Nihče nas ni vprašal...
Novi stanovalci, ki se naselijo v čedne bloke in stolpnice, pravzaprav pridejo v »sosesko na ključ«: vse je zgrajeno, ureje-ne so zelenice (ali pa še bodo), zgrajene so trgovine (ali pa še bodo) in predvidene so tudi lokacije za novo šolo, vrtec. Skratka, če z eno besedo privlečemo na dan bistvo problema: o tem, kakšna bo podoba neke soseske, kje bo stalo kakšno drevo, kje se bodo igrali otroci, kje bodo garaže — od-ločajo ljudje, ki ne bodo nikoli stanovali v novi betonski vasi. Ali, če smo še določ-nejši — stanovalci novih sosesk nimajo prav nikakršnega vpliva na to, kakšno po-dobo bo imelo njihovo novo življenjsko okolje.
Ceprav nastane zaradi te (sicer žalostne) resnice nemalokrat huda kri (zaradi vzgoj-ne posvetovalnice v soseski 6, na primer) pa se moramo verjetno sprijazniti z njo. Težko bi bilo namreč dobiti vse bodoče prebivalce novega naselja ter jih povpraša-ti za mnenja in predloge ... Ees pa je tudi nekaj drugega: urbanisti in upravni orga-ni se kljub temu ne bi smeli tako vehe-mentno sklicevati na potrjene zazidalne načrte in se tako togo držati skic, ki so jih potrdiii vsi drugi, le stanovalci novih so-sesk ne. Lahko je priti med ljudi, jim po-moliti pod nos urbanistične papirje ter pre-orati zelenico, težko pa je tem ljudem po-tem razložiti, zakaj oni ob vsem tem ne smejo niti pisniti...
Dobro, pustimo zdaj to plat problema in si oglejmo nekaj drugega. Urbanisti :nam-reč od časa do časa vendarle sestopijo s svojih piedestalov in pridejo (z dobrimi na-meni) tudi v krajevno skupnost, da bi se s krajani dogovorili, kakšna naj bo gradnja v bodoče. Takrat imajo občani vendarle možnost, da pomagajo (kolikor se še da) ob-likovati svoje življenjsko okolje in človek bi pričakoval (glede na vso hudo kri v pri-merih, ko pride do konfliktov), da bo dvo-rana nabito polna. Vidite, pa ni. Ko so, re-cimo zadnjič na občini razpravljali o tem, kje naj bi tekla obvozna cesta, so urbanisti prepričevali le drug drugega, saj iz priza-dete krajevne skupnosti ni bilo niti enega delegata, kaj šele »navadnih« občanov.
S tem pa se zgradba argumentov, ki jih na zborih občanov in na raznih drugih se-stankih velikokrat sestavljajo, bliskovito podre. Citiranje ustave se v takšnem pri-meru prelevi v golo kritikarstvo. In vse to zgolj zaradi tega, ker nekateri v naglici spregledajo, da ustava govori tudi o dolž-nostih...