Posamezna številka 40 vinarjev. Slev. 204 if Umnim, t tem ne 5. sememnra ran Leio XLVa »SLOVENEC« velja po pošti na vse atranl Jugoslavija In v L]nbl]ani: n oolo leto naprej.. K 84*— n pol leta „ .. „ 42>— sa četrt leta « •. „ 21'— aa en meaec „ .. „ 7'— Sa tnossraatvo oeloletao K95-— na Sobotna izdaja: ss la oolo lato.....K IS1— u laosemstvo.., 20 — mu Inseratii mami Enostolpna petltvrsta (H aui široka ia 8 nun Tlaaka aU nje prostor) sa enkrat . . . p* I l-tt uradni rasglasi • nedeljek la daa po prasni«* ob 8. nri sin trn}. HT Uredništvo jo t Kopitarjevi allol Stav. O/m. Bokopisi sa ae vračajo; nc'n n>'rma pisma ss M sprejeasj*. D reda. telet, ftv rjrrava. it*. 888. Političen list za slovenski narod. DJprsvs js v Kopitarjevi al. 8. — Račna poštne kras. ljubljanske it. 8S0 sa naročnino In iL 349 sa oglase, svstr. la čeike 24.797, ogr. 28.911, bosn.-hero, 7588. Protestni shod! V soboto zvečer ob 6. uri se vrši v Ljudskem domu protestni shod krščansko socialnega delavstva. v *:' NEČUVENI ŠKANDAL! 000 delavskih družin pred gospodarskim polomom! 118 jih je že brez dela. • /' \ PrinKte vsi na shod, da protestiramo {Moti sramotni brezbrižnosti merodajnih krogov. Raje stotine žrtev ,kot da bi po-sicrbeli za par vagonov koksa, s katerim ha vso grozoto odvrnili. Dva najstarejša de-bmkk kraja v Sloveniji sta potisnjena na Hb propada. Pravice manjšin. LDU Trst, 3. septembra. »Corriere deffla Sera« poroča iz Pariza od 1. t. m.: iVrbovni svet ■ i« danes bavil z vprašanji tnanjšmskri ;,• - oosameznih državah. Sklenilo »e . zpolnijo posebne poškodbe pra ' jarodnostnih in verskih mar' ' • .ržavah z namenom, da se » • podpišejo hkrati z avstrij- '■'- tK>,: v "V , kakor je tudi Poljska podpi-V,' pcs^ i) xO tozadevno pogodbo o priliki ' > ersailleskega miru. v ano je, kako se je Rumunska uprla 4a£ mu vmešavanju tujih držav v njene notranje stvari, češ, da Rumunska ni država, nastala v vojni kakor so brezdvomno Čehoslovaška, Poljska in večji del Jugoslavije. Zda se, da prevladuje v vrhovnem svete mnenje, naj se odloži vprašanje rumun-skih manjšin na čas, ko se bo podpisala mirovna pogodba z Mažarsko in naj se za sedaj zahteva podpis od Poljske, Čehoslovaške in Jugoslavije. Ta sporazum, nadaljuje list, se je dosegel, in pogodba za manjšine v kraljestvu SHS je bila danes enoglasno odobrena. Pogodba vsebuje točne določbe glede izdatne zaščite manjšin, katerim jamči svobodo pouka v materinem jeziku in svobodno vero-izpovedanje. Razen tega določa, da se prizna jugoslovanskim državljanom drugih narodnosti svobodna raba lastnega jezika v občevanju z javnimi oblastmi. Določeno je tudi, da dobrodelne ustanove in društva za javni blagor lahko obdrže svoj narodnostni značaj. Edina izprememba, ki se je vključila v pogodbo, se tiče vladavine v Macedoniji. Predlagalo se je, naj bi v tej deželi držala zveza narodov svojega velikega komisarja, ki bi prevzel zaščito manjšin. Francoska delegacja je zahtevala, naj se ta določba odpravi, toda vrhovni svet je izpremenil to klavzulo tako, da je priznal zvezi narodov pravico, da uporabi vsa sredstva, katera smatra za primerna za zaščito manjšinskih pravic v Macedoniji. Zveza narodov bo torej lahko poslala v Macedonijo svojega komisarja, če bo smatrala, da je to potrebno, lioiifus p mseiesB&in Bzesnllii. LDU Trst, 2. septembra. Glasom poročil iz Rima se zatrjuje, da se po-zovejo zasedena ozemlja, da izvolijo svoje poslance. Rešujejo se baje vprašanja o določitvi volilnih okrajev. Tržaški guverner Ciuffeli in trentinski Credaro prideta v kratkem v Rim, da se tozadevno sporazumeta z vlado. Da more zasedeno ozemlje izvršiti ta važni čin, je določila vlada, da se odgodi čas za glavne volitve, ki bi se po tej določbi vršile zadnjo nedeljo v prihodnjem novembru. Socialistični list »II Lavoratore« je zvedel, da je bila od guvernerja razposlana na vse občine Julijske Benečije okrožnica, ki pozivlje občinske oblasti, da nujno pripravijo volilne liste za volitve, ki se bodo vršile po avstrijskem zakonu. »Lavoratore« protestira odločno proti tej nakani, da bi se volilo po avstrijskih predpisih in zahteva, da se v zasedenem ozemlju vrše politične in administrativne volitve, kakor v ItaHji. Sicer preti list, da se v Julijski Benečiji sploh ne bodo izvedle volitve. Reka. Posledice reških dogodkov. LDU Reka, 3. septembra. »Vedetta d' Italia« objavlja nastopne podatke o zaključkih preiskovalne komisije dogodkov na Reki: Vrhovni svet mirovne konference je končnoveljavno in v vsem obsegu odobril poročilo o uspehu preiskave zaradi reških dogodkov. Podrobnosti, ki bodo v kratkem objavljene, določajo: LConsiglio Nazionale se mora razpustiti in nemudoma nadomestiti z zastopstvom meščanstva, ki bo izvoljeno po volji meščanov in legalno vzpostavljeno pod nadzorstvom medzavezniške komisije, ki ima čuvati sestavo volilnih listin in skru-tinij. To se mora zgoditi, da se prepreči vsaka pristranost oziroma, da se uspehi glasovanja ne potvorijo. 2. Legija reških prostovoljcev se mora nemudoma razpustiti. 3. Število italijanskih čet se mora znižati na eno brigado pehote in en škadron konjeništva. Od teh čet pa bo smel samo en bataljon biti stalno nastanjen v pasu Reka-Sušak, 4. Osobje, ki tvori sedaj francosko pomorsko oporišče, se mora takoj izmenjati ter se mora to oporišče čimprej končnoveljavno opustiti z ozirom na neprijazna čustva, ki jih goji do reškega prebivalstva. 5. Ustanoviti se mora mednarodna komisija, sestavljena iz enega amerikanskega, enega italijanskega, enega francoskega in enega angleškega zastopnika, kateri bo poverjeno najširše nadzorstvo v upravi mesta in vpliv na politična vprašanja. Mestu se mora ohraniti značaj avtonomije. 6. Varstvo javnega reda bo poverjena angleškemu aH amerikanskemu redarstvu. Razen teh določb se govori o vojaško-sodnih preiskavah proti poveljniku kraljevih italijanskih karabinjerjev, proti poveljniku mornarice, ki je dal nalog k navalu na skladišča francoskega oporišča in proti drugim častnikom, ki so samovoljno ukazali izvršiti razne aretacije. Zaukazana je tudi stroga preiskava, da se dožene povzročitelj in okoliščine na umoru enega francoskega vojaka. Poročilo zaključuje s priporočilom, da vsi ti ukrepi in vse postopanje, ki bo z njih izvedbo v zvezi, ne smejo motiti prisrčnih odnošajev, ki so trajno vladali med italijansko vojsko in narodom in Francozi. Priporoča se po možnosti oskrbovati Italijo z živežem in blagom, ker je ta država svojim zaveznikom v vojni toliko pripomogla in ker mora čimprej zopet vzpostaviti obratovanje svoje industrije in trgovine, ki je neobhodno potrebno, da se čimprej zopet povrne v redne razmere. LDU Trst, 4. septembra. »L' Era Nu-ova« poroča z Reke z dne 2. t, m. pod naslovom: »Grazioli je zapustil Reko. Z nohti in z zobmi, z vrelo vodo in z opeko svojih streh se bo Reka protivila...«: Že več dni se širi vest, da bodo razen grena-dirjev zapustile luko tudi vse vojne ladje, ki se nahajajo tukaj, izvzemši oklopnico »Emanuele Filiberto«, nadalje topništvo, brigada Sesia in del konjeništva ter da bodo generala Graziolija nadomestili v poveljstvu mesta štirje generali entente, ki se bodo v poveljstvu vsak teden menjali in končno, da bodo prevzeli Angleži varstveno službo v mestu. Dasiravno je bil velik del teb vesti resničen, vendar ni bilo mogoče italijanskemu poveljništvu izvedeti niti besede o stanju stvari, kvečjemu da so te vesti na splošno zanikali z besedami: »To so le govorice! Niti mi ne verjamemo tega!