266. številka Ljibljaia, F ponedeljek 20. novembra 1905. XXXVIII. leto. "1 ■' ■ ■' ■ -i V* iaia ***k *aa a večer, »a4ai;* ln praa*tka, »ar valja po potil arajaaaa ta avslro-0|rake sezale aa »•# tata za K, aa tel lila II K, četrt lota • K 60 a, aa ob »mm i & *0 h. Za LJubljano i ooo^anjooi aa dam ta - MS, sa »4 lata ll Kf aa fetri lata f K, aa aa Maaae t K. Kte kaol aam M*J, plača aavaataUl*K,*apaliatallK,Ba satrt lata 6 K 60 k, aa an mm— 1 K 00 h. — Za tujo dežele tolika ves, kolikor anala poštnina. J *a aaračft« »m iatodobna »*a*ujatYa naročnina ao do astra. — Za omanlla m pladajo aa pttotaatooao petlt-vrata »a U k, ča as aa oaaaaUo tlaka aakrat, po 10 k, So io avakrat, in po 8 h, 6o tlaka trikrat ali ▼•Škrat. — Dopbt ni N hr«ie frankovati. - Rokopisi m bo vračaje. - U r od n lit v o ta upravnletvo )o * Kaaflavfk alteak It. 6, ta sicer araaaiitva o L aaaatropjB, apraralitra pa ▼ pritličja. — UararnJatra saj a« klagoroi^o pošiljati naročnino, rokianiaolo oananuA, t J. adnunJatraOrna itrarl. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Iz šolskega odseka deželnega zbora. V seji tega odseka zaradi dra-ginjskih doklad učitelistvu od dne 14. t. m. je razprava, kakor smo poročali, dospela do glasovanja, le - to pa se je odložilo na drugo sejo, da se zaslišijo med tem klubi in morda manjšino, ki je zapretila a obstruk-c i j o proti poročevalčevim predlogom, odvrne od tega koraka. Ta seja se je vršila 17. t. m. Razprava se je zopet otvorila. Poročevalec dr. F e r j a n č i č povzame zopet razloge, ki govore za to, da se doklada nakloni vsemu učiteljstvu, ženskemu kakor moškemu in ne omeji samo na oženjene učitelje, naglasa, da se med oženjenimi učitelji nahajajo tudi imo-viti ljudje, med rodbinskimi očeti tudi taki, katerih otroei so preskrbljeni. Dr. Šustersič ostane pri tem, da njegova stranka pritrdi le dokla-dam za oženjene učitelje. Poslanec Hribar navaja statisticu? podatke, dobljene sicer privatnim, potom o razmerju oženjenih in neoienjenih učiteljev ter predlaga j dc klade vsemu moškemu uČiteljstvu ter zvišanje stanarine za ljubljanske učitelje. Poslanec grof Barbo pritrjuje predlogom poročevalca, kateri se potem sprejmejo z večino glasov, protiglasovomkle-rikaleevin m t d njimi učitelja Jakliča. 25% doklade so tedaj z večino glasov sprejete, in človek bi mislil, da je stvar vsaj v odseku na korist vsemu učiteljstvu dognana. A motil bi se. Ža prej so klerikalni poslanci zapretili, da, če se tako ne sklene, kakor eni, manjšina, zahtevajo, n e dobe tudi ožeD jeni učitelji ničesar. S tem so napovedali obstruk o i j o. To izvesti v zasedanju, ki traja samo še nekoliko dni, ni težavno. Stvar je torej stala za uČiteljstvo brezupno in na večstransko željo sklicala se je Še seja 18. t. m. Sklep od 17. t. m. se je razveljavil in razprava reasumirala. Poročevalec dr. Ferjančič, da so približa manjšini, stavi predlog, naj se da doklada vsemu moškemu uftiteljstva in sicer oženjenim 20° 9r samskim 10»/t. Skupni izdatek bi v tem slučaju bil komaj večji, kakor če se 25% da samo oženjenim učiteljem, ker so samski učitelji večinoma mlajši in imajo nižje plače. Doseže se pa tudi to, da učitelji ne beže iz dežele, kar je vsekakor is ozira na ljudsko šolstvo obžalovati Pa tudi to ni obveljalo, sprejel se je z večino glasov predlog klerikalcev, da se vsaj nekaj doseže za učitelje. Poročevalec dr. Ferjančič je na to odložil referat in predlagal za poročevalca poslanca Hribarja, kateri ae tudi izvoli. Tako se je zgodilo, karje hotela obstruirajoča manjšina! Y nebo bodo vpili pri-boljškiimovitimučiteljem in onim, ki nimajo veš skrbeti za otroke, v očigled stradajočemu samskemu in ženskemu učiteljstvu. Klerikalci pa se bodo ponašali in zahtevali zahvalo od ušiteljstva, rekoč: V i d i t e; t o s m o V a m mi priborili, nam se imate zahvaliti za to. Ne, tako ne stoji stvar, marveč tako, da SO klerikalci odgrizli samskemu in ženskemu učiteljstvu krvavo potreben pri-boljsek! _ Deželni zbori. Gradec, 19. novembra. PosJ. Kokoschineg je utemeljeval svoj predlog glede raaširjenja bolnišnica in hiralnice v Ptuju. Predlog se je izreč 1 občinskemu odseku. — Posl. Ornig je poročal v imenu odseka o zgradbi ceste iz Luč skozi Pod-volovlek do kranjske meje. — Posl. dr. Dečko je kritikoval poro- čilo deželnega odbora ter predlagal, naj se vrne v natančno poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. — Deželni odbornik Stall-ner je zagovarjal deželni odbor, rekel, da je gornjegrajski okraj že preveč obremenjen s cesto v Kapljo in da je cesta, ki jo zahteva dr. Dečko, koristna le poglavitno za izvoz lesa iz škofovih gozdov. — Dr. Dečko je odgovarjal, da je cesta nujna prometna zahteva in važnejša kot ono v Kapljo. — Odsekov predlog je bil sprejet, dr. Dečkov pa odklonjen. Daljša debata se je razvila pri predlogu poslancsv dr. S o h a-cherla in Resla glede spremembe občinskega vo lilnega reda. — Posl. dr. P loj je izjavil, da bodo S'ovenei glasovali za predlog, toda mnenja je, da je formuliranje zakona težavno ter je potreben mirni preudarek. Tudi ni znano vladno stališče. Zato predlaga, naj se zadeva vrne odseku, da poroča v treh dneh. Ta predlog je bil sprejet. Celovec, 19. novembra. Predlog posl. Doberniga, naj se uvede monopol na užigaliee ter se dohodki tega monopala pttpusie deželam, se je izročil deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. — Pes). Plesohiutznig je utemeljeval svoj predlog glede podpore prebivalcem v Tinjah, kjer je toča pobila. S o 1 n o g r a d, 19. novembra. Sol-nograškemu deželnemu zboru je zmanjkalo gradiva, sicer bi se ne pečal s tako abetnimi predlogi, kakor se je v včerajšnji seji. Dosedaj Še ni nihče slišal, da bi bilo v tej deželi nemštvo v nevarnosti. In vendar je sprejel dežalni zbor kar tri zakonske načrte, ki zahtevajo, da se proglasi nemščina za izključni razpravni jezik avtonomnih korpo racij in njih uradov, kakor tudi za izključni uradni in učni jezik v celi deželi. Brno, 19 novembra. Volilni odsek je sprejel dva zakonska na- črta posl. dr. Fuxa glede delitve šolskih oblastnij po narodnostih in glede stroškov za šolstvo. Volilna reforma je vzela deželnemu zboru toliko časa, da proračun ne pride na vrsto, temuč se sprejme le polletni proračunski provizorij. G ori o a, 19 novembra. JuridiČni odsek je predlagal, naj se deželnemu odboru naroči, da se izdela nov deželnozborski volilni red na temelju splošne, direktne in tajne volilne pravice ter naprositi vlado, naj predloži enak zakonski načrt za državni zbor. Sklepanje o teh predlogih se je preložilo na prihodnjo sejo, ker so italijanski poslanci izjavili, da še niso mogli proučiti zadeve. