Grosuplje (centrala) sp 908 GROSUPELJSKI ODM. g 2005 120050157,11 Grosupeljski gasilci poleg ostalih rednih gasilskih dejavnosti že 12 leto izdajajo tudi gasilski koledar, s katerim obiščejo krajane in jim voščijo vse najboljše ob praznikih in veliko sreče v prihajajočem letu ter s tem pridobijo nekaj podarjenih sredstev za svoje delovanje. Letos so se odločili, da bodo na ta koledar natisnili najlepšo sliko, do katere so prišli z javnim povabilom prek lokalnih medijev, da bi otroci narisali oziroma naslikali ali pa kako drugače izdelali in oddali izdelek z gasi'sko tematiko. SERVIS m PRODAJA KOLES OPREMA ZA KOLESARJENJE inprosučas uli . j . j -j tffilrM Ljubljanska 17 1290 Grosuplje tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 4 X NA DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH DELOV V TRGOVINO. PRODPJB: 'REZERUniH DE10U ZRUSEURSTE OSERniHUOZIL, •DODHTnPOPREiTIB •moTORnBoup iBOSEBnnin TOUORnHUOZILH, 'RVTOPLRSCI FOTOREPORTAZA NA 3^TOWi IZBOR ZA NAJLEPŠI IZDELEK Z GASILSKO TEMATIKO PRVOUVRŠČENA SANDIJEVA SLIKA bo krasila grosupeljski gasilski koledar. Grosuplje, 9. novembra 2005 - V Grosupeljskih odmevih smo v preteklih dveh številkah objavili dve povabili, ki ju Je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje. Povabili sta bili namenjeni vsem otrokom, še posebej pa otrokom iz vseh enot grosupeljskega vrtca Kekec. Odziv Je bil zares velik, kar je v svojem zelo čustvenem nagovoru ugotovil tudi predsednik društva Božo Knez. S svojo udeležbo pa sta priznanje o pomembnosti srečanja ob izboru dala tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in Janez Brodnik. Otroško prisrčen program so oblikovali nastopajoči otroci s svojimi mentoricami iz grosupeljskih vrtcev. Vodila ga je Petra Bor s hudomušnim in včasih nekoliko porednim zmajčkom Ferdom. Poleg otrok, staršev in vzgojiteljic se je prireditve udeležila tudi ravnateljica vrtca Cvetka Košir, posnela pa jo je tudi grosupeljska televizija. Delovna in pripravljalna skupina gasilcev, večina iz poveljstva PGD Grosuplje pod vodstvom Matije Brodnika, je v velikem garažnem prostoru Gasilskega centra Grosuplje pripravila priložnostni oder in sceno, na kateri so bile poleg gasilskega znaka in naslova prireditve razstavljene vse slike, risbe in drugi izdelki, ki so jih oddali otroci na izbor in v oceno. Prvih deset najlepših izdelkov je strokovna komisija nagradila, izdelki tudi vseh ostalih pa bodo še naprej krasili gasilske prostore grosupeljskega gasilskega centra. Druga plat tega povabila je bila namenjena predstavitvi gasilcev otrokom oziroma skrb gasilcev za podmladek, saj med pionirske vrste vpisujejo otroke že od sedmega leta naprej. Prepričani smo, da se bo za ta korak odločilo tudi nekaj otrok, ki so bili prisotni na tej prireditvi. S postopnim izobraževanjem do polnoletnosti pa lahko nato šele pristopijo h gašenju pravih požarov in reševanju drugih nesreč in življenj. Strokovni izbor najlepših izdelkov je opravila komisija, v kateri sta sodelovala dva učitelja likovnega pouka, Judita Rajnar in Brane Mejač ter član gasilskega društva Iztok Vrhovec. Izbrali so deset najlepših izdelkov, prvim trem pa so podelili nagrade in pokale. Dobili so jih Lan Vukolič. Kristjan Rakar in prvonagrajeni Sandi Sever. Naj še zapišemo, da je voditeljica prireditve Petra Bor pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Kekec ter voditeljica otroške oddaje na radiu Zeleni val ob nedeljah zjutraj in tudi zares prava gasilka. Jože Miklič L SI Vtexz Gorjgrj® -misao ©M? vjn&mEima®®} 0G0 W°QEA (P® raSO OBEOBD DO G5CSTJS3CšXJIXKi=W9^^ (P®c3y)r&)TJS Gaseč [pmmim^nxsG!JS)v Grosupeljcanka Simona Zore Ramovš In GGNeNI Gledališka skupina GGNeNi in njihova mentorica V RUBRIKI KULTURA Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXI / številka 11 / november 2005 f \f m stoletje, od kar imamo * slovenci slovensko gimnazijo^J imnazLlo^^. 120050157,11 Zgodbe o kruhu Najdaljše obdobje praznične PEKE M I Martinovo je že za nami, mošt je že dozorel v vino. v času tega I praznika vinogradnikov so bile mize bogato obložene z različnimi dobrotami, tudi krušnimi. vendar bo tudi v tednih, ki so pred nami, na mizah vedno več takih dobrot, saj vstopamo v adventni čas, ko je peka še posebno praznična. Po ljudskem izročilu je martinovo kar jesenski pusr. Vinogradniki takrat praznujejo svoj praznik in blagoslavljajo mlado vino. Ob tej priložnosti na mizah ne sme manjkati pečena gos, vendar so za ta čas značilne tudi posebne krušne dobrote. V gričih Goriških brd tako spečejo kruh z olivami, ki se odlično prileze k pokušan j u mladega vina. Martinovo je tudi povezano z zaključkom del na polju, zato so ob tem praznovanju na mizah pogoste tudi bogate koruzne pogače. Te pa so bile v nekoliko skromnejši obliki tudi vsakdanja malica ob delih na polju, torej v času, ko je bilo za bogato letino potrebno trdo delati. m V času od Martina do adventa so na mizah posebno bogati kruhi in pogače. K mlademu vinu se odlično prileze kruh z olivami, do božiča pa se bodo na mizah razvrstile najrazličnejše krus"ne dobrote, tudi Parkeljni, Sadni kruh in Praznični kolač, kijih pripravljamo v Pekarni Grosuplje Za martinovim pa vstopamo počasi v adventni čas, ko veselo pričakovanje božiča spremlja bogata peka sladkih in slanih kruhov ter pogač. V tem času se pripravljajo navadni ali sladki kruhi iz bele moke, ki jim pogosto dodajo suho sadjem. Tudi v Pekarni Grosuplje ta prihajajoči čas sprejmemo s kar nekaj sladkimi dobrotami, ki jih pečemo samo v tem času. Sadni kruh in Praznični kolač ter seveda simpatični Parkeljni bodo razveselili vsaka usta in polepšali prihajajoče praznike. ■(7< (Tekarna fjrosuplje mm IZBOR ZA NAJLEPŠI«*« IZDELEK Z GASILSKO TEMATIKO -fotoreportaža Na naslovnici: Nagrajeni izdelki. Slika desno: Tretje uvrščenemu Lanu Vukoliču je nagrado in pokal podelil sam zmajček Ferdo. Prireditev je vodila "gasilka" Petra Bor. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje •v v POVEČANJE IGRIŠČA ZA VRTEC, NOVO OGRAJO PA SO PODRLI VANDALI Povečano igrišče in nova ograja V preteklem šolskem letu 2004/ 05 se je otroško igrišče v vrtcu Tinkara povečalo za cca 1500 m2 na občinsko zemljišče, ki se stika neposredno z vrtcem Tinkara in OŠ Louis Adamič. Novo igrišče je pridobljeno na račun novega vrtca, ki se bo začel graditi v nekdanji trgovini Vele, saj seje spodnji del igrišča Tinkara namenil novemu vrtcu, narejena pa je bila tudi nova ograja, ki bo ločevala novi vrtec in že obstoječi vrtec Tinkara. Investicijo je vodila in jo tudi finančno podprla Občina Grosuplje. Otroška igrišča so sicer v upravljanju in vzdrževanju VVZ Kekec, vendar ga imajo možnost uporabljati tudi zunanji predšolski otroci v spremstvu odrasle osebe. Za morebitno uporabo igral so pred vsemi vrtci nameščene OBVEŠČEVALNE TABLE, ki pozivajo uporabnike, da ob poškodbah igral in objektov pokličejo ustrezne službe (policijo, gasilce, reševalce, varnostno službo, odgovorne v WZ Kekec). Nova ograja - UNIČENA! Večji problemi pa se pojavljajo v nočnem času, ko so vrtci in njihova igrišča v varovanju varnostne službe G7. Zaposleni varnostniki enostavno niso kos skupinam vandalov, ki v nočnih urah pijančujejo, onesnažujejo igrišča, se vdajajo mamilom ter UNIČUJEJO IGRALA IN OGRAJE otroških igrišč. Tako je bila v noči s sobote, 29.10. 2005, na nedeljo ,30.10. 2005, in v noči iz nedelje, 30.10. 2005, na ponedeljek, 31.10 2005, v vrtcu Tinkara na Tovarniški 12 uničena NOVA ograja otroškega igrišča v izmeri 60 tekočih metrov. 0 uničenju je bila direktorico vrtca obvestila v jutranjih urah med 8.-9. uro 30.10. in 31.10. od že imenovana varnostna služba G7, o vandaliz- u pa je direktorica obvestila tudi Policijsko postajo Grosuplje. KDO NAJ VARUJE NAŠO SKUPNO LASTNINO? Direktorica meni, da bi moralo biti prednostno delovanje policije v Občini Grosuplje naravnano na spremljanje in nadzor okolišev vrtcev in šol, kjer se nahajajo predšolski in šolski otroci kot najbolj rizična in šibka skupina prebivalstva. Poleg varnostne službe in policistov poziva tudi bližnje stanovalce - sosede otroških vrtcev, mimoidoče, starše predšolskih in šolskih otrok, zaposlene v vrtcih in šolah, ustrezne občinske službe, da poostrijo nadzor in povečajo preventivno delovanje, saj je lastnina vrtcev naša skupna lastnina, ki jo je treba varovati in spoštovati. Še posebej je treba biti pozoren na to med vikendi (petek, sobota, nedelja) in med (prihajajočimi) prazniki. Po informacijah ravnateljice vrtca Kekec Cvetke Košir povzel Jože Miklič Zgornji dve desni fotografiji: Uničena ograja Spodnji dve fotografiji: Popravljena ograja. Po luknjah na deskah je še vedno mogoče videti sledi grosupeljskih vandalov. Dragi otroci! Če ne hodiš v vrtec In bi se rad igral-a ter si star-a več kot štiri leta, se nam pridruži vsako zadnjo sredo v mesecu (le v decembru ne) ob 16.30 v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, Grosuplje. Skupaj se bomo eno uro igrali, zabavali in se z roko v roki odpravili v svet igrarij. Prijave lahko sporočite na telefonsko številko 01/786-61-88. Vabiva vas Petra Bor in Milka Ćućić. Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07 22. 786-07 21 GSM 041-9822-33 e-pošta: iozem®siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance. Janez Pintar. Marija Samec. mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska y (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič C0BISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gordom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medi jev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.822 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA BRALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPEUSKE ODMEVE V DECEMBRU 2005 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 2. DECEMBRA 2005. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtonzirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in pri spevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo V uredništvu nismo zaveza ni, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave. krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto In znamko ter z vašim polnim naslovom. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva m sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEU-SKI ODMEVI (št. 0061/95-1). ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30.10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF. TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil pnntana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamez na fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovnofcrafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu. 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. KNJIŽNICA GROSU Adamičeva 16 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 Osnutek (in predlog) spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje sprejet. POVZETEK IZ ŠTUDIJE IN VELJAVNEGA ZAKONA Podjetje za marketing razširja svojo ponudbo s postavitvijo panojev v ob avtocestni prostor. Kaj pravi še vedno veljavni Zakon o cestah iz leta 1997? V predvidenem odmiku postavitve panoja znotraj 40 m širokega obojestranskega koridorja, ki se meri od roba ceste, daje soglasje Direkcija za ceste. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Direkcija za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna občina. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. Izdelovalec naloge pa trdi, da problema postavitve takih panojev ob AC v Sloveniji trenutno ni mogoče reševati na globalnem nivoju, saj država zaenkrat ni posebej opredeljena do problema postavljanja reklamno-informacijskih panojev ob AC. Ali res lahko tako razumemo zakon? Danes je potrebno za pridobitev odločbe o PRIGLASITVI DEL (izven 40 m varnostnega pasu ob AC) poleg tehnične dokumentacije o reklamnem objektu priložiti na upravni enoti tudi soglasje ali pogodbo z lastnikom zemljišča, kjer naj bi stal reklamni objekt, ter urbanistično in prometno soglasje občine. PRAKSA V DRUGIH DRŽAVAH V vrsti razvitih dežel je zunaj mest komaj mogoče opaziti oglaševalne napise, zanje je obenem značilna tudi mnogo večja urejenost mest in podeželja, kar razodeva višjo stopnjo prostorske kulture. Pa tudi po posameznih državah so opazne zelo velike razlike. V nekaterih zahodnoevropskih državah (npr. Švica, Francija, Avstrija) ob avtocestah in v prostoru ob njih ni večjih reklamnih sporočil. Izjema so eventualne opozorilno-informacijske table, ki opozarjajo na bližino naravnih ali kulturnih znamenitosti. V drugih (npr. Španija, Portugalska in Italija), pa je prostor s tovrstnimi reklamnimi sporočili zelo zapolnjen in večkrat tudi prenasičen. V nam podobnih državah, kot so Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska, se pojavljajo informacijsko-reklamne table precej bolj agresivno. Za postavitev reklamne table v Italiji je treba pridobiti dovoljenje lastnika (avtocestne družbe, dežele, pokrajine, občine, zasebnikov) ceste oz. zemljišča. V primeru, da je cesta občinska, je za postavitev table dovolj občinsko dovoljenje za začetek del. Če pa je lokacija na območju z varstvenim režimom (npr.: varstvo naravne dediščine), je potrebno pridobiti dodatna dovoljenja. Prav tako so potrebna dovoljenja pristojnih ustanov in organov na območjih z drugimi omejitvenimi režimi. Za postavitev table ob pokrajinskih cestah je potrebno dovoljenje pokrajine in dovoljenje občine za začetek del. POSEG V PROSTOR Izdelovalec študije se je zavedal, da so predlagane table velik vizualni poseg v prostor. Ob predpostavki, da bo do oglaševanja v širšem avtocestnem prostoru prišlo, so izbrali vse možne lokacije na območju posamezne občine, kjer negativni vpliv takega oglaševanja na okoliški prostor ni prevelik. Osnovni predlog investitorja so table GIGA PANO velikosti 15 m x 6,40 m + 3 m (višina noge). Pano je zasnovan kot zaslon, stoječ na eni sami opori. Konstrukcija panoja je jeklena, zunanji vidni deli jeklene konstrukcije so v nerjaveči izvedbi. Statično je uravnotežen z dvema identičnima kriloma, zavetrovanima z več horizontalnimi rebri. Postavitev panoja bo narejena na armiranobetonskem točkovnem temelju. Tloris temeljne pete je kvadrat širine 4,20 m, višina temeljne pete je 0,50 m. Kvadratni temeljni podstavek ima tlorisno stranico 2 m, višina tega dela je 2 m. Vrh temelja je 0,10 m nad koto terena. Naročnik je pripravljen razmišljati tudi o drugih oblikah in dimenzijah tabel, če bi se le-te, v konkretnih situacijah, izkazale kot prostorsko ustreznejše, ven- dar pa daje prednost ideji tipske table. Predvideno je oglaševanje na daljši rok, kar pomeni menjavo oglasa na 1-5 let. OBLIKOVANJE MERIL ZA OCENO PRIMERNOSTI POSTAVITVE GIGA PANOJA Velikost in izgled, način postavitve, potrebne spremljajoče ureditve za postavitev in vzdrževanje (dovozi, kabli ipd). Reklamni panoji imajo v ekonomskem pogledu sicer relativno velik pomen, vendar v splošnem družbenem simbolnem pomenu nimajo pomembnejše vloge, zato izdelovalec študije meni, da je večje izstopanje v prostoru ali celo dominantna lega načelno problematična. Še posebno v odprti krajini, kjer panoji že zaradi svoje drugačnosti in velikosti zelo izstopajo. Zato zelo izstopajoče lege že v izhodišču ocenjujemo kot neustrezne. Postavlja se tudi vprašanje o pomenu in vlogi identitete krajine tako za nadaljnji razvoj kot tudi trenutno kvaliteto. Postavitev reklamnih panojev ne sme predstavljati razvrednotenja obstoječih kvalitet tako krajinskega kot tudi urbanega prostora. Študija naj bi služila občini za odgovorno odločanje o ustreznosti dovoljevanja tovrstnih posegov na svojem območju. Ustrezno bi bilo tudi, da občina pred izdajo dovoljenj pridobijo tudi mnenja pristojnih zavodov za naravno in kulturno dediščino. Med naborom meril za postavitev pa je posebej zbodla varnost vožnje, ki je postavljena na koncu vseh navedenih in na dolgo razvlečenih ter ponavljajočih se meril, a ničesar ne pove o tej varnosti. V RAZPRAVI seje poleg omenjenih Janeza Kozlevčarja (NSi) in Janeza Pintarja (SDS) v zvezi z oblikovno podobo GIGA panojev in umeščanjem v prostor oglasil še Dušan Hočevar (SDS), ki je izpostavil, da so podobno točko na predhodni seji svetniki zavrnili, a so na občini že imeli študijo, ki bi bila po njegovem primerna podlaga za obravnavo, pa je niti odborom niti svetnikom niso predstavili. Kljub temu v gradivu ni bilo natančno predstavljeno, za katere lokacije gre, niti lastniki zemljišč, kjer so predvideni panoji, še niso dali soglasij. Jože Šircelj (NKG) je opozoril na različne dimenzije oglasnih panojev v gradivih. V primeru različnih izvajalcev bo zaradi tega zelo težko slediti enotnemu oblikovanju panojev. Predlagal je še, naj bi bili panoji razporejeni po dva in dva v vsaki smeri ob avtocesti, ne pa kot zdaj, ko je, gledano v smeri vožnje iz Ljubljane, predviden en pano, iz Novega mesta pa trije. Mojca Lovšinova je nato nekoliko natančneje povedala, kje naj bi stali predvideni panoji, pri čemer seje izkazalo, da ena od lokacij v gradivu ni bila niti predstavljena. Župan Janez Lesjak je pritrdil, da so panoji zelo veliki in da je treba upoštevati tudi varnost glede njihove postavitve. Dodal pa je še, da ni ugotovil pravega razloga, zakaj so prejšnje osnutke pravilnika svetniki zavrnili. Kljub temu da seje Občina dolgo upirala MEGA panojem, so zahteve podjetnikov močnejše in tudi Občina popušča. Ob avtocesti je zelo malo primernega prostora. Z lastniki Občina ne sodeluje, saj se bodo investitorji z njimi sami pogovarjali in Občina ne bo nosilec oglaševanja. Glede »finančnega izkupička« bo Občina pobirala le takse in ne najemnine. Če dogovor med lastniki in oglaševalci ne bo uspel, pač pano ne bo postavljen. Glede oglaševalske površine pa je menil, da naj se v odloku določijo površine bolj prilagodljivo. Mag. Božo Predalič (SDS) je nato ugotavljal po županovih besedah, da ne vidi nobene vsebinske razlike med gradivom, ki so ga zavrnili na zadnji seji, in menil, da bi gradivo morali pripraviti z novimi izhodišči, saj se vsebinsko enako gradivo po njegovem ne sme znova pojavljati na dnevnem redu. Župan ga je v tem delu »popravil« in dejal, da je dodan stavek v zadnjem odstavku Kataster se stalno dopolnjuje. SPREJEM POPRAVKA, OSNUTKA IN PREDLOGA PRAVILNIKA Na koncu so svetniki glasovali le o Šircljevem predlogu, da morajo pred postavitvijo vsakega panoja na Občini soglašati in popravek podprli s 14 glasovi. Osnutek pravilnika je potrdilo 10 svetnikov, 6 jih je bilo proti. Nato je župan predlagal prekategorizacijo v predlog, katerega je na koncu potrdilo 8 svetnikov, 7 pa jih je bilo proti. Jože Miklič SPREMEMBE DNEVNEGA REDA 34. redne seje Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 Svetniki so na predlog župana Janeza Lesjaka na dnevni red uvrstili dodatno točko Mnenje k soglasju imenovanja direktorice javnega zavoda Doma starejših občanov Grosuplje in umaknili točko v zvezi s funkcionarskim plačami. Za slednjo točko na občini in v odborih še niso uspeli pripraviti vsega potrebnega za obravnavo na seji. S pravilnikom naj bi se v skladu z novo zakonodajo urejalo plače in nadomestila županu, podžupanu, članom občinske volilne komisije, volilni komisiji v krajevnih skupnostih, članom občinskega sveta, predsednikom in članom nadzornega odbora, članom komisij in odborov občinskega sveta, članom štaba civilne zaščite, članom uredniškega odbora, predsednikom krajevnih skupnosti in članom drugih komisij, svetov in odborov, ki jih ustanovi/imenuje občinski svet ali župan. Prav tako so umaknili na županov predlog brez obrazložitve tudi eno do »številnih« točk v zvezi z odtujitvijo 14 m2 velikega zemljišča v k.o. Polica. Svetniki so vse predloge o spremembi dnevnega reda potrdili. SKLEP 0 IMENOVANJU PODŽUPANA Predhodno je župan Janez Lesjak svetnike seznanil s sklepom, ki ga lahko v zvezi z novo zakonodajo oblikuje po novem sam in sicer, da je do izteka mandata (predvidoma koncem leta 2006) imenoval Božidarja Gabrijela (LDS) za svojega podžupana. Funkcijo podžupana je začel opravljati 1. novembra 2005. Gabrijel je v zahvali ob imenovanju povedal, da se bo skušal še posebno posvetiti širokemu področju družbenih dejavnosti, kjer ima kot ravnatelj osnovne šole kar nekaj izkušenj in kjer občino čaka kar nekaj večjih investicij. Jože Miklič PRIDOBITVE, ODTUJITVE, UKINITVE... 