« Snoči pa se je izvedela resnica: General Grazioli je moral zapustiti svoje mesto. In res je prevzel general Pittaluga včeraj iz rok generala Graziolija poveljstvo mesta, nakar je poslednji od-šeL — lz Pariza prihajajo medtem vesti, ki naj bodo razveseljive. Prosluli Tardieu-jev načrt je baje končnoveljavno propadel. Poroča se, da bo reško vprašanje rešeno na ta način, da ostane mesto ali pod italijansko suvereniteto, luka pa mednarodna, ali pa bosta mesto in luka mednarodni. Na vsak način bi potekala meja Italije v Kan-tridi in bi bila zveza ozemlja zagotovljena. Odpotovali so grenadirji, topničarji, brigada Sesia ter vojni ladji »San Marco« in »Dante Alighieri«. Toda najhujše je, da je angleško moštvo prevzelo varnostno službo. Že včeraj je prišlo nekaj častnikov na policijo in so se informirali glede števila teh novih redarjev, Rečani vedo dobro, da Angleži niso preveč naklonjeni meetu, vedo dobro, da se že nekaj mesecev poslužujejo hrvatskih konfidentov, ki vodijo politiko v prilog svobodnemu mestu, in vzdržujejo stike z dvomljivimi ostanki Avstrije, kakor z bivšim kapitanom Cottardijem, ki je javno obdolžen goljufije in tatvine, pa se ne upa odgovarjati temu. Vse to vedo Rečani; vedo pa tudi, da je mestni statut tudi napram Ogrom zagotovil mestu lastno redarstvo in da to vmešavanje Angležev, ki so ga sklenili v Parizu, krši avtonomijo mesta Reke, o kateri so pred kratkim italijanski delegati izjavili, da se bo spoštovala. Kaj bo z mestom? Ali si štirje generali, ki si domišlju-jejo, da bodo na ta način zagotovili mestu mir, niso mogli misliti, da bodo tujci, ki niso naklonjeni meščanom, ki ne poznajo jezilta in kraja in ki so navajeni strogosti, ki se ne da uporabljati na Reki, stalen povod izgredov, element nereda? Govori se, da bodo najprvo dovolili Jugoslovanom in socialistom politične manifestacije, ki bodo gotovo izzvale reakcijo. Pravijo tudi, da bodo Italijanom prepovedali nošnjo troboj-nic in njih izvešanje na oknih, in končno da bodo razpustili prostovoljski bataljon, čc treba s silo. Anglija se pripravlja, da začne v malem, žalujočem mestu službo orožnika njegovih sovražnikov. Kdo bi si mislil, da pridemo tako daleč! Zdi se, da bo Reka pretrpela največje kršenje svojih pravic, svoje najhujše ponižanje s tem, da bo na svojih ulicah in trgih morala dovoliti hrvatske zastave in hrvatske izprevo-de, ki jih ni trpela nikoli, niti v času naj-reakcionarnejšega madžarskega gospostva. Ali si je mogoče predstavljati pekel, ki bo odslej življenje v tem nesrečnem mestu? Ali je mogoče popisati žalost, katero so povzročile te vesti? Ali je mogoče, da Italija — ne oficielna — prisostvuje prizoru, kako se s privoljenjem ministrskega predsednika Nittija teptajo svoboščine reškega mesta. Toda Reka je še vedno na nogah, in to se je videlo ob odhodu grenadirjev, in je trdno odločena braniti svoje italijanstvo pred vsakim nasiljem z nohti in z zobmi in če treba tudi z vrelo vodo, z opeko svojih streh, ako bi ji manjkalo drugega orožja. Madgssna. Ljubljanski dopisni urad deželne vlade za Slovenijo je prejel nastopno brzojavko proti priklopitvi Radgone Nemški Avstriji: Priklopitve Radgone Nemški Avstriji ne moremo in ne bomo nikdar in pod nobenim pogojem pripustili. Ves narod, uradniki, trgovci, obrtniki in kmetje ne morejo razumeti, da pangerman Kamniker več velja, kakor vse naše jugoslovanske legije. Na ljubo enetente smo ostavili veliko mesto Celovec, malega mesta Radgone pa ne bomo ostavili in raje prej zažgemo vse mesto, kakor da ga pustimo. Nemški meščani že danes hodijo vpraševat vladnega tajnika Klobčiča, pod katerimi pogoji bi dosegli jugoslovansko državljanstvo, ker ostane Radgona pod Nemško Avstrijo gnezdo beračev in tihotapcev. Prosimo napeti vse sile, da se v zadnjem momentu uresničijo sanje največjih sovražnikov entente, to so nemško-avstrijski uradniki in vsenemška svojat, ki je plačana iz Berlina in Dunaja. Z izgubo Radgone je gospodarsko izgufljeno celo Prekmurje. V Radgoni se stekajo vse ceste iz Prekmurja; to je od stoletij naravno tržišče Prekmurja in desnega murskega polja ter je edino potom Radgone vezano Prekmurje po dveh mostih v ostalo Jugosl -vijo. Druge zveze Prekmurja radi terenskih težkoč in vsakoletnih rednih poplav Mure ni mogoče najti. Ako izbruhne v nekaj dneh v rad gonskem okraju med prebivalstvom revo. lucija in pogromi, je za to odgovorna ententa. Preden definitivno kaj odločim, na, se pošlje sem eno misijo, da se na licu mesta prepriča o situaciji. Radgona tvori z ostani Jugoslaviji prisojenim teritorijem na levem in desnem bregu Mure nev ločljivo gospodarsko enoto, katero neločljivo veže medsebojno elektrarna, pošta, davčni urad, sodišče, glavarstvo, železnica ln skupna deželna bolnica, ki sluz. predvsem našemu narodu. Zahtevamo bre7 pogojno, da se Radgona ne izprazni h. da s tem povod za novo pogajanje. Vladni tajnHc Klobčič, županstvo občine Žetinci, Dcdoncl, Ženkovci, Slov. Gorica, Potrna. Stara Nova Ves, Plitvica, Plitviški vrh. I.umanoše, Lešane, Gornja Radgona, go spodarr-ka zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. Gorice v Radgoni, Posojil niča Gornja Radgona, Čitalnica Radgona. Bralno društvo Gornja Radgona, Narodna Obrana Radgona, telovadno društvo So kol, Radgona, Tiskovna zadruga Radgona Uredništvo Murske Straže Radgona, Okr zastop Gornja Radgona, telovadno društva Orel Gornja Radgona, Pevsko društvo Zo ra, Gornja Radgona, Izobraževalni klub Gornja Radgona, Zveza slovenski trgov cev Radgona. Kmetijsko društvo Radgona Konjerejska zadruga v Gornji Radgoni Društvo zasebnih uradnikov Gornja Rad gona, Zveza državnih uradnikov v Rad goni, Obrtna zadruga Gornja Radgona, Ži vinorejska zadruga v Gornji Radgoni, Vinorejska zadruga, Narodni sosvet za Prekmurje v imenu 120.000 Prekmurcev Gospodarska zadruga v Murski Soboti Gospodarska zadruga v Cankavi, AprOvi zaciiski konzorcij Radgona, Ljudska knjiž niča Radgona. Dr. J. S. Mmi $s»lslsi ratan. ii. Načrt, ki ga je »Prosvetni odbor« za ljudskošolski zakon izdelal, ni samo proti ljudski in nedemokratičen, on je tudi skoz in skoz kulturnobojno prežet. Milostno si cer dovoljuje verski pouk v šoli (ni pa re čeno v koliki meri), toda Cerkev j t na celi črti izključena iz uprav, nih šolskih organov: iz krajnega šolskega odbora (dosedanjega krajnega šolskega sveta), iz okrožnega šolskega od bora (dos. okrajnega šol. sveta), iz pokra jinske šolske oblasti in pokrajinskega šol skega sveta; tudi pri ministrstvu prosvett nima Cerkev nobenega zastopnika. Če spada katehet v učiteljski svet (§ 68.), ni razvidno, ampak v smislu §§ 29. in 30. najbrž spada; težkoče pa lahko dela šolska oblast njegovemu imenovanju začasnim ali rednim verskim učiteljem tudi če poučuj* 20 tedenskih ur, kajti § 29. al. 2. pravi, da ga šolska oblast v tem slučaju samo more (torej nt dolžna!) imenovati v označeno vrsto. — »Prosvetni odbor« progla-š a (»T u m a č« § 62.) neodvisnost šole od cerkvene oblasti. — Kar so še priznavali Cerkvi dosedanji avstrijski, hrvatski in bosanski zakoni, to ji v naši novi svobodoljubni državi hočejo vzeti! Povsod je ona imela svoje zastopnike, v krajnem, okrajnem in deželnem šolskem svetu, da je mogla uveljavljati tisto malo vpliva, ki ga ji je bila tedanja liberalna zakonodaja še pustila. Naš »Prosvetni odbor« jo po svojem načrtu brezobzirno in cinično meče iz zadnjih j>ostojank! Kdo ve, če se »Prosvetni odbor« zaveda posledic svojega j>očenjanja. Pozna-li stališče Cerkve, ki ga ona nikdar ne more in ne sme opustiti? Tako-le govori ona v svojem novem zakoniku (can. 1381 § 2.): »Škofje imajo pravico in dolžnost paziti, da se na prav nobeni šoli v lastni škofiji ne uči in ne dogaja kaj takega, kar nasprotuje veri in nravnosti.« »Oni imajo tudi pravico (can. 1381 § 3.) zahtevati, da se z ozirom na vero in nravnost odstranijo i učitelji i knjige.