ST. 62. V CELJU, TOREK 17. JUNE J A 1919 LETO I. lefeoJö»- Ceiiati Zaceloleto3$K, 2a jpti] icta 18 Uron, za čctrt Ida 9 K, za 1 mcsec 3 kr«ne. Ponnmoxna AtevtS&..a Q&ana 40 wgtiarjew. Na pijmsne iiaročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Narcčniki naj pošiljajo naročnin« po psätni nakaznici. Reklamacije fllede lista so poštnine proste. Ne- franklrani depisi se ne sprejemaj«. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. r' ' ' 3 IhH iHKH HHH WKT-^j '• ." ¦") ¦^^9 UHB B^^H B^^^H ^^^B _^^^^^^V fl^^^^^^K Uradniötvo L« upraimištvo s« naVisja v Zvczni tiskiirui v Celiu, Strossmajerjeva ulieaöt. 3. Ogh*3i .se računaj« po~p«rabljen»w prestoru in siccr: za navadne oglase p» 30 v »4 1 mm, za pcslana, tta- »arrfla občnih zborev, naznanila • swrtf, rahvale Hi. 50 v «4 1 mm, za rokiaane notice med tckstom 2 K od Trete, Mall ojlasi (največ 4 vrsfce) 4 K. Pri večkratalh ebjavah pepust. Holrapiai se nt vrtčajo. Teles«« ». 66. 1ZDAJA IN TBS&A ZVEZG1A TISKARNA V CELJU. BQQ 0DG0V0RNI UREDB1BK VEKOSLAV SPINDLER. Od madžarsklh boljševikov na 8mrt obsojeni župnik Klekl v Prekmurju use!. Ljutomer, 12. jun. Preganjanje prekmurskih Slovencev s strani madžar- skih boljševikov se nadaljuje. Bivšega urednika ,.Novin", vpokojenega župnika Klekla, so obsodili na smrt, pa jim je use!. Skrival se je teden dni pri pri- jateljih. Končno se mu je posrečilo uteči preko Mure. Njegovo mater so strašno pretepali. Italijani zasedli železnico Trbiž- Beljak-Št. Vid. Trst, 13. jun. Italijanski listi po- ročajo, da je italijanski min. predsednik Orlando brzojavil vrhovnemu povelj- stvu, da se je odredila na podlagi do- govora v svetu četvorice zasedba 2e- lezniške proge Trbiž-Beljak-Št. Vid, da se zajamči njen obrat. Udeistvitev za- sedbe se je pričela danes zjutraj. Itali- janski listi zahtevajo še zasedbo proge Trbiž-Celovec-Maribor. Celovško kotlino zasedejo cen- tralne cete? Dunaj, dne 13. junija. Iz krogov ententne komisije poročajo, da riame- rava zasesti celovško kotlino ententa s svojimi četami, dokler se konečno ne določi njena pripadnost. Protest Slovencev v Špilju. Špilje, 12. juu. Dne 10. tm. so se zbrali zaupniki iz občin Špilje, Ra- $ane in Klanjec ter so sklenili odločen protest proti temu, da se te po večini slovenske občine priklopijo Nemški Avstriji. V Špilju je 65, v Račanah 70 » in v Klanjcu 75% slovenskega preb:- valstva. Gospodarsko so ti kraji na- vezani na Jugoslavijo. Skoro vsak po- sestnik ima vinograde v Slov. Goricah. Zadružno zborovanje v Beoyradu. LDU. Beograd, 14. jun. Danes dopoldne se je sestalo 35 zastopnikov 11 jugoslovanskih zadružnih central. Zborovanje je otvoril Sima Lozanič, predsednik „Glavne zveze poljedelskih central". V svojem pozdravnem govoru je povdarjal velike cilje, zbog katerih se snuje glavna zadružna zveza. Pred- stavil je zborovalcem ministre dr. Po- ljaka, Šefkija, Gluhiča in dr. Kramerja, zahvalivši se jim na posetu. Nato je minister Gluhič obširno govoril o na- logah zadružništva in dolžnosti države do poljedelstva. Minister je omenil, da je zadružništvo največ pripomoglo do osvobojenja in ujedinjenja našcga na- roda, toda sorazmerno je tudi največ trpelo. Zato zasluži, da ga država pod- pira. Skupščina je nato izbrala 6 de- legatov, da pozdravijo prestolonasled- nika, pod cigar vodstvom je bilo izvr- šeno osvobojenje, kr omogoča ujedi- njenje jugoslovanskega zadružništva v vsi svobodni državi. — Zborovalci so soglasno odobrili zadružni pravilnik. Popoldne je bila izvoljena uprava, nadzorstvo in razni odseki in ukre- njeno vse potrebno, da glavna zveza lahko začne čimprej z rednim delo- vanjem. Zborovanju so prisostvovali mnogi odlični prijatelji in gostje. Jutri se priCne zadružni kongres, ki bo pre- tresoval važna pridobitvena in dru- štvena vpraSanja. Boji na Slovaškem. Praga, 13. jun. Boji na vrej slo- vaški fronti se nadaljujejo. Sovražnik je zbral nove sile in skuša zadržati naš pohod. Zasedli smo več novih krajev. Nov Wilsonov predlog glede Reke in Dalmacije. Trst, 13. junija. Glasom poročil italijanskih listov je Wilson predložil glede ureditve jadranskega vprašanja nov predlog: 1. Meje svobodne države Reke se razširijo na zapad tako, da obsegajo Volosko in črto Julijskih Alp z Učko. 2. Otoka Cres in Krk pripa- deta reški državi. 3. Plebiscit v reški državi se ima izvesti v 5 letih celotno za vso državo in nerazpredeljeno. 4. Di- rektorij reške države ne bo imel itali- janske večine. 5. Zader postane svo- bodna država pod zaščito in upravo Zveze narodov z diplomatskim zastop-, stvom Italije. 6. Otok Lošinj in ne- kateri otoki nasproti Zadru in Šibeniku (tudi Vis in Lastovo) se izroče Haliji 7. Ostali otoki in vsa Dalmacija razen Zadra se izroče Jugoslaviji. — Itali- janska delcgacija je te predloge od- klonila. Oderuštva reši nas, o Gospod! (Dopis iz prebivalstva.) Približujemo se dobi. trustov in kartelov. Kakor vse kaže, utegne veliki kapital vso blagodejno kontrolo širokih ljudskih mas, ki se nam je ob ustvar- jenju naše nove države obetala, ter brez katere ne bo napredka v smislu ugodnejše preskrbe prebivalstva, izlo- Čiti. Kapital dela danes z vso paro. Njegovi zaupniki se pehajo po vseh pisarnah, pritiskajo kljuko za kljuko, zasedajo merodajna mesta, ter ne ob- stanejo niti pred ministrskimi vrati. Kako bi bilo pač inače mogoče, da se podeli velikim mlinarjem izključna pravica do nakupa žita in da se cene moki, katere so — mimogrede rečeno, — že danes tako strašno visoke, da niso v nikakem razmerju s plačami — recimo — državnih uradnikov, še zvišajo? In kako bi bilo tudi mogoče, da se dovoli velikim mlinarjem 32 K mlevnine za 100 kg, dočim mora mali mlinar glasom naredbe Narodne vlade mleti isto količino istega žita po 6 K. Združevanjc kapitalistov, bodisi pod