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 Tudi na tej seji so svetniki potrjevali več točk o pridobitvah, odtujitvah in ukinitvah zemljišč, ki so predmet prometa z nepremičninami, v katerih je Občina eden od sodelujočih partnerjev oziroma lastnikov. - Na cesti Pod hribom in Cesto na Krko je k predvideni menjavi cestne površine za enako veliko parkirišče dala pozitivno mnenje Krajevna skupnost Grosuplje, svetniki pa so sklep potrdili. - Prav tako so svetniki potrdili sklep o odtujitvi parcel (vpisanih kot pot in cesta, funkcionalni objekt in park) v bližini Hotela Kongo za menjavo za gozdno in pašniško parcelo ter zelenico. Razliko v površini bo Občina na dosedanjem solastniškem deležu odprodala po cenitvi, ki jo bo opravil zapriseženi cenilec. Menjalna pogodba je potrebna zaradi vzpostavitve nove poti za Hotelom proti naselju Hrastje. Ostale parcele, ki se jih je ta pot dotikala v celoti, pa je občina pridobila v celoti že leta 2003. - Na območju Dvori 3 in TOC 3 na občinskem zemljišču stojita dve trafo postaji. Ustrezni funkcionalni zemljišči (v nadaljevanju pa tudi objekta) želi odkupiti Elektro. - Prav tako je Elektro pred leti z lastnimi sredstvi zgradilo TP Motvoz na občinskem zemljišču inje zemljišče potrebno prodati dejanskemu uporabniku. - Občina pa namerava pridobiti zemljišče v križišču Bevkove in Ljubljanske ceste za izdelavo in ureditev obstoječe ceste in brežine ter v gospodarski coni za »Koščakovim« Smrekcem v gospodarski coni, kjer bodo gradili novo toplarno. - Še posebej pa je Franc Štibernik (LDS) pohvalil primer v k.o. Luče -zaselek Staje, kjer so se lastniki odločili za brezplačen prenos svoje lastnine za asfaltirano pot. Sama pot na tem mestu poteka že zelo dolgo, a ni bila vpisana v zemljiško knjigo niti vrisana v kataster, Jože Šircelj (NKG) pa je vprašal, kdo plačuje parcelacije za te potrebe. Marko Podvršnik trdi, če je pobudnik Občina, plača Občina, če pa je pobudnik fizična oseba, zasebnik ali kapitalska družba, pa jo plača slednji. Jože Miklič □ Bi Pri sprejemanju zgoraj navedenega pravilnika s spremembami z GIGA panoji za oglaševanje je bilo zanimivo že to, da sta do zdaj na občinskem svetu točke o oglaševanju običajno predstavljala vodja urada za komunalno - gospodarsko infrastrukturo ali pa direktor občinske uprave. To pot je to nalogo opravila vodja urada za prostor, ga. Mojca Lovšin. V pravilnik so bile že za 32. sejo pripravljene spremembe 13. člena dosedanjega pravilnika, in sicer da morajo biti panoji na območju avtoceste (AC) enotno oblikovani, daje največja dovoljena površina 90 m2, da so lahko tudi obojestranski in da mora občina poskrbeti za stalno dopolnjevanje evidence v tabelarični preglednici. Nazadnje so svetniki o MEGA/GIGA panojih razpravljali 28. septembra letos in osnutek zavrnili. Poglejmo najprej, kaj je območje avtoceste! - Ali ni to cestno zemljišče z vsemi elementi cestnega telesa v lasti države, ki ponekod tudi v občini Grosuplje sega na primer na Polici več kot 80 m od roba ceste? Če je to zemljišče ožje od 40 m od roba avtoceste (in ne 60 m kot je na 32. seji občinskega sveta predstavi/ direktor občine), je treba upoštevati varnostni koridor, ki sega tudi v prostor predvidenega 40 metrskega varovanja, pa četudi na zasebno zemljišče. Se pravi, daje v tem območju take panoje po zakonu prepovedano postavljati. Vse te popolnoma enake spremembe so nato prišle z očitno nepotrebnim in vrinjenim stavkom spet na 34. sejo občinskega sveta - 'Kataster se stalno dopolnjuje'.' Kot da to ni samo po sebi umevno!? In če temu sploh lahko rečemo kataster? Nekje na nekem nedefiniranem mestu brez pristojnega organa za tri /ali pa štiri/ oglasne panoje zbran kupček podatkov še ne moremo imenovati organiziran in pravno urejen kataster! Iz gradiva je bilo razvidno še, da je bila precej obširna strokovna naloga Študija primernosti postavitve reklamno informacijskih objektov ob AC za potrebe občine Grosuplje narejena z veliko pleonazmov na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije po naročilu Promedie 2000 d.o.o. že v maju 2001 in da se je občinski svet moral odločati za ali proti MEGA/GIGA panojem na predhodnih sejah brez te strokovne podlage, kar je vredno omeniti kot svojevrstno »politiko: Že v sami nalogi pa je prav tako pojem postavitve panojev ob AC nepravilno definiran. Iz samega gradiva pa so kljub sprejemu pravilnika tudi svetniki zaključili, da gre od obravnavanih 39 potencialnih za 4 predlagane lokacije in še to ne vse tiste, ki so bile navedene v gradivu z imeni in ostalimi podatki o lastnikih, kar je ugotovil Janez Pintar - SDS. Zanimivo je bilo tudi to, da noben občinski odbor predhodno ni obravnaval te problematike oziroma so bila predhodna mnenja odborov o tej problematiki negativna. S predlogom občinskega svetnika Janeza Kozlevčarja (NSi), da bi v podeželski prostor bolj ustrezal reklamni pano v stilizirani obliki kozolca - slovenskega simbola, kljub temu da takih panojev v Sloveniji že stoji nekaj tudi ob varnostnih ko-rodorjih avtocest, pa je tudi vodja urada z odklonilnim odgovorom zavzela prav tako svojevrstno »strokovno« stališče, kar pomeni, da gre v ozadju najbrž tudi za znanega naročnika, ki sije že izbral sebi ustrezen tip panoja. Za primerjavo lahko navedemo še, da so dimenzije teh GIGA panojev v primerjavi z gabaritom moje stanovanjske hiše v stranskem pogledu za 4 m daljši, saj robovi panoja segajo v širino 15 m, po višini pa je v primerjavi z mojo hišo s slemenom poravnan na višino 9,4 m, le hiša je na eni strani vkopana v zemljo nekaj več kot lm.Za mojo hišo se je že pred 25 leti zahtevalo poleg lokacijske odločbe (kije bila izdana z vsemi potrebnimi soglasji in skladna s prostorskim planom) tudi gradbeno dovoljenje. Za podobno novogradnjo stanovanjske hiše bi tudi zdaj bilo treba imeti gradbeno dovoljenje. Zato menim, da bi tako velike posege v prostor morali najti ustrezno mesto v prostorskem planu in bi moralo biti izdano gradbeno dovoljenje za vsak objekt posebej, pa tudi dorečeni (vsaj z najemnimi pogodbami oziroma služnostmi če ne že z odkupi, odmerami in vpisi v zemljiško knjigo) dostopi in dovodi kablov do teh objektov. Podobno bi moralo biti po mojem mnenju narejeno tudi za vse antenske stolpe mobilne telefonije in še marsikatere druge posege v prostor, ki so bili na črno narejeni v preteklih letih v občini Grosuplje. Po drugi strani pa se (ne!) čudimo, da je bilo v bližnji preteklosti toliko črnih gradenj in da se še vedno gradi precej na črno. Vsi navedeni razlogi: menjava pripravljavcev točke, stara (ne)strokovna študija, fotografije z datumom 11. 8. 2000, nedefinirani postopki prostorskega urejanja, nepopolno in vsebinsko enako ponujeno gradivo kot na predhodni seji, odbori niso dali pozitivnega mnenja, pred samo sejo pa sploh niso razpravljali, (ne)primernost mestnih panojev v podeželskem okolju, operiranje s podatki o lastnikih, katerih ni nihče ničesar vprašal /ena med njimi je tudi že umrla/, Občina pa nima niti določene višine takse za sklepanje najemnih pogodb med oglaševalci in lastniki zemljišč, pa /če hočete/ tudi slabo kopirane grafične podlage, ki so jih dobili svetniki z gradivom za sejo in še bi lahko našteval ter nekaj »krepkih in vročih« županovih očitkov nekaterim svetnikom v razpravi in slabo utemeljeni odgovori po strokovni plati pa so spet pokazali, da se nekaterim svetnikom v grosupeljskem občinskem svetu ne daje priložnosti, da bi lahko normalno razpravljali, in da argumenti moči vse prevečkrat premagajo moč argumentov. - Se vam ne zdi, da smo to zgodbo tudi v grosupeljski občini že večkrat slišali? Jože Miklič 0 NAJEMNINI ZA ODSLEJ NAS LAHKO PO OBČINSKEM ODDAJANJE OGLASNIH ODLOKU VODIJO LE TURISTIČNI VODNIKI MEST IN OBJEKTOV 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 Osnutek (in predlog) Pravilnika o oddajanju oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v lasti Občine Grosuplje v najem sprejet. Praviloma se oglasna mesta oddajajo na podlagi javnih razpisov, začasna (do enega meseca) pa tudi z neposredno najemno pogodbo. Župan pravi, če ne bi svetniki potrdili tega pravilnika, bi bila predhodni odlok in pravilnik o oglaševanju brezpredmetna. Uvodno obrazložitev osnutka Pravilnika o oddajanju oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v lasti Občine Grosuplje v najem je podala občinska pravnica in v.d. vodje urada za splošne zadeve Erika Radi Podobnik. Povedala je, da je pripravljen na podlagi Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje. Oglasna mesta in oglasni objekti, ki so v lasti občine oziroma katerih investitorje Občina Grosuplje, se oddajajo v najem v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Iz odloka pa je razvidno, da se najemnike pridobiva z javno ponudbo in sicer za obdobje največ 5-ih let. Vloge za najem morajo prosilci poslati na naslov: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. 0 oddaji v najem odloča župan Občine Grosuplje po predhodnem mnenju komisije, ki jo v ta namen imenuje župan. Z najemnikom oziroma izbranim oglaševalcem se sklene najemna pogodba. Pri določitvi višine najemnine so upoštevana območja, ki so določena že v odloku o komunalnih taksah v občini Grosuplje. Oglasna mesta in oglasni objekti so glede na lokacijo razvrščeni na tri območja: 1. območje obsega v naselju Grosuplje: Adamičevo, Kolodvorsko, Taborsko, Ljubljansko, Partizansko in Kadunčevo do potoka, Cesta na Krko, Ob Grosupelj-ščici, in Župančičevo cesto ter v naselju Šmarje-Sap Ljubljansko cesto, 2. območje obsega vse ostale ulice v naseljih Grosuplje in Šmarje-Sap, na Ci-kavi, v Brezju pri Grosupljem in na Brvacah, 3. območje pa obsega vsa ostala naselja v občini Grosuplje. Minimalna skupna višina najemnine za oglasno mesto z oglasnim objektom, ki spadata v 1. območje, se določi po naslednji tabeli: 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 Osnutek odloka o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Grosuplje je potrdilo 17 svetnikov, predlog istega odloka čez nekaj minut pa celo 18. Ali lahko pričakujemo v kratkem tudi razcvet grosupeljskega turizma in kaj bodo odslej lahko počeli tisti, ki so postavili temeljne kamne na področjih, zanimivih za turizem, pa se niso (in se najbrž ne bodo!) vključili v načrtovano občinsko izobraževanje za lokalne turistične vodnike? Odgovora nismo slišali niti na to, kako se lahko vključijo ustrezno izšolani. Še bolj zanimivo pa bo postalo, ko bo "certificiranje" turističnih vodnikov postalo preobremenjujoče delo za Občino in ga bo na primer dobilo v roke (recimo) eno od društev ali pa kako drugače organizirana pravna oseba, nad katero pa ne bo mogoče izvajati ustreznega javnega nadzora. oglasni pano, samostojna ali na steno pritrjena vitrina in tabla, prenosljiv ulični pano, drug podoben premični objekt, krajevni objekt za oglaševanje oglasni steber nosilec in drog čezcestnega transparenta, oglasni pano na drogu javne razsvetljave svetlobna vitrina, oglasni pano z vrtljivo površino 15.600 SIT 31.200 SIT 45.500 SIT 62.400 SIT Najemnina velja od 1.1.2005 inje določena za eno leto. Višina najemnine se v 2. območju zmanjša za 20 %, v 3. območju pa za 40 %. Če se oglasno mesto z oglasnim objektom odda za manj kot eno leto, se višina najemnine zaračuna v 5-kratni vrednosti. Minimalna višina najemnine za drog javne razsvetljave kot oglasnega mesta v 1. območju se določi v višini 12.000 SIT/letno. Za najem samega zemljišča se minimalna višina najemnine določi na osnovi površine oglasnega objekta. V površino se šteje površina pod objektom, povečana za 1 m na vse strani. Osnova vrednosti za m2 se določi v 30 % deležu zneska, določenega po zgornjem ceniku. Višina najemnine se usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan sklenitve pogodbe. Skupna najemnina se določi letno. Plača se v dveh obrokih na osnovi izstavljenega računa. V najemnino ni vključen davek na dodano vrednost, ki ga plača najemnik. V primeru sklenitve najemne pogodbe za obdobje do 6 mesecev se najemnina plača v enkratnem znesku. Če najemno razmerje preneha z odpovedjo pogodbe, je odpovedni rok 3 mesece, če pa najemnik ne odda napovedi, razmerje lahko preneha takoj po opominu, na primer o neplačevanju ali napačnem oglaševanju. Če uporablja najemnik lastne objekte za oglaševanje, jih je z občinske lastnine dolžan odstraniti najpozneje v 30 dneh od prenehanja pogodbe. Ob izročitvi mora najemnik poravnati tudi vse obveznosti do najemodajalca. Če najemnik ne izpolni teh pogojev, lahko občina na stroške najemnika uredi stanje na oglasnem mestu oziroma oglasnem objektu. V primeru oglaševanja za določen čas, ki po odloku o oglaševanju ne sme biti daljši od 30 dni, se z najemnikom sklene neposredna pogodba. Višina najemnine se v tem primeru zaračuna v 5-kratni vrednosti. Župan Janez Lesjak je poudaril, da sta predhodno sprejeta odlok in pravilnik brezpredmetna, če ni sprejet še ta pravilnik. Direktor občinske uprave Marko Podvršnlk pa je v razpravi pripomnil, da so na Občini razmišljali o skupnem pravilniku za najem občinskih zemljišč za kakršne koli potrebe, a so ugotovili, da se bo prav področje oglaševanja verjetno v bodoče še precej spreminjalo, pa tudi najemnine bi bile glede na tržne zakonitosti neprimerljive med seboj. Jože Šlrcelj (NKG) meni, da je bolj primerno zbiranje ponudb na podlagi javnih razpisov. Podobnikova in Podvršnik pa sta menila, da je enostavneje izpeljati javno ponudbo (ki jo omogoča republiška uredba) kot javni razpis (v kateremu je potrebno postavljati in preverjati celo vrsto različnih pogojev), ker se jim zdi škoda izgubljati časa z večmesečnimi postopki in s tem zapravljati denar, če je neko oglasno mesto nepokrito. Šircelj pa meni, da se je prav tako tudi na javno ponudbo mogoče pritožiti. Prav tako se Šircelj ni strinjal s sklepanjem neposrednih pogodb, vendar na Občini menijo, da za začasna oglasna mesta ni smiselno zbiranje ponudb pač pa neposredna pogodba. Podobna vprašanja je zastavil tudi Matjaž Trontelj (SLS) in v nadaljevanju menil, da bi se zaradi nekaterih dilem posvetili samo osnutku, do sprejema predloga pravilnika pa naj bi razčistili vprašanja, ki bi izboljšala pravilnik in kriterije v njem. Kljub temu predlogu so nato svetniki z dopolnitvijo (da se oglasna mesta praviloma oddajajo z zbiranjem ponudb na podlagi javnega razpisa in da Občina lahko kljub temu določilu odda začasno oglasno mesto oziroma objekt tudi z neposredno pogodbo) osnutek potrdili s 15 glasovi, po prekategorizaciji v predlog pa ga je nato podprlo le še 10 svetnikov, ostali niso glasovali. Jože Miklič Vodja občinskega urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance Jelka Kogovškova je navedla, kaj seje v bližnji preteklosti naredilo na področju turizma, predvsem kar se fizičnega izgleda oziroma dostopov do turistično zanimivih objektov tiče. Zato je Občina v zadnjem času organizirala šolo za turistične vodnike. IZ VSEBINE ODLOKA Lokalni turistični vodnik je po odloku fizična oseba, kije za to strokovno usposobljena in je vpisana v register lokalnih turističnih vodnikov pri Občini Grosuplje. Vodniki razkazujejo in strokovno pojasnjujejo domačim in tujim obiskovalcem občine Grosuplje naravne lepote, kulturno-zgodovinske spomenike, zgodovino, umetniška dela, etnografske in druge znamenitosti občine Grosuplje. Za lokalne turistične vodnike se po tem odloku ne štejejo strokovni delavci v muzejih, galerijah, turistično informacijskem centru in podobnih subjektih, ki opravljajo vodenja v sklopu svoje redne zaposlitve. Ob vpisu v register lokalnih turističnih vodnikov za opravljanje nalog lokalnega turističnega vodnika mora kandidat izkazati, da ima V. stopnjo izobrazbe, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželeno je tudi znanje tujega jezika, in da ima posebno strokovno usposobljenost, ki jo je pridobil na ustreznem tečaju, ki ga je izvajala s strani Občine pooblaščena organizacija, kar dokazuje s potrdilom o uspešno opravljenem strokovnem izpitu. Tečaje strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja organizira pooblaščen izvajalec, ki ga izbere in potrdi Občina Grosuplje. Organizator oz. izvajalec tečaja se izbere na podlagi razpisa. Tečaj organizira izvajalec tako, da razpiše termine za izvedbo tečaja in pogoje za vpis na tečaj. tečaj strokovnega usposabljanja se deli na teoretični in praktični del. Udeleženci morajo za pridobitev potrdila o opravljenem tečaju opraviti preverjanje strokovne usposobljenosti za opravljanje nalog lokalnega turističnega vodnika pred izpitno komisijo, kjer sodeluje poleg izvajalcev tečaja še član, ki ga v ta namen imenuje župan Občine Grosuplje. Predmetnik tečaja za lokalne turistične vodnike znotraj Občine Grosuplje obsega najmanj naslednje vsebine: 1. Tehnični del vodenja turističnih izletov - vrste in načini vodenja, tehnika vodenja, postopki v problematičnih situacijah. 2. Dopolnilni načini vodenja - psihologija za turistične vodnike, retorika - nastopanje v javnosti, bonton in kodeks obnašanja za vodnike, osnove poslovanja v turizmu, turistična zakonodaja, vaje v nastopanju. 3. Strokovno-vsebinski del vodenja - turistična geografija Slovenije, kulturna in naravna dediščina lokalnega okolja, arheologija lokalnega okolja, kulinarične posebnosti lokalnega okolja, turistična in kulturna ponudba občine Grosuplje in okolice. 4. Praktično vodenje in preizkus znanja - vodenja izbranega dela občine v slovenskem in/ali v tujem jeziku, za katerega želi kandidat za vodnika prida biti potrdilo (simulacija vodenja turistične skupine), pisno preverjanje znanja, predstavitev seminarske naloge. Osebe, ki jim je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register lokalnih turističnih vodnikov, ki ga vodi Občina Grosuplje, kjer dobijo izkaznico z veljavnostjo 3 let. Po preteku 3 let se registracija lahko podaljša, če na njihovo delo ni bilo pritožb in če so v treh letih opravili najmanj deset turističnih vodenj. V nasprotnem se morajo ponovno udeležiti izobraževanja in opraviti preizkus znanja. Pri vodenju mora obvezno nositi veljavno izkaznico na vidnem mestu. Dejavnost turističnega vodnika lahko v občini Grosuplje opravlja tudi oseba, ki je vpisana v register turističnih vodnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma ima o tem ustrezno izkaznico, če turistična agencija oziroma organizirana skupina ne naroči lokalnega turističnega vodnika. Vodenje po Županovi jami izvajajo jamski vodniki, ki so za vodenje po odprtih jamah posebej usposobljeni po Zakonu o varstvu podzemnih jam in so vpisani v register jamskih vodnikov pri ministrstvu. Podatki o turističnih programih se dostavljajo v pregled na Urad za gospo- IMENOVANJA NA NOVE FUNKCIJE 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 SKLEP O PRENEHANJU FUNKCIJE IN IMENOVANJU ČLANA ODBORA ZA GOSPODARSTVO Občinski svet je ugotovil, da je član Odbora za gospodarstvo Branko Lampret umrl, zato je namesto njega do konca mandata imenoval Saša Jalšovca z Grosupljega. SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNJKA USTANOVITELJA V SVET JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAZEVALNEGA ZAVODA GLASBENA SOLA GROSUPUE V Svet Glasbene šole Grosuplje so kot predstavnika (so)ustanovitelja Občine Grosuplje imenovali Jožeta Gorca iz Spodnje Slivnice. MNENJE K IMENOVANJU DIREKTORJA JAVNEGA SOCIALNO-VARSTVENEGA ZAVODA DOMA STAREJŠIH OBČANOV GROSUPUE Pod dodatno točko dnevnega reda svetniki k imenovanje direktorice Da ma starejših občanov po predhodno oblikovanem mnenju KVIAZ-a niso nasprotovali mag. Marte Gašparovlč iz Ivančne Gorice. Ga. Gašparovičeva je zaposlena v tej ustanovi že vrsto let in ima tudi ustrezno izobrazbo. Jože Miklič darstvo, družbene dejavnosti in finance na Občini Grosuplje, kijih po potrebi uskladi z ostalimi programi in nato potrdi njihovo ustreznost. Lokalna turistična vodenja se izvajajo v sklopu rednih in naročenih vodenj. Naročila za vodenje sprejemajo: Občina Grosuplje, društva, zveze ter organizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, in lokalni turistični vodniki neposredno. Vsa spre jeta naročila vodenja morajo prejemniki naročil v roku 3 dni od prejetega naročila sporočiti Občini Grosuplje, ki naročnikom vodenja izda račun za oprav Ijanje storitev po veljavnem ceniku v primeru, da je naročilo sprejeto prava časno. Za kvalitetno opravljena vodenja se šteje, če v roku 15 dni po opravljenem vodenju ni pisnih pritožb s strani obiskovalcev/uporabnikov vodenja. Če pisna pritožba prispe, se o njej obvesti lokalnega turističnega vodnika, kije vodenje opravljal. Ta se mora v roku 8 dni pisno odzvati na pritožbo. 0 utemeljena sti pritožbe odloča Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance na Občini Grosuplje. Občina Grosuplje na osnovi prijav lokalnega turističnega vodnika vodi evidenco o opravljenih turističnih vodenjih. Poročilo odda lokalni turistični vodnik v roku 7 dni po opravljenem vodenju. Lokalnim turističnim vodnikom se za opravljeno vodenje zagotovi plačilo. Plačilo se opravi na podlagi števila oprav Ijenih vodenj. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance na Občini Grosuplje izdela cenik vodenja. V primeru večjega števila pritožb zoper vodenja posameznega turističnega vodnika lahko Občina Grosuplje odvzame in preklice veljavnost licence lokalnemu turističnemu vodniku pred rednim iztekom veljavnosti. Če turistični vodnik ali oseba brez licence krši pravila tega odloka, se ga lahko kaznuje z denarno kaznijo 50.000 SIT, če pa pravila krši podjetnik ali druga pravna oseba in zaupa vodenje osebi, ki ni turistični vodnik, se ga kaznuje z denarno kaznijo 200.000 sit. RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Odlok je obravnaval odbor za gospodarstvo. Alojz Verbajs (SDS) je dejal, da so podprli povsem nov odlok, prihodnost pa bo šele pokazala, kako bo s tem v bodoče. Matjaž Trontelj (SLS) je pohvalil odlok ter menil, da je vsebina zanimiva in pregledna. Zanimalo pa ga je, če obstaja kakšen dogovor, ali bodo lahko sodelovali tudi ljudje, ki imajo v zasebni in cerkveni lastni za turizem zanimivo dediščino. Prav tako je pohvalil -začetek neke nove zgodbe« dr. Dušan Lav-rlć (SD). Imel pa je pripombo, da odlok ne zahteva od vodiča aktivnega znanja tujega jezika, Dejan Vuga (LDS) in Jelka Kogovškova pa sta o tem menila, da bo šlo najbrž pretežno za vodenje domačih in ne tujih gostov in da bi bila s to zahtevo po aktivnem znanju tujega jezika narejena prevelika selekcija. Potrebno pa bi jih bilo le registrirati tiste, ki so v določenem tujem jeziku spa sobni voditi. Janeza Kozlevčarja (NSi) je zanimalo, če že obstaja register la kalnih turističnih vodnikov in koliko jih je. Janez Pintar (SDS) pa je ugotav Ijal, da je odlok v svojih zahteval precej obsežen in zahteva kar precej zahtevno izobraževanje, ki bo tudi sorazmerno drago. Zato ga je zanimalo, koliko je letno predvidenih takih turističnih vodenj po občini Grosuplje? Franca Štl-bernika (LDS) pa je zanimalo, kako bo izgledal cenik - ali bo narejen za pa samezna vodenja? Jelka Kogovškova je še dodala, da za turistične objekte, katerih lastnica je Cerkev, že potekajo dogovori z župniki, na Taboru Cerovo gre za približno 15 skupinskih obiskov, za druge objekte pa ni podatkov. Svetniki so potrdili osnutek odloka soglasno, s 17 glasovi, ga soglasno prekategorizirali v predlog in ga nato soglasno, z 18 glasovi sprejeli. Na odgovor, kdaj se bo začel razcvet grosupeljskega turizma, pa bomo po našem skromnem mnenju še malo počakali. Ob vseh prizadevanjih na Občini v zvezi s turizmom se postavlja tudi vprašanje, po kakšnem programu bi na primer lahko pridobili certifikat tisti, ki že imajo narejeno na primer srednjo šolo za turističnega tehnika ali ustrezno visokošolsko izobrazbo na tem področju ali pa ti sti zanesenjaki, ki so na marsikaterem področju in območju postavili temeljne kamne tudi za turizem v občini Grosuplje. Kar nekaj jih je! Jože Miklič INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 KDO JE KRIV, DA POŠTE NE DOBIJO? Dejan Vuga (LDS) je dal pobudo, naj na Občini raziščejo, kaj se dogaja s pošto. Že kar nekajkrat nekateri svetniki niso dobili gradiva. Predlagal pa je še. da naj bi na občini organizirali elektronski informacijski servis. Župan Janez Lesjak je glede prve pobude menil, da bi bilo tudi dobro, če bi svetniki, ki prejmejo obvestilo o pošiljki, le-to tudi dvignili, na drugo o informacijskem servisu pa, da so stvari še nekoliko preuranjene, predrage, tehna loško, pa tudi organizacijsko prekomplicirane. Za to obstajajo mediji, kot so lokalni časopis, radio in televizija. Nadalje pa je podvomil, da nekateri svetniki niti ne preberejo gradiva (to sklepa iz razprav na občinskem svetu), kaj šele da bi se informirali prek časopisa in ostalih medijev o občini Grosuplje. ZASTOJ ŽE NA ZAČETKU GRADNJE KNIZNICE Jože Šircelj (NKG) je vprašal, kako je z gradnjo knjižnice, saj so v gradivu dobili poročilo, ki smo ga objavili v prejšnjih Grosupeljskih odmevih. Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je dodatno svetnike informiral, da so tik pred odpiranjem ponudb za gradnjo knjižnice in če bo ponudba uspela, se bo gradnja začela že v letošnjem letu. Jože Miklič hd nm m ®ihm, 12 mm, e wm emu 34. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 26. oktobra 2005 NE-USPEL POIZKUS SPREMEMBE PRAVILNIKA ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN V osnutku sprememb Pravilnika o pogojih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov so na »Občini« predvideli, da bi črtali alinejo, ki govori o plačilu stroškov za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov za organizacijo neposrednih stikov z občani (javne tribune forumi- politične tržnice", okrogle mize...), dodatno pa tudi alinejo, ki govori, da bi se iz občinskega proračuna plačevalo obvestila o delovanju članov sveta v javnosti. Mnenje Računskega sodišča Republike Slovenije prav to dopušča, župan pa trdi, da kljub zavrnitvi, da bi črtali predlagane alineje, le-teh ne bo izvajal. Vzrok temu je po našem mnenju bojazen, da ni ustrezne organizacije notranjih kontrol, ki bi varovale Občino pred nepravilno in nesmotrno porabo proračunskih sredstev, pa tudi, da bi v predvolilnem času političnim strankam in njihovim svetniškim skupinam čim bolj zmanjšali možnosti, da predstavijo občanom in volilcem svoje (politično!) delo. V obrazložitvi spremembe pravilnika o pogojih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov (točko je svetnikom predstavil Marko Podvršnik) so na Občini zapisali, da po določilih Zakona o političnih strankah ter določbah Ustavnega sodišča RS Občina Grosuplje zagotavlja v občinskem proračunu sredstva za financiranje tistih političnih strank, ki so dobile na lokalnih volitvah najmanj 50 % glasov potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti. Sredstva se tako v višini 0,6 % primerne porabe mesečno po dvanajstinah namenjajo naslednjim političnih strankam Liberalni demokraciji Slovenije, Slovenski demokratski stranki, Novi Sloveniji, Slovenski ljudski stranki, Socialnim demokratom, Stranki mladih Slovenije in Zeleni alternativi (ki nima predstavnika v občinskem svetu). Višina sredstev za posamezno omenjeno politično stranko je odvisna od števila glasov, ki jih je stranka dobila na zadnjih lokalnih volitvah. Župan Janez Lesjak je v svoji razpravi zagovarjal stališče, da so sredstva, ki jih stranke prejemajo iz občinskega proračuna mesečno, namenjena tudi za politični marketing posamezne stranke - za predstavitve v raznih medijih, organiziranju okroglih miz, predstavljanju mnenj in stališč v javnosti, oglaševanju stranke... Ker pa meni, da bi lahko prišlo do podvojenega financiranja svetniških skupin za isti namen, predlaga, da se v pravilniku v črta te alineje. Mag. Božo Predalič (SDS) je kot predsednik KVIAZ-a povedal, da je komisija sprejela soglasno s 6 glasovi, naj se predlagani pravilnik ne sprejme. V razpravi pa je glede mnenja Računskega sodišča povedal, da v njem ne enačijo svetniške skupine in delovanje političnih strank. Politične stranke so financirane na podlagi zakona. Svetniške skupine in samostojni svetniki pa so izvoljeni predstavniki neke javnosti s svojimi interesi. Prav tem skupinam pa je treba omogočiti sredstva za strokovno in administrativno delo, saj po mnenju Računskega sodišča financiranje svetniških skupin, ki tvorijo najvišji organ v občini, ni vezano na omenjeni zakon. Če pa župan meni, da bi prihajalo do suma kakršnega koli prikritega financiranja, naj se na Občini ustrezno organizirajo in ukrepajo. Franc Stibernik (LDS) je za »intermezzo« predlagal, naj bi se svetniške skupine in samostojni svetnik odrekli temu financiranju in denar namenili mladim, a je predlog nemogoče tudi po županovem mnenju ovrednotiti, saj bi svetniške skupine vseeno morale za določanje višine teh sredstev zbirati račune in druge dokumente, kar pa bi bilo zelo vprašljivo. Svetniki so s 7 glasovi za in 12 proti zavrnili osnutek sprememb pravilnika, župan pa je dodal, da ne bo izvajal do zdaj veljavnih alinej že potrjenega pravilnika, v nadaljevanju pa tudi, da bo preveril zakonitost tega veljavnega občinskega pravilnika. Jože Miklič OBVESTILO Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, išče izvajalca za postavitev prednovoletnih stojnic v centru Grosupljega. Stojnice bo možno postaviti ob Kolodvorski cesti med 24. in 31. decembrom 2005. Izvajalec mora zagotoviti vsaj 10 stojnic, ki jih sam trži. Izbira dejavnosti, ki se lahko opravljajo na stojnicah, morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni in pravilniki. Občina Grosuplje nudi brezplačen najem prostora in oprostitev komunalne takse. Obstaja tudi možnost postavitve manjšega prireditvenega šotora. Ponudnik se mora izkazati z veljavno registracijo tovrstne dejavnosti. V primeru, da se javi več ponudnikov, so kriteriji za izbor izvajalca njegove reference, dodaten kulturno-zabavni program ter morebitne druge aktivnosti. Dodatne informacije dobite pri g. Urošu Permetu, tel. 788 87 74. Rok za oddajo ponudbe je 5. decembra 2005. Odgovor na svetniško vprašanje z 32. seje dne 28.9. 2005. OSKRBA ZAPUŠČENIH ŽIVALI Z OBMOČJA OBČINE GROSUPLJE Postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščeno žival, ureja Zakon o zaščiti živali (Ur. list RS, št. 98/99 in 126/03). V skladu s 27. členom navedenega zakona je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Veljavni zakon določa, da je imetnik zavetišča lahko občina oz. vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Imetnik zavetišča pridobiva sredstva za delovanje zavetišča med drugim tudi iz proračuna lokalne skupnosti. Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30-ih dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti. V skladu z veljavno zakonodajo je tako Občina dolžna poskrbeti za zapuščene živali, in sicer plačati oskrbo živali v zavetišču največ do 30 dni ter v primeru, da se žival ne odda novemu lastniku, tudi usmrtitev živali. Veterinarsko podjetje BUBA d.o.o. je leta 2004 podalo ponudbo za izgradnjo zavetišča na območju Sp. Duplic v občini Grosuplje. Po navedeni ponudbi bi zavetišče zagotavljalo mesta za zapuščene živali z območja 19-ih občin. Izgradnjo zavetišča bi investiralo veterinarsko podjetje samo, občine pa bi se morale zavezati, da bodo mesečno zagotavljale sredstva za delovanje zavetišča. Predlagatelj ponudbe je na podlagi števila prebivalcev v vsaki občini podal občinam okvirni izračun mesečnega (pavšalnega) zneska, ki bi ga občine prispevale zavetišču. Na podlagi izračuna naj bi Občina Grosuplje mesečno zagotavljala zavetišču cca 170.000,00 SIT, kar bi ji zagotavljalo 2 prosti mesti (boksa) in oskrbo živali v zavetišču. Od 19-ih občin je podalo pozitivni odgovor le nekaj občin, zato se predvideni investitor ni odločil za investicijo, kljub temu da je v veljavnem prostorskem planu občine na območju Sp. Duplic opredeljena lokacija za izgradnjo zavetišča za zapuščene živali. V letu 2005 je Občina Grosuplje na podlagi Zakona o zaščiti živali (Ur. list RS, št. 98/99 in 126/03) ter v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Ur. list RS, št. 36/ 04 - uradno prečiščeno besedilo) oz. internim navodilom za JNMV izvedla javni razpis za izbiro izvajalca oskrbe zapuščenih živali z območja občine Grosuplje. Razpisna dokumentacija je bila posredovana petim izvajalcem storitve. Pravilno in popolno ponudbo sta posredovala dva izvajalca, od katerih je bil ugodnejši Meli center Repče (Trebnje) (druga ponudba je bila iz okolice Celja). Zavetišče Gmajnice nam je na podlagi razpisne dokumentacije posredovalo dopis, da je zavetišče namenjeno zapuščenim živalim z območja MOL-a, zato pogodb z drugimi občinami ne sklepajo. Iz cenika, ki ga je zavetišče Gmajnice posredovalo skupaj z navedenim dopisom, je razvidno, da je cena storitev v zavetišču Gmajnice višja kot pri izbranem izvajalcu. Do podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem je občina reševala problem zapuščenih živali preko naročilnic z zavetiščem Gmajnice. V primeru zasedenosti navedenega zavetišča je na podlagi odločbe veterinarske inšpekcije žival prevzel eden od izvajalcev veterinarskih storitev, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za zavetišče in za opravljanje dejavnosti zavetišča niso registrirani. Od podpisa pogodbe dalje (od junija 05) izvaja oskrbo zapuščenih živali Meli center Repče. V letu 2005 je na postavki oskrbe živali predvidenih 2.500.000 SIT, skupno je trenutno porabljenih 1.780.000 SIT, od tega je bilo za oskrbo živali v Meli centru Repče porabljenih cca 1.025.000 SIT. Konec julija 2005 je k zadevi informativno pristopila Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in posredovala občinam, vključenim v RRA LUR, dopis, v katerem občine seznanja s problematiko zapuščenih živali in predvideno lokacijo za izgradnjo zavetišča v občini Grosuplje. Če bodo občine izkazale interes, da se reševanje navedene problematike prične reševati v okviru RRA LUR, bo slednja pričela pripravljati nadaljnje aktivnosti. Trenutno s strani RRA LUR uradno še nismo prejeli povratne informacije o nadaljevanju skupnega projekta. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Martina Cingerle STARI GASILSKI DOM BO PORUŠEN Star gasilni dom ob Adamičevi cesti v Grosupljem, ki sicer zadnjih 25 let ni služil svojemu osnovnemu namenu, bomo porušili. Objekt je star, funkcionalno neuporaben in konstrukcijsko nestabilen, nenazadnje pa ob vse večjem prometu močno ogroža varnost in kvari videz kraja. Širše območje s parkom pa je že nekaj časa namenjeno gradnji nove tržnice s spremljajočimi dejavnostmi. Objekt je vse od leta 1912 bil pomembno družabno in kulturno stičišče prebivalcev Grosupljega. Tistega leta je namreč gasilsko društvo preuredilo občinsko hišo v svoj zasilni dom. V dveh letih s prostovoljnim delom osnovnemu objektu -orodišču, prizidajo dvorano z gledališkim odrom, kjer je bilo uprizorjenih nad 30 iger. Kasneje v tej dvorani gostujeta tudi dva razreda ljudske šole. Leta 1924 so v njem predvajali celo prvo kino predstavo. V času druge svetovne vojne so ga italijanski vojaki uporabljali za vojaško ambulanto, kantino, kovačnico in stanovanja na podstrešju. Takoj po vojni pa so gasilci dom ponovno usposobili za gasilsko dejavnost. Leta 1953, ob pridobitvi prvega gasilnega avtomobila, so dvorano preuredili v garažo, na stolp pa so montirali gasilsko sireno. Tri leta pozneje so napravili načrt za nadzidavo doma, kjer so zgradili stanovanje za šoferja in uredili društvene prostore, v pritličju podaljška pa garažo. Leta 1961 je bil dom dograjen in opremljen z javnim vodovodom. Štiri leta pozneje so uredili tudi park ob njem. V takšnem stanju je dom služil namenu vse do leta 1980, ko je so zgradili in slovesno predali v uporabo nov Gasilni center ob Pekarni Grosuplje. JKP Grosuplje, direktor Janez Skarlovnik Vir.: Zbornik GD Grosuplje ob svoji 80-letnici, Grosuplje 1992 mm (j jO S fotoaparatom smo obiskali nekatera »javna« gradbišča v občini Grosuplje, ki so bila začeta pred kratkim. Gre predvsem za gradnje gospodarske infrastrukture (ceste, pločniki, javna razsvetljava, kanalizacije...) Nekatera so že skoraj zaključena, druga bodo kmalu, nekatera pa bodo (verjetno) naslednje leto. V RAČNI - MOST, PLOČNIK, PARKIRIŠČE IN PROČELJE V Mali Račni na spodnji cesti so zaceli z izkopnimi deli, kjer bo stal most čez Šico. V Veliki Račni gradijo že dolgo prepotreben pločnik. Radenski gasilci delajo pročelje na gasilskem domu, precej pa imajo že pripravljeno tudi za večnamensko dvorišče/parkirišče. SPODNJA SLIVNICA • KANALIZACIJA Na Spodnji Slivnici Komunalne gradnje d.o.o. s podizvajalci pospešeno gradijo kanalizacijo s hišnimi priključki. DD [NI Lzilv 1 - Rekonstrukcija vseh treh Jurčičevih cest, - in Tovarniške ceste, - nov lesen mostiček v Jerovi vasi pri Avtovalu, - nova povezovalna cesta z javno razsvetljavo, pločniki in dvignjenimi prehodi za pešce v TOC 3 za tenis igriščem. Širi se tudi gradbišče na cesti Grosuplje - Cikava. Opazili pa smo novega izvajalca gradbenih del, SCT, ki je to pot za razliko od nekaterih drugih cestogradnikov in graditeljev druge grosupeljske infrastrukture, postavil gradbiščno označevalno tablo z odgovornimi imeni izvajalcev, projektanti in nadzornimi. Pri tovarni Motvoz in platno je zasebno podjetje kopalo jarke za telekomunikacijske kable in potrebne jaške. I t m 19* un sobota od H. do I i. ure « i) deluje na začasni lokacij na Kolodvorski cesti 2, v 2. nadstropju. Odprta je od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. plL Vhod v začasne prostore Knjižnice Grosuplje je hkrati tudi vhod v Upravno enoto Grosuplje. Grosupeljčanka Simona Zore Ramovš in GGNeNi Gledališka skupina GGNeNi in njihova mentorica Že od leta 1997 spremljamo na naših odrih mladinsko igralsko skupino z nenavadnim imenom GGNeNi. Igralka Simona Zore Ramovš seje tedaj vrnila s šolanja v Rusiji in skupaj z gospo Tatjano Lampret, vodjo Javnega zavoda za kulturne dejavnosti, sta se dogovorili, da bi bilo lepo, če bi osnovnim šolam ponudili otroško gledališko delavnico. Lepo so se ujeli, mentorica in učenci ter učenke 6. razreda, in ostali so skupaj do danes, ko so že odrasli, dijaki in študentje. Le za dve leti, ob puberteti, so prekinili, ker se je mladim igralcem nabralo preveč šolskih in drugih obveznosti. Kaj ime pravzaprav pomeni, sem vprašala mentorico Simono Zore Ramovš. GG pomeni glas in gib, lahko tudi gledališče, in to gledališče na kvadrat, 'Ne'Ni' pa pomeni 'ne-res-ni', saj smo včasih tudi malo neresni, vendar ustvarjalno neresni. Sicer pa že vseskozi raziskujemo in urimo gib, ker samo iz sproščenega telesa lahko pride pravi, odprt glas. Namen mojega dela je spojiti v celoto dih, glas, gib, čustva, misli - delovati na odru kot eno; poiskati otroka v sebi, ga znova odkriti; prebuditi ustvarjalnost; uživati v njeni drznosti. Ali pa lahko rečem tudi bolj enostavno: gib, geste na odru so s tonom glasu vedno celota - le tako je igralec na odru razumljiv. Igralec vedno sporoča z obojim - telesom in glasom. Kar sem se naučila na moskovski akademiji, na mednarodnih in domačih delavnicah prenašam na svoje mlade igralce. Nekaj časa je trajalo, da smo se uglasili, vendar so me s svojim navdušenjem tako inspirirali, da sem se odločila, da skupaj z njimi naredim predstavo. Kje vse ste igrali v teh letih? V sodelovanju z Javnim skladom (izpeljal je ponudbo in pomagal pridobiti sredstva) smo dobili priložnost, da smo igrali otrokom ob novem letu. Igrali smo tudi do deset predstav na teden, v Grosupljem in sosednjih občinah. Za vse sem bila sama in bilo je ogromno dela: poskrbela sem za sceno, kostume, pisala opravičila, da so igralci smeli od pouka kakšen dan in da ni bilo težkih spraševanj v tem tednu. Igrali smo in še večinoma igramo v grosupeljskem kulturnem domu za podjetja ob prihodu dedka Mraza, igralci po predstavi pomagajo deliti darila in tako smo imeli priložnost nekaj malega zaslužiti. Lani in predlani pa smo šli še malo naokrog po Sloveniji, uvrstili smo se tudi na medobmočno srečanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ali si pri predstavah pomagate s sponzorji? Kar nekaj grosupeljskih podjetij redno odkupuje naše predstave in mislim, da lahko temu rečemo sponzorstvo. Za to zaupanje se jim vsi člani ansambla iskreno zahvaljujemo. S tem denarjem, še vedno moramo biti zelo skromni, se lahko organiziramo skoraj kot pravo gledališče: vsaj delno krijemo kakšno gledališko delavnico, lahko si privoščimo svojega kostumografa in scenografa. Zadnja leta imamo za vsako predstavo lepe, domiselne kostume in igralci niso več oblečeni v tisto, kar smo običajno znosili iz vseh strani: od doma, od prijateljev ali pa iz moje osebne garderobe. Tudi glasba je pomemben element v gledališču, tudi tu poskušamo biti izvirni. Vendar nam tu še lep čas ne bo uspelo pridobiti glasbenika, ki bi pisal glasbo za nas. Mogoče, nekje daleč naprej, za kakšen jubilej!! Kateri avtorji mladinskih gledaliških Iger so vas navdihovali? Vedno nas je navduševala Svetlana Makarovič. V sebi ima dar za dramatični lok, ki igralcem pomaga, da se lažje vživijo, da lažje začutijo ritem igre. Ko sem brala o njej, sem ugotovila, da tudi pravljični svet črpa iz svojega življenja. Na oder smo postavili, seveda po svoje predelano Živalsko olimpiado. Sovico Oko, Škrata Kuzmo in Kam pa kam, kosovirja? - ker smo priredili samo nekaj izbranih zgodb iz knjigice, smo to predstavo naslovili Na obisku pri Zofki coprnici. Kako predstavo postavite na oder? Najprej začnemo s kratkimi bralnimi vajami in z veliko pogovora o tem, kaj želimo s predstavo sporočiti. Sama imam že dokaj jasno predstavo kako in kaj, vendar sem vedno odprta tudi za predloge s strani igralcev. Tako začnemo prebujati ustvarjalno vznemirjenost, ki je pri gledališkem delu zelo potrebna. Potem imamo intenzivne gibalne vaje, mogoče še kakšno delavnico, glasovno urjenje, in spet veliko pogovorov, improvizacij. Potem sledi natančno postavljanje prizorov na oder. Tu se malo zatakne, ker igralci po navadi preveč odlašajo z učenjem besedila na pamet in potem moramo posamezne prizore kar prevečkrat ponavljati. Ko igralci počasi posvojijo besedilo, se začne najlepši del ustvarjanja: prebujanje vlog v igralcih v odrskih situacijah, ki jih sugerira vsebina uprizoritve. Potem je - vedno v rahli paniki - premiera, ki je običajno uspešna, tudi zaradi kilometrine, ki jo že imajo igralci. Pri premieri in prvi ponovitvi sem moralna podpora igralcem zadaj za odrom, v naslednjih ponovitvah pa se preselim v dvorano in opazujem. Reakcije otrok, publike in seveda moje ostro oko potem še uredi detajle in predvsem ritem predstave. Kritična analiza in moj napotek igralcem, kaj je treba odvzeti ali dodati je zdaj popolnoma jasen, tudi zato, ker znajo tekst na pamet in igrajo v kostumih in s sceno, ki sta bili prej na vajah imaginarni. Tako uprizoritev pripeljemo do dokaj čiste gledališke estetike, z dobrim in pravim energijskim nabojem. Toliko ponovitev nanizanih v enem tednu daje igralcem možnost, da jim v vsakodnevnem srečanju s publiko vloga preprosto zleze pod kožo. Še več, tisti, ki so po duši ustvarjalni, vlogi že sami dodajajo nove elemente. Tako narejena vloga ostane v očeh in srcu publike, tak način igralske šole pa je za mlade igralce najučinkovitejši. Kaj pa gostovanja? Z nekaterimi predstavami, na primer s Škratom Kuzmo, smo gostovali tudi po Sloveniji. To je zahtevno organizacijsko delo. Najprej je treba oblikovati zanimivo ponudbo, potem zavrteti toliko in toliko telefonov, izbrati dneve, ko so vsi igralci »svobodni«: da ne pišejo kontrolk, da nimajo izpitov, seminarjev, obveznih vaj, torej da lahko manjkajo v šoli oz. faksu. Potrebno je poskrbeti za varen prevoz scene, kostumov, si ogledati oder, preveriti njegove tehnične možnosti, poskrbeti za sistem, ki ne dopušča pozabljanja - včasih je rekvizitov malo morje!! Naučili smo se, da vse zapišemo, vse večkrat preverimo in vsak mora pazljivo skrbeti za svoje stvari. Dela je prav toliko kot v pravem gledališču, le da ni organizatorjev, rekviziterja, inspicienta, masker- Skupina GGNeNi skrbi tudi za domiselne maske - živali. (Vse fotoarhiv GGNeNi). ja, garderoberja,... Za vse v glavnem poskrbim sama - oz. sem gonilno kolo. Zadaj pa je še velika odgovornost, ker gre za kar mlade ljudi, ki jih moram varno pripeljati tja in nazaj! Kakšen je odziv publike na vaših predstavah? Skrbno urjenje, vaje, nastopi, izvirni kostumi in glasba, vse to prispeva, da je stik s publiko globlji. Občutek imam, da so nas otroci, za katere smo igrali do sedaj, sprejeli. Verjamejo v naše zgodbice in nam to iskreno pokažejo. Kosovirčke so božali po njihovem črnem puhcu in jih vlekli za dolge repe, po predstavi o škratu Kuzmi so pazljivo pobirali čudežne zelene travice, ki so popadale med igro po odru, saj je ena izmed njih Kuzmi prinesla nagrado - čudežne jagode, ki rastejo ob vsakem letnem času. Gozdnemu škratu so to nagrado podelile prelepe Paličice. Predstavi so v celoti pozorno spremljali. Njihovi iskreni in malce zasanjani obrazki ob koncu predstave so najlepše darilo za igralce in zame. Načrti za letošnjo sezono? Letos bo skupina, ki sicer niha od 6 do 12 igralcev, uprizorila dve predstavi. Zdajle že pridno oživljamp lutke, s katerimi bomo že šestič zapored zapeljali najmlajše v vzdušje veselega decembra s pravljico pravljičarja H. Ch. Andersena - Kakor napravi stari, je zmeraj prav. Prvo gostovanje bo v Vidmu - Dobrepolju, predvidoma 16. decembra, v Grosupljem pa jo bomo igrali cel teden od 17. do 23. decembra, v četrtek (22.) bomo odigrali dve predstavi še v Ivančni Gorici. Z gostovanji bomo nadaljevali v letu 2006. Čisto za konec leta ali pa v januarju 2006 bomo doživeli krst s teatrom absurda - s Plešasto pevko - našo prvo neotroško predstavo. Držimo se tradicije našega predhodnika, uspešnega gledališča Boldrik II. Na to vpliva seveda tudi legendarni izbor predstave, v kateri sem igrala sama in smo se z njo takrat uvrstili na Linhartova srečanja kot domačini, gostitelji daljnega leta 1989, še v prejšnjem tisočletju! To je torej prvič, ko bomo v sezoni imeli kar dve premieri. Mlada igralka Larisa Daugul Kako ste sprejeli svojo mentorico Simono Zore Ramovš, sem vprašala Lariso Daugul, ki je Simonina 'desna roka' in ji pomaga pri organizacijskih zadevah. Bilo je novo, drugače, vznemirljivo. Hitro smo se ujeli kot prijatelji in ostali smo skupaj do danes. Kar padli smo v vse to, nismo imeli dosti časa razmišljati. Njen odnos do gledališča nam je bil všeč, predvsem uvajanje v improvizacijo. Delali smo veliko gibalnih vaj, kar je bilo za nas neznano. Vsak je skušal pri sebi odkriti in se zavedati delov svojega telesa in potem te občutke uporabiti v predstavi. Simona je dodala, da so imeli igralci tudi v puberteti manj težav, ko je mlade sram vsakega giba in dotika. Nobenih barier ni bilo, na odru so bili sproščeni. »Jaz v njihovih letih nisem bila tako svobodna.« Katera je bila vaša prva vloga in kako se spominjate svojega prvega nastopa? Spomnim se, da ni bilo dosti besedila, vloga je bila grajena na gibu, vse je bilo treba narediti s svojo pojavnostjo. Velika razlika je med prvim nastopom in zdaj. Vsaj pet let potrebuješ, da spoznaš, zakaj si na odru. Sproti se učiš in rasteš. Zdaj je drugače, kot je bilo prvič. V prvi predstavi Živalska olimpiada sem igrala več vlog: srno, vidro in sodnico na živalski olimpiadi. Katera vloga vam je bila do sedaj najbolj všeč? Od živalskih vlog mi je bila najbolj všeč veverica. Dva meseca pred pred- Delovni škratje v igri Svetlane Makarovič Škrat Kuzma. stavo sem na sprehodu videla veverico in jo opazovala. Zapomnila sem si vse njene gibe z glavo, telesom in v predstavi sem jo samo posnemala. Všeč mi je bila tudi vloga kosovirčice Glili, saj je bila prijetno nagajiva. Ali vas je igranje kaj oviralo pri šolskem delu? Ne, v šoli nismo imeli težav. Vsem je pomagalo, da smo v prostem času počeli nekaj, pri čemer smo morali biti aktivni. Kadar smo bili zaradi predstav odsotni, smo dobili uradna opravičila in ni bilo težav, ne v osnovni, ne v srednji šoli. Pripravljate prvo neotroško predstavo. Kaj raje igrate, živali ali ljudi? Živali je lažje igrati, tu je prostor za domišljijo. Ko smo igrali otroške predstave, so nas otroci srečevali na cesti in kazali za nami, češ to je pa tista veverica. V Plešasti pevki pa gre za ljudi. Tu bomo morali uporabiti vse vaje, ki smo jih do sedaj delali, že od bralnih vaj naprej. Predstava nam predstavlja nov izziv, pristopi k delu pa so isti, ista mera koncentracije, discipline. Najbolje je, da igralec neha na odru igrati, ampak samo 'je'. Vedno imamo pred seboj vizijo, kaj moramo sporočiti. Pri tem nam pomagajo kostumi, glasba gib in vsa 'mašinerija' za odrom. Simona pa je dodala: »Veliko se pogovarjamo o besedilu, da stvari začutimo in jih logično speljemo, živo, ne umetno. Predstava ima zaplet, vrh in razplet, kar sicer ni značilno za dramatiko absurda.