« »Imajo tudi pravico (can-1382) bodisi osebno bodisi po pooblaščencih nadzorovati katerekoli šole v rečeh, ki se tičejo verske in nravne vzgoje,« — To so pravice Cerkve, in te se v novem načrtu teptajo hujše, kakor se je v nekdanji Avstriji godilo. A ni še dovolj. Avstrijska državna šolska postava 14. maja 1869 določa v § 1. izrecno, da je najprej naloga ljudske šole, otroke versko-nravno vzgajati. »Prosvetni odbor« pa vidi nalcgo narodnih šol najprej v tem (§1.), da vzgajajo otroke v narodnem in moralnem duhu. Verski moment je torej popolnoma izločen. Vzgoja otrok ne imej več nc z vero ne z Cerkvijo opraviti. Trije činitelji prihajajo pri vzgoji otrok vpoštev: starši, Cerkev in država. Načrt novega ljudskošolskega zakona odstranja starše in Cerkev večalimanj popolnoma od vzgoje, trga otroke staršem iz rok, proglaša neodvisnost šole od Cerkve ter uvaja na tem polju absolutizem. Mi vidimo tukaj izzivanje h kulturnemu boju. Naj »Prosvetni odbor« nikar ne misli, da bo krščansko ljudstvo molčalo, ko sc z njegovo deco hoče tako frivolno postopati; naj nikar ne misli, da bo episkopat bodisi katoliški bodisi pravoslavni po naši Jugoslaviji molčal, ko se Cerkev tako drzno peha proč od vzgoje otrok! Ni-li za stoletja dela dovolj na vseh poljih javne uprave v naši novi državi? Niso-H prve veleresne dolžnosti vseh javnih činiteljev, da nam priskrbe najprej določene državne meje, da prineso državi notranjo konsolidacijo, da nam osvobode ugrabljene nerešene brate? Ne zvenijo-li nam na ušesa obupni krvavi kriki od Soče, od Trsta, iz Istre, ki nam poročajo o trpljenju, ki je tam doma? — In ob teh vprašanjih, ki morajo vsakega domoljuba v dno duše pre tresti, nima »Prosvetni odbor« v Belgradu nujnejših opravkov, kakor da zbira in meče netivo kulturnega boja med najrod! Naj bo »Prosvetni odbor« prepričan, da nas kulturni boj, ki ga po svojem načrtu napoveduje, ne bo našel skrite za plotom. A on in njegova družba naj nosi potem posledice, ki jih kulturni boj za našo državo in nje obstoj utegne imeti!-- Poleg narodne vzgoje naj, kakor načrt predlaga, ljudska šola otrokom nudi še moralno vzgojo. Kaj jc moralna vzgoja, nihče na svetu ne ve, ker si jo vsak po svoje tolmači: razuzdanec po svoje, oderuh in verižnik po svoje, surovež po svoje, tat po svoje, brezverec po svoje, zakonci, ki preprečujejo spočetje, po svoje, ljudje, ki avtoriteto izpodkopujejo, po svoje itd. Vsak ti poreče, da je moralen in da živi in dela moralno. Besede »vzgajati deco v moralnem duhu« so prazna puhlica, ki ne izražajo prav nič pozitivnega. Imajo le negativen pomen, da hočejo namreč vzgojo brez vere, brez Boga. — Tako daleč smo torej že prišli! Žalostna nam maj-ka v Jugoslaviji, če bodo naše generacije tako vzgojo dobivale. Da dobe besede o moralni vzgoji pozitivno vsebino, morajo biti v tesno-intimni zvezi z Bogom, z vero. Le vera postavlja ne oziraje se na čas in kraj pred vsakega človeka nespremenljive zakone, po katerih naj vravnava svoje mišljenje in svoje delovanje. Tu je vir moralnosti in nemoralnosti vsega človeškega snutja. In ker stoji nad zakoni tudi sankcija za delo po zakonih in za delo proti zakonom, reakcija, kateri ne more ubežati ne en človek na svetu in pred katero se ne more skriti niti najmanjši čin njegov, zato jc edino pod tem vidikom mogoča taka moralna vzgoja, ki je ista za vse in jo vsak razume; ki vodi človeka k časni in večni sreči, državi pa vstvarja najsigurnejše temelje pravega blagostanja. Ta vzgoja je versko-nravna vzgoja. Tako vzgojo zahteva krščansko ljudstvo za svoje otroke; tako vzgojo hoče tudi Cerkev imeti, ko zahteva n. pr. v svojem zakoniku (can. 1372 § 1.): »Vsi verniki se morajo od detinstva dalje tako vzgajati, da se jim nc samo nič ne podaja, kar nasprotuje katoliški veri in nravnosti, ampak da zavzame pri tem poglavitno mesto verska in nravna vzgoja.« Na istem mestu § 2. poudarja: »Ne samo starši, tudi vsi njih namestniki imajo pravico in težko dolžnost (gravisimum officium) skrbeti za krščansko vzgojo otrok.« »Prosvetni odbor« pripušča sicer še verski pouk v šoli; toda to je pesek v oči; kajti on hoče vzgojo otrok ne versko-mo-ralno, ampak le moralno; zato proglaša neodvisnost šole od Cerkve, zato izključuje zastopnike Cerkve povsod iz organizma šolske uprave. Nova pota odmerja pri vzgoji otrok, pota brez Boga in Cerkve; pota, ki po našem globokem prepričanju vodijo le v nravstveno anarhijo. Razume se, da bo krščansko ljudstvo znalo primerno parirati udarec, ki prihaja nanj. • • • Poglejmo še drugo zadevo velike načelne važnosti. Zakon, kakor ga načrt predlaga, bi imel veljavo za vso državo. V državi prebivajo katoličani, pravoslavni in mohamedanci, Gre za to, naj bodo otroci istega veroizpovedanja skupaj v istih šolah ali nc. Na Nemškem govorijo v tem oziru o simultanski in o konfesionalni šoli. Simultanskc šole imenujejo tiste, kjer se udeležujejo pouka katoliški in protestantski otroci: konfcsionalne so one, kicr so otroci samo istega veroizpovedanja pri pouku skupaj. Pri teh izrazih hočemo tu sedaj ostati. ^Prosvetni odbor« vpeljuje simultan-sko šolo. Ta načrt odločno zavračamo, ker je nepedagogičen in versko brezbarven. Odločno zahtevamo, da so otroci iste kon-fesije ločeni po šolah in po razredih od otrok druge konfesije. Mi zahtevamo kon-fesionalno šolo. Mohamedanci naj imajo za svoje otroke svoje šole in svoje razrede, pravoslavni prav tako in mi katoličani zopet prav tako. Le kjer v resnici drugače dolžnost (gravissimum officium) skrbeti za šola. Na Bavarskem je konfesionalni značaj ljudske šole postavno zajamčen. In celo na Pruskem, v domovini najhujšega militarizma, proglaša važni ljudskošolski vzdrževalni zakon z dne 28. julija 1906, konfesionalni značaj ljudske šole kot pravilo. I katoliški i protestantski starši hočejo svoje otroke imeti v konfesionalni šoli. To zahtevamo tudi v Jugoslaviji. Posledica naše zahteve je, da morajo otroke iste konfesije poučevati tudi učitelji iste konfesije: pravoslavne otroke pravoslavni učitelji, katoliške katoliški in mohamedanske otroke mohamedanski učitelji! To stališče je tudi stališče katoliške Cerkve, ki določa v svojem zakoniku (can. 1374), da katoliški otroci ne smejo obiskovati nekatoliških šol ali takih, ki so brezbarvne ali simultanske. Lc škof ima pravico, po navodilih Svete Stolice odrediti, pod katerimi okolnostmi smejo katoliški otroci take šole pohajati. O li prevažni zadevi se naš načrt prav nič nc izjavlja; molče vpeljuje simultansko šolo, ki jo načeloma iz istih razlogov kakor na Nemškem odločno zavračamo. Odločujoči činitelji naj skrbe, da pridejo te naše zahteve jasno precizirane v novi šolski zakon sam. V zvezi s to našo zahtevo je tudi prirejanje in izdajanje ljudskošolskih knjig. Ministrstvo prosvete si po predloženem načrtu (§ 21.) potrjevanje takih knjig sebi pridržuje. Recimo, da tako ostane; a mi zahtevamo, da je vsebina knjig ne samo narodno in državno vzgajajoča, kar se ob sebi razume, ampak da tudi odgovarja mentaliteti posameznih veroizpovedanj. Vsakemu svoje! To je naše stališče in. naša zahteva. Vsakemu svoje in to bo edina pot, ki bo vodila do pravega medsebojnega spoznavanja in prave medsebojne tolerantnosti. Mi smo sovražniki vsake vodene brezbarvnosti v verskih rečeh, ki so vendar za človeštvo najvažnejše. Brez-barvnost je neznačajnost; zato ne sme biti niti sledu o njej v šoli sploh, a najmanj v ljudski šoli! Še nekaj drugih točk je, ki v načrtu niso navedene, a so važne za naše načelno stališče. Načrt nikjer ne omenja, da mora biti vsak veroučitelj — vsaj katoliška Cerkev to zahteva od svojih članov — od cerkvene oblasti pooblaščen, da daja verski pouk. To velja za duhovnike, a še bolj za laike. Zdi sc, kakor da bi suponiral, da je tukaj le šolska oblast kompetentna (prim. § 29. al. 1.). — Nikjer ne omenja, da morajo biti knjige, po katerih sc vrši verski pouk ali ki služijo verski in pobožnostni naobrazbi šolskih otrok, potrjene od zadevne cerkvene oblasti. — Nikjer ne omenja, da ima Cerkev po svojem preudarku pravico določati, kako naj se otroci udeležujejo službe božje ter prihajajo h gotovim pobožnim vajam, n. pr. prejemanju sv. zakramentov. Sicer navaja med dolžnostmi, ki jih učitelj ima, tudi to (§ 45/3), da mora otroke nadzorovati pri predpisanih verskih vajah, ni pa rečeno, da mora to vršiti le učitelj one konfesije, h kateri pripadajo zadevni otroci. Šolski zakoni nekdanje avstrijske države, dasi trdo in ozkosrčno sestavljeni od sovražnikov Cerkve, so bili v tem oziru neprimerno bolj jasni (prim. šolsko postavo 25. maja 1868 § 7. al. 2. in šolsko postavo 14. maja 1869 § 5.). Zakaj so v našem načrtu vse te važne točke izpuščene? Morda radi tega, da bi se za državno oblast na škodo Cerkve in versko-nravne vzgoje otrok vtihotapile zadeve, do katerih državna oblast nima nobenib pravic? — Bodi kakorkoli, iz celega načrta odseva ostra tendenca, iz šole napraviti čisto državno zadevo in Cerkvi kjer lc mogoče odvzeti vsako vplivanje na šolskem polju, ter ji čim najbolj otežkočiti versko-nravno vzgojo otrok. To je duh sovraštva proti Cerkvi, proti tisti Cerkvi, ki edina drži narod pokoncu, ko ga državna oblast tira v narodno smrt. Ogrski Slovenci, koroški Slovenci in sedaj tudi goriški Slovenci nam pričajo vse to. In vprašajte Srbe, komu imajo oni svojo eksistenco zahvaliti, in kdo je bil prvi, ki jih je narodno združil ter držal pokonci, dokler niso zopet vstali k novemu življenju! Kar ni napravil niti car Dušan Silni, to jim jc v sužnosti lurškega polumeseca 1. 