tern ali drugim imenom, se po- javljajo kakor gobe po dežju. Da so č>rtni takih udruženi po veliki večini vojui dobičkarji, pač menda ni treba posebej naglašati. Široke ljudske mase, katere so med vojno vsled brezobzir- nosti in brezčutnosti mogotcev mnogo stradale in so morale pretrpeti in do dna preskusiti vse vojne grozote do najhujšega izčrpljenja, dočim so si oderuhi zbirali zaklade ter jih kupičili in gromadili, te mase že danes nimajo nikakega upliva v naši vladi. A kaj šele bo, ko se bo kapitalizem utrdil in bo „dobro" ljudstvo s krščanskim plaščem pozabljivosti zagrnilo pretek- lost takih ljudi? Tedaj bo čas, da se bo ljudstvo — v prvi vrsti uradništvo Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albarija. (Dalje.) Ob štirih zjutraj se odpejlem s slugo nazaj po progi z motorno trezino do Papriali. Od tarn čez Skumbi na kolodvor konjske železnice. Do tu so vlačili vozove motorji, od sedaj naprej do Sušice-Kadjut konjska železnica. Opoldne smo bili v Sušici ob reki De- voli. Opulentno kosilo: pečeno jagnje s cmoki. Dobil serri dvoje oslov za prtljago in mahnil sem jo sam, brez karte v kraje, kjer sploh ni potov, sploh ničesar, niti toliko, da bi svojo jezo zvalil nanj. Vedel sem le, da moram ob De- voliju naprej. Ker so bregovi strmi in pota ni bilo, sva jo mahnila kar po široki strugi. Le po sredi se je vil pas čiste gorske vode, vsa druga struga je bila prazna, pripravljena, da sprejme divje zimsko vodovje. Od obeh bregov je odžarjala vročina; kuhala sva se po strugi. Govorila nisva, vsak je hodil s svojimi mislimi. Le voda je šumela in tu pa tarn je Michta prisolil lenemu oslu z gorjačo mastno po suhem bedru, da me je zaskelelo v duši. Naproti nama pride krdelo Alban- cev, do deset jih je bilo. Imeli so puške in pase okoli trebuha polne z naboji. Uboga para, sedaj nas bodol Spomnil sem se vsega, kar sem ilišal o njih grozodejstvih. Recimo, da sem odločno pograbil za ročaj pištole — ampak pre- pričan sem bil takoj, da bi mi bil vsak spopad skrajno neljubl Majka, kaj bo? Albanci so se približevali in že sva videla obraze. Pogledali so naju v srečanju, položili roke najprej na srce in potem na čelo: tunja tjeta se je gla- sil pozdrav in mimo so bili. Jaz pa sem hvaležno popustil ročaj svoje pistole. Sicer sva malokaj živega srečala. Tu pa tarn se je pomikala mimo naju po strugi kolona mršavih in do skraj- nosti izmučenih mul. Na njih hrbtu je jezdi! veličastni Simeon. Sicer mučna tihota. Čudne vrste vodnih ptic roparic so obkrožale Devoli. Prežale so na ribe in mlade želve. Želv tu kar gomazi. Najrazličnejše velikosti so: od velikosti pletarja do golobjega jajca. Ob poti sedita dva Dalmatinca in kuhata v svo- jih cinastih skodelicah. Morda črno kavo? Vročina je velika in studenca nikjer. Željno ju vprašam, kaj da pri- pravljata. „Želvino juho, gospod" in me povabita. Dostikrat sem slišal o dobroti te juhe in mnogokrat sem v dunajskih hotelih čital o njej na jedilnem listu. Pa se nisem nikdar odločil za njo, ker se mi do vseh teh stvarij: oštrig in polžev in želv gnusi. Sedaj je pa drug položaj. Žejen sem in izbire nil „Daj mi žlico!" Izza škornja je potegnil žlico, jo z umazano roko parkrat posmegnil in mi jo ponudil. Drugi pa je odstavil od ognja vrelo juho. To je bil okusl Ne vem, kako bi ga definiral; saj občutke definirati itak ni mogoče. Da se jih k večjemu opi- sati. Odložil sem žlico in pljunil vstran. Užaljena sta me pogledala Dalmatinca in hudo mi je bilo, da" sem ju užalil. Naglo sem prižgal cigareto, da parali- ziram okus po surovini, zemlji in slič- nem, ki se je valjal po ustih. Vem, da želvine juhe ne bom okusil nikdar več. Potovanje po tujem, neznanem kraju brez karte je mučno in dolgo- časno. Navajen je človek, da vidi ob cesti kilometerske kamne in ve, koliko jih še ima do tarn in lam. Moja pot pa gre po strugi reke, ki je za človeško nogo nepripravna. Pred vojsko so jez- dili tu le redko Albanci svoje nekovane konje. Pot seveda ni zmerjena in ori- jentirati se ni mogoče. Greva torej topo svojo pot. Dospeti hočem pred nočjo v Gramši. Kako daleč ješeto? Neka- teri pravijo, da je od Sušiče na dobrem konju pet ur, drugi pravijo šest in drugi zopet štiri. Nič določnega torej. Prf pa sploh vsak človek drugače hodi, zato so bile diference še večjo. (Dalje prihodnjič.) — do tal klanjalo molohu - kapitalu, kateremu bo treba le migniti z mezin- cem, da se mu izpolni vsaka željica. Da pa želje in zahteve velekapitalistov niso skromne, čutimo že danes vsi, vsaj vidimo, da se jim že na najvišjih mestih klanjajo. Naše uradništvo je slovelo do zadnjega kot solidno in smatrati ga je bilo nepodkupljivim. Kapital ana pokvariti tudi to. V naših državnjh najviSjih uradih sedijo po večini ljudje z mastnimi dohodki — tudi kapitalisti čistega kova. Njih interes je samo in večno barantanje s kapitalističniml krogi in to stremljenje preti dati celo naši politiki nekako kapitalistovsko obiležje. Agrarna in socijalna reforma, prehrana in ureditev valute, vse je počelo dobivati nekam počasneji tempo, ter se utegne menda v doglednem času popolnoma ustaviti. Mesto vsega tega pa se pojavljajo razni monopoli, ki prehajajo popolnoma v roke gotovih kapitalistovskih udruženj. En sam pri- mer naj služi za podkrepitev te trditve: Že pod staro Avstrijo smo imeli priliko videti, kaka ne bi smela biti naša prehrana. Dočim je bila delitev in kontrola drugih živil poverjena po- litičnim oblastim, je bila preskrba s sladkorjem poverjena popolnoma pri- vatnim podjetjem — brez kontrole. Posledica tega je bila, da so se raz- krile mnoge nepravilnosti, da je ljud- stvo ostajalo po več mesecev brez sladkorja, da so pa na drugi strani prodajala ona podjetja ta ljudstvu na- menjeni sladkor raznim verižnikom s tisoč in večprocentnim