« Produkcija gledališča GGNeNi od leta 1997 naprej: Svetlana Makarovič: 1997 - Živalska olimpiada, leta 1998 igra Milana Dekleve - Magnetni deček, po letu 2002 spet Svetlana Makarovič - Sovica oka, leta 2003 - Škrat Kuzma in leta 2004 - Na obisku pri Zofki coprnici, izbor zgodbic iz knjige Kam pa kam, kosovirja?; vse tekste je priredila režiserka Simona Zore Ramovš. Z radovednostjo pričakujemo nove projekte gledališča GGNeNi, saj nas z vsako predstavo na poseben način preseneti. Vsi ljubitelji gledališča ste torej lepo povabljeni na predstave v izvedbi gledališke skupine GGNeNi: na otroško v tednu veselega decembra od 17. -23. decembra 2005 ter v januarju 2006, ko bodo premierno uprizorili lo-neseovo Plešasto pevko. Vse predstave se bodo zgodile na njihovem odru, seveda v Kulturnem domu Grosuplje. Marija Samec Profesionalno domišljeni kostumi palčic pomagajo pri prepričljivi predstavi. Grosupeljska gledališka skupina GGNeNi (Na naslovnici) Pripovedi iz Grosupljega in okolice -18 Prihaja zimski čas, noči so vse daljše in tema je od nekdaj vzbujala v ljudeh strah, čarovnic pa nam tudi ni treba uvažati iz Amerike, tudi pri nas so že od nekdaj znale zagosti nočnim popotnikom. Dolge poti so prehodili predvsem kmetje in mešetarji, ki so hodili po sejmih, tudi v oddaljene kraje. Pozna jesen je bila čas, ko so kmetje že vedeli, koliko krme so pridelali, koliko živine bodo lahko prekrmili čez zimo. Če so imeli premalo krme, so prodajali, če pa je bilo leto dobro, so kupovali, saj so tam, kjer ni bila dobra letina, prodajali živino poceni. In tako so pogosto, da so prišli v čim krajšem času domov, potovali tudi ponoči. Noč pa ima svojo moč. Gospa Karolina Zakrajškova mi je povedala tole zgodbo. Sejmarska dogodivščina Moj oče je večkrat potoval s sejmarji na razne sejme. Tako je nekoč šel na semenj v Karlovac. Tam je kupil par konj in kravo. S konji ni imel težav, s kravo pa veliko. Koje prešel Kolpo v Beli krajini, je kravo pustil v neki vasi. Do doma je ne bi mogel prignati, ker je pešala. Do Žužemberka je še prišel podnevi, od tam naprej pa je hodil že ponoči. Vseskozi je čutil, da je sam na cesti s konjema, ko pa je prišel ven iz vasi Breg pri Zagradcu, je zagledal, da gre poleg konj še krava. Mencal si je oči, če ima privide, vendar, ko je hotel z bičem kravo odgnati, je šla naprej in gledala nazaj, koje šel s konji mimo. Zamahnil je proti njej z bičem, da ne bi skočila v konja. V trenutku je izginila. Groza ga je obletela. Ko je prišel domov, je takoj povedal to zgodbo in dejal, da ponoči ne bo več hodil po sejmih. Pripravila Marija Samec iBeSEU DAN KULTURE - 3. december - Prešernov rojstni dan jTd|a¥.kulture~se je na 3. december pred sesti-iMillprvic in ostaja še danes dan odprtih vrat ^KihTkulturnih ustanovah, knjižnicah, gledališ-Sgpnematografih in muzejih, iraimkulture, praznovanje Prešernovega MaffieBRstaia prav poseben dan. Sila pisan, NHHfamičen, predvsem pa popolnoma pre-llfMB|it|ijW Postaja čisto zaresen praz- fflBlovenski kulturi, ki ga celo bolj kot trata ^Iradami zaznamovane slovesne privzdignje-alfiebruarja določa široka dostopnost in [ydMt:o:s.t:|malo manj slovesno, a zato veliko bolj vese-juplUJm se bo na ta dan marsikaj dogajalo. Ce slučajno ne veste, kdo domuje v Kulturnem domu Grosuplje, to smo: ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE IN JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA. GLEDALIŠKA IN PEVSKA USTVARJALNO - TA VESELI DAN KULTURE, SOBOTA, 3. DECEMBRA 2005, KULTURNI DOM GROSUPLJE Ta veseli dan kulture je priložnost, ko se že nekaj let zapored družimo na drugačen, bolj sproščen način. Tudi letos bo tako. Delavni in ustvarjalni bomo malce drugače, obiskovalci pa lahko vseskozi spremljate naše delo. Če boste želeli, se nam lahko priključite tudi na odru. VESELI BOMO, CE SE SREČAMO V SOBOTO, 3. DECEMBRA, OD 16. URE NAPREJ! 16. do 16.50 gledališka ustvarjalnica z igralko Simono Zore Ramovš, 16.50 do 17.25 pevska ustvarjalnica z zborovodjem Mitjo Gobcem, 17.30 do 18.00 udeleženci ustvarjalnic: priprava na nastop, 18. do 18.45 produkcija; 19. do 19.30 nastopi in kratke predstavitve sodelujočih kulturnih društev, koncert Autodafe. ODPIRAMO VRATA ZA VAS IN SE VESELIMO Z VAMI BITI MALO DRUGAČE: ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPUE IN JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI RS, OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA! ijjkjlbra^preziveli dopoldne z nami, smo pripravi-nKlfiaalisko igralnico: Poigrajmo se z besedo se z gledališčem. Že naslov razkriva, da bomo IJjgKali prosto pot za vašo radovednost, naga-tSjJMdomisljijo in še kaj. JlgRCTJMOlSE Z BESEDO, literarna igralnica, na ka-iirko|prinesete ze kakšno svojo pesem, ce pa je lljjaboste lahko napisali kar tu. Kako se be-animive misli, sporočila, ki jih želite Eu, Vam bo pokazal pesnik Matjaž Pikalo. ^g|jte tudi pisalo in liste. Od 10. do 11. Člani kulturnih društev bodo demonstrirali ustvarjalni proces, ki je potreben za zanimiv nastop. Lahko boste spremljali proces dela, ki poteka sicer za gledalca v nevidnem polju. Lepo povabljeni, da se nam priključite kot obiskovalci, ki so potrebni za uresničitev kulturnega dogodka. Veseli bomo tudi, če pridete samo na produkcijo, ki bo ob 18. uri in boste kot aktivni obiskovalci glasovali za najbolje pripravljeno točko v produkciji ustvarjalnic tega veselega dne kulture. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli tudi umetniki zasedbe Avtodafe, ki bodo darilo vsem, ki radi pridete na prireditve in dogodke Kulturnega doma Grosuplje. Kitijo se z nekaj nagradami, tudi tistimi iz tujine, muzicirajo vsepovsod, še posebno radi na Prešernov in Ježkov dan; po Lentu in Medani letos igrajo tudi za nas! Autodafe je skupina, ki jo je ustanovil Matjaž Pikalo. Kot svobodni umetnik se preizkuša kot pesnik, romanopisec, igralec, pevec - šansonjer s pridihom francoskega melosa s fino akustično spremljavo. PRED FESTIVALSKO DOGAJALE Petek. 18. 11.2005 21.00 Acustica Nueva, večer latir 6T\rO^TEv"FE5TiVAiA Sobota, 19. 11.2005 18.00 Otvoritev razstave akadenr JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI PRIREDITVE -17. december • 23. december Veseli december - prireditve za otroke. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE: 24. november, ob 9.00 Andrej Velkavrh: Vreme in vremenske napovedi; 8. december, ob 9.00 Boris Kuhar: Čas in prazniki v decembru; 22. december Prednovoletno srečanje Prijazno vabljeni na kulturne prireditve! glasbe (Krc I8.U.-03.12. 2005 FESTIVAL STIČNA 18.00 Otvoritev razstave akademskega slikarja K«e$a van Evck (galerija Slovenskega verskega muzeja Stična) 19.00 Godalni kvartet Violonti, kvartet flavt Nereide, dobrodeli nagrajenih skupin z nacionalnega tekmovanja komorni (opatova kapela Gstercijanske opatije Stična) Nedelja, 20. 11. 2005 16.00 Volk in sedem kozličkov, lutkovna predstava. Mini teater Ljubljana (Kulturni dom Stična) * . 18.30 Otvoritev fotografske razstave Biseri narave (Kulturni dom Stična) 19:30 Življenje na Karibih in solo jadranje domov. Reinhold Brečko. potopisni večer (Kulturni dom Stična) 19.00 Katalena. etno ročk koncert (Kulturni dom Stična).............................................. Sobota,' 26."Ti" ^OOS'k^VARNis'kT VEČER (Kukunii dom Stična) 19.30 Od boga poslan, monokomediia. Matjaž Javsnik 21.00 Aki Hadalln. Joži SaJeJ. večer &*M™to^r?™™...................................... Mede^"27.'TV."2b05"" , 16.00 Romana Kranjčan. otroSki koncert (Kulturni dom Stična) 19:30 Kitajska - Provinci Junan In Cansu, Petra Jerič, potopisni večer (Kulturni dom Stična) Pettk,'2.'T2V2005"""' " , , 18-00 Ljoba lenče in Janez Jocif. Dober večer razbojn ca ti!, večer stare slovenske ljudske pesmi, (opatova kapela Cisterciianske opatije Stična) 20.00 Improvokatorji. improvizacijska gledališka predstava. G^torrri dom Stična) Soboti 3.' i 2" W$."Ta'"^Trd«"k^rii _ 18.00 Otvoritev skupinske razstave ustvarjalcev Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela na temo Voda (galerija Slovenskega verskegamuzeja Stična) 19.00 Stara garda, gledališka predstava, Kulturno druStvo Standrež (Kulturni dom Stična)_, SKLEPNA PRIREDITEV 6. FESTIVALA STIČNA 21.30 PerkaknSns, bobnarska skupina (Krčma deseti brat) 18.30 19:30 il-stlcna.sl Stičišče zabave za velike in male BUM GROSUPELJSKI SLAPOVI spet OB NIAGARSKIH SLAPOVIH Tudi tokrat brez zelo spremenilo trume turistov! izleta Slapov do Niagarskih slapov ni šlo. Mesto Niagara Falls se je v zadnjih letih in se hitro širi in raste ter vse bolj postaja podobno Las Vegasu - igralnice, hoteli, Slapovi so se srečno vrnili z 2. turneje po Kanadi. V osmih dneh so imeli kar 6 celovečernih nastopov: banket v Holidav Gar-dens, veselici na Lovski farmi in na farmi Bled, koncert v VVinnipe-gu, ples v Slovenskem parku ter za zaključek veliko zabavo v Wid-sorju. Vsi nastopi so bili obiskani nad pričakovanji organizatorjev. Slapovi so se srečali z mnogimi, katere so prvič spoznali pred 7 leti in ponovna snidenja so bila prisrčna, seveda pa so tudi tokrat dobili mnoge nove prijatelje (in prijateljice). Kako obsežen logističen zalogaj je taka turneja, pove podatek, da so v vsega 8 dneh samo v Kanadi prevozili 3.500 km z avtomobilom in več kot 5.000 km z letali - torej v povprečju več kot 1000 km dnevno! Imeli so tudi nekaj intervjujev za tamkajšnje radijske postaje, dnevno pa so se s pomočjo ekipe Radia Kranj javljali tudi v domovino! Turnejo je pripravil in organiziral Bili Kocjančič, Slapovi pa se zahvaljujejo tudi bratoma Grego-rič, ki sta poskrbela za tehnično pomoč ter seveda vsem, ki so jim odprli vrata svojih domov in jim prijazno nudili streho nad glavo! Kakšen vtis so Slapovi naredili na tamkajšnje Slovence, pa si lahko preberete na: http://www,canadianslovenian. mb.ca/Events/Slapovi /slapovi.html BiH in Slapovi okoli 4. ure zjutraj, ko smo prispeli iz Montreala. Bili in njegov oče Lojze že več kot dvajset let skrbita, da smo slo venski glasbeniki v Kanadi lepo sprejeti, siti in spočiti! Chester Pangan - verjetno naš edini oboževalec s Filipinov! Kot tehnik dela na vinipeškem radiu tudi oddaje za Slovence. Tako je spoznal veliko domače glasbe. Ko smo stopili v studio, je takoj naštel naše največje uspešnice in vse člane skupine! Letošnja turneja je bila zastavljena tako, da smo Slapovi imeli le dva prosta dneva, in sicer v VVinnipegu. Takrat sta nas Stan in Albert peljala na ogled ene izmed prvih naselbin v centralni Kanadi, kjer je danes urejen muzej. V studiu radia VVinnipeg z voditeljem. Lepo je bilo po sedmih letih srečati stare znance in bivše gostitelje! Stan Majowsky, predsednik Slovenskega kluba v VVinnipegu. Zamimivo je, da je Stan po rodu Poljak, vendar ima tako rad Slovenijo, še posebej glasbo, da se je naučil govoriti slovensko, pred dvema letoma pa so ga Slovenci izbrali za predsednika kluba. Tipična 'kanadska' večerja (ena izmed premnogih), kjer se mize šibijo, litri praznijo in po katerih nas je od smeha in dobre volje vedno bolel trebuh! Več o tej večerji si lahko preberete na naši Zaradi velikih razda|J med Posameznimi nastopi se Slapovi tudi spletni strani vvvvvv.slaoovi.si. znotrai Kanade nismo mogli ogniti letališčem. Slika naslovnici: Stan, žena Kristina in njun sin po uspešnem nastopu v VVinnipegu. Kakšni so bili odmevi na nastop, na katerega so čakali kar dve leti, pa si poglejte na zgoraj navedeni internet-ni strani. GROSUPLJE, KRAJ SKRIVNOSTNEGA IMENA V zadnjem času meje več vedoželjnih Grosupeljcev vprašalo, če vem, odkod nenavadno ime njihovega selišča. »V bukve poglejte, tam je gotovo zapisano,« sem jim odvrnil, misleč, da so izhodišča tega krajevnega imena (toponima) zadovoljivo pojasnjena. »Kje pa, v literaturi je o tem res že kar nekaj napisanega, a nič prepričljivega,« je bil pogost odgovor. Tedaj je tudi mene prijelo, da bi odstrl zaveso s te skrivnosti; začel sem tuhtati in oprezati za sledovi iz starih in novih časov, ki bi me pripeljali do resnice. Najprej sem se vprašal, zakaj je razlaga tega imena tako zagonetna. Iz dotedanjih izkušenj sem vedel, da je posebej težko razvozlati krajevna imena, ki so nastala iz dveh ali več prvotnih imen, zlasti če je katera od sedanjih sestavin tujerodna, kar je v grosupeljskem primeru več kot očitno. Pozneje sem spoznal, da skrivnost, bolj kot tujka, prekriva pozabljen domač izraz. Vendar pojdimo počasi in po vrsti. Preden se lotimo anatomije grosupeljskega imena, se moramo vsaj malo pomuditi pri splošni metodologiji razvozlavanja skrivnostnih krajevnih imen, med katerimi je Grosuplje nemara eden trših orehov. Razlaga imena je utemeljena in prepričljiva, če se ujema s čim več okoliščinami in dajo kateri od drugih poglavitnih dejavnikov ne izključuje. Poglejmo, kateri so ti dejavniki: 1. Zgodovina širšega območja Tu se kajpak ne bomo spuščali v podrobnosti. Utemeljeno smemo domnevati, da so bili ti predeli naseljeni že kmalu po zadnji ledeni dobi pred kakimi deset tisoč leti, zanesljivo pa v bronasti in kasnejši železni dobi. Spomnimo se samo barjanskih mostiščarjev in kopenskih gra-diščarjev na Magdalenski gori in drugod. Skoraj gotovo je bil tedaj poseljen tudi grosupeljski Cerkveni hrib in druge vzpetine v okolici. Obljude-nost tega predela v rimski dobi in v srednjem veku je dokazana z arheološkimi najdbami in s pisanimi viri. Kratek pregled zgodovine tega območja torej kaže na nepretrgano poseljenost od najstarejših časov dalje. V kateri dobi je nastalo izvirno (slovensko) ime za naselje, se za enkrat ne da natančneje opredeliti - morda že pred rimsko zasedbo. Vsekakor je zelo staro. 2. Izhodišča za poimenovanja krajev Prednamci se krajevnih imen niso preprosto izmislili, temveč so sel išče poimenovali po značilnosti predela. Na našem območju so v prvi vrsti upoštevali površinsko oblikovanost terena in značilnosti tal (na primer Ostri Vrh, Ilova Gora) na drugem mestu so rastišča trajnic (na primer Hrastje), šele na to pridejo živali (na primer Medvedica) in končno človek s svojo duhovnostjo (na primer Šmarje). Kadar je bilo v okolici več enakih imen, so uporabili dve značilnosti (na primer Drenov Grič). Kasneje so si k večji prepoznavnosti pomagali s pridevniki veliki, mali, spodnji, zgornji, stari in novi. Že sedaj vam lahko izdam, da je bilo izvirno ime za Grosuplje oblikovano iz dveh najpogostejših izhodišč: iz površinske oblikovanosti terena in iz rastlinstva. To spoznanje nas že nekoliko približa cilju. Vendar moramo še nekoliko potrpeti. 3. Pisani viri o imenu Ime Grosuplje se pojavi nekako v sredi srednjega veka, nekaj za tem, ko se je prvo tisočletje prevesilo v drugega. Groslupp, Grasslub in še več nemških inačic je zapisanih v starih dokumentih. »Slovenska« verzija tega imena se pojavi šele več stoletij pozneje. Najprej bomo skušali razvozlati prvo sestavino, prve inačice tega imena, to je »gros«. V nemškem jeziku gros (ostri s)) pomeni velik (-a, -o). Beseda je tako znana in očitna, da je večina razlagalcev imena takoj pomislila na nekaj velikega, ki primerjalno presega neko drugo prvino v okolici. Težava je v tem, da naokoli ni nič takega, kar bi utemeljilo primerjavo in pripeljalo do dodatka »veliki« (-a,-o) Tudi kot selišče Grosuplje pred sto leti in še prej ni bilo prav nič »gros«. Besedo »gros« v pomenu veliki (-a, -o) bomo v grosupeljskem primeru zategadelj zavrgli in vzeli pod drobnogled izraz »gras« v inačici Gras-lupp. V nemščini gras (das Gras) pomeni trava. Tu si bomo postavili na videz smešno vprašanje. Je mogoče, da je na Grosupljem nekoč rasla trava? Odgovor je kajpak pritrdilen in dokazljiv na vsakem koraku. Samo vprašajte na primer obdelovalce gredic, pa vam bodo povedali. Prvi del imena Grosuplje se torej nanaša na travo in travnato površino. Toda zakaj seje uveljavila verzija »gros«? Odgovor je tak-le. Naši predeli so bili v času germanizacije predvsem pod vplivom Avstrijcev in Bavarcev. Pri njih je v narečnem govoru še danes pogosto »ojkanje«; njihov »šlafen« (schlafen - spati) se sliši kot šlofen. Po tej poti je tudi trava iz »gras« prešla v »gros«. Bolj ali manj neuki zapisovalci so narečno obliko prenesli v eno izmed verzij, ki je pozneje postala uradna oblika imena. Prvi del imena imamo torej pod streho. Sedaj pa dajmo na rešeto še skrivnostna »lupp« in »lup«. Vzeli ju bomo iz dveh najstarejših verzij Vzpetina, danes imenovana Cerkveni hrib. Oblika vzpetine in rastje na njej v vsem ustrezata nekdanjemu imenu Travni Lub. Pogled na grosupeljski Cerkveni hrib. Kljub pozidavi lahko brez težav začutimo obrise nekdanjega luba, lobanjaste vzpetine, ki je dal eno izmed sestavin današnjega imena. nemškega imena, ki sta časovno najbližja slovenskemu izvirniku. Čeprav je ta del imena iz domačega besedišča, nam bo kljub temu delal več preglavic kot nemški »gras«; bomo precej videli zakaj. Naši predniki so bili imenitni opazovalci narave in nadvse domiselni imenovalci njenih pojavov. Predvsem natančni so bili pri poimenovanju vzpetin; za vsak tip vzpetine so našli naravnim razmeram ustrezajoče Ime. Naštejmo nekaj najpogostejših izrazov te vrste: grbina, grič, hrib, gora, guba, gubno, turje, planina, roja, kucelj, kukelj, ježa, vrh, holm, boč in lob. Ker se slednji uspešno skriva v imenu Grosuplje, mu bomo posvetili vso našo pozornost. Prednamci so z imenom lob označevali lepo zaobljene in ne previsoke vzpetine. Zaradi rahlih oblikovnih razlik med vzpetinami te vrste jim en sam izraz očitno ni zadostoval, zato so ga tenkočutno razčlenili: lob (pomanjševalnica lobček) je bila lobanji podobna vzpetina, leb je bil malo nižji in podoben krušnemu hlebcu, lub je bil podoben lobu. le da je imel kakšno stran strmejšo od druge, kot na primer pri lubenici. Znana je tudi inačica leb, vendar o tem kdaj drugič. Lubje bil potemtakem tudi utrdbeno zanimiv in seje vtem pogledu že približal vrhovom in rojam. Ko boste izrekli lob, leb in lub, bodite pozorni na obliko ustnic pri izgovorjavi vokala. Videli boste, da se v vseh treh primerih lepo ujemajo z obliko vzpetine. Presenetljivo, kajne. Po vsem tem lahko zatrdimo, da sta »lup« in »lupp«, nemška prevoda domačega luba. Izraz se zaradi naravne glasosličnosti (onomatopoetično-sti) pojavlja tudi v drugih jezikih. Z razvojem civilizacije ljudje vedno bolj zgubljamo stik z naravo in s tem tudi zmožnost natančnega označevanja njenih pojavov v domačem jeziku. Siromašenje besedišča je na žalost prizadelo tudi izraze za vodne vire (hidronime) in imena za vzpetine (oronime). Od pestre palete imen v glavnem uporabljamo le še goro, planino, hrib in nekoliko grič. To je vsa besedna beračija, ki nam je ostala. Drugi slikoviti izrazi pa naglo tonejo v pozabo ali pa so že utonili. Med njimi so besedni smrti najprej zapisani lob in njegove variacije. Nastajajočo praznino največkrat prekrijemo z izrazom hrib. V grosupeljskem primeru je to Cerkveni hrib s svetiščem sv. Mihaela. Upoštevajoč vse opisane okoliščine lahko zatrdimo, da je sedanje ime Grosuplje nastalo iz izvirnega slovenskega imena Travni Lub ali sodobnejše Travni Hrib. Dopustiti je treba tudi možnost, da seje pridevniški del imena glasil Travnati, vendar je, upoštevajoč tradicijo na širšem območju, to malo verjetno. »Šla sem na Grasupl V novejšem času se zlasti pri novoselcih uporab Ija predlog v. S seboj ga je nemara kot doto prinesla Stranska vas, ko se je združila z Grosupljem. 5. Primerjava s podobnimi imeni Zanesljivo sredstvo za utemeljitev imena bomo našli tudi v podobnih primerih s širšega območja. Najprej imena, ki se nanašajo na travo: Travna gora, Travna reber, Travni vrh. Travni hrib,Travnik in nešteta ledinska imena; vse se lepo ujema z našim Travnim lubom. Imena, ki se nanašajo na lob, lub in leb: Lobček, Lobnica, L(j)ubeč-na. LG)ubelj, L(j)ubno, L(j)ubljana. Lopata, Lupinica Lebica in tako naprej. V glasovnem in oblikovnem smislu spadajo sem tudi klobasa, klobuk, klobčič, lopar, loputa. lupa. Vrinjen »j« nas ne sme motiti; dodan je bil šele kasneje. Valentin Vodnik je na primer še pisal Lublana. Razu mljivi sta tudi zamenjavi sorodnih glasov b in p. 6. Domača imena in priimki Pri iskanju pritrdila o nekdanji razširjenosti oronima lob, leb, in lub, se smemo trdno nasloniti tudi na domača imena in priimke. Prednamci so namreč pogosto dobili imena po vzpetini, na kateri so živeli. Tako so nastali Gričarji. Hribarji. Planinci, Gorjanci. Rojci, Brdavsi, Kuklji, Vrhovci, Krtinarji in pazite tudi Lobeti, L(j)ubiči. Lubarji. Lubeji in Lebeti. Malone vse najdemo na Grosupeljskem in drugod na Slovenskem. 7. Povzetek 4. Ustna izročila o imenu kraja Vsa izhodišča, ki smo jih opredelili v šestih točkah, govorijo v prid razlagi, da je današnje ime Grosuplja izšlo iz prvotnega Travnega Luba po malce nerodni germanizaciji imena. Pri tem sta pomembni dve dejstvi: 1. izvirno ime se povsem ujema s stvarnimi razmerami v kraju, 2. niti eno izmed šestih izhodišč izrecno ne izključuje prvotnega imena. Za večjo preglednost bomo s »kemijsko« enačbo zapisali prehod izvirnih imenskih sestavin v pretežno nemško obliko imena: Starejši prebivalci iz širše okolice Grosuplja se prav gotovo spominjajo narečnih izgovorjav imena, ki so blizu nemškim inačicam. Še posebej zanimiva je uporaba predloga na, ki nedvoumno priča, da je ime izšlo iz vzpetine, to se pravi iz luba oziroma kasnejšega hriba. Nekaj primerov: »Grem na Grasuple, »Prišel sem z Gresuplega« in presenetljivo: Takole so svoje mesto okoli hriba (nekdanjega luba) videli in narisali učenci osnovne šole Louisa Adamiča. Podobo so uporabili za dekoracijo na prireditvi Zlata jesen 2005. GRAS (narečno gros) t (L)UPP + TRAVA LOB, LUB (vzpetina LJE 7 GROSUPLJE IE Zapis na kratko pove, da je današnje ime sestavljeno iz nemškega izraza za travo, iz starinskega domačega imena za oblasto vzpetino in običajne končnice, ki jo dodajamo krajevnim imenom, na primer Trbovlje, Želimlje. Hrastovlje in podobno. Glas, označen s črko L, je med zlivanjem sestavin zaradi lažje izgovorjave onemel in izginil iz zapisa. To se je ob podobnih prilikah dogajalo tudi drugim glasovom. Germanizacija se je morala dogoditi dokaj zgodaj, morda že v 8. stoletju. Izpostavljena lega tega predela je v nemirnih časih večkrat spremenila sestavo prebivalstva in staro ime je utonilo v pozabo. Ob ponovnem slovenjenju naših krajev je Grosuplje tako ostalo brez izročila o izvirnem imenu, zato se je v uveljavila nemška verzija s slovensko končnico. Takih primerov je na Slovenskem malo. Grosuplje kajpak ni edini kraj na našem območju, ki ima v svojem imenu skrit starodavni izraz za vzpetino oblaste oblike. Taki sta tudi obe ipljeni v naši občini, naše glavno mesto L(j)ubljana in še druga selišča. Njihov opis bi še dodatno podkrepil razlago grosupeljskega imena. Vendar o tem v nadaljevanju, če bodo ljudje za to in seveda, če bo bog dal. Leopold Sever Opomba: Obe stari nemški imeni Groslupp in Grasslupp sta povzeti po prispevku prof. Jakoba Mullerja v knjigi Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice iz leta 1995. KiBi_ TURŠKI VPADI NA SLOVENSKO OZEMLJE ► NESOGLASJA V EVROPSKIH DEŽELAH IN PADEC BIZANTINSKEGA CESARSTVA POSPEŠITA PRODIRANJE TURKOV NA BALKAN. Moč Hermana II. Celjskega se je povečala, ko je bil velik zaveznik madžarskega kralja. V bitki na Kosovem polju 28. 