DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. 80 kr. 'aroinina dogovoru. Štev. 92. V Ljubljani, 18. novembra 1897. Imetnik X. Kdo je klerikalec? Večkrat slišite ali čitate o »klerikalciho »kleri-kalizmu, in kadar ta beseda pride is ust aasprotnikov naSih, takrat nam vselej velja kot psovka ali zaničevanje. Zato hočemo prijateljem »Domoljuba« razložiti, kdo je »klerikalec« v pravem in dobrem pomenu te besede, katere pomen so sovrstniki katoliške cerkve in krščanske vere grdo pokazili. Beseda klerikalen je iznajdba židovskih časnikarjev in sicer Se iz časov »kulturnega boja« na Nemškem. B to besedo so mislili prav za prav katoliško vero, ker ss pa te niso upali kar tako naravnost imenovati, naredili so si strašilo »klerikaUzem", da bi strašili 2 njim politične otročaje in tako pozornost odvrnili od svojega gospodarskega ropanja na borzi in parlamentu. — V novejšem času so sa polotili tega sredstva nemSki nacijo-nalci in rudeči socijalni demokratje in s tem zastarelim in sarjovelim orožjem udrihajo po vseh tistih, ki so udani krščanski veri. Dobro jo torej, »ko si obe armadi in bojevnice bo|j natanko ogledamo, in tako spoznamo njuno geslo, grb in orodja. Kdo je klerikalec? Klerikalec je tisti, ki z besedo in dejanjem deluje po načelu, da je blsgodejen rszvitek človeške družbe mogoč le na podlagi Izveličaijevega nauka: »karnočeS, da drugi ne storč tebi, tega tudi ti drugim ne stori!« Klerikalen jo torej, kdor božje in človeško pravo brani zoper tivinsko stališče sile. Klerikalen je, kdor ima v e s t ter se po njej ravnft, ker v6, da ga dola odgovornega prod Bogom. Klerikalen je, kdor se prizadeva uveljaviti natorno postavo, da Imajo v s I ljudje gotove pravice, pa tudi tem primerne dolžnosti. Da torej na more biti !jud|j s pravicami brez dolžnosti kakor tudi ne takih z dolžnostmi brez pravic. Klerikalen je, kdor priznava postavo božjo, da je vsak zdrav človek na zemlji dolžan delati in ne samo uživati. Klerikalen ja, kdor m a š n i k e sv. vere spoštuje kot služabnike božje. Klerikalen j«, kdor postavno oblast čisla in jej ska-zuje dolžno pokorščino v prepričanji, da ni reda brez zskonite oblasti. Velik klerikalec — liberalec bi rekel črmih — je vsak, ki se trudi dati Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, narodu, kar je narodovega, in kateri svoj duSni in telesni blagor išče v Kristusu in v njegovi cerkvi in ne v službi zlatega teleta. Kdo je protiklerikalen? Razne čete v protikrSčanskem taboru imajo sicer različna imena in se sovejo: liberalci, Bacijona'ci, radi-kalci, prostomisljak', naprednjaki, socijalni demokrati, anarhisti itd., ali ti imajo vse skupno, da sovražijo krščanstvo in njegove nauke, zapovedi in naprave, da ne verujejo v življenje po smrti in da zato živijo po vodilih, ki si jih postavijo sami po svojih spačenih željah. Po tem in — po »njihovih sadovih« jih je lahko spoznati, tudi takrat, kedar si nadenejo krinko »tudi — kri-stijanov«, »tudi —- katoličanov". Vsi nimajo sicer hudobne volje, temveč veliko jih je protiklerikalnih vsled svojih zmedenih možganov, ali ker so sužnji svojih strasti. Zato pa nekateri med njimi pridejo polagoma do spoznanja svojih zmot. In to je naša tolažba in zmagoslavje večne resnice in božjega usmiljenja! Dragi bralec »Domoljuba«! Sedaj veS, kdo je klerikalec, kdo protiklerikalec I lo če ti torej kak protikle-rikaleo vrže v obraa očitanje, da si »klerikalen črnuh«, bodi ponosen na ta priimek I Ako si klerikalen v takem smislu, kakor je bilo prej op:sino, potem si na j e d i n o pravem potu. V Um smislu je klerikalen at>omoljub4, v tem smislu je klerikalna vsa katoliiko narodna stranka na Kranjskem, v tem smislu mora biti klerikalen tudi ves slovenski narod! Razgled po svetu. Radovedni kakor smo, ozremo se seveda najprej na driavni »bor. H Sa, v kateri se navadno kujejo postave, postala je kraj, koder so kujajo zagrizeni nemški poslanci. Pa ne kujajo se samo, ampak tudi nagajajo na vso moč. Dragim brale om je Se gotovo v spominu, kako so morali poslanci celo noč in se več presedeti v zbornici, ker je jeden izmed nagajivcev govoril 12 ur. Človek bi bil mislil, da so bili \endar jedenkrat siti vodnega nagajanja, in da bodo vsaj po noči dali mir. A motil se, če si tega mnenja. V noči od 4. do 5. novembra poslanci zopet niao zatisnili očesa. Od 7. ure zvečer pa do 10. ure dopoludne je trajala seja. Kaj pravim, seja? Kričanje, razbijanje, pretenje, psovanje, tuljenje, vse to se je vrstilo za in med govori. A dognali niso nič, in to je, kar naa jezi. Z naflim denarjem plačuje država poslance, a le ti ne morejo nič storiti za nas, ker drugi nočejo mirovati. Po tujih deželah pa-metni možje zmajajo z glavo, češ, ali je avstrijski državni zbor res zverinjak, kakor nekateri trdijo, ali ne. Vsaj pametni ljudje se vendar ne morejo tako grdo ob-naiati, vrh tega pa so Se poslanci, zastopniki svojega naroda 1 A sram je teh nemikih prenapetežev tako malo, ko psa atrah. Se celo v Berolin na NemSko so hoteli iti kazat avojo surovost, tam so hoteli zabavljati čez vse, kar jim ni prav. Pa nemlka oblastva so jim naznanila, da ne smejo govoriti, sicer jih takoj vtaknejo v lukojo. — Ves ti vriSč in hrup povzročile so jezikovne naredbe, kakor nam je debro znano. V zbornici je pa dokazal neki poslanec, da so tudi prejšnja leta, ko so liberalci vladali v Avstriji, večkrat izdali za to ali ono deželo podobne jezikovne naredbe. Nemški liberalci, tako je rekel poslanec, nimajo torej vzroka se jeziti radi zadnjih jezikovnih naredb, ker, kar se jim je pred nekaj leti prav in primerno zdelo, naj bi tudi danes radi privolili. Tako je nagajircem izpodbit temelj nagajanja, in če se bodo če dalje upirali delovanju državnega zbora, vodi jih k temu sama zlobnost. — Kakor vemo, se je prejlnji predsednik odpovedal časti, da bi bil prvi v zbornici. Voliti je bilo treba novega. Iskali so ga dolgo in slednjič tudi naSli. Dc6 12. t. m. je bil izvoljen poljski plemič vitez Abrahamovič za predsednika državnega zbora. Mož je krepke in trdne volje ter se ne bo kar naglo udal in umaknil razbijajočim nagajlvcem. — Govorilo in pisalo se je že mnogo, da bode Badeni od stopil. A ni nič resnice na tem. Badeni se prav dobro počuti in ne misli prav nič na to. Le če mu poslanci ne bodo dovolili začasne pogodbe z Ogri, tedaj mu bo pa že trda pela. Kajti Badeni poslancem raznih narodnosti noče spolniti njih pravičnih zahtev, in zato poslanci nočejo sprejeti začasne pogodbe z Ogri. To velja tudi o Slovencih. 