po poteh. — In kdaj se začnete smučati pred pošto? — Kdaj že! Kmalu pride v mudo še »kijoring s tramvajem. Hop! In ubogi pešec je telebnU s smučarje-vo pomočjo. — Hop I Hop! Hop! je odmevalo tja do Polhograj-skih dolomiov. V rožniškem gozdu ni več niti m- snega, ki bi ga ne raz-orali smučarji. Tudi pri cerkvi na Rožniku so se smučarji mogočno udejstvoval; Spuščali so se od cerkve proti gostilni, ki je pa k sreči zgrajena še v solidnih časih, zato je še niso podrli Po južni strani so nekateri rin"li navkreber proti cerkvi; za VI 37361933 RAZPIS Mestno nacelstvo razpisuje dobavo mizarskih izdelkov, tesarskega in kleparskega dela za zgradbo »Delavskega doma" v Liubliani Vsi razpisni pripomočki se dobe od 31. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada. Šolski drevored 2 II proti povračilu nabavnih stroškov. — Kolkovane ponudbe je vložiti do dne 13. februarja 1933 opoldne v omenjenem urada. MESTNO NACELSTVO V LJUBLJANI, dne 28. januarja 1933. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, U r. korak naprej, za dva nazaj Dobrodušni, starejši oče je Sel poleg sina mučenika, ki se je neprestano valjal pred njegovim obličjem. — To vam je trpljenje! je pripomnil oče, občudujoč sinovo potrpežl li vost tVi strelišču ob vznožju Rožnika se je zbrala korporativno mlada Rožna dolina, Mladi, pa rudi sran. so se spuščali s sanmi in smucami po hudi strmm: pravokotno na cesto. Po zakonu vztrajnosti )e zaneslo smučarja ah sankača še čez cesto Onkraj ceste so pa morali športniki potrgan bodečo ž'co % ograjnih stebrov, da »o Lahko drveli naprej Tako junaSko niso niti vojak v sverovni vojni rrgaii žičnih ovrr . . Mladim se je pa ude srvovaki še na neštetih sankališčih. Kamor si pogledal povsod j-e b:k> vse kar črno kljub snegu To je očitno triumf pobijanja mulruzijuniznvi. Pod Rožnikom so smučarji gospodarili tudi v lepem sadnem vrtu. Lastnik se jih >e hotel ubraniti na ta nacn. da je pri ograj-n'h vratih podrl počez dve veliki drevesi. Moramo kapitulirati in resginrati Mladina d-vi preko nas s prekljami in »mučmi v bodoj-post Elitni kino Matica Telefon 2124 * Danes premiera ljubke veseloigre, iskrene ljubezni med dražestno pariško midinetko in mladtm modnim risarjem Renate Mtiller Georg Aleksander Otto Wallburg ITIoda pod diktaturo ljubezni Krasne toalete, ki bodo vzbudile zlasti pri damah vsesplošno občudovanje! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Uvodoma čarobni film M. Badjure ZIMSKI IZLET NA TRIGLAV! Predstave ob 4. in % 10 Iz Novega mesta — Drsališče na teniSkem prostoru }» odprto vsak dan popoldne, ob oedeljab ia praznikih tudi dopoldne Prejšnja leta. ko se ni prišla na Novo mesto epidemija smučanja, je bik) na dTsali&ču vedno najiivab-nejše vrvenje Zdaj je zanimanje za t* zdravi in zabavni sport nekaj pojenjalo oziroma prešo z drsalk na dilce Vsem drsalcem bi priporočali, da se ugodne prilike posiužijo v čim večji meri. ker 8e nam obeta južno vreme Potem bo konec e tem in onim zimskim veseljem. Svetosavske proslave so irvrsile vaa naše sole interno Realna gimnazija ie je po deputaciji udeležila tudi dopoldanske svetosavske proslave v unionski dvorani v Ljub jani V deputaciji so bili zastopniki in zastopnice vseb gimnazijskih razredov, nekako okoli dvajset oseb. Vodila sta deputacijo prof. ga. Stamenka Nikitovič in prof Danilo Fon. _ Smučarski tedaj je* pričel, kot smo ga že napovedali. Vodijo ga gg. R Bužga is Trebnj s-a in R Bačar in Dan. Fon iz Novega