1557. prinesel patriarh Ma-karij Sokolovič, ki jc prvikrat v zgodovini vstvaril organizem srbskega naroda, In bil je zopet patriarh Jovan, ki jc 1. 1592. prvi mislil na osvoboditev svojega ljudstva. Iz cerkve torej izhajajo i Srbom veli! i nagibi k narodnemu življenju. Sedaj | prihuja »Prosvetni odbor«, Ua v protislovju s cclo našo zgodovino napoveduje boj Cerkvi in krščanskemu ljudstvu. Tako jel Boj sprejemamo; a vrste krščanskega ljudstva, ki hoče svojo deco Bogu in Cerkvi zvesto ohraniti, so širne. Mi hočemo krščansko šolo; z nekrščansko proč! To je geslo naše, ki bo odmevalo pri prihodnjem voliv-nem boju tako, da sc boste zbali nastalega viharja vsi, ki krščanstvo in Cerkev mrzite. Šentpeterski „0rel" v Ljubljani priredi na čast češki Orlici sestri Juliji Nečasovi, hrvatskim sestram Orlicam in zunanjim slovenskim Orlicam-udeleženkam vaditeljskega tečaja Orliuil oečer v petek 5. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Sodeluje salonski orkester. Vstopnice se dobe v predprodaji v Jugo. slovanski knjigarni. ■»MMI^IHIi <■'!'> '■« ■ l »linM lil ■ ■ HrtoBshl f^tor u StsSdte. Tako lepe manifestacije, kot je bila orlovska prireditev v Selcih, žc dolgo nismo videli. Kdor je imel priliko vidite to dolgo vrsto fantov, deklet in naraščaja, ki so za orlovsko godbo korakali skozi Škofio Loko in se na vozeh, okrašenih z venci, med petjem, godbo in vriskanjem vozili v Selce — temu ne izgine ta prizor nikdar izpred oči. To ni bil izlet — to je bil triumf naših Orlov. Nadvse prisrčen je bil sprejem v Škofji Loki, kjer so bili bratje nepričakovano lepo pojjoščeni in pozdravljeni, Pozdravil je brate g. župnik dr. Kli-nar, g. predsed. Orla, predsed. izobraževalnega društva, zastopnica »Orlic« in naraščaj. Navdušenja ni bilo konca, ko je prebral predsednik telegrafični pozdrav dr. Korošca. Lepo je pozdravil pred slavolokom v Stari Loki naše Orle g. dekan Mrak. Nešteto ljudi in narodnih noš smo videli pri sprejemu. Dohod v Selca se jc vršil v najlepšem redu. Došle brate, je pozdravil g. župan, g. župnik, zastopnik dijaštva, izobraževalno društvo in zastopnica ženstva. Toliko narodnih, silno lepih noš — že zlepa nismo videli. Med službo božjo je lepo prepeval moški zbor škofjeloških pevcev. Okrog poldneva je šel sprevod iz cerkve na pokopališče, kjer počiva mati dr. Kreka. Govoril je pretresljivo g. Perčelj, pevci so zapeli nagrobnico, škofjeloške orlice so položile na grob krasen venec. Popoldanska slavnost je bila nadvse krasna. Tisoči ljudi, stotine telovadcev — precizno izvajanje vseh točk — vse je bilo nekaj nedopovedljivega. Govoril je na telo-vadišču g. dr. V. Rožič in povdarjal, naj bo »Orel« značajen in neustrašen. Popoldanska veselica je istotako lepo uspela. Čast »Orlu« in prirediteljem. Gorenjska vstajal — Poznate »Slovenski Korotan«? »Slovenski Korotan« je knjiga, ki nam razkriva vse rane koroškega vprašanja. Knjiga je vsakemu Slovencu neobhodno potrebna, zlasti za uradnike, trgovce, potnike in turiste, kakor tudi za duhovnike je ta knjiga pravi »vademecum«. —^ Knjiga se dobi pri trgovcu Vajncerl Jos., Pliberk, pa tudi v vseh slovenskih knjigarnah. Velik vihar v Benečiji. LDU Trst, 2. septembra. Agenzia Štefani poroča iz Vidma od 31. pr. m.: 0 viharju, ki je včeraj besnel po Benečiji, so prišle danes nekatere podrobnejše vesti. Po celi pokrajini je besnel grozovit vihur. Blizu Pordenona se je dvignil ciklon (vrtinec) nekaj metrov visoko in je divjal z vso silo proti občini St. Giorgie deUa Rivinchelda blizu Spilimberga. Ciklon ja prišel s tako silo, da je nekoliko ljudi z vozovi in kočijami, ki so se nahajali na polju, dvignil kakor peresca v zrak. Ro-mans je največ trpel. Vse hiše so ostale brez stiehe, a nekatere so bile porušene. V eni hiši je izbruhnil požar, ki so ga pa pogasili vojaki in karabinjeri, ki so prihiteli na pomoč. Visokemu cerkvenemu stolpu je odneslo vrh. Pustošenje je trajalo pet minut. Iz poruševin so izvlekli kakih 10 ranjenih, od katerih je bilo 8 težko ranjenih, Neka 11 letna deklica je kmalu nato umrla. Tudi glavno mesto v občini St. Gior-gio je zelo trpelo. Tukaj je bilo 20 oseb težko ranjenih. Od teh je 1 ranjenec umrl, medtem ko so ga nesli v spilimberško bolnico. Ciklon je divjal tudi v Cosi, a nato se je dvignil visoko v zrak in se obrnil proti scvcrozapadu. Spustil se je nad občino Ardegno in Bujo, kjer je z zadn|imi močmi dvignil nekaj streh s hiš, I/. Vidma in Spilimberga so bili poslani tia pomoč vojaški oddelki z živili za ponesrečence. Okoli 1000 oseb, ki so osta- le brez strehe, bodo morale nekaj časa stanovati pod šotori. Evropski eksoresuj vlaki. LDU St. Germain, 3. septembra. (Dun. KU) »Journal des Debats« piše o znanem načrtu za mednarodno pogodbo glede prometa novih evropskih ekspresrdh vlakov in pravi, da se bo nahajala v dogovoru tudi izrecna določba, po kateri ne bo vozil skozi Dunaj noben ekspresni vlak in noben direktni spalni voz iz Francije, Bel- Se in Nizozemske. Namen te naredbe je, djučiti vsakršno konkurenco simplon-skemu ekspresnemu vlaku. Belgija in Angleška sta hoteli, da bi orientski ekspresni vlak vozil po isti progi, kakor nekdaj* namreč Ostende — Dunaj — Budimpešta« vendar so dosegle Francija, Švica, Italija in končno tudi Nizozemska, da se je spre. jel sedanji načrt. ,'■ , Trdovratna Rumunija. LDU Pariz, 4. septembra. (Don. KU) Kakor javlja »Echo de Pariš«, je vrhovni svet zaveznikov razpravljal o položaju, na-* stalem vsled dolgotrajnega molčanja romunske vlade, ki še dosedaj ni odgovorila na nobeno izmed not, ki so ji bile doposla-ne. List ve poročati, da bo vrhovni svef eventualno posegel po najstrožjih sred« stvih, zlasti ni izključeno, da bo prekinil diplomatske odnošajc z Rumunijo, -----------, J Politične novice, -f- Nuncijalura v Ljubljani? »Tempo«! 2. t. m. naznanja iz Belgrada po »Agencel des Balkans«: Po gotovih oHciozntb informacijah bo sveta stolica uradno priznala novo kraljestvo SHS šele potem, ko se uredi vprašanje Reke in Jadrana. Medtem naj bi bil Vatikan zacar.no zastopan po nunciju, ki bi imel svoj sedež v Ljubljani. — Po naših informacijah ni cerkvenim krogom ničesar o tem gnanega, da bi sveta stolica namcrjala ustanoviti nuncija turo v Ljubljani. -f Župan tir. Ivan Tavčar se Je vrnil z dopusta v Ljubljano, kar se takoj prijetno opaža v včerajšnjem »Slov. Narodu«. Njegovo pisanje j&t sedaj mirno, jasno in dostojno. V uvoiniku razvija dr. Tavčar stališče svoje stranke in očituje kljub vsej načelni odločnosti svoj pomirjevalni in zmerni način političnega nastopa. Po njegovi misli ni mogoče vladati «z večino osmih glasov in z ministrstvom, ki dobi s 124 glasovi enomesečni proračunski provizorij.« Zato jo mnenja, da se bodo dale razmere urediti le tedaj, ako so sklene premirje s srbsko radikalno stranko. Edino kompromis je v danem položaju pot k ureditvi Jugoslavije. O lede agrarne reforme se zavzema za zmerno rešitev tega vprašanja. Zasebna lasi. mora biti po njegovem izhodišče vsake agrarne reforme. »Tudi v Sloveniji jih bo veliko, ki se bodo v hipu vzbudili iz svojega globokega spanja, ako jim zadoni na ušesa vest, da v Jugoslaviji ni več zasebne lasti, da ta last ni več sveta in da je v Jugoslaviji g. Protič edini njen zastopnik.