2e so potožili Badeniju, kake krivice ae jim gode zlasti na Primorskem in KoroSkem. Koroški deželni predsednik nam meče polena pod noge kjer le more. Prav bi torej bilo, da bi Sel ta mož v pokoj. Pa Badeni tudi tega ni hotel dati koroškim Slovencem, marveč je tako rekoč Slovence prepustil nada|jnim napadom od strani koroškega deželnega predsednika. — Jedno veselo novico smo pa vendar zvedeli iz cesarskega mesta. Poslsncem slovanske krščanske narodne zveze, slasti pa poslancu ŠusterSiču se je posrečilo, dobiti od ministrov zagotovilo, da se izplača državna podpora za osuševanja ljubljanskega barja, namreč v znesku 750.000 gld. v treh letnih obrokih, pričenSi prihodnje leto, ali najpozneje leta 1899. Odvisno je od deželnega zbora kranjskega, da se delo prične te prihodnje leto ob 50.etnici cesarjevega vladanja. Vnanji ministerski grof Goluhovskl je že opravil svojo nalogo v Italiji. Lepo so ga vsprejeli na laškem kraljevem dvora, kar kaže, da je laškemu kralja mnogo na tem, da si ohrani Avstrijo sa zaveznika. Kajti da so pri sestanku marsikatero rekli o trozvesi, je več kakor gotovo. Novi srbski ministri obljubili so dokaj lepega, in srečna Srbija, če bodo mogli vse to izpolniti. Oo|jubuje namreč med drugim tudi tole: Noben državni uradnik ne bo odpuščen iz službe iz strankarskih osirov, če je zmožen sa državno službo. Prej se je namreč večkrat zgodilo, da so katerega uradnika, ki ni pripadal tisti straoki kakor njih višji, kar zapodili iz službe. Prizadevati si hočejo tudi, da ae bo godilo po pravici; napra-viti red, to jim bo poglavitaa skrb. Ker so denarne raz • mere ter ceste in železnice v jako slabem stanju, bodo skušali tudi to zbrisati. —- No, dobro voljo imajo že ti možje, ali če bodo vse to res spoleili, ne vemo. Bržkone bodo tudi oni vrgli v kot pero, s katerim piflejo rasne ukaze, katerih pa nikdo ne spolnjuje. Turki in Bolgari gledajo se vedno bolj pisano. Knez Ferdinand stori vse, da bi se prikupil turškemu sultanu, tudi če bolgarski narod tega ne mara. Kako radi bi se Bolgari udeležili zadnje grSko turlke vojske I Seveda bi se bilo Turku nekoliko slabeje godilo, kar bi bilo čisto prav. Bolgari hočejo biti svobodni, a ne vedno pod oblastvom turškega spltana. Toda oSaboi turSki gospodar se ne zmeni niti za Bolgare niti za njih kneza, ampak jih prav očitno prezira. Kako bi zato mogli Bolgari biti udani temu knezu, ki jih le zavira v njih svobodi. Upamo, da se bodo spametovali Bolgari, ter si poiskali pri Srbih in Hrvatih pomoči zoper domače in tuje nasilstvo. — Tudi z Rusi ni bolgarski knez nič prijatelj Ko je bil namreč lani pri ruskem carju, mu je ta naročil, da mora vsprejeti v bolgarsko vojsko vse izgnane častnike in jih uvrstiti v tisti plačilni razred in jim dati tisto vojaško čast, katero imajo v drugih državah ali katero bi imeli, ko bi bili ostali v Bolgariji. Knez tega ni hotel storiti. Rusi pa tudi nočejo odjenjati. Kakor vidimo, se knežji prestol Ferdinanda silno maje: pri domačem narodu nobene udanosti in zaupanja, s Turki in Rusi pa ne več prijateljstva. To je kazen za njegov odpad od katoliftke oerkve. V poslanski zbornci grški bode se ponavljalo v manjši meri to, kar se godi v naSi zbornici. Jedna stranka hoče druge z razgrajanjem in vpitjem strahovati. Neki mož, Delianis po imenu, bil je minister, pa je moral odložiti to čast. Še vedno se mu sline cedi po tem in sedaj hoče s svojimi tovariši tako dolgo nagajati v zbornici, da ne bodo mogli poslanci nič narediti in sedanji ministri bodo morali odstopiti ter se umakniti Delianisu. — Nekateri grSki listi hudo piSejo proti kralju in njegovi družini ter spodkopavajo njegov ugled in veljavo. To je silno nevarno za kralja, zlasti ker po zadnji vojski ni kdo v6 kaj priljubljen. Španci so poslali na Kubo novega poveljnika, im6 mu je Alanko. Ta mož skuSa z lepo doseči mir na otoku. Vsem je obljubil pravično in milo postopanje ter varstvo zakonov. Po naročilu Spanjske vlade naj tudi uredi upravo na tem otoku tako, da jo bodo vodili domačini sami ter si sami dajali postave, a vrhovni njih gospodar naj ostane Španski kralj. Znabiti se vendar le temu možu posreči, kar se drugim ni. Angleži zdč se sami sebi Se premalo mogočni. Preosnovati hočejo v ta namen svoje vojaštvo ter je pomnožiti in se polastiti nekaterih jako ugodnih in važnih krajev v sredozemskem morju, Kaj pa da, če jim druge države to puste. V Braziliji je neki vojak hotel ustreliti predsednika ljudovlade, a ni se mu posrečilo. Pač pa je zadel njegovega spremljevalca. Navzoči vojni minister je hotel zločincu iztrgati orožje, a ta ga je zabodel, tako, da je v malo urah umrl. Njegovega pegreba se je vde-ležilo 20 000 ljudij. Predsednik ni priljubljen nekaterim rogoviležem in radi bi se ga iznebili. Vojni minister pa je hotel napraviti med vojaki red, zato ga je zadelo bodalo morilčevo. Dopisi. Iz Mengša. Ker ste rekli, g. urednik, da bi vam kaj poročil iz naSega trga, izpolnim z veseljem vaSo željo, toliko raje, ker dohaja k nam Domoljub mnogoštevilno in ga vsi prav radi prebiramo. Letos smo osnovali katol. slov. izobraževalno društvo, katero od začetka do danes vedno lepo napreduje. Svoje prostore ima druStvo v kapelaniji. Ce Bog da in naSa vstrajnost ne omaga, dobimo sčasoma večje in prikladneje prostore. DruStvo ima vse slovenske časopise, razven liberalnih in onih, ki vedno radi kaj »poStimujejo«. Samih >Domo|jubovih« naročnikov dobi naSa župnija okrog 150, mej drugimi tudi 7 »Slovencev«, katerih kroži po vsaki vasi jeden ali dva. DruStvo ima tudi svojo knjižnico. Preč g. nadžupnik so za letošnje piruhe omislili za druStvenike izvrstno žitno čistilnico, za kar so jim vsi ljudje iz srca hvaležni. DruStveni možje so se sko-rajžili tudi za RaHeisnovo hranilnico in posojilnico, katera ima v pol letu 30 000 gld. prometa. Vloge obrestuje po 4 in pol odst., posojila po 5 in pol gld. To je za nas kraj, ki je blizu drugih posojilnic, prav lep napredek, toliko bolj, ker ima posojilnica preoej domačih nasprotnikov, ki so prerokovali, da bode kmalu zmrznila, čeS, da je ne vodijo pravi možje, katerim ljudstvo ne bo zaupalo. Pa kakor vselej in povsodi, tako tudi pri nas ljudstvo vedno bolj spoznava, kateri so njegovi pravi prijatelji, in kateri prijatelji le zaradi lastnega žepa. — Ravno zaradi tega gledamo popolno mirno in z največjo zadovoljnostjo v boljSo bodočnost, ko se bo ljudstvo osvobodilo svojih ljubeznivo naklonjenih pijavk v denarnem oziru, toliko bolj, ker nas tudi sosedje v tem posnemajo. Na Rovi so namreč osnovali ravno tako hranilnico in posojilnico, drugi sosedje nam bodo Se sledili. Da nas nekateri zaradi tega po strani gledajo, nasprotujejo, kjer le morejo, je samo ob sebi umevno. — Od tega delovanja nas ne odvrnejo, tudi če vsi zobje »Dežmanovih grabelj« popokajo, posebno tisti mož ne, ki je rekel, »da je sramota za Mengeš, da ima svojo posojilnico, kakor da bi bili tu sami berači.« — Zaradi tega pravim, kolikor več nas bo in kolikor vstrajneji bomo, toliko bolje bo za nas. Zakaj bi z domačim denarjem druge podpirali, sami pa Škodo trpeli. Z Dobrove, dne 7. nov. [Tri zlate poroke.] DanaSnje popoldne bilo je za dobrovsko faro posebno imenitno. Ob 3. uri zbrali so se pred »Mežnarjevo« hiSo trije pari častitljivih starčkov in starčič s svojimi sinovi, hčerami, unuki in unuk!njami in bližnjimi sosedi, odkoder so se v lepem vsporedu podali ob slovesnem zvonjenjuv domačo farno cerkev, kjer so obhajali zlato poroko. Ti srečni in častitljivi pari so sledeči: Anton Oaredkar (starosta) in njegova žena Jerica, rojena ZdeSar, iz Pod-smreke h. St 29; Simen Peklaj in njegova žena Marijana, roj. CeSnovar, iz HruSevega, b. St. 19; Kovač Ivan ter njegova žena UrSula, roj. CeSnovar, iz Gabrija hiSna It. 24. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena domačih faranov le od popoludanske slulbe bolje. Svete cerkvene obrede pri tem izvrševali so domači g. župnik Anton LovSin. Za sklep ginljivemu prizoru bila je zahvalna pesem. Male, lepo oblečene in ovenčane unučice nosile 80 častitljivim starčkom in starčioam nove palice, ki ao bile s umetnimi cvetkami okralene, — v podporo ob hoji za starost Te palice kupili so svojim častitljivim starilem njihovi dobri sinovi in hčere, kateri s par izjemami, le vsi žit6 in so polteno preskrbljeni ter so v veselje in radost svojim roditeljem na atare dni. — Ob alovesni vrlitvi te trojne slate poroke zaro-sele so oči ljudem po oerkvi veselja in ginjenosti. — Vseh lest prizadetih oseb nosi in Iteje danes skupaj 455 let, 2 meseca in 26 dni na svojih hrbtih. Gotovo lepa starosti Omeniti vredno je tudi to, da je bil sa voznika Antonu Osredkarju in njegovi leni Martin Oven iz Podsmreke h. It. 16, po domače stari Urbain, kateri je danes star le celih 92 let in 3 meaece. Vsi starčki in starčice z imenovanim voznikom vred so le prav krepki in čili po duhu in telesu ter iavzemli jednega aamega ravnih teles kot sveča. Po dovršenem cerkvenem opravilu obhajala se je za vse tri pare skupaj apodobna svatovlčina v gostilni »pri Melnarju«. Pevoi zapeli so pa več mičnih domačih peamic. — Dolgo in zadovoljno življenje je velika milost božja. Dobrovčane ima Bog rad. Dičijo pa tukajlnje prebivalstvo sploh tudi one čednosti, ki so pogoj dolgemu in srečnemu iivljenju. Nad vse sveta mu je četrta božja zapoved; ljubi zmernost, snago ter pridno delavnost in pravo polteno kr-Ičansko življenje prav po reku, ki veli: »Moli, delaj in bodi varčen!« Bog ohrani tudi zanaprej to ljudatvo tako nepokvarjeno. Listek. Očetova poslednja volja. Spisal PivCan. (Dalje.) Nekaj tednov pozneje je moral Franca k aodniji ker brat je res vzdignil zoper njega tožbo. Mihel ni prišel k obravnavi Ker je brez stanu in posla pohajkoval okoli, potisnili so ga redarji v prisilno delavnico. Zastopal ga je tedaj ,uradno' mlad odvetnik, kateri je porabil rad aleharno priložnost, da bi pokazal svoje zmotnosti in si pridobil slavno ime. Lahko si mislimo, kako težaven posel je bil za Franceta zagovarjati svojo stvar nasproti temu veljaku. Le prisega ga je mogla reliti is njegovih rok. Radi tega ai je odvetnik vse prizadeval preprečiti mu prisego. Anton je te doma s Lucijo govoril o tem, a kaj mu je rekla: »Če se nam tudi godi krivica, France, nikar si nalagati bremena na svojo vesti" Ia tu je stal France pred sodnikom, naj bi prisegel, da je brat le sa življenja rajnega očeta dobil veliko več, nego bi znalala njegova dedlčina. Vse to bi lahko potrdil z mirno vestjo. Toda zadnja volja očetova 1 Kar je dal ta, ki je le tivel, svojemu ljubljencu, tega vendar ne bo nihče prišteval dedlčini! Po očetovi telji bi torej Mihel moral dobiti tudi svoj del. In če ga pravica prisili k temu, nsj se li potem zakoplje v dolgove, ko ne more iztakniti v vsej očetovi zapulčini niti krajcarja--— ? »Ce morete priseči, da ne dolgujete bratu ničesar, tedaj ste prosti vsega«, oglasi se sodnik. »Ničesar večt« jeclja France plalao. Toda ta nesrečni ,sicer'...! France ni imel toliko moči, da ne bi izdal na obrazu tega, kar ga je tako vznemirjalo. To zadrego je porabil odvetnik, bratov zastopnik. »Kaj se nista čisto nič z očetom o tem pomenila?" vpraša Franceta in mu ostro zre v oči. »Kaj res ni rajnik ničesar določil o tej stvari?« Vroč pot ae pokate pri tem vprašanja na Francetovem čelu. »Niste U nikake obljube storili ob smrti vašega rajnega očeta?« posete vmes sodnik. »Obljube nobene«, odgovori France urno. »Se li niste zavezali, da boste izplačali bratu gotovo vsoto, četudi nima pravice, te kaj tirjati?« •Nikakor ne, oče so prenaglo umrli.« »Ce morete na to priseči, tedaj vas ne vete nobena dolžnost«, odloči sodnik. „Lahko." Ko je izustil tetko sopeč to besedo, stopil je pred sveto razpelo, kjer sta goreli na vsaki strani po jedna sveča, in prisegel. Sodnija ga je oprostila vsakega izplačevanja in vseh strolkov. Tresočih nog je zapustil France dvorano, opotekal se po stopnicah navzdol in priiet kot dobitnik pravde domov. „No" vprala ga Lucija, „kako je?" „Dobro. Vse sem lahko potrdil s prisego in tako dobil tožbo." „A čemu ei tako prepaden in vznemirjen?" „Ker — ker imam hude bolečine v glavi. Ne po-vpraluj me dalje, prosim te. Pusti me, nsj se malo oddahnem in odpočijem." S temi beaedami je odpravil France akrbno tonsko, omahnil na stol in tresel se, kakor bi bil mrzličen. Ce bi ga kdo opazoval, videl bi, kako se mu gibljejo ustnice, in res je sedaj pa sedaj čuti po eobi tiho, a vendar razločno „sicer... sicer .. m. Je U mogoče, da se spolnuje nad sinom grožnjs, ki je ni dokončal umirajoči oče, ker ga je prehitela smrt? Nikakor, marveč po vaej pravici smemo imeno- vati tako trditev praznoverstvo. Moč in oblast umrlega ne ar ga toatran groba in pravica božja ni izvrievalka nepremišljenih kletev. In vendar koliko Jjudjj je uprav nasprotnega mnenja I Besede rajnika ae morajo spolniti 1 Kakor ima blagoslov umrlega dobre posledice, tako zahteva prekletstvo nesrečo za nesrečo. Tudi pri Markonovih se je sedaj obrnilo na slabše. Je U bila vzrok temu zadnja beseda očetova ali kaj drusega, je težko izreči. Gotovo je, da je bila vmes roka bolja. France je imel pri gospodarstvu vedno le zgubo. Dva najljubša otroka sta mu umrla za skrlatico. Toča mu je uničila vso setev. Najboljši konj mu je padel v spnenoo, ko je žgal apno, in mej njegovimi govedi je najbolj divjala živinska kuga. Od dne do dne je bil Franoe čmernej&i in Lucija je vedno bo|j ihf'„'.«. oll? j" prava beda v hisi. Jedenkrat se vendar Lucija ojunači, stopi k možu, ki je sedel v kotu isbe in mrklo zrl predse, in ga nagovori : »Nekaj moraS vendarle imeti na vesti, France.'* Ta se sravna po koncu, pogleda svojo zakonsko polovioo, kakor bi ji hotel kaj zapretiti in vsklikne: „Ce je bil sodnik zadovoljen, kaj naj bi tedaj vznemirjalo mojo vest" A žemke so ženske. Radovedne so bile, so in bodo. Tudi Lucija je sklenila oni dan, naj velja, kar hoče. Ko je rajni Markon umiral, je ni bilo zraven, torej »i vedela, kaj je izustil ob poslednjem vzdihu. Franoe jej ni omenil ničesar drusega, nego, da ni Se dobil is zapaSčine očetove denarje. Ladja je vedela, kako je bil ngnik naklonjen Mi-belu, in tako je vedno nekaj slutila. Is slutnje je prižla konečno do resnice. „Gotovo si se kaj pregrešil nad rajnim očetom'1, povzame zopet skrbna ženska. „Ce mislil, da to ni pregrešno pred sodnijo, velika pregreha je v očeh ljubega Boga. Uprav radi tega nas tako budo kaznuje. Če mi ne povei vsega, moram zgolj žalosti umreti." „Tedaj Se to", vikne obupno France, a kmalu se pomiri, pogleda ženo in ji razodene vse... „Veliko si zagrešil, Franoe, veliko I ' opomni Lucija, ko preneha Franoe. „Tvoj rajni oče, Bog se usmili Vegove duSe, je bil oster s nami, toda bila je njegova poslednja volja, in poslednja volja očetova mora biti sinu sveta — sicer .. .1" „8icer je prokletl" vsklikne France, plane kvifiku in skoči kakor besen proti vratom. Z veliko silo ga Lucija ustavi in skuSa pomiriti. „Za božjo vo|jo, Franoe, kaj misliš 1 Saj Se vse lahko poravnamo in poravnali bomo, če pridemo tudi na beraSko palico. Le miren bodi, France, in ne hodi iz biSe. Mladi Markon se ni nikoli upiral ženi, zato se je tudi sedaj takoj podal in se vsedel nazaj na stol. Dolgo in živahno sta se pogovarjala naSa zakonska Na vse strani sta ugibala in premišljevala, kaj bi