mesta. Sedaj se vrši teoretični tečaj ▼ gimnazijski telovadnici Ta je osobito za- če-tnikom p-re potreben, zato ga v&akomur toplo priporočamo. TeO-aj je brezplačen. Kasneje se bo skušalo dobiti trenerja — Športni klub >Elan<, ki je važen faktor v življenju dolenjske metropole, pripravlja svojo veliko prireditev za 11 februar. Ta je pri nas že tradicionalna Gostovati bo«Jo ob oni priliki priljubljeni Sentr jakobčani iz Ldubljane z velezabavno komedijo »Drzni plavac«. — Lovske dogodivščine z Gorjancev bo pravil pojutrišnjem zvečer na lovsko-streiski prireditvi v Sokoiskem domu ne-ugnani Gašperček Zbrala in sestavila sta Jih gg. prof. Janko Krajec in učitelj Ludvik Koželj. Videti bo tam tudi oefcaj ba-letaih točk izpod nog poklicnih ljubljanskih mojs-tTov, obetajo pa se Se Sterilna druga vsakojaka presenečenja. Priprave so silne KINO LJI BLrlAA^ivJ UVOK Telefon 2730 Danes JANETTE GATNOR CHARLE? FARELL v prekrasnem filmu Angel ul ce Najnižje oene Din 2.—. 4.—. H.— SLOVENSKI NAROD«, dne 30. janmrja 1983 -------------- 26 Roman raipFrrin prihod je vzbudil mod vojaki splošno pozornost in postali so naenkrat zelo žrvahm. Orožniki so si brž popravili klobuke, častniške sablje m ostroge so zažvemketak db tlak. Samo nrtličnitki se niso dali motiti v svojem prešanju. — Kako čuden kraj za sestanek. — je pomislila Ff&pina. V naslee kontrolorju dva ftsika. — Kal — se je zasmejala Piliprn;;. — Pa vendar ne nameravate ugrabiti me? Saj vidite, da nisem za po; primerno obiečena. Tako je začela, ko je pa obstala pred dolgim vlakom in je na vagonih prečrtala imena mest Berna, Zuricha. jo je smeh minil. — Cujre ... je dejala. Rafaelo je pa ni hotel slišaiti. Prijel jo je za roko, jo pritisni'! nežno nase, govoril je o vsem mogočem, ne da bi se le z eno besedo dotaknil kolodvora m vlaka, namenjenega v Švico. Nazival k> je Fili?pinetta in zatrjeval. da je >ognueni cvet s peterozobim plamenom«. Se nikoli ni govoril tako ognjevito, še nikoh ni tako sito! v njo. Sreča v a! a sta druge zaljubljene parčke. Ta ali oni se je za hip ustavil pred vnatci vagona, fant in dekle sta se objeta poljub Ha i a kot da s pas a1 -ljata. iako se je zdek). da se o . z vlakom prori severu sama oboževana dekle:a in da ostanejo m per< nu oSpominih«, in o njihovem nepričakovanem odzivu. Ni ji dala miru, dokler se ni naročila na četrti zvezek, ki bo posvečen rimskim in pariškim litera™1*^ salonom, posebno salonu gosp< Grenadierove. n vam naročeno polo za ki bo tiskan na sicil-sflcem papirju: ta je najbolj v časteh. Gosnru'Čn; Bourgeooovi ie mrpo-n ra o la o smatrajo za 1'ubiteljico knjig, in zahvale vala ?e ie na vse strani. Potem je začela govoriti nekoliko glasneje o Stendhalu v nadi, da napelje tako pogovor na predmet, ikjer bi se lahko pobahala z znanjem. Nihče se pa ni zmenil za njeno predavanje: grofica Colozzolo je obravnavala z Marcelinom grlo Venere kapi-tolske in boke Venere esquilinske. Koketnost ji nikakor ni branila paziti na to. kaj govori Palpain, ki je bil po vsem Rimu znan kot zagrizen nasprotnik vsega italijanskega. -- Verjemite ali ne, milostiva gospa, — je dejal Palpain gospej Grena-dierovi, — toda ti zopemi špageti, ki se v želodcu sprimejo. se še daleč ne dajo primerjati s pošteno porcijo pralen ega krompirja. — Tudi jaz mislim tako, — je odgovorila gospa Grenadier, — in zato so me orožniki tudi hotel: aretirati ob Nemškem iezeru. — Glej, glej, — je pomislila grofica Coiozzolo. — to bo nekai za moj raport, ki