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 19. novembra. Minister notranjih zadev Kristoffv je naznanil 12 renitentnim krm vatom, da se jim s 1. decembrom odtegnejo državni prispevki. Nadalje se podeli velikim županom izjemna pravica, da raipola* gajo po svoji volji z avtonomnimi uradniki in organi sploh, t. j., da smejo neposlušne takoj odpustiti. — Koalicija namerava opozicijskim davkoplačevalcem predpisati komi-tatno naklado na davke, da se s tem denarjem odškođujejo odpuščeni in disciplinirani uradniki. Novi desidenti so sklenili na včerajšnjem shodu, da smatrajo za potrebno ustanovitev nove stranke, ustavne stranke. Nada!je se je sklenila združitev vseh desi-d en to v pod vodstvom grofa An-drassjja. Po seji starih desi-dentov se je konstituirala nova ustavna stranka ter sprejela pregram iz leta 1867, v katerem se zahteva nadalje, da se smejo vladarske pravice izvrševati ob odgovornosti ministrov; stranka želi liberalen napre- dek v celem javnem Življe- nju. Ustrahovanje Turčije. Dunaj, 19 novembra. Ker do včeraj ni bilo sultanovega odgovora, od pluli sta danes is Pulja križarki »St. Georg« in »Stigetvar« proti Pi-reju, kjer se zbere brodovje ostalih velesil, da odrine skupno pred Carigrad. Carigrad, 19 novembra. Včeraj je bil ves dan ministrski svet, ne da bi se bilo zvedelo, kaj je sklenil. Sol.an je baje poslal nemškemu cesarju dolgo brzojavko, v kateri ga prosi za posredovanje. Sultanu je na tem, da odločitev zavleče. Splošno se pričakuje, da se bo zadnji trenotek vdal. Položaj na Ruskem. Petrograd, 19 novembra. Car je imenoval generala barona Salzarja za namestnika vrhovnemu gubernatorju na Finskem, ne da bi bil vprašal grofa Vitteja za mnenje. General Sala ar ne pozna ne dežela ne ljudi, vsled česar je njegovo imenovanje duhove na Fin-ekem znova razburilo. Splošni štrajk se je skoraj povsod izjalovil. Ustanovila se je velika organizacija delodajalcev in delavcev da se zopersta vi jo političnim štrajkom. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 19. novembra. V senatu se je nadaljevala včeraj generalna de-I bata o tej zakonski predlogi. Naučni minister je zahteval v imenu vlade, naj se zakon sprejme, ki je upravičen vsled papeževega postopanja. Papež je kršil dolžnosti, ki mu jih je naložil konkordat. Vlada se noče pogajati z Vatikanom, ki ne drži dane besede. Ločitev je potrebna ter bo prinesla cerkvi njeno svobodo, državi pa njeno suvereniteta. Potem je senat sklenil nujnost posvetovanja ter prehod v podrobno razpravo. LISTEK. Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dalje.) Drngi zgodovinski dogodek za Kapljo se je odigral leta 1851. na Pod-*oršnikovem vrhu (Pokerschnigkogel, 928 m visok, odkoder je impozanten razgled.) Tisto leto se je prikazala blizu Vitanja na nekem drevesu Mati božja. Zbiralo se je od vseh strani toliko lahkovernega ljudstva, da je nastala resna nevarnost, dasi sta politična in cerkvena oblast sbajanje prepovedali. To lahkovernost je hotel neki navihani gostilničar v Kaplji izrabiti. Neki večer je na imenovanem hribu mahoma za žarela visoka smreka. Seveda se je takoj zbralo mnogo radovednežev, ki so zapazili med razsvetljenimi vejami Marijino podobo. Začele so dohajati dan na dan cele procesije občudovat in častit „čudež". In še potem, ko je veter odnesel Marijino sliko, so trdile tereijalke še vedno, da vidijo Marijo. Neki pognmen deček je splezal aa smreko ter z nožičem izrezal smrekov lub na mestu, kjer so tercijalke hotele videti Marijino podobo. Mesto podobe je bil lub namazan z lepom iz pšenične moke. Pozneje je navihani oštir priznal, da je smreko obsal s fosforjem ter sam prilepil Marijino podobo. Toda tercijalke še dolgo niso mirovale, temuč so zatrjevale, da je svoječasno tudi sv. Uršula hodila na ondotne smreke, ker je hotela imeti cerkev ali vsaj kapelo, toda brezbožni pastirji so jo pregnali s pokanjem z biči, da se je odselila na goro nad Starim trgom pri Slov. Gradcu, kjer je znana cerkev (gora sv. Uršule). Tako smo zvedeli, česa se svetnice božje najbolj boje. Narodna zavest se je začela v Kaplji zbujati že Jeta 1849. Istega leta pravi dopis iz Kaplje v „Sloveniji": /rudi po naših hribih in dolinah slovenski duh veje; pri mojmu prihodu (učitelj Škrjanc) se mi je sicer zdelo, de slovenščina tukaj zelo spi, ali komaj sem bil potem slovensko nedeljsko šolo oznanil, mi je serce od veselja igrala ko sim vidil, kako so mladina in odra-šeni pervreli, kterih število se še zdaj zmiraj/množi; — veselo znaminje, de ljubezin do stare mile majke Slovenije ni popolnama zadušena v njih persih, ampak de jim je le zdramitelja ali zbuditelja treba. — Ob novim letu se je tukaj tudi vstanovilo bravno družtvo, v katerim se razun nemških časnikov berejo tudi slovenski: „Slovenija", „No-vice", „Pravi Slovenec", „Vedež" itd. In tako se bomo počasi Že vsi zdramili, de smo Slovenci, in de nam je čast biti Slovencam." Kaplja je priljubljeno izletišče za turiste. Pride se gori od Sv. Ožbalta pri Dravi ali pa preko Ostrega vrha. Izletnikom je priporočati zavedno slovensko gostilno Strablekovo. Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m), ki ga luČanski in arveški Nemci nazivajo „vrindisehe Festung", je najbolj zavedna slovenska župnija v nemškem političnem okraju in pod graškim škofom. Slovenci izborno napredujejo. Leta 1880. so našteli še precej Nemcev, dandanes pa v fari pravzaprav ni več Nemcev. Ljudsko štetje leta 1900 je namreč tu izkazano po katastralnih občinah. Sv. Duh obsega Zgornji BoČ (Vurmat), kjer so vsi prebivalci Slovenci, in deloma Veliki Boč (Grossvfalz), kjer so našteli 660 Slovencev in 27 Nemcev. Ker pa del zadnjega pogorja spada tudi k nemšku-tarski Selnici ob Dravi, bo teh 27 „Nemcev" vsekakor selniŠkih. Dvoraz-redna šola je slovenska ter se nemščina poučija le kot drngi deželni jezik. Cerkev je popolnoma slovenska, samo zaradi nemških romarjev je 7 pridig na leto nemških. Pri cerkvi je tudi slovenska posojilnica, ki jo upravlja rodoljubni nadučitelj gosp. Vek. Majcen, obenem tudi vremensko opazovalnico. Posojilnica je pri celjski zvezi. Pri šolskem poslopju je meja Upniškega in mariborskega okrajnega glavarstva. Ker dobi sosednja Selnica šulferajnsko šolo, postane Sv. Duh res slovenska trdnjava, izolirana na vse strani. Razgled z gore Sv. Duha je res velikanski. Podravska podružnica slov. planinskega društva je zaznamovala od Sv. Ožbalta pot na vrh. Pri cerkvi so tri gostilne, v eni teh je tudi knjiga planinskega društva. Ime Ostri vrh je zelo staro. Napačno pa je izvajanje bivšega Župnika Šegule, ki je pravil graškemu škofu dr. Schusterju, da je bilo na vrhu nekdaj svetišče s taro germanske boginje Ostere. Kdor je enkrat videl goro brez nemških političnih očal, mora takoj uganiti, da je Oster vrh zato, ker je — oster. Cerkev je postavila vdova baronica Stubenberger, roj. Scheitin, leta 1675, in sicer z denarjem, ki si ga je njen soprog, grasČak Cmirenburga (Schmie-renbnrg)*) pridobil kot grabežni vitez. Baronica Krescencija je bila namreč bogabojeČa žena, ki jo je