ukrenila, da bi se isnebila tolike neprilike. Konečno vstane France ves prenovljen in poln upanja veselo izpregovori: „Lucija, tako naredim in nič drugače." Žena ga vsa sačudena gleda. „Jutri pojdem v trg, da si izposodim denar in — koneo bo vse te zmešnjave. Naj zastavim vso živino v hlevu, naj zadolžim biSo in posestvo, vse rad storim, da se le iznebim tega osodepolnega ,sicer', ki mi ne da pokoja ne po dnevu, ne po noči." IV. Drugo jutro na vse zgodaj se je napotil France v trg. Za trdno je obljubil ženi, da se vrne, če bo le mogoče, Se pred nočjo. Že se je vlegel mrak na zemljo, že je zazvonilo ,zdravo Marijo', a pri Markonovih Se ni domov gospodarja. Izza Nanosa se dvignejo črni oblaki, sedaj pa sedaj sablisne in od daleč se začuje grom. Lucija je odpravila male spat, zaklenila hiSne duri in odšla v zgornjo sobo, da bi vkljub temni noči bolje videla, če se že vrača ljubljeni soprog. A zastonj je zrla v gosto temo, zastonj vlekla na uho vsak Sum mrzle sape, ki se je igrala s kostanjevimi listi pred hiso. Nehote se je je polastila neka slutnja, in ta jo je storila ie bolj nestrpljivo. Bila je v celi hisi in dvoru takorekoč čisto sama. Stara služabnica, ki je pa bila že na pol gluha, je spala pri tleh v majhni sobici. Hlapoi so se prvi zgubili v skednju po ste|ji in mrvi. Tako sedi uboga žena pri oknu in različne misli ji polnijo dušo ... Koliko mora žrtvovati France, da bi si pomiril vest I Kako težko dobi dandanes revež denar na posodo 1 Kaj, če pride njen mož v roke kakemu skopuhu — krvoloku, ki jih lahko pripravi ob vse, kar imajo ? A zakaj vse to? Za koga se trudi nje» soprog? Za malopridnega potepuha, katerega ne morejo sadovotjiti največje žrtve, kajti komur ni mar za svojo čast in dobro ime, temu tudi z denarjem ni pomoči... Vendar bi mu Lucija rada pomagala, kajti Mihel je bil svoje dni njen ljubljenec — njen zaročenec. A bil je takrat drugačen človek. Rad je sicer popival in igral, toda čo ga je ona prosila, prosila včasih tudi solznih očij, tedaj je vselej vsaj za nekaj časa opustil svoje slabe navade. Ko bi imel Mihel svoj dom, svoje posestvo in bi se poročil z Lucijo, ne bi zaSel tako daleč, marveč postal bi vrl in posten kmet. Toda zemljišče starega Markona je bilo nerazdeljivo, torej je tre-balo Mihelu na drugačen način oskrbeti dom ... Da bi prikupil kje kako posestvo, to starega Markona ni veselilo, kajti večja vsota denarja mu ni Sla iz rok. Mihel je bil pa preoSaben in ni hotel imeti mani nego brat. Razven tega je bil oče se te misli, da ima sin velik talent za trgovino, ker je bil v domači Soli najboljši računar ... (Dali6-) Iz Brazilije. (Dalje.) Meseca avgusta. Tretje pisno. Dragi_Domoljub I Predno sem Sel v Bratilijo, slišal sem pogosto, da tam človeka živega jedd črvi. Mislil sem si, ta je pa 2e bosa. A ko pridem v Brazilijo, vidim, da je to gola resnica. Kak8ni so ti črvi? Dvojni so, majhni in veliki. Mali črvi so podobni navadni bolhi, Brazilci jih imenujejo »bisi«. Ti »biS:«, katerih je po celi Braziliji dovolj, so jako pridni. V dveh dneh narede si na nogi pod stopalom ali pa za nohti svojo hišico, kakor majhen polž ter potem ležejo jajca. Videl sem ženo, ki si je z iglo izdrla 32 črvov iz noge. Ta golazen prime se po noči ali po dnevu, pri počitku ali pri delu. Kar zarije se ti pod noht, pa si dober, da nekaj časa ne boš prav lahko hodil, če si zalege ne izdereS. — Večji »črvi« pa so muhe, ki frCč v zraku in so podobne veliki mravlji s perutmi. Brazilci pravijo ti živali »bersije«. Golazen te vrste ne zaleze se človeku pod nohte, ampak ga piči v život in mu pusti zalego, katera se razvije v črva, tri centimetre dolgega. Ako si človtk nemore pomagati, grize ta žival tako dolgo in tako hudo, da leži dva do tri mesece. Piči tudi skozi obleko. Videl sem moža, ki je imel ves život v črvih. Mnogo, da, največ trt 6 voli in krave zaradi teh črvov. Videl sem živali, katerim so črvi is života gledali, toliko jih je bilo. — Uboga žival! Če se spomnite tegs, kar sem Vam pisal o mrzlici, in če še privsamete to, kar sem povedal o tej nadlogi, o črvih namreč, porečete: Brazilca je nezdrava dežela. Prav imate. Mraz prešine človeka, potujočega po Braziliji, ko vidi ob kaki slabi blatnasti cesti priprosto in okorno stesan križ. Za križem leži grobjs. Ako vpraSaS, kaj to pomeni, odgovor« ti, da pod to gomilo in pri tem križu spi večno spanje kak Evropejec, pogosto Avstrijan, ki je umrl za mrzlico, in so ga tukaj zagrebli. Tudi v gozdih dob 6 se taki grobovi. Gospodar noče dati živine in voza, da bi mrtveca prepeljali na kako pokopališče, zato ga njegovi tovariši kar tam zagrebejo, kjer je umrl. Veliko Evropejcev umrje za mrzlco, veliko pa tudi za drugimi boleznimi, katerim ne včm imena. Zlasti tedaj, kadar se človeku kri spreminja, ko postaja vodena, je nevaren čas sa bolezni. To se zgodi tedaj, ko je človek 4—5 mescoev v Braziliji. Na nogah naredi se velika rana, pravijo ji »ferida«. Ta rana je Široka do 5 centimetrov, is nje teče bleda kri. Nekateri nosijo jo pet let, drugim se zaceli v Štirih mescoib, in sicer se tako zgodaj zaceli tistim, ki ne jed6 brazilijskth jedij in ne pijd tamoSnj h pijač. — Največ pride pod zemljo nedolžnih otrok do jednajstega leta. V mestu povedal mi je cerkvenik, da so zagrebli v dveh mesecih 250 od 1—12 let avstrijskih in laških otrok. Hudo mro tudi žene, in priseljenec, ki je prišel le-3em z ženo, postane pogosto kaj kmalu vdovec. Poglejmo Se, kaj čaka ljudi v Braziliji, kamor posebno Kranjci tako tiščite. Gospodar proda doma vse, kar ima, in z velikim veseljem in upanjem se poda na pot, misleč, da se bo njemu in družini dobro godilo v daljni Braziliji. Potujejo ne na svoje stroške, ampak na stroške braziljanskih bogatašev, katerim rasni agentje preskrbe ljudij za delo. Ko stopi potnik v kakem morskem mestu iz parobroda, misli, da je prost. Pa grdo se goljufa. NabaSejo ga s družino vred ter z drugimi družinami na vlak, ki jih odpelje v kako drugo mesto, recimo St. Paulo. Tam jih saprč v veliko hiSo. Vojaki strašijo in nikdo ne more uiti ven niti noter, če nima pravice. Ze pri vratih ni videti, da bi bilo kaj prida v Braziliji. Te hiSe so velikanske; prostora imajo za 8000 ljudij, 200 okenj, 56 vrat, 4 vodnjake, perilnfco, bolnišnico, shrambe in sa nepokorne tudi ječe. Okoli in okoli je Štiri metre visok zid in v tem sidu trojna železna vrata. Dvorišče je velikansko. V Št. Paulu je taka bisa, drugod ne vem kakšne so, podobne na vsak način. Ko te pritirajo v to hišo, nisi več prost, ampak suženj! In potem hodijo v to hišo trgovci, ki nagovarjajo ljudij naj gredo k temu ali onemu posestniku; ta d& toliko plačila, oni več, pri tem jo več drugih Avstrijcev, oni zopet obljubnje kako kozo vrh plačila. Tako govorijo in nagovarjajo, dokler se tujeo ne uda ter tako pride iz dežja pod kap, iz jedne sužnosti v drugo. Kako se jim godi pri »hacijenderih«, kakor se ti posestniki imenujejo, povedal vam bom prihodnjič. Do tedaj zdravi! (Dalje sledi.) Razgled po Slovenskem. Dr. Tavčar in duhovni. Na ljudskem shodu v Vipavi je dr. Tavčar govoril proti vmešavanju duhovnikov v politiko. Duhoven — tako nekako je trdil sa duhov-sko čast skrbeči (!) dr. Tavčar, ima v cerkvi toliko opravila, da se ne more vmešavati v druge stvari brez