dobičkom. Vr- hutega je bil pa še kazenski zakonik toliko pomanjkljiv, da so odleteli vsi ti navijalci in tatovi ljudskega premo- ženja s smešno nizkimi kaznimi, tako, da ti poštenjaki niti najmanj ne bodo pomišljali, ponavljati slične in enake kupčije, če se jim bo le ponudila pri- merna prilika. Pametna in poštena vlada bi mo- rala najprej poskrbeti, da se postavi vse preskrbovanje s hrano pod dobro in zanesljivo kontrolo političnih oblasti, ter da se kazenski zakonik v toliko spopolni, da bi bilo mogoče, razne ostudne in zločinske manipulacije naj- hujše kaznovati. Poskrbeti bi se mo- ralo, da bi vsakemu goljufu iz avstrij- skih Časov prešle skomine za novim nereelnim dobičkom. A kaj vidimo mesto tega? Kakor že omenjeno, daje vlada velikim kapitalistom izključno pravico do nakupa. S tern je toraj konkurenca izključena. Izključena pa je tudi konkurenca pri prodaji, cene pa so že v naprej tako odmerjene, da bodo — v našem slučaju — mlinarji zaslužili na polovico in več. Razdelitev sladkorja, olja, menda tudi petroleja itd. preide v roke kapi- talističnih udruženj, katerih niti odsek za prehrano, niti politična oblast ne kontrolira. In ravno v teh razmerah se vidi jasno, kako potrebno je bilo uvesti gospodarske urade. Če kedaj, je ta instutacija danes še potrebna in upravičena, ti zavodi nimajo interesa odirati prebivalstvo in bogateti, kakor smatrajo za edini svoj cilj mnogi drugi, katerim je poyerjena danes prehrana. V svrho varstva konzumentov in male trgovine je toraj neobhodno po- trebno, da bi se vsi ti predmeti delili danes še vedno samo po gospodarskih Str&r t. *N O Y '& & 0 L S* Stev. 62 uradih. Potrebno pa je tudi, da vršijo naše politične oblasti strogo kontrolo tako gletfe razdelitve kakor tudi glede cen. Naj - li v trpljenju stoka deset mUijonov, da bo moglo v izobilju ra- jati deset kapitalistov? Pod gospodarski jarem Lahov. Boj, ki ga bijemo z ltalijo, ni iz zadnjega časa in tudi s sklepom ml- rovne konference ne bo končan. Kore- nine tega boja leže globlje in sežejo v case velikih bojev Rimljanov z Ilirci in stoletnih bojev Benečanov s hrvaško državo. Boj se nadaljuje med zedinjeno Italijo in zedinjeno Jugoslavijo. Kakor se Benečanom ni posrečilo nas zatreti in uničiti, se to tudi Italiji ne bo po- srečilo, zakaj danes nima proti sebi le «nega plemena, ampak celi troimeni narod, ki se je ubranil že hujših so- vražnikov: Nerncev, Madžarov in Turka. Bilanca trenutne borbe z Italijo je za nas sicer slaba. Lahi nas niso oško- dovali le teritorijalno in etnografski, ampak nam hočejo škodovati tudi go- spodarsko. Vzeli so nam Trst in Go- rico, iz Reke in otokov hočejo ustvariti »vmesno državo«, ki bi nam bila vedno trn v očesu. Vzeti nam hočejo Zader in Šibenik, pred durmi Splita pa hočejo na Visu zgraditi vojno pristanišče. Tako bi nam odvzeli vse severne izhode na morje. Vgnezditi pa se hočejo tudi v Albaniji, ki bo njihova ekspozitura na Balkanu, odkoder bi rovali v Črni gori in Stari Srbiji proti Jugoslaviji. Itali- janski kapital bi — kakor nekoč nemški in madžarski — skušal zasužnjiti mlade balkanske poljedelske države, da bi si jih napravil za kolonije, ki bi bile bližje, nego Tripolitanija in Mala Azija. Jugoslovani ne borno pozabili, da pariška konferenca izigrava svoja lastna načela, Mir ne bo trajen. Prej ali slej bomo prisiljeni si vzeti, za kar nas sedaj hočejo oropati. Trajno noČemo pustiti niti delov našega naroda pod italijanskim političnim niti cele naše države pod gospodarskim jarmom Lahov. POLITIČNE VESTI. Konec koalicijske vlade v Ljub- ljani. Socijalistični „Naprej" objavlja dne 13. tm. izjavo, da je stranka od- poklicala iz deželne vlade v Ljubljani svoja zaupnika Kristana in Prepeluha. Laška nasilja v Splitu in na Visu. Te dni so obiskali otok Vis Angleži. Občinstvo je hotelo na obalo, toda la- ski karabinijerji so surovo zabranje- vali dohod hrvaškemu prebivalstvu, dočim so imeli Italijanaši prosto pot. Več naših ljudi so aretirali in jih v vojašnici pretepali. Vkljub temu se je nekaterim meščanom posrečilo priti na angleško ladjo in so Angležem po- jasnili vsak dan se ponavljajoča nasi- lja Lahov. — Splitska občina je po- slala mestu Zagrebu brzojavko, v ka- teri se izraža solidarno z zagrebškim protestnim shodonr Tekst brzojavke v listu »Nova Doba« pa je italijanska oblast zaplenila. — V „Narodnem listu" pa je bila zaplenjena izjava zadrskega nadškofa Pulišiča za pripojenje cele Dalrtiacije k Jugoslaviji. — Ko so An- gleži 11. tm. prišli tudi v splitsko luko, je narod pozdravljal goste v Laški karabinijerji pa so s strojnicami in puškami streljali na množico, ki se je razletela na to po hribu, kjer se je zbraia in razvila jugoslovansko, ame- rižko in angleško zastavo. Karabinijerji pa so jo obkolili in prisilili k predaji. Angleški častnik je posredoval. Kralj Peter se povrne iz Grške v Srbijo in bo stanoval čez poletje v Arangjelovački Banji. V Bosni in Hercegovlni so gla- som poročila beograjske „Pravde po- Htični shodi zopet dovoljerfi. Manifesfačno - protestnl shod v Ljubljani» ki bi se imel vršiti 13. tm., je vojaška oblast prepovedala, glasom ljubljanskih listov vsled želje treh čast- nikov ententne misije. Neverjetno, na kaj vse se naše oblasti ozirajo. Še eden uskok pred sodbo naroda! Iz Demokratske zajednice je obenem z dr. Medakovičem, ki ga je narod obsodil, izstopil tudi dr. Peleš, ki je bil zastopnik volilnega okraja kostajniškega. Demokratska stranka je za 10. tm. sklicala ljudski shod za celi okraj. Udeležila se ga je ogromna množica naroda, ki je soglasno izrekel dr. Pelešu nezaupnico ter ga pozval, naj takoj odloži mandat. Dokumentl italijanske kuiture. ¦ Ker se v italijansko realno gimnazijo v Šibeniku (v Dalmaciji) niso vpisali jugoslovanski dijaki, so laške