6. 1389 je sultan Murat I. porazil Srbe pod vodstvom kralja Lazarja. Po Obličevem umoru so Osmani odstranili skoraj vse srbsko plemstvo, prebivalstvo med Donavo, Savo, Drino in Timokom pa jim je moralo plačevati tribut - dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države. Po tej bitki se je strah, da bodo začeli Turki prodirati naprej, raznesel tudi na slovenska tla. Še bolj se je tega zavedal ogrski kralj Sigmund Luksemburžan, zato je začel pospešeno graditi obrambne utrdbe na mejah svojega kraljestva, pri čemer mu je zvesto pomagal tudi celjski grof Herman II. Ogrski kralj je za to Celjane dobro nagradil, še posebej pa po bitki pri Nikopolju, ko se je rešil pred Turki s Hermanovo pomočjo. Sigmund je dal Hermanu v dar Varaždin ter velika in bogata posestva v hrvaškem Zagorju, pozneje še Medžimurje ter naslov bana slavonskega in pravico do namestitve sedeža zagrebške škofije. S tem zavezništvom pa so se Celjani vedno bolj oddaljevali in bili v sporu s Habsburžani, ki so na Slovenskem že imeli velika posestva. Turki so med tem časom že zasedli večino preostalih maloazijskih emi-ratov. 1402. leta je sicer Turke za kratek čas zaustavil po bitki pri Angori mongolski osvajalec Timurlenk, koje porazil sultana Bajazita. Tedaj so se na novo organizirali anatolski emirati in tudi Srbi so začasno vzpostavili samostojnost despotovine. Sultani pa so znali tudi dobro obvladovati notranje nemire in razprtije in so na ta način hitro napredovali v »sveti vojni« zoper nevernike. Leta 1402. so začeli naskakovati Konstantinopel, prestolnico nekdanjega mogočnega Bizantinskega cesarstva oziroma današnji Istambul ali Carigrad po slovensko. Mesto med Bosporsko ožino in Črnim morjem je imelo odličen strateški položaj in je bilo obdano s številnimi obrambnimi zidovi. Zanj je skoraj tisočletje veljalo, da ga je nemogoče zavzeti. Turki so mestno obzidje močno obstreljevali z novimi velikimi topovi, s katerimi so lahko izstrelili več kot 600 kilogramov težke topniške krogle, a so ga branilci ponoči znova in znova obnovili. Pri obrambi mesta so Bizantinci uporabljali tudi sloviti grški ogenj, ki ga je bilo nemogoče pogasiti z vodo, njegovo sestavo so poznali le Bizantinci. Domnevajo, da je bil ta ogenj mešanica žvepla, naftola in živega apna. Na Balkanu so bile pod stalno turško zasedbo tedaj že Bolgarija, Makedonija in Tesalija (del grške pokrajine). Po 9. oktobru 1408 so Turki začeli redno vdirati na slovenska ozemlja. Leta 1411 so Turki spet prihrumeli na slovensko ozemlje, v Metliko in Črnomelj in nato spet naslednje leto. Skupina Turkov je leta 1415 pod vodstvom vojvode Hrvoja prodirala na Madžarsko, druga manjša skupina pa se je odlepila od te skupine in udarila na Kranjsko po dolini reke Krke in prek Kočevske. Šli so čez ozemlje današnje občine Grosuplje in pridrli celo do Ljubljane. Po teh napadih so se posvetovali oglejski patriarh in furlanski parlament, pa tudi Celjski grofje in Habsburžani. Modrovali so, da bi začeli kuriti kresove in kako obveščati prebivalstvo, da bi se pravočasno poskrilo. Za Ljubljano so ukazali, naj začne zidati obzidje. Ko so leta 1418 izumrli koroški Ortenburžani, so z dedovanjem Celjani dobili še dodatna obsežna posestva na Koroškem in tudi na Kranjskem (Ortnek, Čušperk...). Z ženitvami v kraljevini Bosni in s Frankopani na otoku Krku pa so svojo moč še povečali. Turki so ponovno napadli Konstantinopel leta 1422, vendar ga tudi to pot niso uspeli osvojiti. Po dolini reke Krke in kočevske pokrajine ter prek Grosupeljske kotline in okoliških hribov so Turki spet prodrli do Ljubljane leta 1425. Valvasor pa je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal: »Od leta 1429 dalje so Turki čedalje bolj raztezali svoje roparske in morilske kremplje ter jih zasajali v naše in naših sosedov meje... Zlasti so leta 1431 resno odločili napasti in uničiti dežele. Tako je tedaj vpadalo v Hrvaško več ko osem tisoč nadvse drzovitih roparskih in morilskih ptičev pa so prekoračili Kolpo, mejno reko med Hrvaško in Kranjsko, s tako hitrostjo, da so dosegli kranjske meje, preden je gospod Ilirik Šenk iz Ostrovice, tedanji kranjski glavar, dobil kako sporočilo. Njih prvo jezo je moralo pretrpeti mesto Metlika; napadli sojo z veliko silo ter jo kmalu zavzeli, saj je bila iz lesa zgrajena. Tukaj so nečloveško razsajali, morili staro in mlado, moške in ženske, podrli vse cerkve, pobrali denar in blago... Tako so na deželnem zboru sklenili splošen pohod proti Turkom in da se nemudoma izvede.« Po letu 1436 so bili odnosi med Celjani in Habsburžani tako slabi, da je prišlo do vojne, pri tem pa so zelo trpele slovenske dežele. Celjani so si »pomagali« tudi z notranjimi razprtijami med plemstvom v sosedstvu in se zaradi lakomnosti ter slabe politične taktike zapletli v mnoga nasprotja, ki so pozneje kljub dedni pogodbi iz leta 1443 (in nato še dvema naknadno sklenjenima pogodbama) botrovale njihovemu neslavnemu koncu. Sultan Murat II. je leta 1444 pri Varni prepričljivo premagal nasprotni- ke in pokopal vse bizantinske upe. Leta 1450 je bilo Bizantinsko cesarstvo omejeno le še na Konstantinopel in manjša ozemlja na zahodu. Obzidano mesto je med turškimi napadi branilo le 7.000 mož. Leta 1451 je sultan Mohamed II. Osvajalec ponovno oblegal Konstantinopel z mogočno vojsko, ki je štela 100.000 mož, a mu ga tudi to pot ni uspelo osvojiti, saj so branilci spet zelo hiteli celo ponoči z obnavljanjem obrambnih zidov. Sultanove čete so nato čez dve leti 6. aprila 1453. spet oblegale Konstantinopel in ga zavzele po več tednih. Poleg številčne premoči (to pot jih je bilo kar 300.000) seje sultan Mohamed II. opremil tudi za tedanje čase z zelo sodobno vojaško tehniko - med obleganjem so poleg največjih topov na svetu uporabili tudi dobro opremljeno bojno ladjevje. Zmagali so šele, ko se jim je posrečilo obiti pristaniško zaporo branilcev na Zlatem rogu. Prodrle so šele v drugem naskoku, nato so mesto začele ropati. Bizantinskih branilcev je bilo to pot 9.000. Prebivalstvo je vladarja Konstantina prosilo, naj zbeži pred dokončnim padcem, a seje Konstantin odločil za molitev v veliki Hagii Sofii (cerkvi Svete modrosti, ki jo je zgradil Justi-nijan in je eno od sedmih čudes srednjega veka). Med boji za prestolnico je padel tudi cesar Konstantin XI. "*ft-*r - -i IV. Turki so napadali množično in z močnim orožjem - J. V. Valvasor / Slava Vojvodine Kranjske Legenda pa pravi, da je 22. maja 1453 prišlo do popolnega luninega mrka, kar je poleg izčrpanosti branilcem zadalo novega nelagodja in strahu. Po treh nočeh je Mohamed spet napadel in ga v štirih dneh, 29. maja 1453, tudi zavzel. Sam sultan je zmago nad Konstantinoplom označil za pa- SLIKA ZGORAJ: Hagia Sofia - cerkvi Svete modrosti so Turki prizidali minarete in jo spremenili v džamijo. SLIKA DESNO: Hagia Sofia znotraj. SLIKA LEVO SPODAJ: Podoba turških nadlog iz dobe okoli 1520. Slika na notranji steni cerkve sv. Primoža nad Kamnikom. Upodobljeni so turški jezdeci, pri cerkvi ropar, gruča ujetnikov, požar, žena in dojenček na tleh... SLIKA DESNO SPODAJ: Carigrad okoli leta 1500 - nekoč Konstantinopel, danes Istambul. dec »pošastne glave brez telesa«. Katedralo Hagio Sofio pa so Turki po zavzetju spremenili v džamijo z dozidavo minaretov. Po večdesetletnem propadanju ob koncu je Bizantinsko cesarstvo vendarle obstajalo 11. stoletij. Ponašalo se je z gospodarsko razvitostjo in enotnostjo prebivalstva, ki je Rimsko cesarstvo preživelo za 1000 let. Padec Konstantinopla pa je pomenil tudi zmago islamskega Vzhoda nad krščanskim Zahodom in hkrati zaton beneške prevlade v Sredozemlju ter izgubo neposrednega dostopa Evrope do Črnega morja in kopenske povezave z Indijo. Osmansko cesarstvo seje nato dokaj neovirano širilo na Balkan. Po osvojitvi Konstantinopla je mesto postalo otomanska prestolnica. (Med prvo svetovno vojno so večina otomanskega ozemlja zavzeli zavezniki.) Vodstvo pravoslavne cerkve je prešlo v roke ruskega carja. Mnogi učenjaki iz Bi zanca so se zatekli v Italijo, kjer sta se začela rojevati evropski humanizem in renesansa. Med ogrskimi in avstrijskimi oblastniki pa je v petdesetih letih 15. stoletja rivalstvo doseglo višek, kar je precej slabilo oblast v rimsko-nemškem cesarstvu. Razmere so zato izkoristili Turki in vse bolj pritiskali proti Beogradu. Cesarju Frideriku III. so sicer taka razmerja celo ustrezala inje izkoriščal nasledstvene spore med oblastniki na Ogrskem. Drugače pa je bil prepričan papež Kalisto III., kije s pomočjo minorita Kapistrana in kardinala De Angelisa zbral veliko vojsko, h kateri so pristopili mladoletni kralj Ladislav Posthumni, Janoš Hunvadi in Ulrik II. Celjski. Kmalu za tem je Janoš umrl za kugo. 9. novembra 1456 seje zbrala krščanska vojska in namesto da bi krenili proti Turkom, so se sprli med seboj. Janoševi pristaši so obtožili Celjana, ga na predvečer martinove-ga napadli iz zasede, ga ranili in mu nato odsekali glavo. Tako je bil ubit zadnji moški potomec celjskih grofov. Na njegovem pogrebu v Celju pa je bil izrečen znameniti zgodovinski stavek »Grafen von Cilli und nimmer-mehr« (Danes grofje celjski in nikoli več.), ko je pogrebnik v oklepu nato raztrgal bandere in razlomil grb rajnega grofa. Za Ulrikovo nasledstvo pa so se nato sprli tudi Celjani med seboj. Nekateri so ostali zvesti Ulrikovi vdovi Katarini, drugi pa so se odločili za ogrskega kralja Ladislava Hunjadi-ja in njegovega vojskovodjo, češkega husita Jana Vitovca, ki je nato ro-varil in delal hudo ljudem po Štajerski in Kranjski deželi. Še več: Boji za celjsko dediščino so se razplamteli v dolgotrajno vojskovanje, kakršnih slovenska zemlja že dolga stoletja ni poznala. V samem nemškem cesarstvu brez ogrskega dela, kjer so Celjski posedovali preko 150 gradov, fevdov in zakupov pa je bil končni zmagovalec v teh nasledstvenih bojih nemški cesar Friderik III. Habsburški, ki je z veliko preudarnostjo, pa tudi z boji, izločal dediče. Iz tega obdobja izhaja narodna pesem 0 Pegamu in Lambergarju. 1458. je bil na Ogrskem za kralja postavljen Hunjadijevec Matija Korvin. Pod vodstvom sultana Mohameda II. Osvajalca so Osmani 1459. dokončno uničili ostanek srbske države - srbsko despotovino, leto pozneje Trapezunt (zadnjo delno državo Bizan-tincev) in leta 1463. v Bosni ubili zadnjega bosanskega kralja Štefana To-maševiča. Turško nadoblast je priznal tedaj celo Dubrovnik, ki je v zameno dobil kar precej trgovskih privilegijev. Jedro osmanske vojske so bili jani-čarji, ki so bili sprva izbranci z nalogami telesne straže, za katero so novačili v islam spreobrnjene vojne ujetnike, predvsem dečke. Vrhovni poveljnik janičarjev je imel v prestolnici Osmanske države svojo palačo. Zanimiva pa je bila tudi organizacija gazi jev, ki so živeli v obmejnih pokrajinah ter so bili zadolženi, da so plenili z na- Ulrik Celjski II. pa je bil ubit v Beogradu v zaroti predhodnikov madžarskega kralja Matije Korvina. Matija Korvin, ki smo si ga Slovenci zapomnili kot - Kralja Matjaža, med drugim tudi kot rešitelja izpod turškega jarma. Medalja Mohameda II. Osvajalca (1451-1481), ki je 29. maja 1453 po dvomesečnem obleganju zasedel Konstantinopel. NOVOSTI IZ DOMOZNANSKE ZBIRKE - 8 Grb dežele Kranjske skoki po okolici in na ta način pod krinko verske vojne pobirali davke. Omenimo pa še naslednji podatek, ki je zanimiv, kako so se vrhovni poglavarji obnašali znotraj svojih rodbin. Vsak sultan, kije prišel na oblast, je dal pobiti svoje brate, da bi se tako izognil notranjim družinskim sporom pred borbo za oblast. Leta 1463 je bila ustanovljena tudi ljubljanska škofija - tudi z namenom, da bi se bolje organizirali v obrambi pred Turki. 6. junij 1463 - Rimski papež Pij II. je sporočil ljubljanskemu kapit-Iju. da je imenoval Žigo Lamberga za ljubljanskega škofa. 1463 je češki kralj Andrej Baumkircher pomagal habsburškemu cesarju Frideriku, da je lahko razpisal davke, ki jih je nameraval uporabiti tudi za obrambo pred Turki. Pri tem so mu pomagali kranjski deželni stanovi. Zato je cesar »popravil« barve v kranjskem grbu in namesto bele, modre in rdeče dal zlato, modro in rdečo. (Leta 1836 so se nato te barve spet »vrnile« nazaj.) Tega leta pa so se nato sprli tudi zaradi trgovanja med Trstom in Koprom in tako še dodatno oslabili obrambno moč slovenskega prebivalstva. Za nameček pa so se v tem času so se zaradi notranjih sporov pojavili tudi klativitezi, ki so prav tako pustošili po slovenskih deželah. Vsem tem nadlogam je sledila tudi turška nadloga. Leta 1463 je kraljevino Bosno zasedla "Mohamedova vojska". Po dokončni zasedbi osrednje in vzhodne Bosne 1464 pa so z vso brutalnostjo začeli pleniti celotno slovensko ozemlje. Leta 1466 je deželni knez terjal vsakega desetega moža in po tri konjenike, župniki na Kranjskem pa so morali plačati 1500 goldinarjev davkov. 1468 so Turki začeli nov val vpadov na slovensko ozemlje. Od leta 1469 pa do leta 1483 so Turki skoraj vsako leto ropali in pobijali po Slovenskem - najprej z namenom, da bi dežele čim bolj oškodovali, nato pa tudi pripravili ugodna tla za poznejšo osvojitev. Izhodišče pohodov sta bili v glavnem Bosna in severna Srbija. Večino vpadov so naredili po istrskem in notranjskem Krasu, čez Belo krajino, Posavje med Zagrebom in Krškim ter v okolici Ormoža in Ptuja. Obramba pred Turki pa je bila zelo slaba. Vojsko, ki so jo zbirali, je bila zelo neokretna. Turki pa so naglo vdirali, plenili, pobijali, a ko so odšli, seje že polegla tudi vnema za obrambo. Straže so bile budne. Pisna sporočila so potovala. Kresovi so zagoreli. Graščaki so se zapirali v svoje utrjene gradove, meščani za svoja obzidja. Kmet pa je ostajal v majhnih s slamo kritih hiškah in bil prepuščen na milost in nemilost. Zato so vedno bolj začeli razmišljati tudi o gradnji svojih utrjenih in založenih "kmečkih gradovih" - taborih. Leta 1469 so Turki spet vdrli v Metliko, plenili ob Brežicah in v okolici Krškega ter na Kočevskem in v Ribnici. Bilo jih je okoli 10.000. Ena skupina je prodrla do Ljubljane in Iga. Njihov barbarski pohod je šel spet skozi Grosupeljsko kotlino. Nato so svoj roparski in morilski pohod nadaljevali do Pod-grada v Istri. Drugič so prišli še istega leta v novembru in ropali v okolici Brežic in Krškega. Deželni zbori so nato na dolgo razpravljali in uvajali nove davke predvsem za nenasitno najemniško vojsko. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline/ [avtorji Boško Čušin in drugi], Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 .172 str., ilustrirano. Natura 2000 je projekt Evropske unije, ki zavezuje države članice, da se bodo držale navodil vsaj dveh temeljnih direktiv: Direktive o prostoživečih pticah in Direktive za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore, na kratko ju imenujemo Direktiva o ptičih in Direktiva o habitatih. Vsaka država članica mora zagotoviti ugodno stanje ohranjenosti v prilogah naštetih habitatnih tipov in rastlinskih ter živalskih vrst tako, da določi območja, v katerih jih bo ohranjala. Uprava RS za varstvo narave je najprej opredelila rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe, ki so jim lahko pripisali slovenski interes in jih vključili na sezname evropskih direktiv. V grosupeljski občini so od rastlin na področju Dobja zavarovali Loeselovo gre-zovko (Liparis loeselii) iz rodu kukavičevk (Orchidaceae). Značilna rastišča so nizka barja in zamočvirjeni travniki, bogati z mahovi, šaši in ločki ali travami. Vrsta je občutljiva na zmanjševanje vlažnosti na rastišču in na povečan vnos hranil z gnojenjem. Vsa rastišča te kukavičnice so zelo specifična in zavzemajo majhne površine. Večina rastišč je ogroženih. Natura 2000 v Sloveniji. Metulji/ [avtorji Tatjana Čelik in drugi], Ljubljana, Založba ZRC. ZRC SAZU, 2005, 288 str., ilustrirano. Metulji so ena najštevilnejših, najpestrejših in tudi najlepših skupin žuželk. Za to so jih že zgodaj raziskovali in odkrili tudi njihov ekološki in naravovarstveni pomen. Nekatere vrste so zelo občutljive na spremembe v okolju zaradi neustrezne rabe prostora. V Evropi je doslej znanih 8470 vrst metuljev, v Sloveniji je prisotnih približno 3200 vrst in zato spada naše država, čeprav majhna po površini, med najbogatejše v Evropi. Raziskovalci pri Biološkem inštitutu, ZRC SAZU, so raziskovali metulje po Sloveniji in ustavili so se tudi v Črni dolini (str. 123-124), na Radenskem polju in Bičju (str. 237-238) in pri Skobčevem mlinu (str. 241-242). Za vsako področje so dodali zemljevid in geografski opis. ekološko oznako, naravovarstveni pomen območja, pregledali so vrste metuljev in določili velikost ter izoliranost populacije. Črno dolino pod vasjo Dobje, Radensko polje in področje Skobčevega mlina ob avtocesti Ljubljana-Zagreb so zavarovali zaradi močvirskega cekinčka, travniškega postavneža in barjanskega okarčka, na Radenskem polju pa še črtastega medvedka, ogrožene vrste na tem področju pa so črni apolon . Scopolijev okar, močvirski ostrozob in sviščev mravljinčar. Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje. Staršem in učencem na pot v novo šolsko leto 2005/2006, Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje, 2005, str. 32. Qsnovna šola Brinje Grosuplje. Šolsko leto 2005/2006, Grosuplje, Osnovna šola Brinje, 2005, str. 80. V začetku šolskega leta šole izdajo knjižico z navodili za tekoče leto. Najprej predstavijo šolo, telefonske številke odgovornih, učitelje posameznih predmetov, šolski okoliš, predmetnike, interesne dejavnosti, šolski koledar, izvleček iz pravilnika o šolskem redu. OŠ Brinje je dodala še nekaj člankov o premagovanju vsakdanjih učenčevih težav, o nasilju med vrstniki, drogah. kajenju, alkoholu in drugih odvisnostih ter njihovih posledicah, zbrali pa so tudi strokovno literaturo za pomoč staršem, ki se srečujejo s takimi težavami. Šola naših babic in dedkov ter njihovih vnukov - bilten. Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje, maj 2005,40 str. Učenci so si zadali nalogo, da bodo svoje stare starše povprašali, kako so včasih hodili v šolo in kaj so se učili, kako so se igrali, kakšno je bilo šolanje med vojno. Zbrali so tudi stare učbenike, spričevala, pisala in druge šolske pripomočke. Babice in dedki so povedali marsikaj zanimivega, vse so pridno zapisali, zbrali še podatke o zgodovini šole na Grosupljem iz Zbornika občine Grosuplje in sestavili prijeten bilten, ki ga bodo še večkrat vzeli v roke in se ob branju spominjali pogovorov s svojimi dedki in babicami. Novinarskih 22. Glasilo OS Louisa Adamiča 2004/2005, 28 str., ilustrirano. Mladi novinarji so pred počitnicami izdali svoje šolsko glasilo. Vsebina je pestra: intervjuji, prazniki, moda, horoskop, šport, klekljanje. ki se ga lotevajo tudi fantje, recepti. Za vsakega bralca se kaj najde. Marija Samec NATURA 2000 V SLOVENIJI RASTLINE NATURA 2000 V SLOVENIJI I_ METULJI (Lepidoptera) Leta 1471 je bosanski paša Izak-beg prišel preko Hrvaške s 15.000 konjeniki in vdrl na slovensko ozemlje, kamor se je istega leta vrnil še dvakrat. 2. julija so se napotili proti Ljubljani. Ropali, požigali in morili so na širokem območju Kranjske in Štajerske, še posebej na Dolenjskem, do Ljubljane, od Vinice do Rašice, pa nato od (Škofje) Loke do Kranja, v Kamniku do Gornjega Grada in po Savinjski dolini prek Celja divjali 16. avgusta in požgali Jurklošter (Jurjev klošter) in šli do Laškega. Nato so divjali še v Istri in na Krasu, v Kopru, Trstu in odšli čez Gorico do Čedada in nato po Soški dolini. Prizor je bil strašanski: porušene in požgane vasi. cerkve in utrdbe, okoli vse krvavo, pomorjeno in razmesarjeno, po deželi seje širil neznosen smrad. Kar je bilo kaj vrednega in 10.000 Slovencev so Turki odvlekli s seboj v Bosno. Med drugim so (tako trdi Valvasor) do tal porušili samostan v Stični, kar so menihov ujeli, so jih navezali na repe konj in z njimi dirjali po Dolenjski. Leta 1471 je celjski stotnik po velikem vpadu poslal poročilo državnemu zboru v Regensburg. v katerem je zapisal: "Na Kranjskem so hudi sovražniki razrušili in požgali blizu 40. na Štajerskem 24 cerkva, iz prve so odpeljali 10.000 in iz druge 5.000 duš, pet trgov in 200 vasi so oropali in razdejali." Ves ogorčen je Unrest v zvezi s tem napadom zapisal: "Vsakdo naj pomisli, kako je tako majhna turška vojska, ki so jo cenili na največ 8.000 mož, hodila prosto in neovirano po treh deželah, Koroški, Slavoniji in Kranjski s Krasom ter naredila tako zelo veliko škodo, a seji ni nihče uprl, razen onega, ki si je po nuji hotel rešiti življenje. Le na Krasu so Turkom ponoči naredili nekaj škode, ko so jim odvzeli nekaj ujetnikov. 