zanemarjanja svojih dolžnostij. Le Skoda, da se shoda ni mogel vdeležiti velerodni ljubljanski župan g. I. Hribar, ki bi ga gotovo zavrnil, čeS, da imajo duhovniki po 23 ur časa na dan, kakor je trdil pred leti. Kako si pač ugovarjata oba Ivana. Novo mašo je obhajal v Rimu na vseh svetnikov dan nas rojak g. dr. Mihael Opeka. Dobro znanemu slov. pesniku — novomaSniku, vrhniškemu rojaku, kliče tudi »Domoljub« iz dna srca: Na mnoga leta. Nenadoma umrl je 30. oktobra 68ietni starček Iv. Rahne v Rečicah, radovljiškega okraja, ko je povžil nekoliko sočivja, pripravljenega od sinaW. Mrtvega so našli včeraj teden blisu Olsevka v potoku posestnika Jjb. Sliberna od ondot. Nesrečnik je Sel prejšnji večer precej vinjen proti domu ter je padel v vodo. Življenje Je reiH z lastno nevarnostjo 16. oktobra 181etni Pr. Hudobivnik s Suhe petletni deklici Mariji Kokalj, hčeri posestnika Kokalja s Suhe pri Predosljib, ko je ta padla v zelo narasli potok Belco ter jo je voda le odnesla nad 100 korakov daleč. Imenovanje. KnezoSkcfijskim konzistorijalnim svetnikom je imenovan preč. g. kanonik E-ker, duhovnima svetnikoma pa čast. gosp. prof. A nt Kržič in č. gosp. Janez Ažman, iupnik v Gorjah. Župnijo Zgornji Tuhinj je dobil č. g. Janez Zabu-kovec, kapelan v Podbrezjah, župnijo Soro pa g. Fr. Hiersche, beneficijat v Vrhpolji pri Moravčah Prestavljen je začasno kapelan gospod Karol Dor-nig z Dobrave v Horjul, kjer je nevarno zbolel ondotni Iupnik g. Peter Bohinjec. Župniku se je, hvala Bogu, že obrnilo na bolje. Častnim občanom je bil dne 7. t m. izvoljen v Cerkljah na Gorenjakem ondotni župan g. Andrej Vav-ken. Zaslužni mož je kot učitelj, oziroma kot šolski voditelj posloval v občno zadovojnost nad 85 let, kot župan pa že 30. leto. Na mnoga letal Umrl je dne 9. L m. v Logatcu ondotni mnogo-zaslužni župnik Lovro Bargant in je bil dne 12. t. m. ob obilni udeležbi duhovščine in nepregledne množice ljudstva pokopan. Naj v miru počiva blaga duša! Umri je dne 14. t. m. v Postojini ondotni dekan in častni kanonik I*an H .Metter. Skoro 30 let je pokojnik pastiroval v Postojini kot župnik in dekan. Bit je vseskozi vzoren duhovnik, blag značaj in velik prijatelj šolske mladine. Radi zaslug na Šolskem polju je dobil že 1. 1883. vitežki križ Fran Josipovega reda, 1886. pa je bil imenovan častnim kanonikom kapitola ljubljanskega. Naj blagi zsslužni mož počiva v miru I Raznoterosti. Prošnja! Današnji štev. „Domoljaba' smo prldejali poštno nakaanloo, a katero naj bi tisti naši Č6 bralci ponovili naročbo na list, katerim poida a novim letom. Zel6 nam ustreže, kdor to kmalo stori; kajti ob novem letu ae Mm toliko namnoii delo, da jo komaj mogoče razpošiljanje ,domoljuba" lepo vroditi Prosimo tudi, da bi aa pri pošiljanji naročnine napisalo na nakasnioo, je li kdo atar naročnik ali nov. Kdor pa ieli, da mu premenimo pošto, naj bi nam vaelej naananil tndi pošto, na katero mu je doaedaj dohajal »Domoljub". Naslov avoj, prosimo, da bi aleharni napisal prav natančno, kar nam aioer pošlje pošta list naaaj. (t Častni kanonik Ivan Uofstetter.) h Postojine se nam brzojavlja, da se je vršil pogreb umrlega dekana Hofstetterja zelo veličastno. Duhovno opravilo je vodil prelat dr. J. K u 1 a v i e, govoril pa je pokojniku v slovo njegov bivši kapelan g. Iv. Lavrenčič, dekan šmar-tleski. (Dopolnilna deželnozberska volitev.) Brzojavno se nam poroča iz Vipave: Pri deželnozborski volitvi, ki se je vršila danes v Vipavi, zmagal je kandidat »Narodove* stranke g. Ivan Božič; naši somišljeniki so oddali svoje glasove g. Iv. Lavrenčiču. — Trgovska in obrtniška zbornica je pa izvolila deželnim poslancem podpredsednika Antona Zleina. (Ljudska posojilnica v Ljubljani) Gradišče st. 1, je sklenila, da sama plača rentni davek iz svojega ter da dobivajo udje le tudi zanaprej čistih 4 in pol odst. od hranilnih vlog, kar je mnogo bo|je, nsgo pri diugih denarnih savodib. Vloge se vsaki dan vlagajo in vzdi-gajo, tudi po pošti in sicer brezplačno. (Petnajststoletnica blažene smrti sv. Martina), škofa Turonskega se na Francoskem letos obhaja zelo slovesno. Razna katoliška društva so priredila v preteklem in tekočem mesecu romanje na grob tega velikega zavetnika francoske dežele. Tako je bil od 1. do 3 okt. v Turonih veličasten shod katoliške mladine francoske, kjer so si navdušeni mladi junaki dali besedo, Širiti katoliška načela na politifikem in socijalnem polju, po zaključku shoda pa so obiskali grob sv. Martina. Slavnostni govornik je spomnil, kako so bili i v četrtem stoletju, ko je živel sv. Martin, prav tako žaloBtni časi za svelo vero, kakor danes, toda sv. Martin je s svojo gorečnostjo položil temelj poznejši živo-krSianski Francoski. Najboljši up za prerojenje Francije so sedaj mladi, vneti katoličani, ki naj se bojujejo pod zastavo sv. Martina, in zmaga bo naSal Tako je klical govornik. - Pozneje se je priredilo se več romanj iz Pariza iz drugih mest Francoske. Znano je, da je romanje na grob sv. Martina od nekdaj bilo tako imenitno, kakor romanje v Rm ali Jeruzalem. God sv. Martina se na zapedu obhaja zelo slovesno, zlasti pa na Francoskem Kralji francoski so ga častili kot zavetnika svojega in vse dežele. (Vseslovenska ideja naslikana.) Ko je bival ruski samodržec car N;kolaj II v VarSavi, je izpostavil slikar umetnik proizvod »Vseslovenska ideja«, katera je vzbudila med občinstvom v VarSavi >n med samimi Rusi veliko pozornost. Poljski umetnik je naslikal »Vseslovensko idejo«, kako se trudijo rasna slovanska plemena povzdigniti tej ideji slavni in vzvišen spomenik. Na tej sliki prihajajo h kipu geniji VBeh slovknskih plamen, da vstvarijo veličasten spomenik vseslovanstvu. Spomenik le ni popolnoma dovršen, ampak se vidi samo njegov obris in neizpejjane poteze vstvarjenega genija »Vseslovanslva«. Na vrhu, pri glavi tega kipa »Vseslovenska ideja« vidimo, kako ae trudi umetniško vzrejen Čeb, prša kipu pa vitvarja Rus, in na njegovi strani sedi brat Poljak, ki se je ranil s dletvo v roko. Kraj Poljaka pa vidimo Slovaka, kako hiti x dletvo v roki na pomoč vstvarjenju »Vseslovanske ideje«. Nekoliko nižje na sliki pa yidimo, kako hit« na delo Slovenec, Srb in Hrvat, ki so vsi v svoji narodni nosi. — Ta slika umetnika slikarja g. Grut-gera je posneta po vsviSeni ideji, katero goji dandanes vsa slovanska plemena, in zato se nikakor ue čudimo, da jo poljski in ruski Časopisi tolikanj hvalijo in umetnika g. Grutgerja v zvezde kujejo. (Iz Gradca.) 