ga moram poslati v ponedeljek policiji. Ta čas je vstopil PruneLlo Prunel-li. pozdravil ie Francoze, potem se je pa zanimal samo za Filipinine kolačke. — Bože moj, — ie pomislilo dekle, — da bi le Rafaelo ne prišel. Spomnila se je centurijeve prisege, da ubije Prunella Prunellija in Marcelina. Rafaelo je sicer prišel, pa ni posla' nikogar v krtovo deželo, kaiti znano je, da se otročki najljubeznjivejšega naroda na svetu kaj radi napihujejo in groze na vse strani, da pa nobene grožnje ne izpolnijo, razen če jim potisne morilno orožje v roko poetična deklamacija ali ognjevit govornikov poziv. Tu pa vojnega gromovnika nI bilo, a pesnik, ki bi morda res mogel potisniti Rafaelu orožje v roke, je imel na jeziku in na rešti toliko kolačkov in sendvičev. da ni vedel, kam z njimi. Dolžniki polnijo angleške zapore V Angliji človeka zapro, če svoj lit Izmed 60.000 ljudi, ki so jih sprejele v prvih 9 mesecih lanskega leta angleške jetmišnice. jih je bik) 24.000 obsojeneh zaradi neplačevanja dolgov. To je pač najboljši dokaz, v kaiko velikem obsegu veba še danes v .Angliji za dolžnike zaporna kazen, ki je bila v načelu odpravljena že v preteklem stoletju. Leta 1869 je angleški parlament odpravil zaporno kazen za dolžnike, pustil je pa še nekatere izjeme, ko dolžnika še lahko doleti zaporna •kazen. In posledica tega je, da odpade •zdaj 40% vseh arestamov na Irndi. ki •svojih dolgov ne morejo poravnati. Težko breme, ki je leglo na Anglijo s tem. da je bila za dolžnike določena zaporna kazen, je klasično opisal v svojih roman'h že Dickens, ki je iz lastne Esfeasnje spoznal posledice te0.000. Pretresljiva tragedija Te dni se je odigrada v Londonu pretresljiv, traged^-* ruske emigrantske rodbine. Iz Rusije sta zbežala in se nastanila v Londonu že priletna zakonca Berova. Posrečilo se jima je rešiti del svojega nremoženia in tako je Ber v Londonu otvoril skromno tr-govin^o. Za silo sta se zakonca preživljala in bila sta zadovoljna. Toda prHHs - kriza in vsa marljivost, vsa varčnost in solidnost ruskima emigrantoma ni nič pomagala. Prišlo >e tako daleč, da se je obetal njuni trgovini konkurz. 2e to je vplivalo na moža in ženo porazno, poler tega je pa mučila 72 letnega moža še arterioskleroza, a njegova žena je imela težko očesno bolezeti in zdravniki so izjavili, da bo oslepela. Pod težo strašnih udarcev usode sta uloga zakonca sklenila skupno umreti. Svoj sklep sta izpolnila z ne-ver :tno od^očnestjo. Pred samomora je odšel mož v pogrebni zavod, kjer se je domenil ^ede vseh pod. b-n, i skupnega pogreba ko so mu povedali, koliko bodo znašali stroški, je podpisal ček na dotični znesek m ga izročil uradniku. Potem je odšel domov. u-:d;l vse potrebno in se skupaj *.* ženo zastrupil. Našli so ju že mrtva. Odmevi kutjepovščine Lepa. čudovito lepa je bila Mana Elianova. Sovjeti so ji bili baje poverili važno nalogo, toda pogubili sta jo ljubosumnost in maščevalnost. ^ Pred tremi leti so jo v Parizu obdolžili soudeležbe pri znani aferi z generalom Kutjepovim in zdai je izginila, kakor da se je pogreznila v zemljo. Po eni verziji so jo odpeljali sovjetski agenti v Rusijo, kjer jo čaka zasluženo plačalo. Afera z generalom Kutjepovim je dvignila svo^ čas v evropski javnosti mnogo prahu. Kutjepov je bil vodja ruske emigracije. Nekega dne je odšel z doma v kavarno in se ni več vrnil. Sredi Pariza ie brez sledu izginil. Pojavile so se najrazličnejše govorice, med drugim, da je poneverM mnogo denarja in pobegnil, da