nepošteni denar njenega „blagega pokojnega" soproga pekel na duši. Razvaline roparskega gradu se še vidijo dandanes pod goro. Poprej je bila na mestu sedanje cerkve kapela, ki so jo v Času reformacije zažgali.Leta 1600. so sena Ostrem vrhu pojavili skakavci. Cerkev je dobila leta 1693. zidano ograjo ter se je postavila kapela sv. Avguština, ki je bil varuh rži ali ovsa. Ljudska pravljica pripoveduje, da se je na skali tik sedanje cerkve opetovano prikazoval bel golob — menda sv. Duh. Dotična skala je še dandanes pri domačinih in romarjih v veliki časti ter kljujejo od nje kamenčke, ki jih trosijo po njivah ali jih devajo v denarnico, češ, da potem denarnica ui *) Pravo ime je Zmiloburg (staro Schmevlenburch) kakor ga navaja tudi prof. Zahn. Zmilo je bilo slovensko ime. Novi kralj za Norveško. London, 19. novembra. Norveški parlament se je po imenih soglasno izrekel za danskega princa Karla kot novega norveškega kralja. Takoj nato je odšla posebna deputacija v Kodanj, da izroči novoimenovanom« kralju ta sklep. — Na Švedskem je neprijetno presenetilo, da danski princ ni vrnil švedskemu prestolonasledniku obiska v Kodauju ter ni ua kolodvor ni prišel k odhodu. To so slabi znaki za bodoče razmerje med Švedsko in Norveško. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. novembra. — Občinski svet ima v torek dne 21. t. m. ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsjedništva, in poročila o prošnji sta-viteija Viljema Treota za odpisno dovoljenje reversa glede razširjenja hodnika in preložitve jarka v Novih ulicah; o prizivu tvrdke I. Bevčeve in drugih proti sklepu občinskega cveta z dne 26. septembra 1.1. v zadevi pobiranja divjega kostanja po mestnih drevoredih; o ponudbi Ferdinanda Staudaeherja za odkup mestnega staviŠča ob Levstikovih ulioah; o ponudbi Eooanuela Zelinke za odkup mestnega stavbišča pod gozdom tivolske graščine; o 40. žrebanju mest nega loterijskega posojila; o prošnji prodajalcev premoga la izpremembo določil o prodaji premoga; o pre-osnovi tukajšnje o. kr. umetno-obrtne strokovne šole; o uporabi dotacij za 1. 1904 5 na šoli na Karolinški zemlji; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1904.; o računskem aklepu mestnega vodovoda za leto 1904 ; o obravnavah glede polaganja druge glavne cevi za mestni vodovod skozi ozemlje šišenske občine; o prošnji neke hišne posestnice, da bi ji mestna občina odstopila prednost za neko posojilo pred svojim 3*/0 posojilom; o magistratovem dopisu za odpis nekega neizterljivega dolga; o oddaji službe otroške vrtnarice na I. mestnem otroškem vrtcu. — Otročarija klerikalnih poslancev v deželni zbornici je včasih res usmiljenja vredna! Pri predlogih ustavnega odseka o splošni in enaki volilni pravici so govorili, đa se je kar Štrena vlekla. Kakor race na vodi so vsi eno in iđto čebljali. Pregrevali so reči, katere so že stokrat povedali, a s tem so zavlekli razpravo deželnega zbora, ter tako dosegli, da se kaj drugega v razpravo ni moglo vseti. Ker je dr. Tavčar i podal ravno isti dan nujni predlog o j novomeški vodovodni nakladi, ter | sprožil tako stvar, ki je res koristna in ki se le z nujnim predlogom re* žiti da, so klerikalci že v zbornici kričali o obstiukciji in sobotni »Slovenec« ima v ti zadevi uvodnik, v katerem se dokazuje, da so liberalci obstruirali predlogo o splošni in enaki volilni pravici, in da je zategadelj le klerikalne stranke zasluga, ie je bila sprejeta omenjena predloga. Kakor politični o tro čaj i ae obnašajo klerikalci, in če resen človek opazuje to tolpo, se mu mora studiti. Res pa je, da so se klerikalci začeli tresti pred svojo lastno obstrukoijo, in sedaj bi jo radi narodno-napredni stranki na hrbet obesili. Pa ne bo šlo! — Poslanec Dem&ar, vtilgo Čočov Franca iz Selske do« line je zadnjič govoril za splošno in enako volilno pravico! To ti je bil govor! Franoelj je vse drage govornike svoje stranke vrgel pod klop! Se nad dr Sohweitserjem ime prvenstvo in to je že nekaj! Iz duhovitega govora posneli smo nov argument mm splošno in enako volilno pravioo. Cj-čov Franeelj se je namreč silno jezil nad okrajnim glavarstvom v Kranju, katero je tako nespametno, de sili ljudi v Selški dolin*, da morajo pri slamnatih strehah napravljati zidane dimnike. To sicer zahteva tudi postava, pa je vseeno neumno! Kadar pa se upelje splošna in enaka volilna pravca, potem ae bode ta neumna postava takoj odpravila in izpod slamnatih streh v Selški dolini se bode kadilo, kjer bo hotelo! In poslanec Demšarje patetično vskliknil: Kaj pa je, Če prav ena hiša pogori, rajši se naj zatirajo ž ga njari je, nepa dimniki! Če povemo, da je Franoelj i velikanskim govorom vse prepri&a), kar ga je poslušalo, in da je še dr. Šusteršič takrat, ko je Demšar nasvetoval, da naj ae hiše poti-gajo, zakrulil svoj slavnoznani: tako je, potem smo vse povedali, kar se je o tem fulminantnem govora povedati dalo. Bil je prava senzacija, in o splošni in enaki volilni pravici se ne da izraziti globokejib misli, nego jih je izrazil Cočov Franoelj. Le tako naprej, Franoelj! — „Slovenčevo" poročanje o deželnozborskih sejah je največja klerikalna Inmparija, kar smo jih dosedaj doživeli. Koliko se v teh poročilih laže, presega vse meje, in naš ljubi Bog bo moral skrbeti še za ene vice, če bo hotel proštovega fantka kam spraviti po sodnem dnevn. Samo za njega bo potreboval cele vice! Nenmni pa morajo biti Čitatelji škofovega lista, če vse to pozobljejo. Posebno se dela z galerijo. Galerija je letos, v kolikor pridejo klerikalci v poŠtev, preklicano beraška! Kolikokrat se Šusteršič in Krek milo ozirala proti galeriji, pa brezuspešno, ker se živ krst ne gane, kadar ona dva klepljeta svoje neumne tirade. Vzlic temu pa se glasi „SIo-venčevo" poročilo, da je galerija norela s ŠasterŠičem in Krekom, in da se je od njenega ploskanja tresla cela zbornica. Posebno spretnost kaže laž-njivi Štefe v medklicih z galerije. Pa vsi ti medklici so sad Štefetove domišljije ; vsi so taki, da jih razen Štefka nihče dragi ni čul. To je gola laž! Vsako „Slovenčevo" poročilo pa je garnirano s takimi medklici, ki so vsi jako ža- ljivi mm narodno-naprednc poslance. Da bi bili resnični, bi bili naši poslanei Štefka ie davno za ušesa s galerije utirali, ker so pa izmišljeni, nimajo nikakega sredstva proti takemu pobalinstva. Štele bode, se vc, ie naprej lagal! — Dr. šusteršič je glasom »Slovenca11 v zadnji seji rekel: Trdilo se je često, da sem bil jaz časih nemški buri. To je laž. Kličem za priče dr. Tckavčiča, dr. Majarona in dr. Ma-rolta, sklicujem se na zapisnike akad. društva „Slovenija" in videlo se bo, da sem bil takrat ne nemški burš, ampak član radikalnega krila „Slovenije". — Res je bil dr. Šusteršič član „Slovenije", res je pa tudi, da je bil iz „Slovenije" pregnan. Zdaj nam pa naj dr. Šusteršič pove, kako se je imenovalo tisto nemško