« -f- »Slovenski Narod« o razmerah v J, D. S, Včeraj je obelodanilo ljubljansko glasilo demokratov razmotrivanje o položaju, v kterem se nahaja danes »napredna slovenska stranka«. Priobčujemo ga v izvlečkih: »Še globokcje v anarhijo! Kmalu bo treba vprašati, ima li naša politika še kaj resnosti v sebi, ali pa je samo prazna predpustna šala. Videti jc, da je napredna slovenska stranka zašla v čudni položaj, da se razkroja kolikor največ v najdrobnejše kosce. Če bo šlo tako naprej, bo ta stranka rodila vsak dan kako novo stran-čico, tako da iz samih takih strančic ne bodemo imeli nikjer izhoda. Stranka je organizirala delavstvo in dala je v ta namen tudi potrebna sredslva. To po stranki organizirano delavstyo jo danes samostojna stranka, ki išče glavno svojo nalogo v tem, da napada in ošteva tisto stranko iz kar tere se je rodilo. Stranka jc skušala dobiti privržencev med kmeti. Sad tega je neodvisna kmečka stranka, ki danes udriha z loparjem po naši stranki, meneč, da z loparjem najbolj utemeljuje ustanovitev nove strančice. (Saj smo tudi mi vedno trdih, da je »Samostojna kmečka stranka« le nekak odtenek »slovenske napredne stranke«; zato smo veseli, da se v tem vprašanju vendar enkrat strinjamo s »Slov. Narodom. Op. ur.} Tako vidimo, da se kruši stranka na vseh straneh, krušila pa se bo še bolj, ko bo enkrat tista naša masa, katera pripada k slojem, ki tvorijo takozvani srednji stan, prišla do prepričanja, da v stranici nima nobene podpore, in da se skušajo njene opravičene zahteve potlačiti z nekako nebulozno socijalizacijo, k a t e-re siccr n i m a m o v s v o j e m pro-r a m u, katero pa vendar pri vsaki pri-iki na jeziku nosimo. — In sedaj poglejmo še mladino!« Pisec se pritožuje, da sedanja demokratska mladina »noče ničesar slišati o liberalnih, oziroma o naprednih idealih; to se gra^ij X goliti-ki ostani naša Štev. 304, SLOVENEC, cfne 5. septembra 1919, Stran 3. mladina breznačelna.« Zborovanje svobodomiselnega jugoslovanskega dijaštva v Celju je izpričalo, »da se je mladini odka-zala pot, ki vodi iz stranke, mladina je bila takorekoč pozvana, da naj sc ne udinja JDS., in da moža, v katerih imenu se jo je pozdravljalo, kaj takega niti želita ne. Prišli smo torej do popolne anarhije v tem pogledu, kar je tembolj obžalovati, ko vidimo, kako se slovenska ljudska stranka noč in dan trudi, da kolikor največ dijaštva privabi v svoje vrste, ter ga pridobiva za svoja načela. Isto tako postopa soci-jalnodemokratska stranka, ki ima med di-jaštvom tudi obilo političnih privržencev in katerih nikakor ne meče iz svoje srede.« Pisec se pritožuje tudi, »da »Slovenski Narod zadnje mesece prav rad zakolje kakega kozliča.« Priobčujemo te vrstice naši javnosti v informacijo. -H Nova pridobitev za razstavo v Belgradu. Pasič je imel razgovor z urednikom »Peti! P ari si en-a« o političnem položaju v Evropi. Glede Bolgarije je med drughn izvajal: »Bolgarska je plamtela od sovraštva do nas, a mi nočemo, da n vrnemo v polni meri. Že do zdaj smo pokazali pripravljenost, da ji damo koncesije in da pride med do trajnega miru« Priporočamo »Slovenskemu Narodu« da podčrta te besede z rdečim svinčnikom in jih pošlje v razstavo, ki jo je priredil v tistem izložbenem oknu v Belgradu. + Včera)Sn]i »Naprej« priobčuje zanimiv članek o nadstrankarstvu »Sokola«. Pisec članka pravi med drugim: »Dovoljujem si prav na kratko podati svoje mnenje o tej organizaciji, ki jo po mojem mnenju smatram v večini za privesek demokratske stranke. V dokaz tega naj mi služi za enkrat ena sama enostavna okolnost, ki pa dovolj ilustrira značaj te organizacije. En sam pogled na deželo! Kdo tvori tam jedro sokolstva? V prvi vrsti uradništvo, par trgovskih pomočnikov, kak advokat ter peščica nezavednežev iz delavskih krogov, ki so Sokoli iz gole sebičnosti, ker se udajajo pritisku svojih naprednih gospodarjev. V mestu se pa rekrutira sokolstvo iz advokatov, dijakov, trgovskih pomočnikov, in in —: — vse takozvane napredne gospode! Kje ostane ljudstvo? Kje so noši žilavi kmečki in delavski fantje? Kje je naš delavski stan? In kdo so voditelji organizacije? Ali ne samo gospodje okoli demokratske stranke? Ali niso ravno načelniki sokolstva obenem vaditelji ali vsaj vodilni elementi in najhujši agitatorji meščanskih strank? Če pribijemo le ta moment, smo o njej že dovolj povedali« + L jug osi svobodomiselni srednješolski shod v Celju. Kakor smo že poročali, se je vršil v Celju 31. avgusta, 1. in 2. septembra shod jugoslovanskega svobodomiselnega srednješolskega dijaštva. Za shod so se vršile velike sijajne predpriprave. Pripravljenih je bilo 1000 prenočišč, nabralo se je 12.000 kron, tako da so imeli udeleženci zastonj hrano in stanovanje! Kljub temu in dasiravno so se udeležili shoda dijaki šestnajstih zavodov cele širne kraljevine SHS, je bilo udeležencev — dobro šteto — komaj okoli 200. V nedeljo dopoldne so bili sami pozdravni govori, med njimi celo govor celjskega gimnazijskega ravnatelja. Popoldne je bil izlet na Laško, kjer je bil sokolski tabor. V ponedeljek dopoldne so bili najprej na sporedu trije referati nakar se je razvila debata o vseh treh govorih. Poudarjali so zlasti kulturni napredek svobodomiselnega dijaštva (zato pa so zvali shod kulturni in ne strankarski). Med drugim je nekdo govoril o svobodnem mišljenju glede vere. Poudarjal je, da oni spoštujejo vsako vero, pač pa so proti onim osebam, takozvanim klerikalcem, ki hočejo vso oblast in veljavo zase. Ker so se shoda udeležili tudi nekateri socialnodemokratični dijaki iz Zagreba (bilo jih je okoli 15 s tremi dijakinjami), so bile debate zelo burne. Svobodo-miselci so poudarjali, da nočejo nika-kega strankarstva pri shodu, kar pa rdečim ni šlo v glavo. Vpili so po dvorani in niso hoteli nehati govoriti, ko je predsednik to zahteval. Pravili so, da so pristaši socialnodemokratične stranke; začeli so celo zabavljati na vlado. Zato je vladni zastopnik, ki je prisostvoval zborovanju, zahteval, da se debata takoj konča. Socialisti so tudi prečitali resolucijo, kjer zahtevajo med drugim odpravo latinščine, grščine, verouka in mature. Njihovih resolucij ostali svobodomiselci sploh niso vpoštevali. Popoldanskih referatov se socialno-demokratični dijaki niso smeli udeležiti. Popoldne se je govorilo o delu v organizaciji in njenem namenu. Prva točka slove: »Potom samo-izobrazbe na podlagi svobodnega mišljenja privaditi se samostojnemu delu in javnemu nastopanju.« Določila se jo članarina, sklenili so prirediti štirikrat na leto skupen shod itd. Zvečer je bila predstava »Volkašin«. V torek zjutraj jo predaval starosta celjskega »Sokola« in neki Srb o izobraževanju v organizaciji. Popoldne je bil izvoljen centralni odbor v Belgradu in 3 pododbori (v Celju za Slovenijo, za Varaždin in Zagreb, eden v Slavoniji, eden pa v Bosni). Nato so se prebrale resolucije. Bilo jih je 5 ali 6. V zadnji jo med drugim bilo sledeče: »... napovemo boj klerikalizmu in zahtevamo,Ma se cerkev loči od države ...