oblasti Že dvakrat pozvale stariše teh otrok na „prijateljski" sestanek. Stariši pa se niso odzvali. — V Slivnu je za občin- skega komisarja imenovan italijanaš geometer Iginič-Marinkovič, ki je dal strog nalog učitelju, da morajo vsi otroci nositi 'na prsih italijansko ko- kardo. Vsak, ki bi se drznil jo odstra- niti, bo kaznovan s šibo. Nositi mo- rajo kokardo tudi izven sole, celo do- ma jim je stariši ne srnejo odvzeti, ker bi drugače bili aretirani in zaprti. V Rogoznici učitelj, Albanec Kostič, zahteva od olxok, da se izjavljajo za Italijo. Če tega ne store, jih nečloveško pretepa s palico po glavi. Na Slovaškem je minister Šrobar v posebnem proglasu pozval vse mo- ške prebivalce od 18. do 36. leta, naj gredo prostovoljno v boj proti Mad- žarom. Odziv je velik. SlovaSki soci- jalistični poslanci so objavili poziv na ljudstvo, da se mora predvsem nasto- piti z vso silo proti Madžarom in da morajo biti v tern vse stranke solidarne. Na mirovni konferenci je prižlo glasom poročil iz Pariza do nasprotij med Francozi in Angleži na eni strani in sicer zaradi določb glede vojne od- škodnine, ki jo mora plačati Nemčija, naj drugi strani pa] med Ameriko in Anglijo, ker Wilson zahteva, da pride tudi irsko vprašanje pred konferenco. Mnogi sodijo, da sploh ne pride do podpisa miru, ampak do novih kriz. V Parizu so nervozni. Poroča se, da je četvorica dne 11. tm. vprašala jugoslovansko delegacijo, iz katerih razlogov se je zasedel Celovec ter jo opozorila, da gre prejšnja demarka- cijska črta južno-izhodno od Celovca. Zahteve ni stavila nobene. MAMBORSKE NOVICE Pod državno nadzorstvo so djane opekarne; Derwuschekova (nadzornik dr. Milan Gorišek od Sv. Lenarta) in Kiffmann - Nassimbenijeva (nadzornik dr. Fr. Irgolič.) Izpred mariborske porote. 21-letni Ivan Gole iz Pesničkega dvora je bil zaradi tatvine že 4-krat predkaznovan. Dne 11. tm. je stal zopet pred poroto, ker je kot konjski hlapec pri Vibnerju v Ptuju, pri gospe Lininger in pri Misletu istotam kradel obleko in konje. Škoda znaša 5522 K. Obsojen je. bil na 5 let težke ječe. — Dne 13. tm. je stal pred poroto Blaž Kramer iz Spod. Dupleka. Pod imenom Janez Kranjc je stopil svoj čas v službo kot postiljon pri podjetnici vozne pošte med Gornjo Sv. Kungoto in Mariborom, gospo Tra- tenšek. Dne 17. febr. je iz poštnega voza ukradel denarno pismo z zneskom 5500 K, nato izginil in dobro živel v Sp. Dupleku in v Mariboru. Dne 17. apr. ga je gospa Tratenšek videla v Mari- boru in dala zapreti. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. — Isti dan je stala pred poroto blagajničarka Marija Stam- pfer, ki je v trgovini Lotz pokradla 7800 K. Podpirala je svojega Ijubčka Gugla v Rušah. Dobila je poklrugo leto težke ječe. Občinsko gospodarstvo v Mari- boru so Nemci popolnoma zavozili. Dolg mestne občine znaša nad 14 mi- lijonov kron, obresti odtega čez 1700.000 kron letno. PTUJSKE NOVICE. Državna posredovalnica za delo podružnica za Ptuj in okolico. Dne 10. junija je začela poslovati podruž- nica za Ptuj in okolico državne posre- dovalnice za delo, z začasnim se- d e ž e m v S t r n i š č u pri Ptuju. Delokrog- podružnice se razteza tudi na ljutomerski okraj. Uradne ure za stranke so: od 9. do 12. in od 14. do 16. ure; ob nedeljah, praznikih in ob sobotah popoldne se ne uraduje. — Stranke iz oddaljenih krajev se lahko obračajo na podružnico pismenim potom. V ptujskem mestnem svetu je v seji 7. tm. g. Steudte prosil za izvode graških listov, ki so neresnično poro- čali o razmerah v Ptuju, o »preganjanju in trpljenju Nemcev« pri nas itd. Hoče poslati dotičnim listom popravke z izjavo, da tukajšnji Nemci Želijo živeti v miru s slovenskimi sodržavljani. Zoper draginjo in Izkoriščevalce namerava ptujski mestni sosvet storiti odločne korake. CELJSKE NOVICE. Spomini. V »Domovini« z dne 18. avg. 1899 St. 33 čitamo; (Med iz- gredniki) zoper nas in Čehe smo spo- znali v usodnih dneh naslednje mojstre, oziroma njih uslužbence in sinove: Stiger, sin trgovca in 2upana; dr. Negri, zdravnik in zet županov; Gol- litsch, kavarnar »Central«; Koss, trgovec v kolodvorski ulici; Rasch, knjigar in trgovec; Adler, knjigar in trgovec; DergancinJakowitsch, trgovec; dr. G o 11 i t s c h, zdravnik de- želne bolnišnice; Sager, krtačar. — Pripomnimo, da takrat nobeden nave- denih ni poslal »Domovini« popravka niti jo tožil. Prijaznost s strankami bi pripo- ročali nekaterirn gospodom v naših uradih. Kak stnisel ima, da se začne nad st.anko, ki pride s ponižno proš- njo, naenkrat brez povoda vpiti? V naši demokratični Jugoslaviji tega ne bomo trpeli in bi morali vsak tak slu- čaj, ki ni opravičen, v bodoče javno in z imenom pribiti. Liudstvo naj tudi v tern oziru čuti, da smo prišli iz birokratske nemške v demokratsko jugoslovansko državo. Celjska porota je pričela včeraj zasedanje. Včeraj je stal pred njo Jožef Martine, obtožen hudodelstva tatvine. — Danes in jutri sta na zatožni klopi Alojz in Janez Jurkovič iz Hrastnika zaradi hudodelstva roparskega umora, ker sta koncem januarja 19l9umorila pri Sv. Jurju na Turjem Ivana in Trezo Matek in deklo Marijo Volaj ter jih oropala za več tisoč kron, obleko in svinjino. — Nadaljni slučaji: 20. jun. Marija Podplatan iz Žič zaradi hudo- delstva detomora, ker je svojega novo- rojenička spravila v lonec in ga zadu- gila s pepelom. — 21. jun.: Jožef Sle- menšek zaradi hudodelstva goljufije. — 23. jun.: Urša RazborSek in Roza Salezina iz Trbovelj zaradi hudodel- stva tatvine. — 24. jun.: Alojz Šibanc in tovariši zaradi hudodelstva tatvine. 