dijaško društvo, čigar Članjc bil potem, ko ni bil več član »Slovenije". — Za splošno stavko 28. novembra so priredili ljubljanski socialni demokratje včeraj shod v areni »Narodneg« doma«. Glavni govornik je bil Kristan, ki je polovico svojega govora posvetil naši petkovi notici, v kateri smo isjavili, da je terorisem, ako se hoče trgovce in obrtnike prisiliti, da morajo zapreti svoje lokale, kadar se bo ravno sljubilo kaki stranki, prirediti kako demonstracijo. Kristan je povedal, da hočemo mi terorizirati občinstvo s takimi notioami in je imenoval to iurnalistični škandal prve vrate! Da pa so Kristan in drugi voditelji so-cialnodemokratične stranke največji terorizatorji delavstva, je pokazal govornik jasno i besedami, da se 28. november mora praznovati in da proti tej paroli ni odpora. Vse delo se mora ustaviti. Kdor izmed navzočih ne porabi vsakega trenutka do 28. novembra, je izdajalec, je lopov. Vsakdo mora agitirati med delavstvom, pa tudi »meščanske zabite buče« se mora odpreti. Ako ljubljansko delavstvo ne stori svoje dolžnosti 28. t. m,, zaslužimo, da 100 let noben delavec ne pogleda Ljubljane. Ali je to teroriziranje ali ne? Kristan se je zaletel tudi v dešelni zbor, češ, sklenil je resolucijo za splošno in enako volilno pravioo, zunaj pa ne stori nihče nič, ampak se je vse delo svalilo na socialno demokracijo. Po Kristanovem mnenju morajo vsi ljubljanski trgovci 28. novembra »»preti trgovine in tako demonstrirati za splošno in enako volilno pravico. Zapreti se morajo sploh vsa podjetja, tudi banke itd., tako ukazuje K.bin Kristan. Da se to izvrši gotovo, morajo vsi de-lave stopiti pred svoje delodajalce in podjetnike in to zahtevati, delodajalci pa se morajo pokoriti. Ako se s splošno stavko 28 t. m. ne doseže zaieljenih uspehov, ustavilo se bo vse delo toliko (?) časa, da se Avstrija omehča. Ta splošni štrajk bo pa imel za državo žalostne po- sledioe, ki jih bo občutila vei let. Da ljubljanski stavkarji 28. novembra se bodo brez sadov preživeli, bo lokalne socialna organizacija naprosila »Dramatično društvo«, nej se priredi popoldne delavska predstava. Izbrati mora dramo, ki bo odgovarjala važnosti in resnosti 28. novem* bra. Š t e f e je naznanil, da se krščanski soeielei pridružujejo manifestaciji dne 28. 1 m. ter je priporočal, naj se vsakogar, ki ie ni zaveden, naredi savednega ta dan. Pričakovati smemo torej, da 28. novembra ne bo isšel »Slovenec«, ker so v »Katoliški Tiskarni« gotovo vsi od prvega do sadnjega zavedni. O dostojnosti in spodobnem obnašanju se je na shodu veliko govorilo, a poudariti se mors, da je aodrug Koc-mur gotovo najmanj razumel govornika, ker je precej daleč čez meje dostojnosti ušel. Iz vsega Kristanovega govorjenja je bilo razvidno, da je imel ž njim le namen, do skrajnosti terorizirati in naščuvati delavstvo. To sledi tudi is njegovega govora pred par dnevi v prostorih kršč.-suoialne avese, da bo on 28. novembra pred razne ljubljanske tovarne poslal že toliko svojih pristašev, da bodo zagotovo zabranili delaieljnim delavcem vhod na delo. Nam se ne adi vredno, da bi se prerekali s Kristanom in Stefetom. ODračamo se ssmo do raznih delavcev samih in jih vprašamo: Kaj more res kdo misliti, da bodota Štefe i n K r i s t a n s a p o v e d o v a 1 a, kdaj morajo trgovci in obrtniki in industrijalci sapreti svoja podjetja? Doslej Kristan in Štefe še nista prevzela diktatorstva nad Ljubljano. Ako bi delavci poslušali taka hujskanja, bi le sami sebi škodovali. Spričo Kristanovih groženj je samo ob sebi razumljivo, da bodo poklicana oblastva skrbela za javno varnost. Ali je vredno, da pride nekaj ljudi v nesrečo samo zato, ker hočeta Š»efe in Kristan, da se 28. t m. ne sme delati Ta in oni delodajalec se bo morda vdal, ta in oni pa ne in ho izvajal konsekvence. Kaj je sploh vaega tega treba pri nas, kjer se je dež. zbor že izrekel sa splošno in enako volilno pravico in so torej demonstracije nesmiselne. — Klerikalni župan v Rudniku« »Jaz sem poglavar občine — pri moj krščen duža, tako se rad pobaha župan Janez Babšek iz Rudnika — pristni klerikalec in krščansko katoliški — primojduše-vec. Ta kmetavzarska surovina ie dolgo hujaka fajmoštrove podrepnike I na ondotnega mirnega in jako veet- ! nega učitelja, kojega bi nahujskana farovška drhal najraje v žlici vode utopila, ako bi se le dalo. Učitelju gosp. Petriču ni slednjič kazalo drugega, nego da je prijel klerikalnega »primojduševoa« in pa še nekega drugega »svetnika« za ušesa ter ju tiral pred sodnika. Župan »primoj daievcc« je prejel za svojo sveto vero 14, njegov pomagač pa 8 dni zapora, za nameček pa vsak še po dva posta. Obligatni »ričet« jima bo sicer blagoslovila desnica rudniškega fajmoitra, za kojega sta šla junak* pravzaprav po kostanj, fajmošter si bo pa potuhnjeno in sladko — gin jen aapel znano pesmico: »Marička it Ljubljane — k meni hodi v vas, —-Marička is Poljane — mi dela kra tek čas.« — Promocija. Doktorjem prav* je bil promoviran na vseučilišča v Gradcu g. J. Faganel ii Prvačine. — Premeščen je davčni cfi-oijal gosp. Miroslav R a n t h u Kranja v Kranjsko goro. — Flapp goriški nadškof? Italijanski klerikalni listi širijo vest, da postane poreški škcf Flapp go. riški nadškof. Istočasno se opusti porečko puljska škofija ter se spoji a tržaško škofiio. — Slowensko gledališče. Is pisarne »Dram društva« se nam poroča: Sredi mesesa oktobra t. 1. se je uprizorila prvič na dunajskem dvornem gledališču veseloigra »Malt Dorrit«, ki jo je spisal na podlagi stavnega angleškega Diokensovega romana Fr. pl. Sifcdnthau. Ta veselo igra se opritarja z najvešjim uspe. bom odtlej večer za večerom ni Dunaju ter se je minoli teden z najboljšim uspehom uprizorila tudi prvič v Monakovem in v Gradcu Ljubljansko slovensko gledališče je prvo slovansko gledališče, ki si je poskrbelo prevod te igre nemudoma ter uprizori to veseloigro prvič jutri, v torek. Slavni Dickensov roman »Little D->rrit« pripoveduje, kako je bil stari Dorrit 18 let v ječi zaradi dolgov, kako bo mu je v ječi rodila hčerka Amy, v katero se za ljubi mlad lord. Ta lord doprinese dokace Dirritove nedolžnost« in njegovega silnega bogastva. Nekdanji jetnik postane milijonar, ki občuje s princi, in mala Aooy se oraoži i lordom. Dejanje drame se godi v ječi Marshalaea in v razkošnem angleškem hotelu, kj r se vrši dobrodelna veselica pod pokroviteljstvom princa. Glavne osebe so Amy (gospa Kreisovn-PatočkoTb), sian Dorrit (gosp. Fran Lier) in mlaai lord (gosp A Dobrovoln^), princ H^nry (gosp. Nučič), ekscentrična Špank* (gospa Danilova) in razni sadol-ženci-jetn ki (gg. Verovšek, Dra-gutinovic, Vedral, Betetto i. dr.). D ckensonov humor preveva vso ljubeznivo vdaeloigro, ki bo nedvomno ugajala tudi našemu obč d stvu, ki liobt smeh in »*b-v ■> — Slovensko gledališče. Repriza opere „Aida" v soboto je bila znatno boljša od