« Resolucija je bila z veliko večino sprejeta in z velikim ploskanjem odobrena. Vendar so menda pozneje sklenili, da zadnje resolucije ne bodo objavili, dočim bodo druge resolucije in predavanja v posebni brošuri obelodanili. Zborovanje se je končalo z obhodom po mestu in s komerzom v Narodnem domu. Dnenmgt novica — Blejski dnevi se lahko nazivata 7. in 8. september ter predvečer ob blejskem jezeru. Rekord letošnjega brezprimemega truda menda v zgodovini vseh letovišč bo gotovo T. konjska dirka na Bledu ter otvoritev športnega pozorišča, kakoršnega. po svoji naravni legi lepšega in primernejšega ni najti širom sveta. Presrečen košček zemlje, naš Bled. Oblagrovan od narave, obla,-grovan od neštetih množic in ob tvoji obali zdaj delavci, ki stvarjajo danna-dan takorekoč iz nič dela za kakoršnih eno samo poteče drugodi doba let. Pridite torej se les učit, kaj vzmore krepka volja in požrtvovalnost.. Člov3k bi mislil, ko je čital v belograjski »Zastavi«, da je bil praznovan Petrov dan dne 15. julija v celi državi najsloves-nejše na Bledu, da je ta, po vojni tako oškodovani drobec svete naše domovine izčrpal svoje zadnje moči, da opozori ž njimi, še preden usahnejo čustva, ki tu bijejo v radosti, do pripadnosti k rešiteljem. Mogoče je kaj vplivalo, kajti mogočni bratje posetili so nas v takem številu, da se tega ni nadejal ni najsmelejši prerok. In dviga se zdaj mah na mah naš rajski milje-nec, širi, lepša in druži goste v brezštevilnih sestankih. Da pa učakamo že letos konjsko dirko v večjem obsegu, kdo bi se bil kaj takega nadejal. No, pa gospod Kenda ni le požrtvovalen, je tudi iznajdljiv. Prostor, ki ga je odobrila komisija iz Ljubljane, zgradila je pravzaprav narava sama, le iztakniti ga je bilo treba. Po stoletjih konjereje v naših krajih, pograbila je vešča roka po njem, in bila je srečna. Malone kroginkrog amfiteatralično obdana ravan, od Osojnice in železničnega pobočja, predstavlja lega dirkališča pravcati naravni stadij on, v katerem se bodo odigravali prihodnja leta vse vrste športi, zlasti nogomet, tenis, telovadba in zimski športi. Kakor kulise obdajajo pozorišče na severno stran pogled na Karavanke, jezero in otok. Posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane čez Jesenice k dirkam ob 9. uri zjutraj, se vrača pozno ponoči, okolu 11. ure, ter se ustavi tik nad športnim pozori-ščem. Tam bo pripravljeno vse za ličen sprejem in udobnosti gostov, popolna godba iz Kranja, skupine šampijonov za ježo in vožnjo, skupine narodnih noš in lovcev na mrzlokrvnih konjih, tota-lizater i dr. Opozarja se, da bo poseben prostor določen vozovom gledalcev, ki bodo sede hoteli motriti napore tekmecev. Duša dirke je podpolkovnik. Rav-nihar, ki se je tudi trudil za tehnično ureditev travnika in za obilico dragocenih daril. Prijave za tekme se zaključijo radi seznamka že v petek. Kasneje došle niso izključene od daril. Na predvečer v soboto v Zdraviškem domu Reunion. V nedeljo zvečer ravno tam razdelitev daril in venček. V ponedeljek nastop Sokola ter zvečer zaključna zabava. Voda v jezeru je še topla. Za prenočišča v skupnih ležiščih bo skrbljeno. Opozorimo še, da vozita razen posebnega vlaka preko Jesenic dne 7. in 8. t. m. tudi izvanredna nedeljska vlaka ob 4. uri 55 minut na Lesce in od tam avtobusi prometnega društva blejskega do jezera. Naj bi bila nedeljska uprizoritev za tako lepo uspelim vencem letošnjih prireditev, kakor so bile na jezeru: razsvetljava, serenada, plavalna tekma, regata na obali, sprejem srbskih maturantov, kolesarska dirka, in v hramu muz veliki reuni-joni, družabni večeri ter koncerti prve vrste, vreden zaključek, ki bi vzpodbudil podjetne domačine k smotrenemu delu za predpriprave k dalekosežnim načrtom za kulturen in gospodarski pokret v prihodnjem letu. — Pri dirkah na Bledu dne 7. t. tn. bo stava dovoljena (totalizater). Tudi to bo novo na Gorenjskem, — K peti točki tekme na Bledu Doživljajo se vse lovske skupino, Ha pridejo v sv opravah na malih konjih ali po več skupaj na vozovih. Želeti je da pridejo vse okoličanke v narodnih nošah, da bo utis na oddaljenejše odlične goste tembolj pester. Razsodbo pri narodnih nošah in odičenju konj je prevzel iz posebne prijaznosti gosp. prof Žmitek. — Dijaški transport v Prago se vsled raznih ovir še ni sestavil. Vsak, ki se hoče udeležiti — tudi oni, kateri se še ni javil — naj nemudoma pošlje 40 K kot zalogo za potni list in izvoznico za živila, obenem jasno in obvezno prijavo: ime, poklic, oziroma kaj študira, cilj vožnje in event. prošnjo na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani s priloženim ubožnim izpričeval om za polovični vozni listek na Dunaj. V prošnji za izvoznico naj se navede količine in te a živil (max. 20 kg). Izvoznice za tobak se ne bodo poskrbele, — Prijave prejema do 10. t. m. gč. Milena Pirčeva v Ljubljani, Cičaletova ulica 1. Do sedaj se je nrijavilo 29 oseb; ako torei vsak ugodi gornjim zahtevam, bo mogoče odpremiti transport 15. t. m. Dan in uro odhoda ce objavi 12. t. m. v časnikih. G. Z. tn dr. R. — Kranj. Lepo Kranisko pokopališče jc dobilo v torek 26. m. m. dva nova grobova. V enega «o položili 20 letno Marijo Čibašek, hčerko uglednega posestnika g. Čibpšek iz Gorenj pri Pfemskovem. Prijateljice '•>% dekliške Marijine družbe so jo v velikem Številu in z lepimi venci spremile na zadnji poti, v bolezni pa so jo zvesto obiskovale. Katoliški rodbini naše iskre, no so žal je! — Drugi grob pa je zakri! 30 letno, spomla di poročeno gospo Antonijo Rebolj, roj. Mihelič, gostilničarko v Kokr. predmestju (na Bekselnu). Celo mesto obžaluje zgodnjo rmrt blage pokojne, kar ie pokazal izredno številen pogreb. i N. p. v m.l — Iz R\isije je došla vest, da je umrl v vojnem ujetnišVin« posestnik iz Huj. Zapušča 6 nedoraslih otrok. Blag sps-mšn trpinu! — 24. avg. so pokopali gimnazijskega dijaka, koroškega legijonarja Košnika, sina goriškega prof. Košnika, bi-vajočega v ruskem ujetništvu. Umrl je na griži, ki se pojavlja v okolici Kranja. Hudo prizadeti družini naše sožalje! — Kranj, Osnoval se je odbor za pozidavo razvaline cerkvice na Šmarjetni gori. Upati se sme, da bosta mesto Kranj in župnija Šmartin tekmovala pri tem podjetju, čigar izpeljava bi biLa obema v čast in korist. Posebno bi bilo ustreženo s prostovoljnim dovažanjem materijala. — Na Šmarjetni gori nad Kranjem so te dni otvorili novo urejeni hotel Bellevue. V ta namen se je osnoval posebni konzorcij kranjskih meščanov. Radi izredno lepega razgleda, ki ga nudi ta gora preko vse Gorenjske, je upati, da bodo hotel po-sečali prav mnogi izletniki. — Pevski krožek »Kropa« priredi na »Mali Šmaren«, 8. t. m. ob pol3. uri popoldne cerkven koncert pri »Kapelici« v Kropi. Na sporedu so skladbe za orgije, orgije in gosli, mešani zbor a cappelle in mešani zbor z orgijami. — Vstopnina 1 K. — Prijatelji lepe glasbe, odzovite se! — Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri poštnem uradu Murska Sobota, Beltinci in Prošenjakovci. Dosedaj so se zgradile v Prekmurju sledeče telefonske zveze: 1. telefonski vod od Radgone čez Mursko Soboto do Beltincev. 2. telefonski vod od Murske Sobote do Proše-njakovcev. V vodu od Radgone do Beltincev sta se otvorili dne 31. avgusta t. 1. telefonski centrali z javno govorilnico v Murski Soboti in Beltincih za krajevni in medkrajevni telefonski promet. V vodu od Murske Sobote do Prošenjakovcev se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v Prošenjakovcih za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Nova slovenska tovarna za izdelovanje kemično-tehničnih predmetov v Tacnu. Opozarjamo na današnji inserat razpisa gradbenih del za tovarno tvrdke I. K e b e r v Tacnu pri Ljubljani. Gornja tvrdka, ki je do sedaj pri nas dobro poznana kot izdelovalka čistil za usnje in drugih izdelkov, bo svoje podjetje znatno razširila in povečala. Gradbena dela se oddajo v popolnoma svobodni konkurenci. Tozadevni načrti in ponudni materijai je podjetnikom na razpolago v tehnični pisarni ing, Dragotina Gustinčiča v Ljubljani. UubHanskd novice. lj Hermann Wendel, bivši član nemške skupščine in nemški komisar za denarne zadeve v Frankfurtu, se mudi te dni v Ljubljani in je snoči obiskal tudi naše uredništvo, da se informira o slovenskih razmerah. G. Wendel je znan po svojih dosedanjih publikacijah o Jugoslovanih, ki so se vedno odlikovale po poznavanju razmer in objektivni sodbi. Iz Ljubljane odhaja jutri v Zagreb in Belgrad. lj Gospodarski sestanek v šiški! Člani in prijatelji naše konsumne organizacije se vabijo na razgovor, ki se vrši v Šiški št. 1 v nedeljo 7. t. m. po deveti maši v novi pe-kariji. nasproti pivovarne Reininghaus. lj Glasbena Matica. Vabimo vse Slovence in Slovenke, da pristopijo kot člani h »Glabeni Matici«. Celoletna članarina znaša K 12. Kulturna in narodna dolžnost vsakega Slovenca je, da postane član »Glasbene Matice«, posebno v tem času, ko se je pod njenim okriljem ustanovil Slov, konservatorij. lj Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« sc vrši v petek 5. t. m. ob 20, uri v dvorani filharmoničnega društva. Prosim polnoštevilno in točno! — Za odbor dr. Karlin. lj Ljubljanska garnizijska godba. V nedeljo, 7, t. m. ob pol 12. uri promenadni koncert v »Zvezdi«. Spored: 1.) Mozart: ouvertura k operi »Don Juan«, — 2.) Bi« zel; Intermezzo iz suite »L'arlesienne«. 