0 Bog nebeški, čas bi bil, da bi krščanski meč odvzel turški sablji njeno ostrino!" Turkom so ljudje pravili pesjanska banda, volkovi, zveri, malharji, dedni sovražniki in podobno. Jože Miklič (se nadaljuje) -— ali: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, -n urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! NASI BIG BOSSI . PARTIJSKE METODE IN ORIJENTALSKO-BALKANSKA MENTALITETA Geometri smo pri svojem delu na letalski bazi P 202 D uporabljali (takrat) najnatančnejše geodetske instrumente. (Fotografirano na pol poti do bližnjega 10 km oddaljenega mesta Suvvaira proti gradbišču na delno že poasfaltirani cesti.) J^BtmSA l SLIKA ZGORAJ: Le nekaj sto metrov stran pa so gradili ljudje popolnoma dugače - tako kot pred tisočletji. Tik pred deževno dobo so skopali približno 1 m globoke in nekaj metrov (tudi 10 x 10) dolge jame. Vanje so nanesli slamo in čakali na dež. Ko so se začele padavine, so z lopatami na slamo nasuli prej odkopano zemljo in jo začeli gnesti z nogami. To so nato počeli družno, tudi z otroci. Ko je bilo dobro zgneteno, so blato zaceli zlagati v lesene (ali kako drugače pripravljene) modele. Nato so tako oblikovano opeko spomladi sušili na soncu. SLIKA SPODAJ: Naselja so zelo radi postavljali ob namakalnih jarkih. Postopek v starodavnem Babilonu se je razlikoval samo toliko, da so trdnejšo opeko žgaii v pečeh, ki so jih kurili z naravno nafto, saj jo je bilo v bližini tik pod površjem zelo veliko. Za stičenje med opekami pa so uporabljali naravni asfalt. SLIKA DESNO: Okrušek opeke, star verjetno blizu 3000 let, ki sem ga pobral na velikem kupu. kamor so odvažali arheologi neuporabno gradivo na deponijo ob razvalinah Babilona. Hranim ga v drag spomin, ki me vedno znova spominja na motiv iz pesmi Zbor sužnjev, opera Nabucco. (Kljub moderni dobi smo bili le neke vrste sužnji.) SLIKA SPODAJ: Mogočna babilonska vrata so bila zgrajena iz take opeke, po vrhu pa je bila položena dekorativna keramika. Poznali so tudi keramične vodovode in kanalizacije. Če se prav spomnim, je bilo od začetka na gradbišču P-202 D leta 1981 v Iraku le pet geometrov, ki pa so se poleg bivalnih in delovnih pogojev ukvarjali večinoma s postavljanjem delavskega naselja, gradbiščnih pisarn in velike kuhinje ter betonarne in asfaltne tovarne. Prve mesece so se celo vozili na delo iz 80 km oddaljenega Bagdada. Eden od mojih poznejših sodelavcev figurantov mi je iz spominov na tisti čas v živo pripovedoval v svoji poetični bosanščini, kako je bilo poleti 1981, ko so izraelska letala v nizkem preletu nad Tigrisom napadla gradbišče jedrskega reaktorja Osirak blizu Bagdada, ki so ga gradili Francozi. Ravno takrat so se naši delavci vozili po bližnji cesti in so se hoteli skriti v eno od bližnjih zaklonišč. Pa pravi: »Vani avioni, a u nutra škorpioni.« V puščavskem delu Iraka je namreč tudi precej škorpijonov in dokaj strupenih kač. Škorpijoni se skrivajo pod kamenjem ali drugimi odloženimi predmeti, zelo radi pa zaidejo tudi v kakršne koli notranje prostore. Na prostem se je v tistem trenutku ob jedrskem reaktorju odprl osrednji del vojne. Pet ali šest izraelskih letal je namerno izbralo reko Tigris za čim nižji prelet, saj so že pred tem izračunali, da jih v tako nizkem letu (dejansko pod nivojem zemlje) ne bodo zaznali iraški radarji. Ko so prileteli nad območje gradbišča jedrskega reaktorja, so se nekoliko dvignili, zmetali na hitro vse možne izstrelke in v kratkem zasuku odleteli po isti poti nazaj. Predno se je iraška zračna obramba zbudila iz popoldanskega spanja, so bila izraelska letala že v svojem oporišču. Iračani pa so nato začeli čez približno pol ure streljati vse povprek, tako da so menda sestrelili celo svoje letalo. Še bolj zanimiva pa je zgodba od kod so Izraelci prileteli, saj Izrael ne meji na Irak. Za kakšno obširnejše geodetsko delo pa na začetku omenjena skupina geometrov ni imela niti časa, niti ljudi, niti orodja. Poleg tega je bilo v samem kadrovskem načrtu predvideno skozi vse petletno obdobje gradnje baze le osem geometrov. Dejansko nas je bilo nato (tudi po moji zaslugi!) na začetku leta 1982 že več kot trideset. V nadaljevanju nas je bilo v povprečju vseskozi na gradbišču okoli petindvajset, kar kaže še na nekaj drugega. Zelo znano je bilo, da so bili na gradbiščih delovodje zelo razvajeni in se niso lotili niti osnovnega prenašanja višin znotraj manjših objektov. Po začetku leta 1982 se je kmalu tudi izkazalo, da so se zaradi takega pristopa razvadili tudi iraški nadzorni, kjer smo geometri nato skupaj z gradbenimi laboranti prevzemali vse gradbiščne objekte. Mnogi šefi so bili le kurirji, ki so na gradbišču »nabijali kilometre«. Če pa so nas kdaj ujezili z neučakanimi ali nepremišljenimi izjavami prav ti vodje, smo jim vrnili v znanem Fornezzijev stilu: »Bolj nas boste je..Ji, več nas bo« prišlo na delo na to gradbišče. Zadnjega dela stavka, normalno, nismo nikoli povedali naglas, saj smo oboji vedeli, za kaj gre. In še to lahko zapišem: Če komu, potem bi upravičeno prav geometrom in gradbenim laborantom pripisali večji del zaslug za uspešno končanje tako velikega projekta, ki pa so ga Američani najbrž razbili že kmalu po 15. januarju 1991. ko je Bush st. sprevidel s kom ima v Iraku opravka. Takrat se je namreč začel »puščavski vihar«. Čeprav ne morem z gotovostjo trditi, da so razbili prav to letalsko bazo, pa sem ob televizijskem poročilu o napadu Američanov na posnetku videl popolnoma enak bunker za letala, kakršne smo gradili na P 202 D, zadetega in razbitega točno na najbolj občutljivem mestu - tam, kjer je bil znotraj izmak-njen v zaščitno armirano-betonsko plast prostor za pilote. Možno pa je, da je bil televizijski posnetek narejen na kakšni drugi vojaški letalski bazi v Iraku, ki so jih Iračani takrat gradili pospešeno v več krajih. Podobno in še nekoliko večjo bazo P 202 C so na primer gradili Beograjčani iz nizkogradbeniškega podjetja Planum. Za povečanje določenih kadrov na iraškem gradbišču 80 km jugovzhodno od Bagdada pa je po mojem globokem prepričanju vplivala tudi naša balkanska mentaliteta. Naj zapišem tipičen primer, ki seje zgodil na »našem« gradbišču. Šlo je za kontrolo dovoza gramoza na gradbišče s približno 160 km jugozahodno oddaljene separacije pri Kerbali in približno enako oddaljene severno od Bagdada ležeče Nibaje. Ker je bil pesek v Tigrisu neposredno ob gradbišču preveč zamu-Ijen, ni bil neuporaben. Zato je gramoz na gradbišče dovažala stotnija jugoslovanskih šoferjev z velikimi priklopniki in prikoličarji. V za to namenjene tovornjake je bavarska tovarna MAN vstavila posebno močne motorje, prilagojene tudi za vroče in peščene puščavske razmere. Gramoz so vozili na veliko deponijo ob betonar-ni in asfaltni tovarni na gradbišču. Površina do 10 m visoke deponije je po oceni obsegala več kot 20 ha. Zaloge na gradbišču so nato precej sproti izrabljali in jih vedno kot neko rezervo tudi nadomeščali. Od začetka so šoferji imeli plačano od vožnje, zato so bili zainteresirani, da bi naredili čim več voženj na dan. A če izračunamo, kakšno je povprečno gibanje ve likih prikoličarjev in priklopnikov po sorazmerno dobrih (in precej širših od naših) avtocestah (vmes pa je bilo tudi nekaj voženj skozi mesta oziroma naselja), lahko rečemo, da je 100 km/h zelo velika povprečna hitrost. K temu dodajmo še čas nakladanja in razkladanja ter čas za vse ostale minimalne fiziološke potrebe šoferjev. Iz tega ugotovimo, da je na dan (in noč) za eno tovorno vozilo bilo mogoče narediti največ pet voženj. Povprečno so jih naredili tri ali štiri, kar je še vedno več kot 1000 km na dan. Tako zahtevne in težke obremenitve pa lahko povprečen človek zdrži največ nekaj dni brez vmesnih prostih dni. Nekateri med šoferji pa so bili pravi lisjaki. Nabrali so si tudi po osem voženj na dan in to zaporedoma več tednov, kar so vodje avtoparka sorazmerno hitro opazili. Kje je bil vzrok? V samih separacijah so ob nakladanju izdajali potrdila, na gradbišču pa potrdil sproti ni nihče kontroliral. Ko so prišli na obračun, se je pojavilo cel kup potrdil, gramoza na deponiji pa je bilo očitno premalo. Po preračunu voženj v opravljene delovne ure je vodstvo avtoparka ugotovilo, da bi bilo 24 ur na dan za nekatere šoferje odločno premalo, ali pa bi morali tovornjaki voziti povprečno okoli 120 km/h, kar pomeni, da bi morali na avtocesti voziti čez 200 km/ h, kar je nemogoče. V kontrolo dovoza gramoza so vključili tudi geometra, ki je moral s pomočjo predhodnih meritev oziroma posnetka deponije izračunati prostornino gramoza na deponiji. Če so k temu izračunu prišteli še do tedaj porabljen gramoz v betonarni in asfaltni tovarni, so lahko prišli zelo enostavno do skupne razlike. Ko sem se pozneje nekega prostega petka odpeljal na športne igre nekaterih slovenskih gradbišč, ki so jih organizirali ob pisarniških in bivalnih prostorih separacije v Nibaji (mali nogomet, balina- je. namizni tenis in podobno), sem se na lastne oči lahko prepričal, da je bilo na tisoče kupov gramoza nekontrolirano razsutega le nekaj kilometrov stran od separacije po puščavi. Kaj so počeli prebrisani šoferji? Ker so ugotovili, da na gradbišču ni prave kontrole, so nekateri v separaciji naložili poln tovornjak gramoza, se odpeljali nekaj kilometrov stran in ga nato skipali. Nato so »ta postopek« kar nekajkrat dnevno ponovili. Na 160 km oddaljeno gradbišče pa so pripeljali morda le dva tovornjaka gramoza na dan. Jasno nam je bilo že ob tem primeru, da bi si v tujini nekaj takega ne upal nihče narediti, še najmanj pa ne v tako surovo divji državi, ki je bila tudi v vojni. Slej ali prej pa so take stvari prišle na uho tudi nadzornim Iračanom, ki so nas zato precej bolj privijali. Po drugi strani pa smo tudi take odklone delavci na gradbišču jemali kar ne kako za hec. saj je bilo normalno, sproščeno življenje dokaj zatrto. Zato je tudi iz tako problematične situacije zakrožila med nami satirična pripomba, kadar so od nas zahtevali več, kot je bilo mogoče. Lepo ležerno smo jim odgovorili: »Šefe, može. Za vas ma'kar 26 sati na dan.« Naj pa k temu poglavju za dodatno razlago in razumevanje dodam še razmišljanja nekaterih vodilnih na gradbišču tik pred novim letom 1982. Na gradbišče je v prvem valu sredi leta 1981 prišlo na delo iz Jugoslavije največ prostovoljcev in pustolovcev ter družinskih razočarancev. Nekaj je bilo med njimi tudi takih, ki so želeli dokaj dobro zaslužiti, saj je znano, da so bili na začetku realno za več kot še enkrat boljši zaslužki kot pa so bili nato recimo v začetku leta 1983 pa vse do zaključka gradbišča leta 1985. Na kup nabrani po »takšnem ključu« tudi vodstveni delavci pa zaradi navedenih značajskih lastnosti v glavnem niso zmogli gradbišča spraviti v zadovoljiv zagon. Še več -kar precej resnih težav se je občasno pojavilo tudi zaradi tega. Koje prostovoljnih in sposobnih vodilnih ljudi po približno pol leta že začelo primanjkovati (verjetno prav zaradi dokaj neurejenih razmer na gradbišču), so po dekre tu Popitovega svaka in Mačkovega klana začeli prihajati na gradbišče celo z najvišjega kroga iz SCT Inženiringa. Že iz tega smo lahko sklepali, da niso bile predhodno preštudirane najbolj osnovne zahteve glede kadrov in da je bilo že v samem začetku prepuščeno določenim osebam z Ivanom Mačkom - Matijo na čelu, da bodo po začetnem tajnem sporazumu med Jugoslavijo in Irakom po partijskih metodah delova li tudi v prihodnje in gradbišče pripeljali do konca ne glede na žrtve. Zato so mnogi med vodilnimi skrbeli bolj za "politično pravilno naravnanost" gradbiščnih razmer kot za strokovno-tehnične in organizacijske zadeve. Med takimi je bil eden od tistih, ki je bil tako sveto partijsko prepričan, da je še tik pred slovensko osamosvojitvijo leta 19 90 v nekem delavskem časopisu napisal članek, kako mora Partija skrbeti, da bo vodila vse posle, tudi na najnižji krajevni ravni in se mora vriniti v vse pore družbene ga življenja. Danes je ta človek med desetimi najbogatejšimi lastniki v SCT-ju oziroma v bratski firmi, kjer seje skoncentriralo večino sprivatiziranega denarja, zasluženega tudi od tega, ko so nam zmanjševali plače v Iraku. Za nekoliko boljši kontrast temu je treba dodati še podatek, da so imeli nekateri tudi posebno nalogo, kako »poceniti« stroške delavcev na gradbišču. Zato so začeli novačili ljudi v Pakistanu. Pri tem so si poskrbeli, da so se jim spotoma dobro polnili lastni računi, saj so z menjavo valut v zaključenem trikotniku Jugoslavija - Irak -Pakistan dobro zaslužili. Menjava je potekala iz jugoslovanskih dinarjev v ameriške dolarje, nato so v Iraku dobro menjali dolarje za iraške dinarje, le-te pa so nato v Pakistanu spremenili v polne vreče rupij. (Mimogrede: Iračani Zahodnjakov ne marajo, imajo pa zelo radi na primer ameriške dolarje.) Na koncu prvega kroga so jih nato po uradnem tečaju spet menjali v jugoslovanske dinarje in če seje le dalo, so tak •DELTA« trikotnik večkrat ponovili - jih najprej zamenjali doma v dolarje, dolarje v iraške dinarje, dinarje v rupije... Morda tak DELTA trikotnik deluje še danes? Prav tako so nekateri, ki so bili blizu komercialnim poslom, poskrbeli, da so šli večkrat po raznih nakupih v nekaj sto kilometrov oddaljeni v Kuvait, kjer se je razno tehnično opremo dobilo še veliko ceneje kot v Iraku, pa že tu je bila sorazmerno poceni. (Med temi je bil tudi brat paparaškega fotografa, ki je fotoaparat »izgubil« po predhod nem dvoboju že v svobodni Sloveniji v Ljubljanici blizu Livade.) Nato so z raznimi avto-prevozniki te materiale dobro prekanalizirali skozi turško mejo po »osmanskih poteh« na Balkan in v razpečavo. (Morda je bil tudi paparazov fotoaparat še iz tistih časov?) Na gradbišče pa so prihajali tudi drugi. Nekateri med njimi so bili sposobni, drugi pa tudi ne. Kar tako, na hitro, seje pojavil eden od večno zardelih na zunaj in znotraj pomožnih velikih »zidarjev«, ki je vedno začenjal z veliko začetnico, veliko govoril, malo pojecljal, pa skoraj nikoli ničesar povedal, še manj pa od izrečenih obljub ustvaril. Prifrčal je tudi ozdravljenec in eden od direktorjev TOZD-a s svojo dokaj številčno ekipo, ki nam ni niti v najhujši vročini privoščil kakšen špricer ali dva. Iz mariborskega tozda seje pridrajsal razvpiti vodja gradbišč, kije povsod, kamor je prišel, znal narediti veliko zdrah (Kaj je počel na gradbišču Mokronog-Sevnica, da ne govorim!), povrhu vsega pa je bil še sekretar partije v tozdu. Podobnih se je nabralo in izmenjalo kar nekaj desetin. Skratka: Pisana druščina, ki je nakazovala veliko neuglašenost na gradbišču. Zato so vodilna šefovska mesta, razen nekaterih, najbrž prav zaradi te neuglaše-nosti prevzemali ljudje blizu ■•glavnemu generalu«. (se nadaljuje) Jože Miklič ADVENTNA SREČANJA POD BOSTANJEM Neopazno si prišel in neslišno potrkal: 'Ste doma, ste pri sebi?' Je še kaj dobre volje v vas, ste pripravljeni za povabilo? Je življenje v vas še ljubljeno? Takole prijateljsko sem prišel -advent, saj me poznate! ': Prišel, da vas popeljem tja. kjer bi bili radi že od začetka in si želite biti tudi na koncu, s smehom in varnostjo, kakor doma... p. Pavle Jakop 3.12.2005 Odkrijmo prababičin lonec, pokukajmo in skuhajmo... Dr. Boris Kuhar, Dušan Mazaj - citre. 10.12. 2005 Odprtje razstave slikarja Klemena Benedika ■ Angeli, Anita Kastelic - ples, Ana Levstek - klasična kitara, Barbara, Ema, Klara, Mateja ■ vokalno-instrumentalna skupina. 17.12.2005 Odprtje razstave akademskega kiparja Eda Dolinarja - Rojstvo, Instrumentalna skupina. Vabi organizacijski odbor! mmsL wmi mm, mmi m JESENOVANJE FARA 2005 ZŠAM GROSUPLJE - DRUŠTVO IN AVTOŠOL Kot vsako leto smo se grosupeljski taborniki odpravili na jesenovanje, tokrat v Faro pri Kolpi. V sredo zjutraj se je 34 tabornikov zbralo na parkirišču OŠ Brinje in se skupaj odpravilo na nepozabno doživetje. Ko smo končno prispeli na naš cilj, smo se razdelili po vodih in sobah. Popoldne je minilo v sproščenem vzdušju ob raznih športnih igrah in izdelovanju ~bad-žov" (priponk z imeni). Po večerji pa smo malo napeli naše male sive celice ob igri, podobni kvizu. Drugi dan so starejši postavljali zasilni bivak, v katerem smo ponoči tudi prespali, mlajši pa so imeli daljši sprehod po gozdu in obisk kmetije, na kateri so spoznali veliko novega. Po mrzli noči so starejši malo zamudili na zajtrk, saj so morali pospraviti za sabo. nato pa so se skupaj z mlajšimi odpravili na krožne delavnice, ki so obsegale področje orientacije, signalizacije in postavljanja šotora. Po kosilu pa so se vsi odpravili na krajšo orientacijsko progo, vodniki pa smo si privoščili krajši odmor. Po izvrstni večerji smo vodniki pripravili igro, ki smo jo poimenovali Janezova skrita vprašanja. Ker je bila igra zelo naporna, smo vsi kot ubiti popadali v postelje in spali do poznih jutranjih ur. Naslednje jutro smo le še pospravili in se hitro odpravili proti domu. Ker smo tako zelo hiteli, smo v Grosuplje prispeli eno uro prej. Po potrditvi otrok, da so se imeli krasno, smo se tudi vodniki počutili bolje, in če želite kaj takega doživeti tudi vi, vas vljudno vabimo v naše vrste. Martin Širok in Peter Mirani RLA DAN ODPRTIH VRAT V PRENOVLJENI GRAŠČINI VZG0JN0-IZ0BRAŽEVALNEGA ZAVODA VIŠNJA GORA Četrtek, 13.10., je bil za Vzgojno-izobraževalni zavod poseben dan. Ko seje dvignila megla nad mestom, je stara graščina zažarela v vsej svoji mogočna sti. V novi preobleki, z nekaterimi novimi vsebinami, pa tudi z bogato zgodovinsko preteklostjo. Vzgojno-izobraževalni zavod je bil ustanovljen 1.1948 in se je takrat imenoval Dekliško vzgajališče. Namenjen je bil samo vzgoji in izobraževanju deklet. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo, postopoma so prišli do sodobno opremljene vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer najdejo mesto tako fantje in dekleta s posebnimi potrebami kot tudi učenci iz bližnje in daljne okolice, ki se želijo vključiti v enega izmed izobraževalnih programov, ki jih izvajajo: pomočnik peka in slaščičarja, pomočnik konfekcionarja, kuhar, šivilja ter administrator. V vseh programih se poleg gojencev izobražuje od leta 1981 kar precej dijakov iz okoliških občin, tudi naše. Sam projekt prenove, ki poteka že nekaj let, zajema obnovo in preureditev graščine, kjer naj bi se odvijal vzgojno-izobraževalni proces, izgradnjo petih stanovanjskih objektov za pet vzgojnih skupin (prej v prostorih graščine) ter prenovo objekta poleg graščine, kjer so predvidene delavnice za izvajanje praktičnega pouka. Celoten projekt tako še ni zaključen, vendar so že te spremembe bi stveno spremenile možnosti kvalitetnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa. Dan odprtih vrat je bil namenjen vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo z našo ustanovo, predvsem pa socialnim delavcem, ravnateljem matičnih šol in vzgojnih zavodov, šolskim svetovalnim delavcem osnovnih šol itd. Za ta dan smo pripravili poseben program, ki seje začel s sprejemom gostov. Za začetek so lahko poskusili izdelke dijakov v slaščičarskem programu in si ogledali razstavo pekovskih izdelkov, ki so jih oblikovali dijaki v tem programu. Nato so si v dveh skupinah ogledali prenovljene prostore. Po ogledu je sledilo v konferenčni dvorani strokovno srečanje, kjer so bile Notranje dvorišče šole v Višnji Gori. Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje je bilo v Prometnem vest-niku in v lokalnem glasilu občine Grosuplje že večkrat predstavljeno. Predvsem takrat, ko so člani sodelovali in nudili pomoč v raznih akcijah: izpostavimo le varovanja otrok pri prehodih preko prometnih površin ob pričetku šolskega leta, pomoč pri varovanju prometnih površin ob lokalnih in mednarodnih kolesarskih dirkah, nuđenje pomoči malčkom iz vrtca pri njihovih posrečeno uspešnih sprehodih po ulicah Grosupljega, pa še bi lahko naštevali. Združenje šoferjev in avtomehanikov si je v svoje akte zapisalo, da se bo ukvarjalo z druženjem članov, s koristno izmenjavo izkušenj, opredeljeno v 10. členu statuta, ki med ostalim določa: povezovanje in informiranje članov, mladine in drugih zainteresiranih pri varovanju prometne, tehnične in varnostne kulture, prometni preventivi in izvajanju priporočil sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Naloge so v tem istem aktu v nadaljevanju podrobno opredeljene. Za vse to pa so potrebna poleg individualne zanesenosti tudi finančna sredstva, ki so težko breme že od vsega začetka društva. Od ustanovitve društva 2. februarja 1958 naprej nobeno leto članarina ni zadoščala za izvrševanje nalog, še manj za organizacijo izleta. K sreči so bili to še časi, ko so uspevale veselice s srečelovi in pa odprte roke podjetij za dotacije. In ko so se vsi ti viri dodatnih prihodkov začeli zmanjševati in krčiti na minimum, je bilo potrebno razmišljati o dodatnih in drugih virih pridobivanja sredstev. Vendar velja še posebej poudariti, da kljub stiskam morala članstva ni bistveno padla, kar je predstavljalo še dodatno vzpodbudo vodstvu za iskanje ustreznih virov financiranja. In koncem leta 1987 seje ponudila prva priložnost, za katero je bilo potrebno poprijeti z vsem znanjem in prizadevnostjo. To je bila možnost ustanovitve avtošole tudi v okviru društva kot nov vir sredstev za delovanje društva, vendar ne kot vir dobičkov, temveč kot vir sredstev za delo društva v največ možnih aktivnostih, ki jih določa tudi statut. Taka je tudi zakonska opredelitev dejavnosti, katero lahko društvo opravlja kot pridobitno dejavnost. Tako je ZŠAM Grosuplje dne 28. 