premiere, zlasti kar se tiče solistov, ki so bili izborno pri glasu, da jih je bilo res pravi užitek poslušati. Ga. S kalo v a je bila tako v igri, kakor v petju izborna in se je novic izkazala kot odlična umetnica. Z veščim niansiranjeni in spretno modulacijo glasu je dosegla, da je bilo njeno petje v lepem skladu s čuvstvi, ki so prišli s tem do popolnega izraza. Njen glas zlasti v višjih legah je bil poln toplote in miline, zlasti v zadnjem dejanju. Tudi g. Orželskemu gre vsa hvala. Bil je izvrstno razpoložen, kakor morda letos Še nobenkrat. Pel je nikoli piazna (ako ni denarja, pa je vsaj kamenje v njej.) — Druga pravljica pripoveduje, da je zidarski mojster hotel postaviti tako cerkev, kakor je zidana ograja, a „Vauher" ga je umoril, da je kri brizgnila do Sv. Križa nad Mariborom. Njegovemu grobu še vedno pravijo ajdov grob; kadar bo ta „ajdu vstal, postavil bo take veliko cerkev, kakor jo je prvotno zasnoval, do tačas pa se Duhovljani morajo zadovoljiti s sedanjo cerkvijo. Knracija je postal Sv. Duh leta 1789, samostojna župnija pa leta 1892. Sedaj župniknje kot 20. župnik ozir. kurat g. Rozman. Za S. Duh ni nevarnosti, dokler bo imel slovensko učiteljstvo. Na devinski Zgodovinska povest. (Dalje.) čim je Juri spoznal Komolja je planil k njemu in ga je potegnil v sobo. »Kaj praviš? Katarina je zame izgubljena?« Juri je stresal KomoljO mm ramena in ker ni takoj dobil odgovora, je s hreščečm glasom kričal: »Govori, Komolja govori vendar.« Komolja je vzel iz jopiča zgrnjen kos pergamenta in ga izročil Juru »Čitajte — potem Vam bom odgovarjal« V aobi je vladala že tema. Juri je ukazal prinesti plamenico in med tem, da se vrnil sluga, izprašeral Komoljo. »Kaj je Katarina odgovorila na moj poziv, naj gre s teboj v Devin?« »Ničesar.« »Ali si jo videl in sam ž njo govoril?« »Seat«« »Sili vse prav tako povedal, kakor sem ti jas naroČil?« »Vse « »In kaj ti je odgovorila?« »Ničesar.« »Kako? Ničesar ni odgovorila?« »Ničesar.« »Potem moram sam i njo govoriti — na vsak način« »To ni več mogoče.« »Je-li odpotovala? Komolia, lepo te prosim, ne bodi tako malobeaeden, saj vidiš, kako trpim. Kaj se je zgodilo s Katarino?« »Katarina mi je izročila to pisanje. V tistem trenotku je priiel konzul Ottobone v sobo s osmimi vojaki. Pozval je Katarino, naj gre ž njim. Sisti je morala v pripravljeno nosilnioo in vojaki so jo odnesli.« »To je nasilstvo,« je besen zakričal Juri. »To nasilstvo bom jaz maščeval; pri moji. . . časti--c »Ne prenaglite se, gospod« je Jurju segel v besedo Komolja. »Ko je vstopil Oltobone, mu je Katarina rekla: Pričakovala sem Vas.« V tem je priiel sluga s plamenico in jo pričvrstil na zida. Juri je hitro razgrnil pergament, ki ga je doslej držal v roki in pozabivši hipoma na svoj pogovor s Kcmoljo, stopil k zidu in čital. Plamenica je prasketajo razširjala rdečkasto svetlobo po sobi. Komolja je stal v senci. Gledal je Jurjs, kakor bi hotel z njegovega obraza uganiti vsebino Katarininega pisma in ni sapasil, da je Tomai Retinaki nekaj iepetaje naročil vitezom, ki so stali v sobi. Naenkrat so sazveneli meči, ki so jih vitezi iztrgali iz nožuio in Komolja se je ves prepaden umaknil nekaj korakov, to je Tootmi Retinaki s svojim grmečim glasom zavpit: »Razbojnik Komolja je morilec Antona Kaštelana — primite ga.« Dva viteza sta stala pri vratih, dva pri oknu, trije pa so se vrgli na Komoljo. V tem trenotku pa je že med nje planil Juri Devinski in jim zastavil pnt »Nazaj« je ukazal in pahnil napadalce v stran, potem pa prijel Tomaža Retinskega za roko in ga potegnil h Komolji. »Poglej vendar, stari nesrečnik, koga si hotel prijeti in pobiti, poglej vendar.« Plamenica je razlivala svojo svetlobo po lepem bledem obrasu Komo-ljevem. Ko je Tomai zagledal to lice, se je stresel po vsem životu. Meč mu je sdrsnil is roke in je ivenke-taje padel na tla in potem je raz-prostri roki, kakor bi hotel Komoljo objeti. »Bodi previden,« mu je zacepetal Jari in Tomaž se je premsgal. Ali ostal je nepremično pred Komoljo in ga gledal s resnimi očmi, ne meneč se za začudenje ostalih vitezov. Zdaj je Jari zopet pobral Kata-rinino piamo in je novlč in novic čital, kakor bi ne mogel verjeti, da je Katarina res to pisala, Bridkosti, ki so ms razjedale srce, so ga zdaj premagale in ihte se je vrgel na ležišče ter jecal: »Tudi ona, torej tudi Katarina me je zapustila« Mrki Peter Strah je skrivaj vzel pismo in čital: »Juri! Rekla sem ti, da me bodo imenovali izgubljeno ženako, dasi nisem grešila. Ni me bilo strah tega očitanja. Tvoja ljubeaen bi mi bila nadomestovala čast in ugled in srečna bi bila. Zdaj me res imenujejo isgub-ljeno Žensko, a ti si svoje sroe in avojo ljubesen daroval sužnji z, alej ki in s to suinjo oneČastil blagoslovljene prostore samostanske. Zato bodi vsemu konec med nama. Zdravstvuj in bodi srečen! Katarina.« Zbrani prijatelji so poskušali potolažiti Jurja. Tudi Tomaž Retinaki je to poskuša), samo Komolja ae ni ganil, nego molče slonel ob siđu. Stari Tomaž ga je sdajinzdaj pogledal od strani in pojmi), da v trenotku take neareče in boleati ne more preganjani razbojnik Komolja nobene tolaiilne beaede reči devinakemu vladarju, ker bi vaaka beseda izdala, da sta Juri Devinaki in razbojnik Komolja — brata. (Dalje prik) take čavstvcno in izrazito, da se mi je videlo, da mu pesem prihaja is srca. Glas njegov je bil čist, v lirskih momentih pa nežen in mehak, a v heroičnih, trenotkih je zvenel mogočno in veličastno, kakor da bi donel zvon. Gca. Stolzova je krasno in izborno pela ia odlično igrala. Njen jako lepo barvani zvonki in sveži glas je poln miline, a izredno obsežen. To se jc videlo v sceni z Aido v dragem dejanja. Secitativ. ko Ameneris obvešča Aido, da so Etiopci poraženi in da je Rada ir.es pal v boju, je pela z umetniško dovršenostjo ter dosegla velik uspeh, kar je izpričevalo ob koacu akta vi harno ploskanje. Zlasti sijajno pa je pela veliki duet z Radamesom v sodnem prizoru. Dragoceni in čudovito lepi kostumi so vzbujali občno pozornost. Cj. Onrednik je kakor vselej, tudi to pot pel v glasbenem ozira dovršeno, njegov sentimentalno doneč bariton je nam zlasti prijal v dvospevu z Aido v tretjem dejanja. Gt. Betetto, ki je bil veliki duhovnik in ne kralj, kakor je tiilo v sobotni oceni pomotoma tiskano, zadostil svoji nalogi popolnoma; ijegov glas je izredno obsežen in krepak, kakršnega ima le malo basistov. — Režije ne moremo pohvaliti. V jceni v templju v drugem dejanju je nastal mučen hiatua, ki bi bil lahko usodepoino vplival na nadaljni razvoj opere. V bodoče bi bilo pač želeti, da bi bila režija skrbneja! —-Ij—. — Konstituiranje odbora za sloien^ke narodne pesmi. Vod a nauČnega ministrstva je za izdajo lovenskih narodnih pesmi, ki izidejo v zbirki narodnih pesmi cele Avstrije, izbral sledeče gospode, ki so se povabilu tudi odzvali: redni univerzitetni profesor dr. Matija Murko v Gradcu, izredni vseučiliščni profesor dr. Karel Št rekel j v Gradcu, koncertni ravna telj »Gasbene Matice" Matej H u b a d v Ljubljani, mestni župnik goriški Ivan K o k o 8 a r, kooperator v Moščenicah, Josip Krizman, vadnični učitelj Gabrijel M a j c e n v Mariboru, deželno-sodni tajnik Fran Mil čin s ki v Ljub liani, skriptor ljubljanske licealne knjižnice Luka P i n t a r, gimnazijski profesor Ivan Scheiniggv Celovcu in gimnazijska profesorja Anton Š t r i t o f in dr. Josip Tominšek, oba v Ljubljani. Deželna vlada kranjska je kot svojega zastopnika v imenovani odbor odposlala deželnega šolskega nadzornika g. Frana Levca. — Poročilo se je gdč. Lina Drelse, hčerka gosp. A*g. Drelseta, sestniaa in tovarnarja v L ubijani srosp. Viktorjem Luhno m, ur:dn.kom plinov« tovsroe. — Knjižice „Stava Pre-Šernu!" j© naročil krajni šolski svet v Klancu v Istri 20 vezanih izvodov. — To je pr?i krajni šolskr' svet v litri, ki je naroČil knjižico »Slava Prešernu!