25. jun.: Franc Kumperger iz Trbovelj zaradi hudodelstva umora, ker je dec. 1918 vrgel v Savo svojega 4-letnega sinčka. NesreČa v opekarni na Spod. Hudinji. V petek 13. tm. dopoldne je kopal 13-letni Franc Golob iz Gaberja §t. 33 pesek v opekarni na Sp. Hudinji. Pri tern se je vsula nanj množina pe- ska, ga zasula in — predno so ga na- šli — udušila. — Istega dne popoldne je delavec R. Breznik, pristojen v Luče, stanujoč v Gaberjih St. 14, kopal ilovko. Vkljub svarilom pa je kopal tako ne- rodno, da so se vsule nanj velike, po 15 kg težke grude suhe ilovke in ga ubile. Premeščen je bil minole dni urad- nik cikarne g. Val. Jurman, znani za- vedni narodnjak in Sokol, v Mežico. Ker se ni mogel osebno posloviti od raznih prijateljev, kliče tern potom vsem presrčni: Na zdar! Iz Celja nam pišejo: Slučajno sem dobil v roke številko lj^bljanske »Ju- goslavije«, kjer nekdo v nebesa po- vzdiguje vojnega dobičkarja Kürbischa. Kdor pozna Kürbischa še izza njego- vega bivanja na Dobrni, ve, kakšen kričač in hujskač je bil. Da se je v Celju nekoliko bolj mirno obnašal, ne oporekam — pripisovati pa je to raz- logom gospodarskega značaja, o ka- terih javno nočem govoriti. KakSen povod je imela »Jugoslavija«, braniti našega nasprotnika, ki ga javno nihče ni napadel in torej za obrambo ni bilo povoda, je uganka. Vsi so ncdolžni! G. Jos. Pann, kanclist (torej vendar!) okrožne sodnije v Celju, nas tudi prosi objaviti, da pri izgredih I. 1899 ni bil udeležen. Pravi, da je iz zapiskov sodižča razvidno, da od 8. do 12. avg. 1899 sploh ni bil v Celju. Iz Celjske okoiice nam piše pri- jatelj: kako pride upravitelj opekarne Jesenkove gospe na Spod. Hudinji do tega, da sme prodajati vso opeko raz- nim verižnikom, ki jo potem za ne- znosne cene dalje prodajajo? Kdo naj izmed nas kmetov in drugih še kaj zida, če ti verižniki vso opeko poku- pijo in si z mastnimi dobički svoje Žepe polnijo? Ali bi ne bilo primerno, da pride tudi to podjetje pod državno nodzorstvo? Državna rudarska sola v Celju se otvori 1. oktobra. Sprehodi po Celju. — Na otoku je vila z velikim nemškim napisom: »Grüss Gott, tritt ein« itd. Našel se je zavoj moškega perila. Leži pri celjskem magistratu. DNEVNE NOVICE. Zakaj »Maribor ob Dravi«? Pri nas še živimo v starih navadah, pa mislimo še naprej rabiti iz nemškega presajeno oznakö »Maribor ob Dravi«. Zakaj to? Če ima že zmisel nemSki »Marburg an der Lahn«, pa vsaj ka- kega Maribora ob Savi ali Dravi ni. Torej samo Maribor. Istotako je nesmiselno govoriti o »Spodnjem Dra- vogradu«. Saj Dravograd je na Slo- venskem le eden; oni drugi »Dravo- grad« bo odslej za nas samo »Drau- burg« v Avstriji. Vsaj uradno se ne bi s:nela rabiti ta imena. Junaški čin srbskega vojaka. Pri svojem umiku čez Dravo na Koroškcm so Nemci podminirali most pri Kamnu. Srbsko patrolo, ki se je mostu pribli- žala, so sprejeli Nemci z ognjem iz strojnih pušk. Patrola se je umaknila v kritja. Ker pa ni kazalo izgubljati časa, se je en mož patrole splazil k mostu, je v najhujšem ognju iz stroj- nic porezal užigalne niti in tako most rešil, sam pa zgubil življenje, zadet s strelom iz strojnice v glavo. Slava vrlemu junaku ! Znižanje tarifov na južni želez- nlci se bo glasom poročil iz Beograda izvedlo z 21. tin. in sicer v blagovnem prometu od 200 na 100%; v osebnem prometu se znižajo tarifi za 1. in 3. razred. Seznam o sprejemu Častnikov, ki so svoj čas prijavili svoj vstop v jugoslovansko armado, je zaključen. Siev. 6« »KOVÜ 0 O & K-t rMr?v, 3 Istotako določbc o njih napredovanju. Ukaz o imenovanju izide na Vidov dan. Vrhovno nadzorstvo in sekvester nad premoženjem „Schulvereina" in „Südmarke" v Sloveniji je poverjeno L. Ante Begu v Ljubljani. Važno za davkoplačevalce! Ob- činstvo se že sedaj opozarja, da je v osnutek finančnega zakona za tekoče upravno leto sprejeta določba, po kateri bo za vsak davčni zaostanek, ako kljub opominu ne bo poravnan v določenem roku, kot giobo plačati 5O°/o poviška. Uvoz bankovcev po 5 K in 10 K, ki jih izdaja ogrska sovjetska vlada, v ozemlje kraljevine SHS. je prepovedan ter tudi prejemanje takega denarja kot plačilnega sredstva v privatnem in -javnem prometu. Iz jugoslov. dem. sfrnrke JavnJ Ijudskl shod JDS na Po- nikvi se je vršil v nedeljo 15. tm. ob veliki udeležbi. Šolska soba je bila natlačeno polna mož, mladeničev in ženstva. V obširnem in temeljitem go- voru je drž. poslanec dr. V. Kukovec razmotrival naš sedajni politični po- ložaj, dogodke v narodnem predstav- niätvu ter cilje in delovanje demokrat- ske stranke. Dr. Karlovšek je spod- bujal Ijudstvo k vztrajnemu in raz- umnemu delu na gospodarskern polju ter k skupnemu deki vseh stanov naroda za napredek in blaginjo države. Žel. uradnik Korošec je pozival k smotrenemu izobraževalnemu delu po- sebno med mladino. Na predlog ured- nika Spindlerja se je sprejela soglasno in z velikim navdušenjem rezolucija proti razkosanju našega naroda in proti krivičnemu miru. Na Željo g. Vrečka je poslanec dr. Kukovec še po- jasnil vprašanje vojnih posojil in va- Iute, nakar je bil shod po triurnem ztnimivem poteku zaključen. Zbor zaupnikov Jugoslov. demo- kratskc stranke, ki se je moral že dvakrat preložiti, se vrši nepreklicno 6. jul. Vabila razposlana pred 11. majem so veljavna. Jugoslovanski Grasilec* Na občnem zboru jugoslovan- ske gasilske zveze v Ljubljani se je med drugim sklenilo: vse prejšnjezveze na Kranjskem in Štajerskem likvidirajo, namesto njih se organizirajo odseki. Eden organizatoričen odsek je za Šta- jersko, katerega načelnik je dr. Berg- mann v Žalcu, ki sestavi po potrebi pododseke za posamezne okoliše. Na njega se naj obračajo vsa društva, ki se nameravajo reorganizirati. Sklenila so se da!je enotna pravila za vsa dru- štva in za vse župe in enotno unifor- miranje; novi kroji pa se za sedaj vsled draginje blaga ne nabavijo. Izda se tudi vef.benik za enotno poveljevanje (pri redovnih in pri vajah z orodjem) v najkrajšem času. Od občnega zbora potrjena enotna pravila izidejo v pri- hodnji številki „Gasilca", kateri se vpo- šlje vsem dozdaj včlanjenim gasilcem v jugoslov. gasilski zvezi, katera šteje dozdaj čez 300 društev in čez 8000 članov. DOPiSI. Vojnik. Vse stranke. katere so vpiaČale od dne 21. do vštevši 28. maja t. I. pri poštnem uradu v Vojniku kakšen znesek bodisi potom nakaznic, bodisi položnic, se naj nemudoma zgla- sijo s prejemnicami pri poštnem uradu Vojnik. Prostovoljno gasilno društvo v Drešinji vasl priredi dne 6. julija ob 14. uri v prostorih g. Ant. Kopriva (poprej Škorjanc) veliko vrtno veselico z blagoslovljenjem brizgalne, šaljivo pošto, srečolovom itd. Igra železniška fcodba na pihala \z Celja. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na drugo nedeljo. Iz St. Jurja ob Taboru. (Na naslov okrajnega glavarstva v Celjul) Ne- znosne razmere, katere vladajo že dalje časa v tukajšnji občini, so pri- silile tukajšne davkoplačevalce k ob- javi sledečih pritožb: Naša občina je, kar se tiče velikosti, na drugem mestu med občinami vranskega sod. okraja. V občinski odbor bi spadali de- lavni možje in sicer taki, kateri bi imeli za to primerno sposobnost in zmožnost. Vsled politične konstelacije pa vodijo občinske posle ljudje, kateri nimajo — razven par izjem — ne ene ne druge gori omenjenih lastnosti in je to obžalovati tembolj, ker je ravno v sedanjih časih težavno občin- ske posle pravilno voditi. Zavoženo gospodarstvo tukajšnje občine jasno kaže^ kam pelje pot, ako se v tako važno korporacijo vsiljuje strankarska politika. Kar je bilo razumnejših mož, katerim je bilo — tudi le iz pretiranih strankarskih razlogov. — vsako delo onemogočeno, zapustili so že preje svoja mesta, sedaj pa, ko se občinska ladja potaplja, zapuščajo še ostali od- borniki potapljajočo ladjo. Zaporedoma sta odpovedala svojo službo tudi dva župana in tako je ostala sedaj občina sama s svojimi dolgovi in 240%mm' občinskimi dokladami, t. j. za povprečno 100% več, kakor plačujajo druge ob- čine. Obračamo se torej na merodajne oblasti, v prvi vrsti na celjsko okrajno glavarstvo z n u j n o p r o š n j o , naj posveti vso pozornost delovanju tukaj- šnjega občinskega odbora, pustiti takoj temeljito preiskati občinske račune zadnjih let, o katerth se javno govori, da se niso v redu vodili. Sedanji ob- činski odbor se naj razpusti, postavi naj se nepristranski — za ure- ditev zavoženih razmer — sposoben gerentjn imenujejo se naj v sosvet — ne oziraje se na strankarstvo — možje in sicer taki, kateri so za to odgovorno mesto tudi v resnici sposobni. Več davkoplačevalcev. Šoštanj - Veienje. Nemec nam je hotel ugrabiti vesno Svobode in v zlobni nakani zopet sejati po razorih človeška srea na toliko in toliko po- ljih ... Že se je vsled navala nemških roparskih čet in vsled naše nemoči zamajala fronta na Koroškem, todapri- speli so srbski junaki, osokoliii naše fante in skupno ž njimi, silni in hrabri, pognali Nenice v sramoten beg, nam pa s svojim zmagovitim pohodom za- klicali, da nas nioreta rešiti samo moČ in hrabrost, delavnost in vztrajnost, nravnost in disciplina, ljubezen do do- movine! Maščevani so vsaj deloma prerani grobovi naših junakov na slo- venski koroški zemlji, ljubezen in dolžnost nas pa kliče k onim žrtvatn naSega osvobojenja, pri katerih je še upanje, da okrevajo, k našim ranjen- cem. V Šoštanju in Velenju se je po inicijativi gosp. Kurnika takoj osnovala „Podružnica Jugoslovanskega Rdečega Križa" z nalogo, na obeh kolodvorih vzdrževati okrepčilne postaje in orga- nizirati ter podpirati strežbo ranjencemj Naše narodno ženstvo je zopet doka- zalo, da se zaveda svojih dolžnosti do domovine, ko je dela in žrtvovanja najbolj potrebna. Med obema podruž- nicama je naravnost plemenito tekmo- vanje za čim uspešnejšo delavnost. Qanljiva je hvaležnost obdarjenih ra- njencev : vsi so korajžni in prežeti do- movinske ljubavi. In v ljudeh tega kova je na5e upanje, naša bodočuostl Kakor oni na bojnem polju, tako se učimo mi drugi doma služiti svojemu narodu, sai je v tern najkrasnejše po- svečenje naših sil! Del tega obstoja v nujni pomoči fanjencem, zato blago- volite poslati darove na naslov ene podružnic „Jugoslovanskega Rdečega Križa" v ŠoStanju ali Velenju! Dvakrat da, kdor hitro däl Le s požrtvoval- nostjo in skupnim delom homo dosegli, da bo živel na krasni zemlji slovenski — rod svobodnih! Iz Mozirja. Omenili ste že parkrat našega liubega »prijatelja« Jugoslavije in zaupnika vnočevalnice za živino Permoserja. Zgodilo se je nedavno, da je v svoji gostilni pretepaljia surov naČin Sokola, ki je Permoserjevo dru- žbo opozoril, da se naj v Jugoslavs ne nemškutari. Možakar je pri preiskavi sicer to tajil, vendar so price na raz- polago, ki so videle, da je Permoser prise! za fantom še iz gostilne in ga je še zunaj pretepal. Možakar še tudi vednb ljudi farba, da je vseeno, če plačuje živino z nemško -avstrijskim denarjem. Lepe zaupnike imajo na§e oblasti. Kakor bi ne imeli slovenskega mesarja. Hrastnik. Pri našem rudniku se je neki paznik pretekli teden na vso moč razljutil na to »prokleto Jugosla- vijo«. MoŽakarja prav resno opozar- jamo, naj brzda svoj jezik, ker zna sicer imeti neprijetne urice. Pragersko. (Narodni preporod.) Minuli teden se je vrsüa na Zgornji Poljskavi pri Pragerskem na cast novo- poročenega slovenskega uradnika do- mača slavnost, kateri so prisostvovali sami Südmarkarji: Böhm iz Frama, Sicherl, Herrmann, Sortschnigg in drugi iz okolice, manjkal je še samo g.ZiscI. Slavnost se je vršila v hiši umrlega predsednika tamkajšnje Ciril-Metodove podružnice, čegar spomin je celo ove- kovečen v Družbinem koledarju. Koliko se je pri tej slovesnosti, kateri sta pri- sostvovala še druga dva slovenska akadernika, nabralo v naše narodne namene, ne vemo; gotovo pa je, da so bili navzoči sami