2.1988 pričelo z avtošolsko dejavnostjo. Kljub velikim tegobam in številnim administrativnim oviram je društvo uspelo z registracijo avtošole ZŠAM Grosuplje. Pri tem uspehu so društvu pozitivno stali ob strani tudi vsi organi občine in upravne enote, torej vsi, ki so morali biti udeleženi pri izdaji soglasij. Od številnih avtošol. ki so jih organizirala društva ZŠAM po Sloveniji, so danes ostale le še tri, v okviru Ljubljanske regije pa le še avtošola ZŠAM Grosuplje. Društvo je nanjo vsekakor ponosno. Ne zato, da je edina v okviru ZŠAM, temveč med drugim tudi zato, da je šola bila in je v vrhu avtošol ljubljanske regije, kjer je registriranih preko 40 avtošol v taki ali drugačni organizacijski obliki. Po obsegu ni največja, je pa med večjimi, po kvaliteti, katero spremlja ljubljanski izpitni center, pa kotira zelo visoko, blizu samega vrha. 18 let bo minilo od ustanovitve in delovanja avtošole. Od skromnih začetkov ima danes sedem redno zaposlenih delavcev ter pogodbeno še dva za izvajanje obveznih tečajev cestno prometnih predpisov ter tečajev prve pomoči. Šola razpolaga z učilnico za 35 kandidatov, opremljeno z najsodobnejšimi avdio in video pripomočki za čim boljše posredovanje snovi, predvsem za znanja, katerega potrebujejo kandidati za voznike pri spoznavanju predpisov in tudi vseh nevarnosti in pasti, ki jih nudi in predstavlja sodobni promet in varnost v njem. Šola je registrirana za poučevanje kandidatov za skoraj vse kategorije; od mopeda do motorja vseh podkategorij A. osebna vozila, tovorna in priklopna vozila ter traktorje. Vozni park avtošole obsega šest osebnih avtomobilov, tri mopede in dva motorna kolesa. Tovorni avto s prikolico ima v najemu. Tako pri mopedih kot pri osebnih vozilih lahko kandidati izbirajo med vozili, prosto izbiro imajo tudi pri inštruktorjih, če le zasedenost to dopušča. Pretok kandidatov med šolami je prost. Številni odhajajo v druge šole, veliko jih prihaja v Grosuplje iz drugih šol. V avtošoli ZŠAM Grosuplje je obiskovalo v zadnjih nekaj letih različne tečaje povprečno letno preko 650 kandidatov, število uspešno opravljenih izpitov samo za B kategorijo je preko 260 letno. Veliko je povpraševanje po izpitih za mopede, letno jih je opravljenih povprečno preko 100. Poudariti je potrebno, da je na podlagi dovoljenja izpitnega centra v Ljubljani omogočeno usposabljanje in opravljena izpita praktičnega dela za mopede tudi v Grosupljem oz. Ivančni Gorici, kar je velika prednost, da ni treba na praktični del v Ljubljano. Zelo veliko je povpraševanje po tečajih in izpitih za traktorje. Kandidati prihajajo tudi iz širše okolice Ljubljane. Dolgoletni Inštruktor Franc Marinčič z eno od kandidatk za voznico. Avtošolsko dejavnost ZŠAM Grosuplje opravlja na področju občin Grosuplje in Dobrepolje. v občini Ivančna Gorica pa ima tudi svojo poslovno enoto na sedežu njihove ZŠAM Ivančna Gorica. Avtošola ZŠAM Grosuplje je vsekakor omogočila, da si je društvo v teh le tih pridobilo svoje poslovne prostore, v katerih se odvija šolska in društvena dejavnost. Prostore najemno uporablja tudi društvo finančno računovodskih delavcev. Omogočila pa je tudi to. da društvo lahko normalno deluje, organizira ob določeni lastni udeležbi strokovno ekskurzijo ter društveni izlet in že tradicionalni piknik. Prav avtošola je omogočila udeležbo na otvoritvah evropskega kongresa I.A.H.G.S. v raznih predelih Evrope. Avtošolska dejavnost je imela doslej različne gospodarje. Sprva je spada la pod ministrstvo za notranje zadeve, pa je bila z novim ministrom prestav Ijena pod ministrstvo za šolstvo, pa sedaj ponovno pod ministrstvo za notra nje zadeve. Žal pa nobena institucija ni vzpostavila zadovoljive kontrole nad delom šol. Še vedno se šola ubada z veliko nelojalno konkurenco. Žal kontrole s strani države ni dovolj. ZŠAM Grosuplje bila te kontrole in enotnega cenika zelo vesela- odločala naj bi kvaliteta in ne cena - vendar se kljub poskusom to še ni uveljavilo.. Veliko je bilo obetov od gospodarske zbornice, kjer je ustanovljena sekcija za avtošole in kjer je avtošola ZŠAM tudi uradno zastopana, vendar tudi tu ni doseženo poenotenje. ZŠAM Grosuplje je v zadnjem času število članov povečalo, kar je za društvo lepo spričevalo. Če bo tudi finančno uspešno, bodo pokazali rezultati in odločale razmere, vsekakor pa pričakuje, da bodo lepi trenutki spremljali članstvo na izletih in drugih srečanjih tudi v bodoče. ZŠAM GROSUPLJE Vhod v prostore društva Zveze šoferjev in avtomehanikov Grosuplje in Avtošole Grosuplje. predstavljene številne dejavnosti, s katerimi se imajo dijaki možnost ukvarjati izven okvira rednih in predpisanih vzgojno-izobraževalnih programov. Tu so bili postavljeni na ogled izdelki dijakinj tekstilne usmeritve, s katerimi so nastopile na raznih tekmovanjih ter modnih revijah. Na začetku strokovnega srečanja je ravnatelj Jože Horvat predstavil kratko zgodovino ter prenovo zavoda in naših programov. Sledili so podatki o sestavi in uspešnosti gojenk ter gojencev VIZ Višnja Gora, strokovne dileme pri nameščanju - usmerjanju mladoletnih odvisnikov v vzgojni zavod, kar ni le problem te ustanove, z njim se srečujejo tudi v sorodnih institucijah. Predstavili so tudi skrb in pozornost, namenjeno mladostnikom, ki z drogo že eksperimentirajo. S tem je bil zaključen prvi del strokovnega srečanja. V nadaljevanju so bile predstavljene mednarodne dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, ki so se v zadnjem času izkazale kot zelo koristne za popestritev vzgojno-izobraževalnega procesa, za motivacijo, za širjenje obzorij in spoznavanje novega, za boljše doseganje ciljev, predvsem pa za oblikovanje pozitivne samopodobe, ki predstavlja velik primanjkljaj pri dijakih. Projektno delo z mladimi obsega uspešno sodelovanje dijakov v okviru mednarodnega projekta »Leonardo« (gre za tritedensko izpopolnjevanje v veščinah kuharstva v Italiji in Španiji). Izvedli so tudi mednarodni projekt z ZŠŠ in sicer na temo Zaposlitev in šport (v okviru tega projekta je delovala plesna skupina, ki se je tudi predstavila). Sledila je predstavitev mednarodne izmenjave mladih iz VIZ Višnja Gora in zavoda De Zande iz Belgije; na to seje navezoval prispevek vzgojiteljic o taboru mladih na Nizozemskem v okviru projekta Euromet. Gre za mednarodno povezavo, ki povezuje institucije za izvendružinsko vzgojo in oskrbo iz devetih evropskih držav. Zavod je vključen v ta projekt kot doslej edini zavod iz Slovenije že od leta 2002. V okviru prispevka so si gostje lahko ogledali kratek film, ki so ga posnela dekleta. Po predstavitvi mednarodnih projektov je profesorica angleščine predstavila program jezikovne priprave na projekte pred samim odhodom kot tudi na namestitvah v tujini. S tem se je zaključil drugi tematski sklop srečanja. V zadnjem delu je bila predstavljena bogata ponudba interesnih dejavnosti, ki jih dijakom ponuja šola, ter pozitiven učinek skupnih, organiziranih dejavnosti na celotno klimo v šoli. Dijaki se aktivno udeležujejo tudi različnih tekmovanj srednjih šol. Na nekaterih so celo najbolj uspešni. V prejšnjem šolskem letu so na festivalu Več znanja za več turizma osvojili kar dve zlati priznanji. Izvedelo se je o težavah in radostih, povezanih s takimi nastopi. Predstavljeno je bilo tudi šolsko glasilo Odprta srca, ki je za prejšnje šolsko leto prejelo priznanje za najkvalitetnejše otroško oz. mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje RS. Po degustaciji. ki sojo pripravili dijaki tretjih letnikov kuharske usmeritve, so gostje odšli še v vzgojne skupine, kjer so si lahko od blizu ogledali bivalne pogoje mladostnikov ter način dela z njimi. Dan odprtih vrat so organizirali z namenom, da pokažejo, kaj vse znajo in zmorejo početi poleg običajnega pouka in vsakdanjega vzgojnega dela. Namen je bil, da tudi drugi spoznajo njihovo delo, predvsem pa da se seznanijo s tem, česavsega so deležni mladostniki, ki pridejo v to ustanovo. Med vsemi cilji, ki si jih kot strokovni delavci vsako leto zastavljajo, pa je gotovo najpomembnejši oblikovanje pozitivne samopodobe mladostnikov. K temu je naravnano vse njihovo delo, tako na področju vzgoje kot izobraževanja. Andreja Perpar Marjanović. VIZ Višnja Gora Dve vzgojni skupini. NAJBOLJŠI ČLOVEKQV ŠTIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL -AMPAK PES! V DRUŽBI KOSMATINCEV DO BOLJŠEGA POČUTJA Resne študije v svetu in doma dokazujejo, da družba domačih hišnih živali, predvsem psov in mačk, ugodno vpliva na človekovo počutje in tudi zdravi. Ameriški znanstveniki so raziskovali povezavo med skrbništvom domačih živali in pacienti, ki so se zdravili zaradi srčno-žilnih bolezni. Tisti, ki so imeli doma pse ali mačke, so prvo, najbolj kritično leto po bolezni, preživeli v veliko večjem odstotku. Pravzaprav znanstvene študije niso niti potrebne, če želimo dokazati zmanjšanje vsakodnevnega stresa, ki ga doživljamo na delovnem mestu in doma. V družbi psa ali mačke, pri skrbi zanj se znebimo tesnobe, strahov, agresivnosti in dokazano se zniža raven krvnega tlaka. Predenje mačke, ki oddaja zvok določene frekvence, pospešuje celjenje zlomov. Američani so prav zaradi dokazanih pozitivnih izkušenj z živalmi začeli uvajati terapijo z živalmi v bolnišnice, domove ostarelih in druge številne terapevtske programe ljudi s posebnimi potrebami. Terapevti opažajo, da po terapiji z živalmi napredujejo celo zelo težko prizadeti bolniki, na primer tisti s cerebralno paralizo, ki so znatno napredovali v svojih gibalnih sposobnostih. Živali uporabljajo tudi pri zdravljenju depresij v psihiatričnih ustanovah. KAKO PA PRI NAS? Prve pse, ki so se usposabljali za pomoč ljudem, so izšolali za pomoč slepim. Po nekaj uspešnih akcijah revije Moj pes »Pomagajmo prijatelju!« je šolane pse dobilo kar nekaj invalidov. Psi pomagajo pri vsakdanjih opravilih in pomagajo pri vzdrževanju socialnih stikov, prve skupine izurjenih skrbnikov s posebej usposobljenimi in dobro vzgojenimi psi pa so pred nekaj leti pričele sodelovati z zdravniki pediatrične klinike. Mali bolniki so se nadzorovano družili s psi in pričeli vzpostavljati tako z živalmi kot tudi z okoljem boljše stike, bili so bolj pripravljeni za zdravljenje in so komaj dočakali naslednji obisk vodnikov s psi. V domovih ostarelih se skupine vodnikov s psi prav tako pojavljajo kot del družabnega in terapevtskega programa, saj si mnogo varovancev želi imeti ob sebi domačo žival, kot so jo imeli v času. ko so živeli doma, vendar je zaradi domskih pravil ne morejo imeti. Taki obiski lahko vsaj delno nadomestijo stik z živalmi. Terapevtske programe izvajajo najpogosteje pri psihoterapiji in gibalni rehabilitaciji, zato prihajajo v poštev psi in konji. KUŽA KOT PRIJATELJ V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Večina ljudi, ki si je omislila za hišnega ljubljenca psa, je uskladila svoj življenjski slog s potrebami svojega psa, ki ga ne bi mogla nikdar več pogrešati. Tako spremljajo kužki ljudi tudi, ko ti ostarijo. Kar naenkrat ni več nadležnega jutranjega vstajanja in hitenja, ni več ponavljanja dnevnega urnika na poti v službo, ni več zahtevnih šolarjev in napornih pubertetnikov. Nemalokrat se zgodi, da v hišo stopi prva pasja taca prav ob upokojitvi, ko so ljudje še čili in zdravi. Kadar lahko opravljajo dnevna opravila in hodijo v naravo, jim največkrat manjka le še družba, ki jim jo kuža zlahka nadomesti. Posebej pri starostnikih, ki so pretežni del življenja posvetili svojim otrokom, se pojavita občutek osamljenosti in nekoristnosti, ki ju skrb za nebogljeno pasje bitje uspešno prežene. Včasih je prav ganljivo videti mlade upokojence, ki se z neizmernim navdušenjem in požrtvovalnostjo pripravljajo na prihod štirinožnega družinskega člana. Preberejo kopico knjig, se včlanijo v pasemski klub in obiskujejo pasjo šolo. Odveč je poudarjati, da se pravo »naporno« življenje lahko takrat šele prične: najprej je potrebno kakšno noč prebedeti ob neutolažljivem prišleku, kar še zdaleč ni pretežko, saj zjutraj ni treba v službo. V stanovanju (in okrog hiše) je potrebno postoriti malenkost ali dve, da bo prebivališče mladička varno in prijetno. Nakupiti je potrebno nekaj malenkosti. Na sprehodih v bližnji okolici, ki jo mladič počasi raziskuje, se prej zdolgočasenim znancem in prijateljem spet povrne dar govora, marsikateri zavije na dopoldansko kavico iz čiste radovednosti, kaj počne nov družinski član. Celo mlade damice v parku se ne morejo upreti čarom prijazne kepice - spremljevalca (sivolasega) gospoda ali gospe in klepet je tu. Danes tisti pravi vzreditelji najkasneje ob prodaji mladiča ustvarijo družinsko vzdušje med lastniki svojih mladičev in če so ti pripravljeni na nova znanstva, ker imajo kot upokojenci več časa zanje, je to lahko izredno bogata izkušnja in sklepanje prijateljstev je neizbežno. Kuža kot terapevt Današnji način življenja je vzrok za številne kronične bolezni gibalnega aparata in kardiovaskularnih bolezni, ki so v porastu prav tako kot maligna obolenja. Pojavnost teh bolezni se veča po 50. letu starosti in le malo starostnikov (vsak tretji morda) redno skrbi za ustrezno telesno pripravljenost. Med lastniki domačih živali, zlasti psov, ki zahtevajo redno in vsakodnevno aktivnost, je teh bolezni znatno manj. Povsem samoumevno je, da svojemu ljubljenčku nihče ne bo odrekel dnevnega obroka sprehoda in pri tem tudi sam zajel nekaj litrov svežega zraka. Zdravniki poudarjajo, da je več vredna vsakodnevna, čeprav skromnejša, telesna aktivnost od tiste ob koncu tedna, čeprav je ta bolj intenzivna. Lastniki psov gredo na sprehod ne glede na zunanjo temperaturo, dež, luže, sneg. Tako kot starejši se tudi kužki izogibajo sprehodom v vročem delu poletnega dne. Dokazan je tudi pozitiven vpliv domačih ljubljencev na zvišan krvni pritisk, ki ga povzroča nezdrav način življenja. Prav tako je najzanesljivejši katalizator stresa prav stalen stik z nekom, ki te vedno pričaka doma dobre volje in mahajoč z repom, je vedno pripravljen poslušati in vedno vse razume. Psi so radovedna bitja in se učijo celo svoje življenje, z njimi pa se uči in »raziskuje« tudi njegov lastnik. S tem ohranja svoje intelektualne sposobnosti do pozne starosti. Kdaj kuža DA in kdaj NE Pravijo, da je pes edini prijatelj, ki se ga da kupiti. Za prijetno sožitje s prijateljem je potrebno upoštevati nekaj pravil, na katera se rado pozabi ob prvem navdušenju pri nakupu kužka. Starejši ljudje doživljajo ob življenju s psom veliko zanimivega, z njim se veselijo, odkrivajo nove prijatelje in niso več osamljeni. Tako vzpodbujeni so fizično aktivni, ohranjajo svoje zdravje in dobro počutje. Vendar prehrana, nega in vsakodnevni sprehod niso dovolj, da bi kuža živel svoje srečno pasje življenje. Psi so živali, ki smo jih navezali nase, ne smemo pa jih počlovečiti. Za ostarele ljudi, ki se niso pripravljeni učiti in morda celo korenito spremeniti svojih navad in načina razmišljanja v zvezi s pasjim prijateljem, bi bil nakup psa lahko dvojna katastrofa. Pes je družabno bitje, ki se prilagaja krdelni skupnosti in upošteva socialno lestvico. Njegov položaj v krdelu mu nudi določeno stopnjo var- nosti, zato je toliko bolj pomembno, da si tudi starejše oseba ohrani avtoriteto na prijazen, a dosleden način. Kuža se z lahkoto prilagaja življenju v skupnosti, vzgajamo pa jih ljudje, ki smo odgovorni zanje. Kateri psi so primerni za starejše ljudi • Srednji koder: je ljubezniv, zabaven, učljiv, živahen, trdnega značaja in razmeroma enostaven za negovanje. Z njim ni nikdar dolgčas, ker se zna zabavati sam, ob tem pa razvedri tudi svojega lastnika. Z dlako, ki ne izpada, se ukvarja pasji frizer. • Škotski terier: je miren, navezan in čuječ, kar kaže z nezaupanjem do tujcev. Potrebuje nekaj več gibanja, njegova terierska kri je vzrok za večjo živahnost. • Francoski buldog je živahen, bister, nezahteven. Njegova vedra narava je podobna klovnovski, je dober čuvaj, potrebuje pa dolge sprehode in doslednejšo vzgojo. • Pritlikavi pinč je štirinožna alarmna naprava, saj je dober in glasen čuvaj. Zlahka in rad se uči različnih spretnosti, ne potrebuje veliko gibanja. Dlaka je daljša in malce bolj zahtevna za negovanje. • Kromforlandec: ljubezniv in bister prijatelj z nezahtevno dlako, ki skoraj ne izpada. Lahko je učljiv in postane tudi zanesljiv čuvaj. Potrebuje pa dolge sprehode. • Mešančki manjše rasti bodo prav tako vedri in zanesljivi spremljevalci, pri potomcih lovskih pasem pa je potrebna previdnost pri sprehodih v naravi. OBVESTILO ZA VSE, KI RADI PRISLUHNETE NOVICAM IN ZANIMIVOSTIM IZ PASJEGA SVETA! Radio Zeleni val pričenja z oddajo »Pasji val«, ki bo na sporedu vsak prvi petek v mesecu ob 17.10. V naslednjih oddajah bodo v gosteh zanimivi sogovorniki z najrazličnejših področij, bolj ali manj poznani poslušalcem, vsi pa veliko vedo o psih, njihovi negi, vzgoji, zdravju, prehrani, o zakonodaji, ki ureja področje zaščite živali in s tem tudi psov. Poslušalci bodo lahko povprašali, kar jih zanima o temi, ki bo na sporedu, odgovarjali na nagradna vprašanja... Obljubljajo, da bo oddaja pestra, poučna in zabavna. Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko vnaprej posredujete na elektronski naslov: astralQ@siol.net. Mojca Sajovic m I, SI? L_J M? (9. del) Bujenje ob deveti uri. Zajtrk. Pakiranje. Na avtobus. Vožnja proti Kapadoki-ji. Na naši poti smo se nekajkrat ustavili. Postanek za stranišče, kosilo, bencinska črpalka. Tako smo si lahko pretegnili zaležane ude. In se malo okrepčali s pijačo, sladico. Komaj ob enajsti uri zvečer smo prišli v hotel Gomeda v bližini Urgu-pa. Skozi šipe avtobusa sem takoj prepoznala Kapadokijo. Staro ime za pokrajino v osrednji Anatoliji. Čudovita pokrajina. Fantastičen videz. Kot bi prišel v nek drug svet. Pravljični svet. Pravljična pokrajina. Res, da je bil večer in tema, toda posamezni predeli so bili osvetljeni in tako se nam je ponujal še lepši pogled. Popolnoma upravičeno so ta predel Turčije primerjali z mesečevo pokrajino. Peljali smo se mimo hotela v skalah. Formacije, podobne stožcem. Ošiljeni vrhovi. Vdolbena okenca in vrata. Vse v lučkah. Neverjetno. Mi sicer nismo bili nastanjeni v hotelu v skalah, ampak tudi naš hotel je bil prijeten za bivanje. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali v bližnji Goreme, kjer smo si ogledali "open air museum". Muzej na prostem. Zjutraj je bila "slika" skozi okna avtobusa spet drugačna. Včeraj zvečer se še nisem dobro zavedala, v kako lepo pokrajino sem prišla. Kapadokija. Pred tisoči leti je vulkanska aktivnost ustvarila plasti pepela, blata in lave. Krajše - plasti tufa. Mehkejše snovi so se sčasoma pod vplivom različnih vremenskih pojavov razjedle, ostalo pa je trdnejše kamenje. To kamenje danes "stoji" v različnih oblikah. Oblike so me spominjale na stožce. Stolpiče. Mogoče dimnike. Pravljične dimnike. Višje. Nižje. Luknjičaste stožce. V tuf so od starega do srednjega veka dolbli, klesali, z namenom oblikovati svete in domače prostore. Tuf je kamnina, ki to omogoča. V srednjem veku so v tufu oblikovali samostanska bivališča. Izdolbli so "celice" in nastala so cela bivališča. Ogledali smo si mogočne ostanke samostana. Na sredini kapela, prostori za bivanje na vrhu in s shrambo, jedilnico in kuhinjo v spodnjih prostorih. V jedilnici je še vidna dolga podolgovata miza, izoblikovana iz tufa. Poleg mize klop. Za 40 do 50 ljudi. V kuhinji sem opazila prostor za ognjišče. Kristjani so tu ustvarili številne cerkve. Različne cerkve. Nekatere imajo en skromen prostor, druge so natančno izdelane strukture z oboki, kupolami, apsida-mi. Jabolčna cerkev. Kačja cerkev s freskami, ki upodabljajo zmaja, ki ga je ubil sv. Jurij. Cerkev sv. Barbare. Cerkev iz druge polovice 11. stoletja. Sandalna cerkev, v katero smo se povzpeli po naknadno narejenih železnih stopnicah. Cerkev iz začetka 13. stoletja. Krasna cerkev z lepo ohranjenimi freskami, ki prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja. Cerkev sv. Katarine. Temna cerkev. Cerkev, v kateri so najbolj ohranjene freske. Barve so se na stenah zaradi večne teme lepo ohranile do danes. V posameznih cerkvah so potekali obredi vse do začetka 20. stoletja. Na območju Gorema je kar 365 cerkva. Nekateri strokovnjaki pravijo, da so bila tu nekoč cela mesta, ne zgolj cerkve. Več tisoč ljudi naj bi živelo v tufu izklesanih prostorih. Ob enih smo se peljali nekaj kilometrov naprej v Uchisar. Mogočen stolp. Iz tufa. Seveda so v njem izklesani prostori. Že od daleč sem opazila nešteto odprtin, odprtinic, lukenj. Povzpeli smo se na stolp. Krasen razgled na pokrajino Goreme. Na Kapadokijo. Na stolpiče, stožce. Počutila sem se kot v pravljici. Nadaljevanje poti. Postanek v "Golobji" dolini. Še vedno Kapadokija. Kajti še vedno številni stolpiči. Tu malo drugače oblikovani. Z malo temnejšimi klobučki na vrhu stolpičev. Spominjali so me na gobe s klobuki. Temnejšimi klobuki, ki so oblikovani iz malo trše kamenine. Seveda smo imeli postanek, da smo lahko poslikali čudovito pokrajino. Nadaljevanje poti. Postanek v vinski kleti. Poskusili smo kapadokijsko vino. Belo in rdeče. Po degustaciji je sledila prodaja. Vino si lahko kupil v posebni steklenici, ki je bila narejena iz tufa. V steklenici je bila oblikovana pokrajina Kapadokija. Na izbiro je bilo več vrst steklenic in vina. Nazaj v hotel. Zvečer smo se z avtobusom odpeljali v bližnje mesto Urgup. Možnost samostojnega sprehoda po mestu. S prijateljem sva se sprehodila po ulicah. Mimogrede malo poklepetala s prodajalci. Prišla sva do prodajalca vin. Povedala sva mu, da smo bili danes v vinski kleti. Na policah trgovinice sva opazila enaka vina kot so jih prodajali v vinski kleti. Le cene so bile višje. Malo naprej prodajalna preprog. Čisto prazna. Kar mi ni nič novega. Po celotni Turčiji sem opazila, da so prodajalne preprog več ali manj prazne. Da bolj malo prodajo. Ko sva ponovno zagledala prodajalno s preprogami, naju je spreten prodajalec zvabil v trgovinico in klepetal z nama. Seveda z namenom prodati. Kljub temu, da sva mu povedala, da ne bova nič kupila, je bil še vedno zelo prijazen in nama je razlagal o različnih vrstah preprog in vzorcih. Zanimivo. Potem naju je peljal še v prostor pod prodajalno, kjer je imel na kupe preprog. Starih preprog, ki jih je odkupil. Tukaj v spodnjem prostoru jih "restavrira" in pripravi za prodajo. Moram reči, da so me njegove preproge res očarale. Čudoviti vzorci. Malo drugače izvezene. Preproge, ki so "sestavljene" iz treh delov. Klasične preproge, kilima ali ravno tkane preproge in sumaka, dela preproge, ki je na otip še posebej mehak. Vožnja v hotel. Po dolgem in napornem dnevu utrujena, zato seje postelja zelo prilegla. Bujenje ob osmih. Danes je na vrsti podzemno mesto. Katakombe. Po slabi uri vožnje prišli v Kavmakli. Podzemno mesto. Mesto, "vdolbeno" v tufu. V tem predelu Turčije je več podzemnih mest. Do sedaj so jih odkrili sedemintrideset. Graditi so jih zaceli kristjani, in sicer v šestem stoletju, zaradi vdorov arabskih plemen. Gradili so jih vse do desetega stoletja. Če seje populacija v podzemnem mestu povečala, so enostavno v tuf izdolbli nove prostore. Nekatera mesta so sprejela do 20.000 prebivalcev. V podzemnem bivališču so imeli toliko "živeža", da so lahko brez težav preživeli do šest mesecev. Kavmakli, mesto v štirih nadstropjih. Vstopili smo. Začutila sem mraz. Temperatura je zaradi globine preko celega leta skoraj enaka. Kar pomeni, da je poleti temperatura v globini bistveno nižja kot zunaj. Seveda smo potrebovali toplejša oblačila. Sprehodili smo se po temačnem labirintu tunelov in soban. Marsikje sem se morala skloniti, da sem prišla v naslednji prostor. Videli smo skupno kuhinjo. Vodič nas je opozoril na ogromen kamen, v katerem so bile večje in manjše vdolbine. Tukaj so namreč trli začimbe, ki so jih potrebovali za kuhanje. Kuhali so samo ponoči. Vinska klet. Kašča oziroma shramba. Stanovanjski predeli. Vodnjak. Hlevi. Stranišča. Celo pokopališče. Skratka v podzemnem mestu so imeli prav vse. Vsi prostori so bili razporejeni okoli ventilacijskega jaška. Za primer skrajne nevarnosti so imeli zgrajen tudi rov za beg. Vulkanski tuf je zelo mehak in postane trd šele na zraku. To je tudi kamnina, ki omogoča dobro kroženje zraka. V prostorih, vdolbenih v tufu, je stalna temperatura in vlaga. Tako, da so bili ti prostori dokaj prijetni za bivanje. Tudi mrčes se v tej kamnini ni pojavil. Ko smo zapustili podzemno mesto, so nas na poti do avtobusa z obeh strani zasuli prodajalci spominkov. Stojnica pri stojnici z vztrajnimi pogajalci. Nadaljevanje poti proti soteski Ihlara, soteski Angelov. Čudovita, mogočna soteska. Po sredini teče rečica. V sotesko smo se spustili po strmih betonskih stopnicah in nadaljevali pot. Na obeh straneh reke se raztezajo mogočne, visoke skale različnih oblik. Znotraj tek skal so cerkve, ki so bolj ali manj ohranjene. V nekaterih cerkvah so še lepo vidne freske. Večina poslikav kaže na to, da so cerkve iz 8. in 9. stoletja. V celotni soteski je 105 cerkvic in grobov. Po poti sva s prijateljem opazila ob rečici oslička, ki si je tešil žejo. Kmalu sta za njim priskakljala dva fantiča, ki sta očitno na turiste že navajena. Nič se nista zmenila