je prijadral k boljševikom, da je bil ugrabljen in ubit itd. Oglasile so se priče, ki so vidjle, kako sta ga dva moža odvedla v avtomobil in se z njim odpeljala. Pozneje je dobila policija ovadbo, da je bil Kutjepov prepeban v Versanlles, kjer so ga v : apulčeni vili ustrelili in zakopali v kleti. Policija je vilo temeljito preiskala, pa ni našla nobenih sledov dozdevnega zločina. Tako še dane. nihče ne ve, kakšna usoda Te doletela Kutjepova. Oficijelni francoski krogi pravijo, da je igral, pri tem važno vlogo lepa plavolaska, ki je do zadnjega dan za dnem prihajala h ^utjepovu. zadnje tri d:., ga pa nikoli ni našla doma. Bila je to Marja Elianova, žena sovjetskega agenta Barmina. Oba so aretirali, pa so ju morali izpustiti, ker ni bilo proti njima nobenih dokazov. Odpotovala sta v Bruselj, kjer se je Bar-min seznanil z neko damo, na katero je bila Elianova zelo liubosumna, čeprav je mož trdi'!, da niti n^ misli na ljubavno razmerje z njo. Nekoč je ženu možu zagrozila, da ga izda kot so-udelel.nca pri ugrabiitvi -enerala Kutjepova. To «n zvedel* sovjetski agenti in posledica je bila, da so Elianovo internirali v umobolnici, od kode:' -e (1i dni brez sledn izsrmila. Samostan v konkurzu Časi morajo bdti res težki, če smo prišli tako daleč, da napove konkurz celo samostan. Taka usoda je doletela nekoč bogati samostan očetov benediktincev v St. Lambertu v Avstriji, ki zahtevajo poravnavo. Bogastvo samostana je bilo zlasti v zemljiščih, saj je imel okrog 10.000 ha polja in gozdov. Kriza v lesni industriji je pa močno vplivala na dohodke in končno so benediktinci poskusili najti nadomestilo na drugem polju. Hoteli so ustanoviti velik hotel, pa so gospodarili tako slabo, da so izgubili pol milijona šilingov. Tudi vinske kleti izkazujejo občutno izgubo. Najbrž so ga pobožni očetje sami preveč radi cukali. Ko so končno dolgovi narasli na 6 milijonov šilingov, je samostan zahteval poravnavo. Finančna prokuratura se je pa pridružila še z zneskom poldrugega milijona šilingov. Samostan ponuja 50 odstotkov v obrokih, ki bi jih plačeval v presledkih po več let. Pred sodiščem se je večina upnikov sicer izjavila za ta predlog, niso pa mogli ugotoviti zahtevanih 75% kapitala, kajti interesiram banki nista s ponudbo zadovoljni. Pa tudi če bi bila sprejeta, bi pomenila poravnava popolno obuboža nje samostana, ki bo primoran prodati vse svoje premoženje, cenjeno na 5 milijonov šilingov. Pa še pravijo, da je cerkev siromašna! Konec pekla na Vražjih otokih Pariški list .^Quotidien< poroča, da pripravlja francosko pravosodno ministrstvo reformo kazenskega reda, ki bo z njegovo uzakonitvijo obenem odpravljena kazen pošiljanja zločincev v prekomorske kazenske kolonije. Francoski kazenski zakon >Code penal« izvira iz Napoleonove dobe in ni torej čuda, da ne odgovarja več pravnim nazorom iz leta 1933. Sicer je pa z zakoni povsod približno tako. Namestu deportacije na Vražji otok. v Guavano itd. bodo francoski zdočinci odslej zaprti v Franciji sami. O peklu v francoskih kazenskih kolonijah se je pisalo mnogo v Franciji m v inozemstvu. Guavana je bila prvotno naseljena po svobodnih izseljencih, ki pa o njih ni več duha ne sluha, kajti vsi so v kratkem pomrli, pobrala jih je tro-pična mrzlica, ki razsaja v tej močvirnati zemlji. Samo zamorci so se lahko prilagodili strašnemu podnebju. Zadnja leta je pošiljala Francija v Guavano 600 do 800 kaznjencev letno, število prebivalstva se pa kljub temu ni