veliki bogataši. Poljčane. Vprašamo g. veletrgovca Fr. Oseta, kako se strinjajo nemške označbe žel. postaj v Jugoslaviji in nemška štampilija Franz Oset, Franz bei Cilli na njegovih tovornih listih z njegovo narodno zavednostjo ? Gornja Radgona. Obratno nad- zorništvo južne železnice še vedno ni prestavilo iz Oornje Radgone tukaj- šnjega postajevodje Osoiniga. Aii res ni človeka, ki bi prevzel vodstvo po- staje, da bi se odpravilo tega zagrize- nega nemSkutarja odtod? Zadnja poročila Rop in umor v Velenju. Velenje, 16. jun. V noči od 14. na 15. o polnoči so vdrli trije možje v vojaški obleki in oboroženi v hišo Korena na Prelogah pri Velenju in so Korenu ukazali, naj jim izroči ves de- nar. Preplašen je Koren res prinesel vsoto denarja, a zahtevali so več, čeŠ da §e ima. Ko je izjavil, da nima, ga je eden izmed roparjev ustrelil. Koren se je mrtev zgrudil. Nato so prijeli 18-letno hčerko Marijo in zahtevali, da prinese denar. Ko je izjavila, da ne ve, kje ima oče denar, jo je isti ropar ustrelil v trebuh. Včeraj ob 11. uri so jo prepeljali v celjsko bolnico, njeno stanje je opasno. Orožniška postaja je 2 roparja ujela, tretjemu je na sledu. Najbrž je ista družba pred nekaj dnevi izvršila enak vlom v neki liISi v Šo- štanju. Poizvedbe so v teku. Rusija bo V9tala. '! LDU. Beograd, 15. jun.''>lipoha« prinaša razgovor s poslancem Spalaj- kovičem, ki je te dni prispel v Beo- grad. Izjavil je o Rusiji, da stavi rusko vprašanje nad vsa druga in ima glo- boko prepričanje, da bo Rusija še v tern letu vstala silnejša in mogočnejša nego je bila kdaj poprej. Rusija bi po- zabila bolgarsko nehvaležnost, toda danes čuti vsak resen Rus osebno po- nižanje zaradi bolgarskega izdajstva, kajti mora se ohraniti v spominu, da je bilo bolgarsko izdajstvo takrat, ko so Bolgari v najtežjih trenotkih sve- tovnevojne svojo mater-osvoboditeljico ne samo zapustili, ampak celo po njej udarili, eden izmed direktnih vzrokov ruske propasti. Tega jim Rusija in ruski narod ne moreta odpustiti. Boji na Slovaškem. LDU. Praga, 15. junija. ČTU. Pri- čakuje se, da romunske, srbske in francoske čete vsak trenotek napadejo. Treba je, da napno Čehi medtem vse sile. Na vsi fronti armadne skupine Hennoque se vrše boji predstraž. V okolišu Sabinova smo pridobili tal. Pri Mali Dodini smo odbili napad sovraž- nega oklopnega vlaka. — Armadna skupina Mittelhauser: Pod poveljstvom polkovnika Snejdareka zbrane čete so po sedemurnem trdovratnem boju za-. sedle Zvolen. Doslej smo našteli 50 ujetnikov. Zaplenili smo topove, stroj- nice in improviziran oklopni vlak. Za- padno Levice hudi spopadi. Naše čete so odbile sovražnika in napredovale nekoliko vzhodno Komarna. Po oklop- nem vlaku podpiran sovražen napad na na§e postojanke pri Kurtu smo od- bili, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Ves dan so čehoslovaški in francoski letalci krožili nad Prešovem in Košicami in prinesli poveljništvu zelo važna poročila. Kaj ukrene ententa napram Mad- žarski? LDU. Lyon, 12. jun. (Zakasnelo). V amerikanskih krogih se resno širijo govorice o posvetovanju sveta četvo- rice, ki se tiče resnega položaja, po- vzročenega po prodiranju Madžarov na Slovaškem. Cepijo se mnenja, ali naj slede svarilu, ki je bilo poslano Beli Ktinu, takoj nadaljni koraki. Clemenceau je izjavil, naj bi začele na Južnem Ogrskem stoječe jugoslovanske, fran- coske in rumunske čete takoj prodirati. Lloyd Georg in Wilson bi rada poča- kala, da se pokažejo namere Madžarov v jasni luči. Preki sod na Češkem. LDU. Praga, 11. jun. Minister za daželno brambo je odredil preki sod za zločine proti varnosti države. Poljsko vprašanje. LDU. Amsterdam, 11. jun. (Zaka- snelo). Pariški dopisnik »Daily Tele- grapha« je z merodajne strani izvedel, da je svet četvorice, ki se je bavil včeraj zopet s poljskim vprašanjem, sklenil, da se izvede v spornih ozem- ljih Gornje Šlezije in Vzhpdne Pruske ljudsko glasovanje. Uradnl kronski kurz. LDU. Beograd, 15. jun. Finančni minister je na podlagi sklepa mini- sterskega sveta določil uradni kronski kurz za vse državne blagajne: 300 K = 100 dinarjev. Lismica uredntšlva. Žetale in drugam: Pisma v Ame- riko so prosta iu lahko svobodno pi- šete. Zdravi! — Užitnlnskl uradnik: Hudujete se, da nismo nič poročali o shodu užitn. uradnikov v Celju. Vedite torej, da nismo bili obveščeni niti pred zborom niti pozneje o zborovanju. Vsi- ljevati pa se nikomur nočemo. — »Ču- vajmo narodno trgovino": pride v četrtek! «1NJ0 GÄBEKIE, V topek 17. in sredo 18. junijn. Shozi trsgedije do mil. Drama v 4. dej. V glavni vlogi slavna Lofa Neuman. 400 FIldflFJCV za dr2avne rudokope v Bosni se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebro vsak petek popoBdan v našem uradu v Maiiboru. Odhod vsako soboto v transportih. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Držauna posredovalnica za delo, podruznica za Maribor in Oriolico, Stolna ulira it. 4. Straß 4. »NOVA DOBA- Stev. 62 Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. ffJUJnkt^ JL J/VJfc SLf%*JLlML »adruga z om. sav. preSe«iova ulica It. 15. po trt od «to \«» /oj Bolečine kot vremenskl preroki niso redke. Poznamo celo ninožico ljudi, ki natančno naprej vedo, je-li bode v par urah deževalo. Približajoča se spretnernba vremena označi se v bolečinah udov, trganju all bodenju, in vsak na tern trpeči bi bil gotovo vesel, ako bi zamogel to preroško lastnost zgubiti. To je tucii prav lahko mogočf. Masirajmo boleča mesta s Fellerjevim blagodejnim „Elsa-fluidom" in bolečinski napadi bodo kmalu po- nehali. Mnogo zdravnikov priporoča „Elsa-fluid" za take bolesti odprav- Ijajoče masaže in do danes pač ni nobenega drugega sredstva za obdrg- njenje, ki bi bilo ednako in res za- služeno pri'jubljeno. „Elsa-fluid" se kot bolečine