14. novembra je priredila izvenakade-mična podružnica sv. Oirila in Metoda zabaven večer v Steinfeldske pivarne prostorni dvorani, ki so jo napolnili mnogoštevilni slovenski in slovanski gostje do zadnjega kotička. Gg. dijaki so zapeli na občo »adovoljnost nekaj pesmi, katere so morali na sploino zahtevsnje vse ponoviti. Izmed teh mi je omeniti novo Ipsvčevo sklsdbo .Oblačka* (po Aškerčevi pesmi), ki se je takoj omilila občinstvu. S posebnim zanimanjem smo sledili predstavi nove B. Marnikove jednodejanske .Narobe ideal". Izredno dobra uprizoritev je zabrisala nekaj napak in hib, katerih igrica kar mrgoli. Da se je občinstvo vender-le dobro zabavalo, je zasluga predstavljavcev in predstavljavk. Itmed teh mi je v prvi vrBti pohvalno omeniti gdč. Natalijo Zabredovo, ki nam je v ulogi dr. Ere Kovačeve jasno predoiila naše bodoče ženske advokate in blagodejni vpliv ženskega aamodržtva t zakonu. Nje moža Adama je predstavljal gosp. jur. Prezelj, ki je kot kuhar vzbudil mnogo smeha. Sramožjivo-boječega starega mladeniča je dobro pogodil g. jur. SeSek in pokasal, kako bodo možje kdaj igrali ulogo naših zarjavelih devie. Gosp. med. 8erjnn se je popolnoma uživel v nlogo Bajkota, dr. E e sina, idealnega sins bodočnosti. Zelo dobro mu je pristojni otroiko-najiven ton bodočih, domače vzgojenih mladeničev, ki bodo znali kuhati, šivati, prati, o kajenju in kolesanjn se jim ne bo niti ssnjalo, ker bo baje kolesanje možkih pohujšljivo in nemoralno. Gdč. 2«lt>znikarjeva nam je v vlogi stud. jur. Mire Gabrovšek drastično, a vender neprisiljeno pokazala, kako bodo dijakinje krokale, kako se bodo »a svoje ljubčeke dvobojevsle, kako bodo .pnmpale" itd. Gdč. Lenasijeva in gospa Lendovšekova, prva bogata po-sestniea, druga odvetniška koneipijentinjs, pa sta nam predočili verno sliko, kako bodo ženske ljubile in snubile Igranje torej je bilo boljše od igre same. O nje dramatični vrednosti se ne da veliko povedati. Umotvor ne boleha samo na izredno velikem števila skrajno ne-verojetnih pretiranoetij, ki gledalea prav nič ne zabavajo ampak igra v eeloti nima nikakoršne tehnike. Mesto dejanja, ki bi se pred nami r logični zveti razvijalo nabral je Murnik nekaj komičnih slik, ki se slučajno vrste druga za drugo, ne da bi bilo med njimi kaj organske zveze, ki bi jih spajala v nerazdražljivo eeloto — Po predstavi se je pričel obligatni ples. «« l"8x!,b°0dni™ «,Mwrw»" v 0v«.) Dobil sem po pošti 8. št. .Svobodnih glasov". Zanimala me je in jo torsj pregledam. A takoj najdem .brce" duhovnom in kleri-kalizmu. Neki j. v pesmi S mson in posebno uredništvo v listnici daje duška svoji jezi: .Pustite jih naj zabavljajo ____Taki podli osebni napadi sodijo se sami. Mi smo taeegs delovanja od strani klerikalcev že vajeni." G. Drofenik toraj napada klerikalizem. V odgovor mu podajam besede angleškega aoeijalista Hjndemana, kako on o katoliški cerkvi sodi. V svojem delu .Histor. base socializme" piše: .Katoliška cerkev je žrtvovala več nego polovico svojih dohodkov za blagor revežev. Dozdaj ohranjene vesti posameznih samostanov pričajo, da so vpora-bili velike svote za prenočevanje tujcev, živež in obleko revežev in druge koristne potrebe. In koliko se je obrnilo v proslavo cerkvenih praznikov I Resnica je, da so bili duhovni in redovniki najboljši angleški kmetje in dokler je imela katoliška cerkev svoja posestva t rokah, ni bilo pomanjkanja med ljudstvom. Računajmo k svotam za kmetijstvo, stavbe, komunikacijska sredstva še skrb za reveže in bolnike in šole, pa imamo dokas, kakimi dobrotniki ljudstva so bili črteni duhovniki, menihi in nune. Ko je zmagala reformacija, so prišli popotniki ob prenočišča in hrano v samostanih, otroei pa ob šole. Z novo vero je prišlo zatiranje. Izsesavanje kmetov in oderuštvo se je dovolilo in protestantizem ne pa k a t o I i e i z e m je bil vzrok bede na Angleškem. — „8vobodni glasovi" se tiskajo v .Narodni tisksrni". Tu se tiska i glasilo alovenskega .raznmništva" .Slov. Narod". I slov. .razumništvo", toraj narodno liberalna stranka je dobila od Drofenika .brco". Piše v .beležkih": »Sv. gl." našli so takoj a prvo številko mnogo prijateljev, a še več obrekovalcev... Slov. patentovano .razumništvo" nikakor ne more umeti, da se drznejo eelo delavci stopiti na polje takoimenovane lepe književnosti in se Um meriti ž njim,, saj je bil to doatej privileg tistih, pri katerih se pisatelj še le pri velenčeaem .prof." ali .dr." pričenja... Kaj porečejo temu .Narod" ia bralci ? (Ameriški general e evrepejskem vojaštvo) General Nelson Miles is Zvesnih drtav ameriških je potoval po Evropi in videl vse armade raz ven španjske. On pravi v nekem časopisu: Več kot 3 milijone mož je v Evropi oboroženih. Od teh sem videl do 600000 ljudi v zavodih sa vojaške potrebe. Nikdar ni bila v zgodovini doba, ki bi žrtvovala toliko moči in denarja sa vojaške namene. Sreča je za ljudi v Zveznih državah, pravi, da jih obdajata dva oceana (morji). (Ognjenik Vezuv) v Italiji zopet bljuje. Iz žrela, ki je nastalo leta 8995, teče goreča lava v veliki množini proti jugovzhodu in se kakor mogočna reka vali proti Piano del Ginestre. Njeno pot označujejo veliki dimni oblaki. (Najstarejši dlovek) je Indijanec Miguel Vejar. 2»vi v Ameriki, v južni Kaliforniji, v dolini San Jasinto. Star je 181 let, rojen je bil namreč že leta 1766 V krstnih bukvah frančiškanskega samostana v San Diegu od l 1788- bere, d« je bil Indijanec Miguel Vejar 22 let star v katoliško cerkev sprejet. Leta 1790. TJ* Pr? iD ,eta l791'j® bil "i« (O««" prvi otrok, deklica. Prvo Miguetovo tono ubilo je pri potresu 1. 1506. Oženil ee je drugič in ta druga njegova Sena mu je umrla, ko ja bil »Ur 110 lei, 1. 1876. Vaeh skup je imel 13 otrok, ki so že vsi umrli. »Najmlajši« mu je umrl 90 let star v San Diegu. M.guel Vejar ima nad 100 vnukov in skoraj brez Števila pravnukov. (Slovenska krščansko - socijalna delavska zveza [Ustanovni ifcor.] Predvčerajšnji dan je bil za krščansko-socijaluo organizacijo veleponienljiv, kajti krščansko misleča delavstvo ljubljansko je dobilo, kakor je u&glnšal slavnostni govornik, z nedeljsko ustanovitvijo .zveze" svojo mater, vzgojiteljico, učiteljico itd. Ob '/« &a 10. uro zbralo se je lepb število delaveev in delavk vseh vrst v nunski cerkvi, kjef je č. g. dr. D e b e v e c služi! svet) mašo, na to smo se pa podali v gostilniške prostore novega »Katoliškega doma", ki so ee v malo trenutkih napolnili do zadnjega kotička. Ob 10. nri ot7ori zborovanje član pripravljalnega odbora, gospod Gostinčar, ki v krepkih bese dah razloži, čemu smo se zbrali na današnji dan k ustanovitvi nepolitične .zveze", ter prisrčno pozdravi vse mnogoštevilne udeležuike. Drugi član tega odbora, g. Ziller, prebere na to posamue odstavke pravil novega društva, iz katerih posnamemo, da ima drnStvo nalog, vsestransko izobraževati svoje člane, organizovati jih, navajati na pravo pot, razveseljevati njih in njibove rodbine z veselicami, predstavami itd. ter v najkrajšem času omisliti b{ zastavo, okrog katere se bode zbiralo vse krščansko misleče delavstvo. Za tem se je višilo vpisovanje udov. Pristopilo je takoj nad 100 članor, mej ujimi dva usta-novnika in več podpornikov, posebno žensk. — Slavnostni govor je mesto zadržanega državnega poslanca č. gospoda dr. Kreka is posebne prijasnosti prevzel istotako Član pripravljalnega odbora, č. g. dr. Debevec. Gospod govornik je rešil svojo nalogo kar najizvrstneje. (Najdaljše brado) na svetu ima menda nek delavec v mestu Vandeoene pri N.čvre na Francoskem. Star je fedaj 71 let. Ze v svojem 14. letu je imel 15 centimetrov dolgo brado. In rastla mu je od leta do leta in je danes dolga tri metre in 32 centimetrov. Če gre ta mož na izprehod, nosi svoj kinč pod pazduho, kakor nekdanji rimski atarejtine. Po zimi ovije brado okoli vrata kakor »pinto«. Ker je mož samo 1 m. 60 cm. visok, je brada še jedenkrat tako dolga ko on. (Ganljiva prošnja.) Trgovca zaloti po noči v gozdu tolovaj in ga zaprosi; »Spoštovani gospod, ali bi mi ne hoteli podariti mul dar? Prav nobene stvarice nimam, razun tega nabitega revolverja.