« Naj bi ?& posnero&li še dzugi! — Akademija, ljudsko iz-raievalno društvo je priredilo snoči »Mestnem domu« predavanje. Pre taval je g. inženir J*kob Turk o temi: »Pogled v skrivnosti »mije« Gospod predavatelj je pred mnogobrojnim občinstvom, ki je pazno sledilo predavanju, prav zanimivo razložil glavne stvari iz kemije in proizvajal v njih osvetljevanje razne eksperimente. Gospodu T uric. u moramo biti prav hvaležni za t) predajanje, a tudi občinstvo mu je izreklo pohvalo konci predavanja z dolgotrajnim ploskanjem. — Kranjska hranilnica je nakupila 500 izvodov Fr. Gonubačeve knjižice »Umno ktaterstro« v svrho brezpi&čr.e raidelitve med šolska vodstva in tmetijske korporacije v vinorodnih krajih. — Ivan Grohar v Berolinu. Lttcšnje umetniške razstave v Berolinu se je udeležil prvič Slovenec, in sicer naš nadarjeni slikar Ivan Gro bar. In uspeh je že, ako je Btrogi umetniški kritik Jui. Nor d en med •turno umetnikov svetovne slave sploh hotel opaziti tudi zastopnika skoraj nepoznanega naroda na jugu. Norden piše o Groharju med drugim: »Kako !& n. pr. Grohar snežni vihar v nekem malem mestu »nazidal«, belo in belo skoraj nazida), v tem ga ne &ora kmalu kdo posnemati. Sploh so njegovi zimski motivi najboljše, kar am tukaj nudi « — Zmrznil je na cesti med tf&rtinj hribom in Lazami okoli 50 et star mož, ki se ga ie b.l prejšnji nice 25, v S i f > Loko pa 10 Hrvatov in Ogrov. Nvzaj pa jo prišlo 200 delavcev — Včeraj je prišlo u Prudje 100 Hrvatov, v Bohinj jth je ps šlo 12. 60 Ogrov je prišlo iz Tirolskega. 56 L»£o/ oglarjev je prišlo iz kočevskih gozdov in so s« odpeljali domov. — Izgubljene in najdene reči« Vdova M*ri|a Rakarjeva je izgubita rjavo usaiato denarnico, v kateri je imela 42 K denarja. — Mesarski pomočnik Ivan Janeš je izgubil srebrno uro z nikelnaeto verižico, vredno 9 K. — Na južnem kolodvoru je bil ichTubijeo, oeiroma najden dežnik in 7 modrih delavskih predpasnikov. — D iuk Anton Breznikar je izgubil srebr/io uro z verižico, vredno 10 K. — Nv U dama je izgubila zlato iglo z dvt>tiu:3 rdečima kamnoma, vredno 20 K. — Izgubljen je bil tudi precej v*!ik kljuš. Pošteni najditelj naj ga odda pri policiji. — Nove na-ramnik* je nekdo našel v Kaafl >vih ulicah. Dobe sa v upr&vmštvu našega lista. — Strela je udarila v vojaški oddelek dne 16. t. m v Tri« niti pri Kotoru ter ubila dva novinca trdnjavske artiljerije; težko ranjenih je 12 vojakov in neki častniški namestnik. — Jugoslovanske vesti, bporizum Hrvatov in Srbovv Dalmaciji. V saji dalmatinskega deželnega zbora v soboto ie podal dr. Pero Cmgrija v imenu hrvatske stranke tole izjavo: Klubi hrvatska in srbske stranke stojita na stališču, da so Hrvati in Srbi en narod in da so drug capram drugemu ravnopravni. Hrvati in Srbi bodo skupno delovali v narodnih in političnih vprašanjih, zlasti pa bodo z vsemi s lami stremili in težili ze tem, da se Dalmacija pri poji Hrvatski, kar je glavni predpogoj boljšo bodočnosti obeh zemelj. Obenem se vlada poživlja, da preskrbi, da bodo vsi državni uradi rabili nasiv jezika »hrvatski t\\ srbski« in da bo ▼ javnih šo!»h dano do stojno mesto imenu hrvatskemu in srbskemu, rgodovini hrvatski in srbski ter latinici in cirilici. Končno se deželni zbor posivlja, da re šuje došle mu dopise v latinici aii oirilici to je s tistim pismom, v katerem so pisane dotične vloge. — Popolni sporazum Hrvatov in Srbov ▼ Dalmaciji je najpomembnejši dogodek v zgodovini jugoslovanstva v zadnjih letih. Naj bi se ta sloga, ki je največje važnosti za skupno slovansko stvar, nikdar ne razrušila! — Odstranjeni hrvatski napisi na progi južne železnice na Hrvatskem. V seji proračunskega odseka v hrvatskem saboru je inter-pelirai poslanec dr. T o maši o vlado, ako je res, da so na progi južne železnice na Hrvatskem o d str a n j e n i ▼ si hrvatski napisi. Podban Ghavrak je to vest potrdil in izjavi), da se je takoj brzojavno pritožil na trgovinskega ministra in ga pozval, da se naj nemudoma ta protiiakonita odredba prekliče, ako se je res izdala. — Hrvatsko dijaštvo proti zatvontvi vseučilišča v Zagrebu. Hrvatsko dijaštvo brez raz like strank je imelo v petek shod, na katerem je v prisotuosti vseuii-liškega profesorja dr. Vrbaoića sprejelo resolucijo, v kateri se zahteva, da ee iimprejc zopet otvori vseučilišče Shod je izvolil štiri zaupnike, ki iiroče resolucijo rektorju in aka-demilnemu senatu. — Srbski časnikar ubit. V »Hrvatskem Pravu« čitamo, da je bil srbski časnikar, Peter Todorov Ć Petrin, ki je bil v Belgradu baje pregnan, ubit v Vranjo Mogoče da je ta vest resnična in ie bi tudi bila, vendar ie s tem nima nikdo pravice, da bi tega dejanja krivil kogarkoli, dokler asu zločin ni dokazan. »Ur vatsko Pravo« pa brez najmanjšega povoda sumniči srbsko vlade, d a | e ona dala ubiti Todorovića. Tako sumniienje je tako podle, da nimamo zanj primernega izrasa. Nadejamo se, da bo srbska vlada storila primerne korake, da se s«var temeljito pojasni — Srbski časnikarji in kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Belgradu. Srbski iazni-karji so s osirom nato, da jih »Srbsko knjiievniiko društvo ni povabilo na jugoslovanski knjiievniški in časnikarski kongres sklenilo v svoji seji dne 16. t. m. tole resolucijo: 1. Čudimo se in obžslujemo, da so prireditelji izključili s kongresa vse srh 8ke Časnikarje; 2. obžslujemo to tembolj, ker lahko ta dogodek škoduje ideji jugoslovanske zajednice, ki se ne da niti misliti brez požrtvovalnega sodelovanja srbskega časopisja; 3 visoko oeuefi sveto idejo jugoslovanskega Dratstva, ki dovede v našo sredo ju/oslovenske goste pozdravljamo te gsite najpresrfioeje in obžalujemo obenem, da bo nam prireditelji kongresa odvzeli možnost, da bi tudi mi sodelovali na shodu in 4. obsojamo to veliko po greško iu uaurpacijo naših pravio ter izjavljamo, da se bodemo potrudili, da se v bodoče ne bodo ved