3.) Nedbal: valček iz operete »Poljska kric, 4.) Gervais: »Lepa naša domovina«, zbirka naših napevov. lj Zadruga krojačev ponovno poziva, naj se v najkrajšem času priglase vsi. ki se hočejo podvreči pomočniški preiskušnji; zadnji čas je do 10. septembra 1919 v pisarni, Gosposka ulica št. 5. ITALIJANSKE ČETE ZAPUŠČAJO REKO. LDU Reka, 3. septembra. Poveljnik zavezniške komisije na Reki, general Gra-zioli, je izročil predvčerajšnjim upravne posle v reke svojega naslednika. Nadaljnjega odhoda italijanskih čet pričakujejo te dni. LDU Reka, 4. septembra. Reški italijanski Čonsiglio Nazionale bo obtožen radi vseh dogodkov, ki so se vršili na Reki za njegove vlade. Izvedla sc bo tudi stroga preiskava glede blaga, ki ga je Čonsiglio Nazionale našel in prevzel po italijanski okupaciji mesta, LDU Reka, 4. septembra. Takoj, ko se je izvedelo, da bo reški italijanski Čonsiglio Nazionale stavljen pred sodišče, so nekateri člani pobegnili, med njimi upravitelj tovarne za tobak Stiglich in minister za pošto Rubinich. LDU Reka, 4. septembra. Ko se je predsinočnjem izvedelo, da je vrhovni za. vezniški svet sklenil razpustiti reški prostovoljski bataljon »Sursum corda«, je množica napadla 2 angleška vojaka. Angleška straža, ki je bila v bližini ju je komaj rešila. Angleži so alarmirali svoj od-delek, ki se je zbral in pripeljal s seboj strojnice, DEMOKRATSKA ZAJEDNICA. LDU Zagreb, 3. septembra. »Obzor« poroča iz Belgrada: Jutri se vrši seja Demokratske zajednice, na kateri se bo razpravljalo o političnem položaju, kakor do-znavamo, se zlasti srbijanski člani Demokratske zajednice za sodelovanje z Narodnim klubom, odklanjajo pa vsako kooperacijo z radikalci. PRIBIČEVIČ OBOLEL LDU Zagreb, 3. septembra. Kakor javlja »Obzor« iz Belgrada, je minister Pribičevič obolel, tako da sploh ne more zapustiti hiše. KOMUNISTIČNA ZAROTA V OSJEKU. LDU Osjek, 3. septembra. Pred par dnevi se je osješki policiji posrečilo odkriti novo komunistično zaroto. Vse niti vodijo do nekakšne domobranske vojašnice. V zaroto je zapleteno kakih 60 oseb, večinoma podčastnikov bivše avstroogrske vojske. Dokazano je, da se jc s pomočjo madžarskih železničarjev utihotapilo več strojnic in pol milijona denarja v svrho agitacije. Zarota jc bila pravočasno odkrita in krivci izročeni rokam pravice. USTAVLJEN BLAGOVNI PROMET. LDU Osjek, 3. septembra. Na progi Osjek—Dalj—Gomboš in na progah Vin-kovci—Zemun ter Vinkovci—Sisak je ustavljen blagovni promet. Sprejemajo se le brzovozne pošiljke do 200 kg in živo blago. lice. V soboto, dne 6. septembra 1919 prično v dramskem gledališču redne predstave. Sezona se otvori z dramo Le-onida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki še ni bila vprizorjena na nobenem Jugoslovanskem gledališču. Svojo prvotno namero, otvoriti sezono s Cankarjevimi »Hlapci«, je moralo vodstvo dramskega gledališča iz tehničnih ozirov opustiti. Premiera »Hlapcev« bo šele okolo 20. t. m. Drama »Dnevi našega življenja« se vrši v Moskvi in slika življenje, trpljenje in ljubezen ruskih dijakov Moskovske univerze. Režijo vodi gospod Josip Šest, ki je bil za časa svojega bivanja v Ruc režiser Ruskega gledališča v Rjazani' nedeljo, dne 7. t. m. se bo predstavil lj l anskemu občinstvu njega tako dolgo po. o.šani ljubljenec gospod Ignacij Borštnik. Igral bo ritmojstra v Strindbergovi žaloigri »Oče«. Narodno gledališče je pridobilo z njim resničnega umetnika in najboljšega slovenskega igralca, dramatični odsek konserva-torija, ki se bo po vzorni iniciativi gospoda ravnatelja Mateja Hubada letos kone-čno otvoril, pa prepotrebnega učitelja umetniškega naraščaja... S tem so se zjasnile perspektive v bodočnost, — nc bomo več presajali, rastlo bo pri nas doma! V ponedeljek 8. t. m. — komedija angleškega pisatelja Knoblaucha »Favn« v režiji našega novega režiserja-učitelja gospoda Jakova Osipovič-Šuvalova. Gospod Osipovič-Šuvalov je režiser in igralec Pe-trogradske šole. V Srbiji kjer je dalje časa deloval na Narodnem gledališču v Beogradu je njegovo ime široko znano. V Zagrebu se je proslavil lani s svojo originalno režijo Čehovega »Strička Vanje , katerega bomo letos videli tudi na našem odru. Vse tri predstave bodo izven abonementa. V torek bo gledališče zaprto, v 6redo prično redne abonement predstave. Za prihodnji teden se pripravlja pod režijo gospoda Danila otroška igra z godbo in baletom »Snegulčica in škratje«. Pr ©sveta. pr Delo pevskega zbora »Gl. Matice« (v prihodnji seziji. Kakor čujemo od ravnatelja g. M. Hubada bo imel pevski zbor študirati v prihodnji seziji mnogo zanimivih novosti. Izvajati bo treba: Premrl: Jugoslovanska himna; Ravnik: Ženjica; Pav-čič: Če rdeče rože zapade sneg (posvečeno pevskemu zboru Gl. Matice in njega koncertnemu vodji); Premrl: Solnčna pesem sv. Frančiška ( z orkestrom); Adamič :Bela breza se zdramila, Ecce dolor; Lajovic: Črna lutnja; Pomladni spev; Adamič: Pusto je; dalje novi, še nepoznani ru-koveti srbskih narodnih pesmi; več hrvatskih in mnogo drugih skladb iz slovenske, hrvaške, sibske, češke in poljske glasbene literature Vsi naši ljubi znanci stari in no-ivi pevci na krov! Poveljnik naše čete čaka. Priglasi naj vsak svoj pristop odboru pev. zbora Gl. Matice kar po dopisnici še do 15. septembra, da sestavimo mogočen zbor za nastop izven Slovenije in začnemo takoj z delom! Pevski pozdrav! Cerkveni vestnik. c Duhovne vaje za kongregacijo slovenskih učiteljic bodo od 10. do vštevši 14, septembra v Alojzijevišču v Ljubljani. Začetek dne 10. septembra ob pol 7. uri zvečer. Udeležiti se jih morajo tudi učiteljice, ki niso v kongragaciji. c Anketa za sestavo zakonov o pravoslavnih cerkvenih oblasteh, ki zboruje v Belgradu, je sprejela načrt za volitev pa-trijarha. Vestnik S. EC. S. Z. * V Dobrepoljah priredi na Mali Šmaren, dne 8. t. m. Kat. slov. izobraževalno društvo s Krke narodno igro »Domen«. Bratsko društvo, ki priredi gostovanje, pozdravljamo že danes in vabimo k obilni udeležbi tudi kulturne delavce iz sosednjih župnij v svrho medsebojnega spoznanja. — Cene vstopnicam: Sedeži I. vrste 4 K, II. 3 K, III. 2 K, stojišče 1 K. Dobivajo se v predprodaji pri g. Slavku Schweigerju na Vidmu ter pred predstavo. Dijaški vestnik. d Znižana vožnja na državnih železnicah, Ministrstvo saobračaja v Beogradu je s svojim odlokom št. 9848/19. od 23. julija 1919 ugodilo prošnji »Slovenske dijaške zveze« za 3/4 popust pri voznih cenah na vseh progah državnih železnic v Jugoslaviji. Pravico imajo vsi visokošolci in srednješolci, ki so včlanjeni potom krajevnih podružnic in pododborov pri »Slov. dijaški zvezi«. Da dobi to ugodnost, mora vsakdo s posebno prošnjo prositi na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani (oziroma za Banovino) v Zagrebu, kateri priloži člansko izkaznico »Slov. dijaške zveze« s fotografijo lastnika. Vsako ravnateljstvo da dovoljenje samo za proge v svojem področju. — Pripominjamo, da velja 8/« popust samo v šolskih počitnicah v svrho spoznavanja našega naroda in njegovih običajev. Natančnejša navodila na podružnice in organizacije slede. — Tajništvo S. D. Z., Ljubljana, Ljudski dom. d Na Krekovem taboru v Komendi je prejela Slov. Dij. Zveza »kot avantgarda slovenskega naroda, nositeljica idej dr. Janeza Ev. Kreka« krasen šopek s slovenskim trakom. V imenu SDZ se je zahvalil phil. Ljubo Zupan. VESTNI 9WP ORLOVSKE ZVEZE Vrhniško okrožje Orlov priredi dne 7. septembra 1919 javno telovadbo v Horjulu. Popoldne ob 1 uri sprejem in pozdrav bratskih odsekov. Ob pol 2. litanije. Ob pol 3. javna telovadba: a) članske vaje, b) vaje s palicali, c) proste vaje Orlic, č) vaditeljske proste vaje, d) naraščajske proste vaje, e) vaje Orlic s šerpaiui, f) orodna telovadba g. skupine. Po javni telovadbi ljudska veselica s srečolovom, petjem, godbo, šaljivo pošto in dražbo. Pri prireditvi sodeluje društvena godba iz Višnjegore. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. V nedeljo vsi v Horjul! Bratje! Svobodomiselstvo se približuje; njegovi začetki so že tu. Organizi-rajmo vse svoje sile, da dvignemo lepoto naše ideje preko tega. Naše orožne vaje s o takorekoč naši letošnji tabori. Skupnost disciplina in srčna navdušenost je iz nas v tem kratkem času napravila močno, ne-prod^ mo falango. Naše letošnje manifestacije so priča. — Tudi nedeljski veliki tabor v Trbovljah moramo povzdigniti. Tu so tla za protiverske ideje, nešteto njih bo zašlo v versko temo. Naj priča naš g'as tem in vsem, da je le v »krščanski organizaciji« bodočnost. Pomagajmo in rešimo, kar se rešiti še da. Naj bo naš trden sklep: v nedeljo vsi v Trbovlje na tabor — da zmagamo! Seja predsedstva O. Z. se je vršila v torek, 2. septembra ob navzočnosti br. zastopstva iz Hrvaške in zastopnice čeških Orlic sestre Julije Nečasove. Seja je trajala do polnoči in se je obravravalo več važnih načelnih vprašanj v O, Zvezi, zaenkrat se je Orlovski tabor v Dobrlavasi preložil na 28, september 1919, Glede de-janjsfcih napadov na člane orlovske organizacije se izda na odseke poziv za na-biranie materijala, ravnotako glede ravnanja z OrK-vojaki. Rešilo se je vprašanje vaditeljskih tečajev na Koroškem in Mariboru. Mariborski se vrši v dnevih od 14.—16. septembra. Aorovizaclla. a Nasoljeno prešičevo meso, pridobljeno pri amerikanskem špehu, se bo prodajalo v soboto zjutraj na prosti stojnici po 10 K za kilogram. a Prodaja užigalic. Užigalice tvrdke Perdan se bodo prodajale po sledečem redu; Na vsak odrezek št. 2 sladkornih izkaznic se dobi 7 škatljic užigalic. Škatljica užigalic stane 30 vin. in se dobe v sledečih trgovinah: v I. okraju: Na sladkorne izkaznice štv, 1, 2, 4, in 7 pri Ojstrižu, na štv, 3, 8, in 9 pri Ravhekarju, na štv, 5 in 6 pri Zirkelbachu na štv, 10 in 129 pri Perdanu; v II, okraju: na štv. 11 in 26 pri Trdini, na štv: 12 in 13 pri Zorcu, na štv.: 14, 15, 16 in 21 pri Severju; 17, 18, 19, 20, 27 in 73 pri Košaku, 22, 23, in 24 pri Tavčarju; v III, okraju: na štev. 28 in 34 pri Steinerju, na štv. 25, 29, 30, 31, 32, 38, 39, 40 in 41 pri SokliČu; na štv, 33, 35, 36, in 37 pri Vrtačniku; v IV. okraju: na štv. 42, 44 in 46 pri Medici, na štev. 43 in 45 pri Tavčarju, na štev. 47 pri Jemecu na, št. 48, 49 in 50 pri Eibertu; v V. okraju: na štev, 51 in 53 pri Khamu, 52 in 54 pri Štancer-ju, 55 in 56 kri Krivicu, 57, 60 in 64 pri Sarku, 58 in 59 pri Zorcu, 61 pri Lehner-tu, 62 in 63 pri Svetliču; v VI. okraju: na štev. 65 in 69 pri Češnovarju, na štv. 66 pri Jeršetu, 67 in 68 pri Omanu, 70 in 71 pri Tomaž Mencingerju, na št. 72, 74 in 95 pri Anton Mencingerju; v VIL okraju: na štev. 75 do 93 pri J. Perdanu, Vodniko» trg; v VIII. okraju: na štev. 94 in 97 pri Sušniku, 96 in 99 pri Zormanu, 98, 100 in 101 pri Šarabonu, Martinova cesta, 102, 103, 104 in 107 pri Zoriču, 105, 106, 108 in 109 pri Šarabonu, Zaloška c.; v IX. okraju: na štev. 110, 112 in 114 pri Češnovarju; 111 in 114 pri Marenčetu; v X. okraju: na štev. 115 do 128 in 130 do 136 pri Perdanu Vodnikov trg. a Aprovizacija južne železnice v Ljubljani, oddaja svojim odjemalcem sledeče: »Santos« kava kg, a 38 K, »Jamaica« kava kg a 40 K, krompir kg po 90 v, riž kg po 13;20 K, namizno olje liter K 24 in K 26._ Našla se je v sredo v bližini magistrata vsota denarja, dobi se Pred škofijo št 18, II, nadstropje. DSvegaa' mesarskega pomočnika Be takoj sprejme. — Kje pove uprava ^Slovenca" pod St. 5215._ nji ab se sprejme na stanovanje in Uljim hrano na Celovški cesti št. 66, L nadstr. levo, Sp. Šiška. ___——■—— Clrlariičfrl v Ljubljani, ako mogoče v jMuulolK sredini mesta, se išče. Ponudbe pod O. D. 5204 na upravo lista. DMlIa CD' 1 kurljiva kopalna banja, tma JU. gramofon z 20 ploščami, kakor tudi nekaj miz. Rimska cesta štev. 10. II. nadstr. desno. Pri ravnateljstvu k. državnih železnic v Ljubljani je razpisana Urarskega pomočnika zT0°i£r°. jenega sprejmem proti dobri plači takoj event stanovanje v hiši. RAVNIKAR IVAN, Sv. Petra cesta štv. 44. ia z vrlomse proda-Nasl0,r pove pod štev. 5212. upravništvo .Slovenca' tudi one, ki vzamejo delo u, dom sprejme, s plačo 1. razreda krojaška tvrdka K. Pučnik, Sodna ul. 3. Krojaške pomočnike lnrienft sienoplinia SS^ Išče mesta. Naslov pod »Stenografinja« na upravnišvo »Slovenca«. Mizarska obširna delavnica kompletnim orodjem za 8 delavcev se da v najem. Kje pove uprava pod št. 5225. Ctannuanin 8 brano se išče za dija-JIDUUVDUJC kinjo. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod št. 5182. za zdravstveni okra) Trebnie z letnim honorarjem po K 600-— in voznim pavšalom po K 90-— na leto. Rok za vlaganje prošenj: do 1B. septembra 1919. — Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo, v Ljubljani. ITnni CD vsako množino vžigalne vr-nU|Jl Ob vice (Zunderspagat) po najvišji ceni. Proda se istotam dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Trslje (Me) nova ulica št. 11. se dobi v vsaki množini Ljubljana, Jera- I ZOBNI ZDRAVNIK LJUBLJANA, STARI TRG 2 : zopet ordinira: Dober pisalni stroj sa proda. Za ogledati Jurčičev trg 3, IL nadstropje vrata štev. 3. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Gakoj se sprejme nekai ratnašalk Oglasiti se ie v upravi Slovenca. tm Dobro idoča gostilna se išče v najem v lepem kraju v Sloveniji. Ponudbe prosim pod šifro ,Lep kraj' poštno ležeče Trušnje-Velikovec. Naročajte »Slovenca"! l/arilllinia k otrokom, zanesljiva, iz-lUluulUJu vežbana, se sprejme proti dobri brani in visoki plači. Ponudbe nasloviti na F. Čuden, Sin, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Dnnillim sam0 gostilničarjem in tr-rUUUUlul govcem šlivovUo, rnm bri-njavec, prietni konjak v najbolji kakovosti. VILJEM SPITZEH, Ljubljana, Kolizej. 2 KONJA srednje teže, 8—10 let stara, se takoj prodasta. Več se poizve pri Ignaciju Muri, Jezersko nad Kranjem, pri Železni Kaplji. Kupujem po najvišji dnevni ceni lepo volno od živih ovac. Mihael Omahen, Višnjagora. francoskega izvora za dežne plašče je ravnokar došlo. A. & E. Skaberne. Restavracija Bellevue na Smarjetni gori pri Kranju ie o tvor jen a. se vrši v soboto dne 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v skladišču „Balkantt Ljubljana, Dunajska c. 33. GOSPODARSKA ZVEZA VUUBUANI priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno Večje podjetje išče proti taKojšnemu nastopu za podrnžnleo ▼ Maribora, Pogoji: trgovska naobrazba in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima starejša moč špecerijske stroke bivajoč v Mariboru. Ponudbe pod »Podružnica Mar bore 5190 na upravništvo lista. radbenih de! tovarne za kemično tehnične izdelke tvrdke . Keber v Tacnu, ki obstoje Iz zgradbe enonadstropnega poslopja z podzemljem na stavni površini 230 m*, vsebujočega: veliko delavnico za kemično tehnične predmete, laboratorija, skladišča za gotove izdelke, delavnice za zaboje, ekspe. (lita, pisarne, stanovanja za delovodja, remize za vozove, hleva dveh man-sardnih prostorov in kleti. Tozadevne ponudbe je vložiti do 20. septembra 10. ure dopoldne v tehnični pisarni ing. Dragotina Gnstinčiča v Ljubljani, Miklošičeva cesia 18, ob kateri uri bo otvoritev ofert v navzočnosti ponudnikov. Pripomočke za ponudbe se dobe pri ing. Dragotinu Gustinčiču. Prvovrstna vozna kolesa plašče, cevi SU. ter in vsa zraven spadajoča dela priporoča I6N. TOK špeoljalna trgovina s šivalnimi ■troji in koleal Ljubljana. Sodna nllca 7. osobito: 10%, staro ogrsko, letnik 1917 12 % ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice Vršac-Belacrkva; 10% banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. Ji&va Ga Čokolada J