za naju. Oslička sem pobožala in pri tem zagazila v blato. To je bilo smeha in zabave na moj račun. Nato je eden izmed fantov urno zajahal osla in odjahal stran. Drugi fantič je tekel za njim. Jaz pa sem sezula sandale in jih v vodi oprala. Kar naenkrat sva s prijateljem ugotovila, da ni nikjer nobenega Slovenca. Kar malo sem se ustrašila. Soteske pa ne konca in kraja. No, pa sva le zagledala konec soteske in avtobus, ki nas je že čakal. Po krajši vožnji postanek za kosilo. Jedli smo na lesenih mizah, ki so bile postavljene nad vodo ob reki. Na naši poti smo se ustavili in si ogledali karavanseraj. Orientalsko počivališče za karavane. Velikanska pravokotna zgradba. Okoli središčnega prostora, kjer je karavana, skupina ljudi, popotnikov, lahko prenočila, se nahajajo še ostale pokrite zgradbe. Prostor za živali, vodnjak, prostor za vso prtljago, sobe za spanje in kuhinja. Zunanje stene zgradbe so bile gole. Postajališče je imelo en sam vhod, tako da je zgradba ponujala zanesljivo zaščito pred različnimi tatovi. Ta "postajališča" so bila zgrajena vzdolž dobro oskrbovanih voznih poti že v času perzijskega imperija leta 500 pred našim štetjem. Zgradbe so bile najdene vsepovsod po "muslimanskih" deželah Bližnjega in Srednjega Vzhoda in severne Afrike. Vzdolž glavnih trgovskih poti. Nekatera postajališča so bila zgrajena v opustošenih predelih, nekatera ob vhodih v mesta ali znotraj mest. Na tisoče takih zgradb je bilo zgrajenih v 10. stoletju. Kralji so bili odgovorni za to. da je bilo v deželi dovolj prenočišč za popotnike. Tudi lokalni voditelji so skrbeli za gradnjo postajališč. Posamezni pobožni Muslimani so poskrbeli za osnovanje skladov, katerih naloga je bila vzdrževanje starodavnih hotelov. Toda večina karavanserajevje končala v ruševinah, kajti tovor seje začel dostavljati iz kraja v kraj na bolj moderne načine. Besedi/o in fotografije: mag. Branka Škufca (se nadaljuje) SKRB ZA DELOVNE INVALIDE JE LJUDEM POTREBNA Sedanja organizacija društva delovnih invalidov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je bila z imenom Društvo delovnih invalidov občine Grosuplje osnovana leta 1983, delovati pa je pričela leto pozneje. Tudi po razdelitvi nekdanje občine Grosuplje na 3 občine (Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica (organizacija društva delovnih invalidov še vedno vključuje delovne invalide vseh treh občin; njena predsednica pa je ga. Irena Kunej. V to humanitarno organizacijo občine Grosuplje so vključeni 404 delovni invalidi, približno 160 je težjih invalidov, ki so vključeni v različnih domovih starejših občanov in zavodu v Ponikvah. Gre za humanitarno neprofitno organizacijo, ki je delno financirana iz FIHO - Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (preko Zveze delovnih invalidov Slovenije), delno iz državnega proračuna, in sicer tako, da se vsako leto s svojimi programi prijavi na razpisane programe vseh 3 občin, ki jih občine namenijo iz občinskih proračunov, manjši del finančnih sredstev pa predstavljajo tudi članarine članov - delovnih invalidov in podpornih članov. Cilji in namen organiziranega delovanja Organizacije društva delovnih invalidov so natančno opredeljeni v statutu organizacije. Prvenstveno gre za pomoč invalidnim osebam na področjih, ki so v njihovem življenju najbolj pereči in kjer je lahko problematika največja, kot npr: socialna pravičnost in enake možnosti delovnih invalidov, vzpodbujanje delovnih invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti, spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega ter pravnega položaja in zagotovitev varstva na navedenih področjih, izvajanje posebnih socialnih programov za reševanje problemov, razvijanje programov medsebojne pomoči... Po besedah ge. Anice Perme. ki skrbi za delovanje organizacije in delu posveča večino svojega časa predvsem v zavesti, da ti ljudje, ki jih je usoda opeharila za tisto največje bogastvo - zdravje, potrebujejo pomoč družbe predvsem zato, ker so sami nemočni in si največkrat sami ne morejo oz. ne znajo pomagati. Organizacija društva delovnih invalidov občine Grosuplje deluje po smernicah Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki vsako leto tudi sofinancira posebne socialne programe, namenjene invalidom. S programi, kot so: - Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, - Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje, - Pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti, - Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport, - Skrb za integracijo invalidov v kulturno in družbeno življenje - skozi vse leto potekajo aktivnosti, namenjene članom organizacije. Zavedajoč se, pravi ga. Permetova, da so invalidi potrebni posebne pomoči in pozornosti in predvsem zato, ker večina ne pozna pravic in ugodnosti, ki so jim namenjene predvsem z namenom ohranjanja psihofizične kondicije in ohranjanja zdravja, in da ima invalidnost nemalokrat za posledico tudi težje finančno stanje teh ljudi, jim je pomoč Organizacije društva delovnih invalidov nujno potrebna. Tako, poudarja moja sogovornica, je velikokrat potrebno poskrbeti in finančno pomagati pri nakupu nujno potrebnih zdravil z negativne liste. V okvir socialnih programov pa sodijo tudi letovanje, ki ga vsako leto organizirajo v Čateških Toplicah, kjer je invalidom z napotnico zdravnika omogočena tudi terapija, ki jo posameznik potrebuje. Podoben program letovanja, vendar brez organizirane terapije, izvajajo tudi v Domu Zveze delovnih invalidov Slovenije v Izoli. ZDIS pa omogoča invalidom (po srčni oz. možganski kapi. težjih primerih osteoporoze ipd.) 5-dnevne delavnice, s potrebno zdravniško oskrbo v Radencih. Posameznim skupinam invalidov so namenjeni tudi različni drugi programi, v katere se lahko vključijo, vendar pa za pravilnost razvrstitve oziroma odobritve skrbi strokovna komisija, saj gre za stroga merila pri upravičenosti do posameznih ugodnosti. ZDIS prireja več izobraževalno rehabilitacijskih eno-tedenskih programov za še delovne in brezposelne invalide v enem od zdravilišč - toplic, katere delno financira ZDIS, delno pa občinska organizacija, ki prejme sredstva iz proračuna za programe Občine Grosuplje. Kljub invalidnosti, poudarja Permetova, naj bi invalidi ohranjali svoje psihofizične sposobnosti tudi na ta način, da se ukvarjajo s športom, kolikor jim seveda dopušča zdravstveno stanje. Za povezovanje le-teh skrbi športni animator g. Zlat-ko Bernašek. Svojih športnih prostorov sicer nimajo, kljub temu pa so dobri šahisti, strelci, kegljači, igrajo namizni tenis, pikado ter se tako udeležujejo tekmovanj invalidov, kjer osvojijo tudi nekaj prvih mest na državnih tekmovanjih. Veliko pozornosti Organizacija namenja tudi druženju na različne načine: obiski kina ali gledališča, izleti, srečanja z invalidi sosednjih regij, skupna praznovanja, pohodi... Vsak ponedeljek dopoldne pa imajo v prostorih Družbenega doma v Grosupljem »dan odprtih vrat« - srečanje, kjer posedijo. se pomenkujejo, skratka, se družijo. Torej, zakaj bi doma med štirimi stenami, morda le zroč skozi okno na ulico med hiteče sokrajane, zrli s strtim srcem, in obupani pestovali svojo nesrečo zaradi invalidnosti, pridružite se tistim, ki so našli pot iz teme, prijetneje vam bo in tudi problemi, ki jih povzroča bolezen, ne bodo več tako glasni... Človek potrebuje sočloveka, besedo, dobro voljo, pogum... Tudi za to skrbijo v Organizaciji društva invalidov občine Grosuplje. Alenka Adamič ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta JAKOBA KASTELICA, roj. 14.04.1913 - 28.10.2005, iz Velike Račne. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev. Posebno zahvalo izrekamo ge. Dragici Pavlic za dolgotrajno nego in nesebično pomoč. Iskrena hvala PGD Račna in okoliškim društvom za spoštljivo slovo in lep poslovilni govor. Prav tako se lepo zahvaljujem g. župniku Jožetu Glasu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru iz Račne za ganljive pesmi. Žalujoči vsi njegovi Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Prav tiho si zapustila nas: dom, družino, prijatelje in vas. Za vedno zdaj odšla si tja, kjer ni ne solz in ne gorja. ZAHVALA V 75. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in prijateljica MARIJA SEME Martinova Mari s Police. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede. Zahvala gre župnikoma Jožetu Mrvarju in Tonetu Pahuljetu za globoke besede in lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebnemu zavod Novak. Prav lepa zahvala gre tudi vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, darovane sveče, cvetje in druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno večno počivališče. Žalujoči vsi Martinovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok, zato ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te ohranili. ZAHVALA V dopolnjenemu 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek JOŽE ZAJC iz Sel nad Višnjo Goro 12 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in številnim znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in Šentviškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar, gospodu Pavlu Grozniku za ganljive poslovilne besede ter gospodu Miklavčiču. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice JERICE KRIŽMAN (13.1.1920 - 26.9. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot ter ji poklonili cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za nagovor in lep pogrebni obred, hvala po-grebcem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi obreda. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in Onkološkega inštituta ter patronažnim sestram, ker ste se trudili, da bi ji bili zadnji dnevi čimmanj boleči. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali. Vsi njeni: sin Janez z družino in hčerke Malči, Mari, Milena in Olga z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je... ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA SEČKA iz Grosupljega se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter darove za cerkev. Žalujoči vsi njegovi. K ČLANKU 0 OTVORITVI POKRITEGA BALINIŠČA PRED DOMOM STREJŠIH OBČANOV V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov je bil objavljen prispevek o otvoritvi pokritega balinišča pred Domom starejših občanov Grosuplje. Menim pa, da je prav, da občane seznanimo tudi z dodatnimi informacijami, kako je prišlo do ideje, kako smo se organizirali, kako smo načrtovali, zbirali denar in zgradili ta nadstrešek. Ivica Kirik je županu pokazal, kako naj vrže balinarsko kroglo. Na pobudo vodstev balinarskih klubov iz Grosupljega, Šmarja-Sapa in Gaj-nič je bil 3. februarja 2004 (in ne oktobra, kot je bilo objavljeno) ustanovljen gradbeni odbor za razširitev in pokritje balinišča pri Domu starejših občanov Grosuplje v sestavi: Jože Smolej kot predsednik, Jože Jordan kot podpredsednik in člani Stane Lunar, Dušan Anž-lovar in Milan Rus, za tajnika in blagajnika pa Ivica Kirik. Predsednik gradbenega odbora je odgovarjal za vse in skrbel, da so izvajalci gradbenih del pričeli čim prej z delom in ga končali. Milan Rus pa je koordiniral posle med izvajalci del, nadzornim organom in upravnimi organi. Ivica Kirik je vodil blagajniške posle ločeno od blagajne kluba. Blagajniške in tajniške posle je vodil zelo skrbno in strokovno, za kar zasluži vse priznanje. Poleg tega pa seje zelo izkazal tudi pri urejanju okolice balinišča. Pri tem delu je vseskozi sodeloval tudi Janez Weis ml. in po njegovi zaslugi je okolica balinišča lepo urejena. Za izvajalce posameznih del nadstreška balinišča so bili izbrani med več ponudniki najugodnejši. Izgradnjo teme- Ob boleči izgubi naše drage mame, tete, tašče, babice in prababice MARIJE ERJAVEC po domače Mežnarjeve Micke iz Šmarja-Sapa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskali in ji krajšali čas. Hvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Mrvarju za opravljeno sveto mašo in obiske na domu. Hvala tudi cerkvenim pevcem iz Šmarja-Sapa za lepo petje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami Ijev in kanalizacije je opravil Gro-Grad d.o.o. z zneskom 1.962.777 sit, kovinsko konstrukcijo je postavilo Ključavničarstvo Primec Anton s.p. Grosuplje v znesku 5.125.809, ostrešje je izdelalo podjetje TIO d.o.o. Jože Kuhelj Grosuplje v znesku 4.110.000, EPG d.o.o. Grosuplje pa je izdelalo strelovod in zaščito objekta v znesku 460.000 sit. Vsi izvajalci so delo opravili strokovno in nadzorni organ ni imel pripomb. Gradbeni odbor seje pri svojem delu srečeval z mnogimi težavami, ki jih je reševal na sejah. Po nekaj mesecih dela in priprav je moral zaradi neprimernega in predragega osnutka projekta zamenjati projektanta in začeti znova. Zato seje znašel v časovni stiski, ki jo je uspešno rešil. Tudi finančne težave so povzročale glavobole, a z razumevanjem Občine Grosuplje, Zveze športnih organizacij Grosuplje in s pomočjo sponzorjev ter uspešnim zbiranjem finančnih sredstev pri posameznikih, so bile vse obveznosti v celoti poravnane in gradbeni odbor je s prijetnim občutkom zaključil svoje delo, upravni odbor Balinarskega društva pa mu je dal razrešnico. Balinišče je zdaj pokrito in ne glede na vremenske razmere nudi vse pogoje za treninge in tekmovanja. Ena od nalog upravnega odbora Balinarskega kluba Grosuplje v bodoče pa je tudi, da poveča članstvo s poudarkom na mladih. Jože Smolej Razpored prvega dela domačih tekem KK Grosuplje: (več informacij dobite na spletni strani www.kklub-grosuplje.si) PIONIRKE 1. SKL - B VZHOD 10. krog nedelja, 4.12.05 10.30 GROSUPUE : MERKUR CEUE OSLA KADETI 2. SKL - ZAHOD 1 10. krog sobota, 10.12.05 10.00 GROSUPUE : TINEX MEDVODE ŠD Brinje MLADINCI 2. SKL - VZHOD IV 8. krog nedelja, 27.11.05 18.00 GROSUPUE: RUDAR ŠD Brinje 9. krog nedelja, 04.12.05 17.00 GROSUPUE : GD HRASTNIK ŠD Brinje ČLANI 2. SKL-VZHOD 9. krog sobota, 03.12.05 17.30 GROSUPUE:RUŠE ŠD Brinje 10. krog sobota, 10.12.05 19.30 GROSUPUE : ILIRIJA ŠD Brinje 12. krog sobota, 07.01.06 19.30 GROSUPUE : ŽKK MARIBOR ŠD Brinje 14. krog sobota, 21.01.06 19.30 GROSUPLJE: KD JEZICA ŠD Brinje 15. krog sobota, 28.01.06 19.30 GROSUPLJE : PREBOLD ŠD Brinje 17. krog sobota, 11.02.06 17.30 GROSUPUE : JANČE STZ ŠD Brinje OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski lockn dimenziju v cm2 faktor (točka je oglašavan 0,511292 HIRA) 50, 100 50 1549 77 60« 100 60 1468 18 80x100 80 1306 104 100x100 100 115? 115 150x100 150 1066 160 100x 20.0 200 101/ 203 15 0x 200 300 961 288 20.0 x 20 0 400 930 372 250x200 500 919 460 POL STRANI L.......m 912 505 300x 200 600 907 544 400 « 20 0 800 878 702 CELA 11IIK 864 957 Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne tečaj EURA neto končni dimenzije 17 1 2004 vrednost znesek z oglasa v cm oglasa DDV 50x100 237 03 9387 11264 60x100 237 03 10675 12810 8.0x10.0 237 03 12662 1519', 100« 100 237 03 13982 I6754 150« 100 237 03 19379 23255 10 0x 20.0 237.03 24651 29581 15 0 «20 0 237 03 34941 4192!) 20 0 x 200 237 03 45005 54102 250 , 200 237 03 55689 6682/ 200x 27 7 237.03 61234 73481 300 x 200 237 03 65955 79145 40 0x 20.0 237 03 85128 102153 40.0 x 27.7 237 03 116022 13922« Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Će se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Će boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fon te spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov iozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, kije določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. khi v sidi imi/mi Ekipe KK Grosuplje, ki so s tekmami začele v začetku oktobra, so že pošteno zakorakale v novo sezono. V okviru državnega prvenstva Košarkarske zveze Slovenije nastopa šest ekip: člani, mladinci, kadeti, pionirji A in B ter letos prvič tudi pionirke. Članska ekipa je močno pomlajena, sestavljajo jo večinoma domači igralci, ki so še lani tekmovali v mladinski selekciji. Ob izkušenih košarkarjih, kot so: Thaler, Hojč, Ploj, Markovič in Božič, pridobivajo mladi prve tekmovalne izkušnje v članski ligi in se že enakovredno kosajo z igralci drugih moštev. Trenerska taktirka je še naprej v rokah Igorja Thalerja, pridružil pa se mu je tudi pomočnik Mitja Koc-mur. Ekipa tekmuje v 2. SKL Vzhod, njihovi tekmeci pa so ŽKK Maribor, Janče, Jezica, Prebold, Nazarje, Ptuj, Ruše, Pivovarna Laško mladi in Ilirija. Tudi mladinska in kadetska ekipa sta precej »mladi«. Letos v dodatnih kvalifikacijah za 1. SKL nista imeli sreče. Obe sta odločilni tekmi izgubili le z eno točko razlike, tako zdaj tekmujeta v 2. SKL. Nastopata zelo uspešno in na lestvicah svojih ekip zasedata prvo mesto. Če bosta z dobrimi predstavami nadaljevali, sta na dobri poti, da prihodnjo sezono zopet zaigrata v najvišji ligi. V prvi ligi pa so tekmovali pionirji A, ki so sezono zaključili konec oktobra. Zasedli so osmo mesto med vsemi pionirskimi ekipami in si zagotovili mesto v prvi ligi tudi v prihodnji sezoni. Varovanci Tea Hojča so bili vse do konca v igri tudi za uvrstitev na zaključni turnir štirih (Final four), vendar jim športna sreča ni bila naklonjena. Priložnost jim je spolzela iz rok zaradi slabše razlike v koših na medsebojnih tekmah z Jančami. Vseeno pa je osmo mesto v državnem prvenstvu do sedaj najboljša uvrstitev grosupeljskih pionirjev, zato si zaslužijo vse čestitke. Prepričani smo, da bo perspektivna ekipa mladih košarkarjev, ob dobrem delu in rednih treningih, svo- - jo priložnost zagotovo izkoristila v eni od naslednjih sezon. Mlajša pionirska ekipa Bje letos nabirala prve tekmovalne izkušnje, v prihodnji sezoni pa bo že nastopala v močnejši selekciji. V klubu so se na začetku lanskega leta odločili, da v državnem prvenstvu poskusijo tudi z ekipo deklic. Takšna odločitev je bila sprejeta, ker so se dekleta lani odlično izkazala v šolski košarkarski ligi in pokazala veliko pripravljenosti za nadaljnje delo. Pionirke trenira Teo Hojč, tekmujejo pa v 1. SKL - B Vzhod. Vendar košarkarji niso aktivni samo na tekmovalnem področju. Košarkarsko igro želijo približati tudi otrokom in mladostnikom, ki nimajo tekmovalnih ambicij ali priložnosti za tekmovalno udejstvovanje. Zato so na začetku septembra prevzeli pobudo za prenovo dotrajanega zunanjega igrišča pred OŠ Louis Adamič in jo tudi v celoti izpeljali. Igrišče že dva meseca služi svojemu namenu in združuje mlade pri aktivnem preživljanju prostega časa. Projekt so finančno podprli številni sponzorji, med njimi: Občina Grosuplje, Mobitel, Mercator, Pekarna Grosuplje, Avtotransporti Kastelec, Prevozi Zadel, Krajevna skupnost Grosuplje, 00 LDS Grosuplje, Pivnica Anton in drugi, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem tistim, ki grosupeljsko košarko podpirajo že dolga leta in brez katerih delo kluba ne bi bilo mogoče: Občina Grosuplje, HI-PO, Logo, Pekama Grosuplje, VVinterhalter, Gabrijel AS, Komunalne gradnje, GM&M, Kops, Avtotransporti Kastelec, ADD, Avtek in drugi. Alja Gabrijel VABLJENI NA dobROcfclNO pRJREdiTEV Z ROKO V ROKI NA 1. AjdvENTNO NEdEiJO 27. 11. 2005 ob 1 5. ur. v KuIturnem doiviu v ŽaInl LjubEZEN Nikoli ne mjne! PmJAiElji RK ŽaIna drb trgovina bostanj in immmmmgmm .VABITA NA UGODNE NAKUREi Odpiralni čas: ponedeljek • peter 8.00 ■ 17.00, sobota 8,00 • 12,00, nedelja in prazniri zaprto, Samopomoč Zagradec z.b.o, Veliko Mlačevo 59 1290 Grosuplje tel,: (01) 786 36 67 MILA, GNOJILA, VSE ZA KOLINE... Boštanj smo za vas po ugodnih cenah >eli za umetna gnojila in krmila za nje, perutnino, prašiče in drobnico, lahko kupite tudi rezervne dele za kmetijske stroje a gospodinje pa imamo gospodinjski plin (kuhjnjske jeklenke butan-propan}. Pri nas dobite tudi čreva, ovitke za salame, nože, stroje za pomoč pri klanju in vse ostalo za izdelavo domačih kolin. TRGOVINA TEL: 01 786 36 69 Obiščite trgovino Boštanj, mi pa vas bomo prepričaii s ponudbo in z jte/o ugodnimi {VIPAVA VINOTOC bosta; BARBERA-MEI&T^ CABERNET-SA# r-RTOVi CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 E-mail: epg@siol.net INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS NIKO MIHIČINAC K.D. ii nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Presenetite vaše najbližje za bližajoče^ se praznike z DARILNIM BONOM. Izvirnost izbrane^ darila označuje vaše osebne lastnosti. Poskrbite, da bo vaše darilo nekaj posebnega. V našem Thalgo centru lahko izberete darilni bon za nego obraza, telesa, telesno masažo, wellness nego, manikuro, solarij ali pa vrsto drugih osebnih storitev. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje! Masiki d.o.o. www.thalgo-slo.com |QiEQ!I]J^ li/lUSiii PETER KASTELIC s.p. Servisiramo: T V, video, radio, HI-FI aparate, daljinski upravljalci, kamere... tel.:041-774-274 del. čas: pon., sre., pet. 9-12 in 14-16 PARTIZANSKA 8 1290 GROSUPLJE Fl TEHNIKA hm ki mmmmmmmmmmmmmmmm ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽEAHUN s.p., Kolodvorska cesta 1,1290 Grosuplje 9 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV NAROČNIKI NMl POSKRBITE ZA PREHOD NA GSM! ADSL EN INTERNET, PROSIM. lifl *- t«*« Uliti*- (t J»i.t» V^kOMMvn« ar IM| MN9** wd<|i«ii ♦*mt>mt<» Dote n"« V* **» UOOEM 1 SIT MIKUUCNIM :* MJ 1 SIT nasmehnejo se avgust "il'la,'' '• i>20ji jj i »a ,(27a [predstavite lepote, zanimivosti in posebnosti »naših krajev poslovnim partnerjem, sorodnikom, I prijateljem... koledar Drugačen pogled - Grosuplje in okolica iz drugačne perspektive - sodobno oblikovanje - izjemne fotografije, obogatene z verzi 13 listni, 22,5 x 49cm, z vrečko dodan prospekt s fotografijami in opisi lokacij besedila prevedena v angleščino cena: 780,00 SIT + DDV naročila: tel 01 - 787 12 08, gsm 041 323 356 fax oi - 786 50 83 e-mail: abdesign@siol.net ostala prodajna mesta v Grosuplju: - trgovina Palada - tiskarna Partner - sitotisk Sigram - knjižnica Grosuplje www.abdesign-ab.si il d.o.o. UR*, nrri Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h PRODAJNI PROGRAM • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • laminati • talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila - MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 *"? ' ____ ** M nt S 01 786-33-66,786-33-63 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13,041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med HRANILNICA LON d.d., Kranj PE GROSUPLJE Kolodvorska 3 01/78 62 925 varčevanje, krediti, plačilni promet, osebni in podjetniški računi e-lon Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO -DONOSNO - VARNO - NAJBOLJŠE ■ LON KREDIT - STANOVANJSKI KREDIT DO 25 LET ■ BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA voljo 'M" WW-- ■t PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartice, limiti, trajniki) ■ POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu - tudi do 6 let ■ MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNJEŠI MU*'" www .Ion. si e-pošta: info@lon.si