ponavljah t*k* škodljivi dogodki. — Slovenci v Ameriki« V rudniku je ponesrečil v C*rDon Htllu Slovenec Josip M a j h e n o, doma nekje od štajerske meje. — V Hib-bingu je ubilo v rudniku Luko Kiuna, doma is Nemške vasi pri Rtboici. — V Diamondvilleju je padla 10 ton tetka skala na Jakoba Ma-r i d č i č a , doma iz Zzgorja na Notranjskem. Preden so mogli skalo odvaliti, je bil ie mrtev. * Najnovejše novice. — Pasivna resistenoa na železnicah je š «ie sedaj definitivno končana, ker so zastopniki privatnih železnic sprejeli koncesije, kakršne je dovolila državna železnioa svojim članom. — Nesreča na morju. V kriškem pristanu je zadela križarka »Undine« tako siloo v neki torpedni čoln, da ee je čoln takoj potopil. Utonilo je 32 vojakov z 1 častnikom. — Velika dedščina. Na Dunaju je umrla brez oporoke vdnva tovarnarja Waidmanna. Njeno, 2*/a milije na vredno premoženje dobi njena sestra, gostilmčarka Borger ob Osojskem j»seru. — . Zadnji stenograf 8 frankfurtskog *3 parlamenta, dvurni BV*tnik prrfesnr dr. Zčibig je umri v Dražd&mb 86 let sUr. — Grofica M o n t i g n o s o se je umirita s svojimi starši ter jih je prišla obiskat v Lindao. * Pissteljica — vohunka? V Badoo Badenu so prijeli lepo m Hjr v rusko pisateljico Zinajdo Smoljaninovo, ker je s svojo obsežno korespondencijo zbudila sum, da snuje izdajo domovine. Prišla je iz Petrograda z mnogimi priporočili v Berclin in L psko, kjer je vsled teh pripomoči! dobila vstop v najodliČnejŠ* hiše. Obravnava bo v Lioskem, ki najbrže dokaže, da vidijo Nemci za vsakim drevesom strah. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Janez Papov, Čevljar v Tržiču, se je hudi)val na tamošnjega občinskega redarja, ker mu je njegovega tovariša Antona AnžiČa zaradi razgrajanja are-toval, ga je zgrabil z eno roko za vrat, z drugo roko za rokav, končno mu je pa še zadal zaušnico, da mu je kapa odletela. Obscjen je bil na 1 mesec zapora. Ana Tomšeiz Šmartna pri Litiji, dekla v Ljubljani, je izmaknila svoji gospodinji Frančiški Kušar dva jopiča in par čevljev, v skupni vrednosti 13 K. Obdolženka, ki je bila že šestkrat zaradi prestopka tatvine kaznovana, je bila obsojena na 5 mesecev težke ječe. Telefonska ia brinja*m poročila. Dunaj 20. novembra. Z ozi-rom na dogodke na Ruskem so priredili včeraj dunajski Židje shod, na katerem se je sprejela resolucija, ki obsoja izgrede, naperjene proti Židom na Ruskem, in izraža simpatije žrtvam teh izgredov. Poziv, da bi se priredila demonstracija pred ruskim poslaništvom, ni našel odmeva. Rusko poslaništvo je bilo od policije zastraženo. Dunaj 20. novembra. Za dvornega svetnika pri upravnem sodišču je imenovan grof C o ude n-hove, brat češkega namestnika. Dunaj 20 novembra Včeraj se je pričel tu katoliški shod. Napadalo se je svobodno šolo, obsojalo gibanje „proč od Rima" in sprejela resolucija v prid ustanovitvi katoliškega vseučilišča v SolnograduPo končanem dnevnem redu so udeleženci odšli pred mestno hišo, kjer so prirejali ovacije županu drju. Luegerju Dunaj 20 novembra Odbor četvorice nemških strank ima sejo 27. t. m dopoldne, popoldne pa celotni odbor. Tudi nemška ljudska stranka ima istega dne svojo sejo. Cunaj 20 novembra. Včeraj je bil dan velikih shodov. Socijalni demokratje so priredili 24 shodov; na vseh teh shodih je bila na dnevnem redu razprava o splošni in enaki volilni pravici. Povsodi so se z navdušenjem sprejele tozadevne resolucije. Inomost 20 novembra. Ker bi po voliloi reformi, o kateri se sedaj razpravlja v dež. zboru, kmetski poslanci majorizirali zastopnike mest, so svobodomiselni poslanci sklenili, da pricno ob-strukcijo. Pripravljenih imajo že 100 nujnih predlogov. Veleposestniki so vsled tega izstop;Ii iz svobodomiselnega kluba Belgrad 20 novembra. Včeraj popoldne se je tu otvoril kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Slovenec Plut je izjavil, da Slovenci niso došli na koogre3 edino zbog tegi, ker so bili prekasno o času kongresa obveščeni. A d a m o v i 6, urednik „Pravde" v Balgradu, je v imenu srbskih časnikarjev protestiral preti temu, da so prireditelji kongresa ignorirali srbske časnikarje in jih na shod niti niso pozvali. Tajnik n Srbskega kojižev-ničkega društva", dr. S k orlić, je opravičeval postopanje pripravljalnega odbora. Njegov odgovor je izzval veliko ogorčenje med srbskimi časnikarji, ki so s klici: BŽiveli naši mili gostje, a dole z našo koterijo" zapustili dvorano Belgrad 20 novembra. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni za Slovence nominalno dr. Zbašnik, Hrvat Gjalski, Srb Glić in Bolgar Georgiev. Urednik Bobčev čital arheološko razpravo. — Včeraj zvečer je bil komers. Danes 'dopoldne čital Wilder Dežmanov referat o hrv. književnih razmerah in Srb Po-pović o srbski literaturi. Razprave se še nadaljujejo. Prihodnji kon gres bo v Ljubljani Petrograd 20. novembra. V neki cerkvi na ruskem Poljskem so včeraj peli poljsko narodno himno. Policija je vdrla v cerkev in aretirala 400 oseb. Kasneje se je vnel med množico in vojaštvom boj, v katerem so bile ubite tri osebe. Petrograd 20. novembra. Iz poljskih mest javljajo, da je že povsodi stavka končana. Petrograd 20 novembra. Grof Vitte je sprejel deputacijo časnikarjev, ki je intervenirala v zadevi svobodnega tiska Vitta je rekel, da je načrt tiskovnega zakona že gotov, a da ni ugajal, vsled česar se je vrnil predsedniku tiskovnega odseka K o b e k u, da se še prenaredi. Berolin 20. novembra. Iz Petrograda poročajo, da stavka povsodi pojema. Grof Vitte upa, de v kratkem zavlada po vsi Rusiji mir in red. Vitte je še vedno v veliki milosti pri carju, s katerim se vsak dan posvetuje. A .it" !71# Borna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni karal din. bona 19. novembra 1906. ■ale**«al paptrfl. 4*/. majeva renta ..... »•/, ■rebrna renta..... 4"/f »T8tr. kronska ronta . . 4Vt . «l»ta ... i911 ogrska kronika a • . . «•/. n «»*ta n . . . 4% posojilo deželo Kranlske . 41/!0/« PoeojUe mesta Spile* . #4% . . Zadar 41/,0 e boa.-here. čel. »os. 1908 «•/» 5tSk», dei. banka k. e. . Vk s • B • 4Vs9/t Mt- p1«™* s*1- d- h'p b •Vt% kom- ka o. s. 10*/. pr....... 41 / t fant. niima IonersU hr. •"/■'/i t» r »grške cen. dok. br.....• . i1/«*/. *- P»- kip. ban. . •V/t obL egr. lokalnih is lesnie o. dr..... 4Vt°/a ooL ČoSko in (L banko . 4°/, prior. Trst-Poreč lok. Čel. 4*/e prior. aoL tel..... |»/c a Jnš.iel.knp. V»V, • •ViVi *T,t* po** ** *• • aroeke-Bročke od L 1860'- , . . . . . » »1864..... , tisske . . . • . a sem. kred. I. amlifje . . , , n. . . „ ogr. hip. banke . . • . srbske a trs. JQ0? - . „ tvrtke...... Sasilika srečne.... Kreditne * . . . « InomoSko ■ .... Krakovske 9 • . . • LJsbtjsnsk* , , , . . A vit. rad. kriia B . . . • Ogr. „ » e • • • BadelfoTo , . . . . BsiobnrSko s . . . . Dnnajsks kos*. m . . . . itesna««. Jains lelezaiee..... Dfiavne ieleantee . . • . Avstr.