odpravljajoče obdrgnjenje tudi ne more nadomestiti. Pri tem je med vsemi takimi sredstvi tudi najcenejše kaiti 6 dvojnatih ali 2 specialni ste- klenici stane samo 24 kron. Naroči se edino pravo pri lekarnarju E. V. Fel- ler, Stubica, Elsatrg St. 356 (Hrvatsko). Ednako priljubljeno domače sredstvo so Fellerjeve mi!o odvajalne Rhabar- bara „Elsa-krogljice", od katerih stane 6 škatljic samo 9 K 50 v, ter Feller- jev močni migrenski črtnik z zn. „Elsa" t karton 1 K 50 v. Fellerjev turistov- ski flašter z zn. „Elsa" v kartonu po 1 K 50 v in 4 krone povzroči hitro izginjenje kurjih očcs. Ovoj in pošt- nina se zaračuna posebej, ali najceneje je čim več se naroči naenkrat, tem več se prihrani. (c) FRANJO ŽAGAR JOŽIGA ŽAGAR roj. KINCL poročena CELJE due 8. junija Brez posebnih obvestil. ŠT.JUR ob j. 2. Zgubila se je denarnica z 400 K denarja na costi od gostilnc pri Jugoslovanu do do- mobranske vojašnice. Najditelj se prosi, da odda isto proti nagradi v upravništvu. 830 2-1 lLLe se za fakoj dobra dojilka (ama). Več se izve pri gospej Krajnc, Razlagova (Nova) ulica v Celju. 835 3-1 Sprejmem dva spretna kovača vstalno delo Ivan Rebek, ključavničar v Celju, ključavničarska ulica. 836 3—1 Proda se električna žica po nizki ceni. Vpraša se v Ozki ullci 3. 824 1 Sprejmeie sc dve gospodični (uradnici ali prodajalld) s 15. mal. srpanom na sta- nowstnje in hrano. — lstotam se proda kvačkano pogrinjal . ~ Kje, pove upravniStvo. 833 1 Proda se l&iša, zidana, obstoječa iz 7 sob in kleti, sadnega vrta in vrta za zelenjavo; 2800 ma, 10 minut oddaljena od mesta ob veliki cesti. Pojzve se pri Josipu BizjaStu, Gaberje, Stev. 55. 287 2-1 Kupim deske, smrekovc 1, 3/,| in '/a cola debele za mizarstvo po primerni ceni. Po- nudbe na upravništvo. 829 Malo nošena sa'onska obleka na pro- daj. Poizve se pri krojaču v Gosposki ulici St. 9, Celje.___________________837 2-1 Dva dobra, fina, polkrita, lahka, eno- vprežna »oia in enega dvovprežnega ima na prodaj trgovec Franc Krašovic v Št. Jurju ob Taboru. 813 3—2 Vino (Ijutomerski-rizling) proda E. Petri- tschek, posestnik v Liscah St. 23 pri Celju. 817 2-2 lšče se meblivano stanovanje obsto- ječe iz 2—3 sob, kuhinje, event, kopalnice. Ponudbe pod »stanovanje« na upravn. lista. 818 2—2 BpFiiit-iiinslrr"Mr! VUIIllll VlllU^—vc'eUu". 807 10-3 Glavni trg štev. 8. Sterejšo prodojalho, popolnoma izurjeno v trgovini meSane stroke, sprejme firma Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. 797 3-3 Gostilničarji! Pristen bel ljutorneržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalec, Benjamin Ipavčeva (prej Gizelina) ccsta 12, Celje. 805 12-3 Do 200 vagonov in do 5 vagonov lepega 7905-5 Oglja se proda. Vreče za oglje da odjemalec. Vprašanja pismeno na Janko Božič, Celje, Prešer- nova ulica St. 15. Oskrbnt štvo graščine Loka pri ŽUSmU sprejme takoj več spretnih OglSlffjeV, Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Isto okrbništvo kupi tudi večjo partijo ŽaklJeV iz jute. Ponudbe z navedbo cen naj se dopošljejo na gori ime- novano oskrbništvo. 786 5-5 Sedlarska in f ape- farska deS^vsiica CA0 245 104-46 Š\\š Samosfanska lisatiDWstno mineralno noda razpeča^a fvrdlca frgoviBia s špecerijskini blagomf barvami in de- želnimi pridelkš. ITEIiREllini BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpoiago je klubova soba. Qsali dan do IZ. ufb panoči odpFto. 177 104-36 Staubena In galant. blBparsha abrf A. Joss a roam. 243 104-48 Celje, Kralja Petra c« 8 (nasprttti „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. ČOTLJARSKA DELAV^ICÄ Kocenova (Špitalska) ul. štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—43 ßjSimSsft sibečko, kraste, liSaje uniči *"«a"J«5j pri človekuin 2ivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček za eno osebo 5 K. — Po poSti 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lL!tarno Trnköczy v L)uhlja^vf Kranjttko, 615 34-17 špBcepijsho blagoter ssahopstne baroe u pbletiB, s Hüte- Finii si lalika ysaliüo baruo ssako^Fstna Isloga soul. 242 104-46 Gosriünfl" »BRflniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplt in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-47 A. Robek. slate pod]et}e i» \x0lu i hsom hü $Ut 22 ipl Cell« Dr. FRANJO KOLTERER ORD1N1RA V STROSSMAYER-JEVEM DOMU ROOAŠKA SLAT1NA 796 3-3 ilustrovani cenik tvrdke H. Suttnai« (lasfiiik Henri ffflaire), Ljutiljxina št. 983, predno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita proti škodi in jezi zaradt slabih bazarnih ur, in Vam pokaže, kak« se more dobro^ in vendar ccno kupif. Ta cenik Vam svetuje glede res dobrlh ur špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrOi žepnili ur, zapestnic z urami, svetlečili in stenskih ur, verižic, prstanov, zapest- nic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi drage potrebščine na pr. škarje, no2e, britv^, doze za cigarete in smodke, dijamanto za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki ,H. Suttner (lastnih H. IBairü) liitirtjuu äst PRICfl & KRflmflR, Celje Nadebeloindrobnol ZA_1jO(tA Nadebelo indrobnöl galanterijskega, noriraberškega in mod- nega blaga tor kranjskill izdelkov. SSS6or&&WflAtcle. Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebsöin na debelo in drobno. 1588 T5-8 Znameniti zdravilni vreBec Krapinske topi ice (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobnla, sključenosti/išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stenija, neuralgija, histerija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kronične holezni led- vic in mehuija, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih delujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih niaternice in eksudata. Vsa nadajna noj^snila da e in razpo&ilja prospekte brezplačno kopališčna upra;a.