pomnožilo, kajti prirastek je bil vedno enak visoki umrljivosti. Vsak kaznenec se je moral zavezati, da ostane v Guavani toliko časa kot osvobojenec. kolikor je prebil kot kaznenec. Toda redki so bili tisti, ki so mogli tako dolgo prenašati skrajno nezdravo podnebje. Deljena radost. Janezek: Posodi vendar sanke svojemu bratcu. — Saj jih posojam, teta. Jaz jih rabim vedno s hriba dol, on pa iz doline v hrib. Pri zdravniku. Zdravnik dami: Gospa, ali naj pregledam vašega moža tudi z rontgenovimi žarki? — Ni treba, jaz se ga že davno spoznala. Globoka žalost. Vdova v žalni obleki pride k vrtnarju naročit venec. Vrtnar: Ali naj se glasi napis: V večen spomin? — Ni treba, grob je plačan samo za 15 let. Izhod. Natakar: Gospod šef, telečji zrezek je popolnoma sežgan; takega vendar ne moremo dati gostu. Restavrater: Veste kaj, odnesite ga k sosedni mizi mladima zakoncema, ki sta na ženitovanjskem potovanju; ta dva tega gotovo ne bosta opazila. množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskes-a Naroda KUPIM MOTOR zaistosmerni tok 440 voltov kupim. — Ponudbe: Kovač, Stari trg pri Rakeku. 882 NAROČAJTE mesečNA NAROČNINA! DIH 12.- MOTOR za istosmerni tok. 440 voltov, kupim. — Ponudbe na naslov: Kovač, Stari trg pri Rakeku. PRODAM PISALNA MIZA Mizico za pisalni stroj in plinsko peč zelo ugodno proda Založnik, Livarska 5. SENO suho in zdravo, zajamčeno brez Savja in plevela, kakor tudi suho in zdravo ovseno ta pšenično SLAMO v kompletnih vagonih prodaja Josip Weiss, veletrgovina s senom in slamo, Zagreb, Dvorni-CiĆeva ulica 6. — Telefon 67-33 865 2 ŽELEZNI CISTERNI iz 10 mm pločevine po zelo ugodni ceni proda Opekama Lajtersperg, Kozaki pri Mariboru. 881 SVINJSKO MAST domačo, v sodih od 50 do 100 kilogr. m domačo šunko po Dtn 12.—, franko oddajna postaja, nudi Tavčar, Perlez, Banat. 902 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, oddam s 1. februarjem v Rožni dolini, Cesta X, St. 25, pod Rožnikom DVOSOBNO STANOVANJE v bližini mitnice v Zgornji ši-fiki oddam s 1. marcem mirni stranki. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 903 GOSTILNO V ZAGREBU s 3 sobami prodam radi obiteljskih razmer. — Prodaja: Agentura Balkan. Zagreb, Masarv-kova 7/1. 883 LEPO POSESTVO v dravski dolini, naprodaj za hranilne knjižice. — Pojasnila: »Narodna Odbrana«, Maren-berg. 901 GOSTILNO dobroidočo, v Rogaški Slatini, oddam takoj v najem. Pojasnila daja: Ivan Vidgaj v Rogaški Slatini. 899 HIŠICA vili podobna, z malim vrtom, naprodaj. — Anton Drolc, Radomlje št. 74. 904 RAZNO Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICOOLLM V LJUBLJANI — se priporoča bledim in' slabotnim osebam OBLEKE In SUKNJE kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 1DT ZA PLESNO SEZONO EN SMUK oblači chic in praktično pariški krojač na Bledu. Vse novosti! Angleško - francoski journali! 866 KOKOŠJE PERJE naravno, 10.— Din, očiščeno. Dtn 45.— kg dokler traja zaloga, nudi A. Ekart. Rače. 897 PREMOG. DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC, Ljubljana Vn, Jernejeva cesta *t. 25. Telefon 2708. PEKOVSKI VAJENEC ki se je že tri leta uc% v Sloveniji, išče mesto pri dobrem mojstru. — Ponudbe na naslov: Makovec, Zagreb, Petrinjska ulica 32 a. 896 SAMSKEGA KRAVA IMA zmožnega In veščega molže za 20 kom. živine, iščem za takoj, — Ponudbe pod >Grad Volčji potok, pošta Radomlje, Jarše«. 895 HMJPJK Jo*P Zniprnunc, fla »Marodno nekamo«: Fran — Za upravo tn *ei Mata: Oton ClulstnC. — m v izubijaš*.