« (Premeteno.) Janez gre v hudem nalivu precej vinjen iz got>tlne. Nekaj Časa gre — gre — pa mu pade klobuk v mlako na cesti. »Ti nesreča ti«, pravi Janez klobuku, »če te poberem, padem Se sam v mlako in če vanjo padem, me ti ne boS pobral, zato je boljSe, da te pri miru pustim«, in gre brez klobuka dalje. (Ali se je boji ?) Zakonski Jože in samski France greata iz gosulne domov. France: »To je pa vsejedno precej vredno, da lahko pridem domov kadar hočem in Dikdo se ne jezi nad menoj.« Jože: »MisliS-li, da jaz ne?« France: »A, molči, molči, kar vas je oženjenih, ste vsi pod oblastjo, sami strahopetci.« Jože: »Jaz gotovo ne I Jas storim kar hočem, pri nas doma sem jaz gospodar. Morebiti misliš, da se je bojim, o kaj Sel« »Prav za prav«, pravi Jože čez nekaj časa, »saj ji ni treba praviti, kar sva govorila, to naj med nama ostane.« Narodno gospodarstvo. Kakšno bodi naše stanovanje? t (Konec.) 2. Pa se lahko napravi tudi ugodnost, da se v tako uizko klet v jeseni pridelki kar samo sipljejo, da jih ni treba nositi. V ta namen se napravijo nekake linice zunaj pri tleh v klet, skozi katere se siplje iz voza krompir ali repa po žlebu, znotraj nastavljenem naravnost na svoj prostor v kleti. Nekateri imajo Se stiskalnico tako urejeno, da teče moSt koj od krnice naravnost v polovnjakl Glejte, koliko dela in časa se s tako pripravo za vedno prihrani. Pojdimo sedaj v vežo! Ta bodi kolikor mogoče majhna, vsaj nima druzega namena, nego da loči ostale prostore. Tembolj pa razširimo kuhinjo, kjer vsaki dan po več ur ženske delajo, da jim ni pretesno. Zelo v navado so sedaj prišla hranilna ognjišča, ali jaz imam zo-por nje še nekaj premislekov! 1. So draga in vedno potrebujejo poprav, zlasti ako se ne čuva, da pogosto kipi iz loncev. 2. S6 človek Se pošteno ogreti ne more ob takem ognjišču. 3. Ako hočeš le majhno troho sku hali, kuriti moraš kakor za veliko kuho. 4. Treba je vsaki mesec dimnik očediti, sicer je nevarno radi saj. ln poslednjič je Se ta napaka, da ne moreS v kuhinji s hranilnim ognjiščem sušiti mesa, kakor Be to godi v drugih obokanih kuhinjah. Zato si moraS v podstreSiu DMiašč postaviti sušilnico sa meso, kamor ob gotovem čhhu »puSčaš dim iz dimoika. Vendar to zahteva skrbi in zvestih rok, kajti ravno iz takih sušilnic je že mar-atkdaj zletel rudeči petelin na streho. To so po mojih mislih napake hranilnih ognjišč, katere pa mi utegne kdo pobiti s prednostjo, da se b taksnim ognjiščem mnogo kurjave prihrani, zlasti v k raj ib, kjer je ona draga. Bodisi vsakemu svoje 1 Stopimo v sobo, kateri sta po kmetskih hiSah navadno dve, jedna za družino, katera služi tudi za delavnico po zimi, zatorej je večja od druge — spalnice. Povsod naj vlada red in snaga, tako nam se tudi borna kočica jako dopade. Ako so prostori za shrambo (omare in skrinje) pretesni, lahko se v podstrešju na jedni strani napravi majhna sob ca, kjer se preostalo pohištvo shrani. Vsaj je navadno polovica podstrešja dosti za »kašto« ali žitnico. da bi le ta bila vsako leto polna. Sploh naj se paai, da se porabi vsaki prontor pod streho, kjer se ahranjuie lahko orodje, n. pr. grablje, motike, reSeta, kolovrati itd. Prav kje za streho naj ae izbere tudi pro-»tor za razna zdravilna zelišča, katera se po letu nabirajo, da to po zimi v bolezni pri rokah. Tako urejeno poslopje ugaja vsem zahtevam kmet-akega ljudstva glede ročnosti in varnosti. Zalibog pa ni pitvMod tako I Med drugimi omenjam samo jedno napako, uamreo to, da imajo marsikje prav nad kuhinjo ali sobo shrambo za seno in slamo, tako da večkrat takšna mrva kar luka skozi špranje in čaka na nevar-n'>si. Ako je le sila — uboštvo — da se ne more za živalsko klajo postaviti posebne poslopje, naj se pa vsaj kubiDja in soba, kjer ae z odprto lučjo svati, dobro ometa, da se nevarnost vsaj zmanjša. Usimo se i« skušenj nesrečnežev — pogorelcev, da bomo previdni I Gospodarsko poslopje na kmetih obstoji navadno v pritličji iz hleva, nad njim je pfld ali skedenj, v podstrešji pa shramba za seno in slamo. Ob skednju na strani visi nad hievnimi vratmi navadno podolgaata shramba za otavo, kateri se po nekod pravi »sviali«. Ob straneh poslopja so nazne ute za vozove, steljo itd. Prav ročno je, ako je kje na suhem blizo hleva Se shramba, kjer se napravlja reianica. To je posebno važno v jeseni, kadar se spravlja snopje in otava, da ne dela na skednju napotja rezanica in nje priprava. Pozabiti Se ne smemo drvarnice, prostora za perilo sušiti, stiskalnice itd. Sploh je — vsaj pri večjih kmetijah — treba mnogo prostorov, da se morejo spraviti pridelki in da se še more delati ob slabem vremenu pod atrtho. Pazi naj torej kmet, kadar stavi ali popravlja svoja poslopja, da jih napravi priročna, kar mu odrme pri delu mnogo časa in pridelki se spravijo mnogo boljši. Zlasti naj pa bods oprezea glede varnosti, da ae prostori n. pr. hlev, skedenj in »rezank«, skovarjeni tako, da se more ob kratk>h jesenskih in zimskih dnevih ondi še pri luči — seveda zaprti svetilni 1 — kaj delati in da se ni bati nesreče. To je vam, drugi tovariši kmetje, glavni svet moj in tudi namen tega spisa, — pa Bog vas obvaruj ! Pohorski. Tržne cene v Ljubljani. Š. novembra.1 ...... . Plenica m. st Rei, Ječmen, > Oves, » Ajda, » Proso, > Koruza, » Krompir, Lete Grah, > Fiiol, » Mulo kgr. Mast, Smih, srei » hktL fipeh, porojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mlako, lit* , . . Goveje meso kgr. Tetoeje » » . Svinjsko » • . Koitranovo > » Pitanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. Slama, » » . . Drvabda.4kiib.mtr. » mehka . . . X. zvezek: ©VESTI Andrej Kalan .... W-----. izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. ▼ Katoliki Bukvami in Tiskarni t LJubljani. Tudi ni., IV., V., VI., vn. in VIII. zvezek so še v zalogi. ■V Prihodnja itevilka .DOMOLJUBA" izide da« 2. decembra 1897 zvečer. Loter^ak« arečke. Dunaj, 13. novembra: 40, 49 30, 69, 55. Oradee, 13. novembra: 48, 79, 69 86, 31. Trst, 6. novembra: 87 61. 68, 21, 26. Lin«, 6. novembra: 73, 41 2S, 28, 60. KaMtovalM* kateri m bofejo poaiiti o Baniiem, kar koristi .v,. ... . njihovemu uspeinemu gospodar- kočlje, kola, toverne vo- priporoW kajUio. zove in vsa v to stroko v . ■ spadajoča dela izvršuje po Kmetom V pomoč, najnižjih cenah 230 2- 2 tfarodao-gospoAaraka razprava T, Spisal Iv. Belee, htpnik. Franc Srša, 20 kr„ p* p<*i 23 kr. Do- kolar na ViSu pr* t)omi»lah. biva se v nKatoliški Tiskarni" l,ju«lNka posojilnica, v I^ubljani, Gradišče it L Obresti za hranilne vloge 4'/,% brez odbitka. Stanje dne 31. oktobra 1897. (17meseoni obstanek.) Posojila . . . . gld- 558.720-80 naloženo pri hranilnicah, bankah, postni hranilnici ta 8°tovine.....gld. 82.000 53 200 8 Udov 414 z vplačanimi de-Hrttnilnik" ........... 8728- ErlSpt:::: - 69258260 r l Razpisana je slu2ba mM ii mMU na Homcu, P. Radomlje. Prnmo. . Raifajsnovim posojilnicam posodila gld. 239.789 32 ^Prometa v 10 n^cih, od 1. jannvarija d. 31. oktobra 1897, 2,814.2JK,32. 592 582 60 32.852.69 i i 233 1-1 ???????????? ____gld. 2,814.290-32. 11 '' ' ' Oelz- k&Vrj * in naičuteiH primesek čestite gospodinje I M Zahtevajte in kupujte to kavo I Prodaja se y rdečih zavitkih z belim trakom ,i MUm »»kom ali pa v škatlah* i • ■ .i.i < .( «-- .»».....-i- — ... — .... , ,. ^ js^sras Od vseh avatrljtkia iMn MrjinJ m od vi«:«, kr. Hkt »torttva za ak In titMat)« ^alSefli na»II, areinj) In veliki katekizem ali tetoki nauk v tlavtiukam Jezika. k »Uri bode v »bi po avstrijekih ljudskih šolah od prihbddjaga' šolskega' leta hadalje, j« ramkar Isiel ter se 4obiv*<- • ■^v • - • tv> ■ali pa 15 kr., aredafi pa 32 kr. ia viliki pa 40 kr. v predajalnici katel. tisk. tfruitva v Ljublani fe Hliman) Kopitarjev« ulice. ... — i ,> " prodajalci dobč primaren popust. ......... -t W priporočen od zdravnikov "Ml Marijaceljski orenčec (v trrovini popolnoma prost, sme ga lorej prodajati vsak trgovec. NaJMJio Ililill"! ta prepovedane takeavane Marijaceljake ielod?ne kapljice. Bazprodajalol doM naJvUtfl popmst. Plakati V vadb jsaikth a* reklam« aa doU aaaUnj.) •krepiuJsK, akaaaa, peihrtjajafi, osvežujoč, zdravja peapalajei, v dljetetHSae* ecira blagodejen |a iolnfl£ni |TMiMiijia«jieK>____ ^vlUUdll voaja (arrma) i® naj* [ctš pcp. zchuuhahke bdljkga ukasa, M zoperne grenek, marveč prijetno pogreni. — 8rečn« iabrana seetava isredno dobrih, Mitih soliš«, najveataejta priprava t aajbrijšo padata v«" »UmM* io»o«r^t prirejanje najiavratnajaega talodiiaga Aaoa, kateri krepka želodeo ln izvrstno odin kuje prati Mhtbljem« lelodea ia qfcga prebavnih orgaaov. Priporočen od zdravnikov, potrjen po nettevilnih ___ _ __ sZhvalab. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. v4r*t7«žTh"Ti». 12 ateM-aamo Ž gld. -Dobiva ,mm,vum *T" „ < sa v vaeh prodaja lalcab, toda pri nakupovanji: Pomor! Pristen ia piari iasa varatvem znamko KarUtot Oelje. katera j« oblastvene vknjlfeena. Da-pa aa pri kupovanji ^varuje ponarejenega ali pokvarjenega blaga, Je D &|pFj pOfOŽljW6ji6 »felfilll 8# pitana« narava««! do glavne »loge Leharna Trn6kczy, Ljubljana, Kranjsho, katera razpošilja — da se občinstvo seznani a pravim, pristnim blagom -r najmanj 6 steklenic z obratno pošte po vseh delil sveta. 191 84—12 ■»i. .i ■ M > >« »a compos. 123 20 Is lokama Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti poaodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravile kar kratko kot > 707 85-4 " Blfchter-jev liniment s sidrom' ter prejme ia previdnosti le v steklenicah t znano varatveno mark« „«idrou kot prioto«. Biohter jeva lekarna prt zlatarn leva ▼ Pra»l. w Vožnja karte Jn tovorni listi j/ O r — Kralj, belgijski poStni parnik Bed Star fjinle Iz Antverpna naravnost v Sovi Jpr£ in Hladelfljo. Konceaijonovano od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljao V J . ' koncesijonoTana potovalna pisarna 194 12-10 v Ljubljani, Marije Tereiije ceata it. 4. 100 io H lahko pošteno: zasluli sleherni ter pavtad brez zgube, ako hoče pro-dajatr putavfta iaptMtn« srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludtvika Oesterreieher, Badapesl VIII, Oeutaehegat«« S. 46»-10-9 738 10-3 pm nem " f vaakdm okraji, v vaaka/ fari m po potrebi v vaakaj dMini, nastavi ae razamaat delavna in zanesljiva oseba kot 104 10- zaupoi mpž, posredovalec z doSrim fn trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let >t.itoje6egi a"v atrijskega pod-jatja pft« vrsta Pismene pontdbe pod „V. a. (Jradee. post rest Priznano najboljše perilno sredstvo! , r . - 1 r UKhf inr J, i- I, *» Lessive- 222 3* Patent; J. Ploot, Pariš. »I.i i ( T - jI Ohrani perilo, mn daje lepoto; pri pranji ni treba zraven nikakove iajfe, sode, pepela itd. To izvratao sradstve za dtatanja ne škodnje ne platnu, ne volni, ne svHi ali rokam. Provzroča malo truda in je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu. Ta lug osnaži vse na najboljši način! sajam temo brez klora in neikodljlv prodaja t zavojih v Ljubljani: Gosp. JT. Perdan, Gosp. J. Fabjan, b i n mvmeea, V. Idlflte, Pr. Uatloa, inrnlk, „ Vaaaar,1 g«»p. Kav61« ln Idllef. 8M t-S Pravo ti .",y ',<'4 v . . ^ priznano najboljše tirolsko nevaljano sukno za aimaka in leta« oblačila, za moške in ženske vsakega stanu, le ti vrin« napravljeno, vsega priporočevanja vredno p« svoji trp*feer«ti ia pa* nizki ceni, izdelaj« iz rtkspoit^« prva •eiiaje-r ankno »' -»< > ■■ ' A. Draxelra sinovi v Flirsch-u, Tirolsko J>. 211 8-6 Vsa,k kdor ljubi okusno ka-re. kote (dnv ostati ln «1 ko) prthzmaltL r^d^eMeJeJefc s Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva. XIX. c. kr. državna loterija za skupne vejaike dsbrstne namene avstrosgerske monarhije. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 7878 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 341*684 kron. Glavni dobitek: 227 2 IOO.OOO Za izplačanje jamči e. kr. loterijska dohodnija. Žrebanje bode nepreklloljlvo 16. deoembra 1897. Srodka stane a gld. avstr. volj. Srečke se dobč pri oddelku za državno loterijo na Dunaja, I., Biemergasse 7, v loterijskih kolskturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poitnih, brzojavnih in ieleznlčnih uradib, v me* njalnicah itd. — Igralni načrti za kupovaloe zastonj. HJT Srečke se razpošiljajo poštnine prosto. 722 io-4 Vodstvo c. kr. državne loterije. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. 4 zlate, 18 srsbmlh kelaiH, 30 feaatatt »a prtznatalh diplom. Mwizdov Jfc _m t ii kr. prt*. anhrtlaa trti n konji cena $ttkl l gld. 40 kr. o. V le tekom 36 let nporabljevaoa r #yer-alh hlevih, v vetjih koajaratb vojaških ta civilnih, krepi pred Ia o|a*«|e po ve-likih štrapaeah, pri Izpahsjesju, otrde-' itl milic, kK itd., usposablja koD)a k trajnem« napera pri tekanj«. Pristen dobi se le, ako je pri-tunjena varstvena znamka, * vseh lekarnah in drogueruah t Avstro Ogerski. 116 (8-») Glavna zaloga: I1«-« ■■ M>w- KwiaAa o. in b. kTatr*.-»raU io kr«IJ. ramun.U dfornl uloimk trelni lekarnar v Keraeakarga pri Dunaj V svrh« varnssti občinstva pred ničvrednimi psnarelanji nosim ed sedaj nadalje te-le oblastvene regi-strsvsns varstvene Jedlno pravi Balsam (Tinetura balsamiea) ls lekarne pri »angelja varhn" ta tovarno farma-oevtltalk preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogateo-Slatini. Praskal«« I« petrjen ed zdravstvenih eblastev. Hajntareje, najpristneje, najreelnaje in naj o«meje IJadako doma 6« zdravilo. uteši prane I« plučss belesti kri v ieledeu itd. ter je vpera-bno netranje In zunanje. V znak pristnosti je saprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlorry. lokama pri „angelja va-rlhu1'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj te teraj vedne aatsnčno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jediue pravega balzama, kakor tudi prekupse nič vrednih ponarejenih, »hčlnstve vsrajočlh drugih balzamev, zasledujem Mjetrofj« sednljskim petam aa podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se no nahaja zalega mojega balzama, naj se naredi direktno in naslevi: Na angelja v ar ha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-BlatlnL 12 malih ali 6 dvejnih steklenic nage franko vsake avstro-ogernke poštne postaje 4 kron«, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Uanj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja ae samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natanfino na sgorajtno zeleno varstveno znamko, katoro mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa. Adolf Thierry, lekarnar 139 21 v Pregradi pri Regateo-Slatinl. 396 80-24 ts