-ogrske bančae delnlee . Avstr. kreditne banko . • . Opeke „ , . . . ZHnostenskt 9 . . . Premogokop v Mosta (Brni) . aiphiske montan . . • . . Praške šel. in dr. dr. ... . Bhzt»-Mur&oyi ,..... Trbov$sko prem. dražba . . Avttr. eroine tovr. dmibe . . Oe&c sladkorne drnšbe . . . Densr ' 9970 99 tO 99-70 li7'95 9605 113-46 99*60 100-60 100---1C040 99*76 99-76 10040 10805 100-60 100-— 10O— 9fc 60 100-26 99*90 9 9* NO 81436 lf 0*70 190 45 898 60 159 76 296 — X96 — 868-— 101 — 14676 84-90 472 — 79 — 91 — 64 — 63*— 33 25 «0--72-— • 29 — 99-90 98- 70 99- 90 1181b 95*85 113-65 101'— 101-60 10C-— 101 40 100 — 99 86 101 40 107-0 101*50 10010 100- 30 U0 50 101- 2 5> 100'— 3«6 35 10170 192 45 300 20 161*76 802 50 803 — 16>— 109 — 147 76 2690 481 60 84 — 98 — 70— 64 80 36 25 64 — 78 — 640 — 11960J 12050 66850 6-950 (1637 — 670 25 779 — 847-— 674 — 629 — 8608 — 638 75 282*- - 683 — 167 — 1647 — 671-25 780 — 248-— 67760 630-- *2618 — 629 75 284'— 687 — 169-50 11 67 19-17 2355 1406 117-67 »6 90 254-60 i*— Vala t«. 0, kr eekln.......| i«-49 80 franki........ 19* 5 80 marke........ 23 47 Severtigna ....... 23*98 Marke.........117-47 Laiki baukove!...... 96-70 BabQI......J . . 264 Dolarji.........1 4*84 Žitne cene v Budimpeiti. Dne 20. novembra 1906. TersMin. Pieniea aa april 1806 ... 100 R2 „ april . . . . „ 100 Korana . maj 1908 ... 100 Oves , april ..... 100; w E Tok ti v. Nespremenjeno. Heteorologično poročilo. TUttna nad morjem 806-S. Sradnjl cračnJ tli* 786*0 mm , 1718 . 1* 26 „ 13*86 . 1444 Novemb. | Čas opazovanja Stanje barometra v mm te S." Vetrovi Robo 18. B. zv. 742 9 10 si. j vzhod oblačno 19. m 7. z). a. pop. 739 6 736 2 10 17 si. svzh. brezvetr. oblačno dež m 9. av. 732 7 20 si. j zahod del. jasno 20. n 7. Bj, 8. pop. 732 9 7346 121 130 sr. jzah. er. jzah. del. jasno pol. oblač. male: 3 0° in nedelje: 1*6°, norm. 2 8°. Mo krina 24 urah: 0 0 mm in 113 mm. Ji oznanilo. Podpisani vljudno naznanjam, da sem svojo gostilno „na Pošti" jre oddal v najem. 3713—2 Vik- pl- KOurzbach Gradec pri JLitijL Nova (1 zofa, 2 fotelja in 4 stoli), svilena v modernem slogo, je za polovico cene naprodaj. ~^ME Ljubljana, Prešernove ulice št. 52 II. nadstropje. 3678-3 vde« dUa tom„ »S™™81' trP'*, na tisk. m g^aS^ggstSsraa Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podi-Hztaioa w CELOVCU. aleapsaj« Ana ps-esolssjss vse vrsta rent, nastavnih pisem, prijoritet, ko-manalnih obligacij, arefik, delnic, valut, novcev in devia. Promete Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000* iattrebane vrednostne papirje in Za^ejr^na.3« sreiic« proti vnovdraje sapale kupone. lsruLxasra± lsssjna.isl. Vinkulujs in deviakuluj* vojstske ^enitnlnsks kavči)«. Bokosapt in Isisissoo nsoarl«. mWM ffJT Boris« naročila. PoeJtMizniea v SPLJETU. D«»s*aftrrao) v I ost* s|»rej«*«»«» v tekočem raćona ah na vlozne knjižice prosi ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od ćne v'oge do dne vzdiga. 8—134 Promet s čeki In nakaznfoami. Doktor luris v sodni praksi želi vstopiti kot konci pijent pri kakem odvetnika ali notarja. Dopisi pod „Stajercu na uprav. „Slov. Narodau. 37?B-1 Viktor JLuhn Lini JLuhn rojena Drelse 3722 —^sa- poročeno. c*»; Ljubljana, dne 19. novembra 1905. C. kr. finančna proknratnra za Kranjsko je kot zakonita zastopnica c. kr. državnega zaklada založila pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sodno shrambo štiri depozite, glede katerih se vzllo obširnim poizvedbam ni moglo dognati upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov. Ti depoziti so pa sledeči: 1. ) Dne 28. oktobra 1828 pod zaznambo „Karei baron Zois, vacflj državnega gospostva Bled" sprejeti depozit v zneskn 168 K*, 2. ) Dne 11. julija 1838 pod zaznambo „Ivan Rupe, Mihael Bischal, Jurij Sterbenz, zakupniki užitnlne glavne občine Poljane" sprejeti depozit v zneskn 350 K 52 v; 3. ) Dne 28. marca 1839 pod zaznambo: „Depozit od Terezije Sor-man vplačane kupnine za zdraieno erarično poslopje v Bistrici pri Podbrezju" sprejeti znesek 1484 E 80 v; 4. ) Dne 12. marca 1842 pod zaznambo Depozit kupnine za prodano mitniško poslopje v Bistrici pri Podpečl" sprejeti znesek 382 K 37 v. O. kr. okrajno sodišče v Ljubljani je po sprejema teh depozitov v sodno hrambo imenovalo mene podpisanca skrbnikom vseh zgoraj navedenih oseb neznanega bivališča z nalogom, da naj poizvedujem za bivališčem teh oseb, oziroma njih pravnih naslednikov. Ustrezaje nadaljnemn sodnemn naloga z dne 2. novembra 1905 opravilna Štev. Nc I 155/5/3 poživljam tem potom vse one, ki bi mogli sporočiti kake podatke o zgoraj navedenih osebah neznanega bivališča ali njih pravnih naslednikih, da to store ali naravnost na naslov podpisanega skrbnika dr. Alojzija Kofcalja, odvetnika v Ljubljani ali pa na naslov c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani ko skrbstvene oblasti. V Ljubljani, dne 10. novembra 1905. Dr. Alojzij Kokelj 1. r. 3726 Zimske klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse drnge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje v prvi modni trgovini za gospode334713 Engelbert Skušek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. V 3721—1 CevljarsH piči izurjen v izvrševanju moškega in ženskega obuvala, se takoj sprejme. JOŽEF ČERHE, Spod. Siiha 78. BUničarka za trgovino z mešanim blagom, ki je kot taka ali kot prodajalka že službovala, se takojjsprejme. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3734—1 Trezen in zanesljiv mašinist izučen ključavničar, sprejme se takoj na parni žagi na deželi. 3716—9 Ponudbe na upravništvo „Slov. N." Akviziziterji se sprejmo za jako dobro uvedeoo za varovalnico za Življenje pod zelo ugod nimi pogoji. 3714-j Predstaviti se je od 9.—11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15, v pisarni na levo. Smerik tfupljen JY(ici Jfupljen roj. Žischer <-*~^sz£ poročena. 5 Jesenice Ljubljana 19. novembra 1905. Brez vsacega posebnega obvestila. 3723 Št. 36382 3707 -3 V smisla § 62 občinskega reda ta deielno stolno mesto Ljubljano se daje javno na manje, da je sklenil občinski svet v svoji javni seji dne 19 oktobra 1905 sledefte: Sklep občinskega sveta s dne 21. septembra 1897 št 33961 glede plačila letna priznavalne najemaeine od javnega eveta, ki se rabi pred hišami za portale in isloibe, oziroma naogledue predalnike, se v tcčki § 2 popoinujs v toliko, da je hišnim posestnikom tndi od kletnih oken, oiiroma odprtin kletnih prostorov, ki segajo preko stavbne črte v hodnik na javnem cestnem svetu pred hišami, plačati letno na-jentftčino I krono za vsako okno. Zoper ta sklep je dopuščen v smislu § 85 občinskega reda v 14 dnevnem sapađnem roku priziv na kranjski deželni odbor. Mestni magistrat v Ljubljani. dne 7. novembra 1905. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. ieleznics v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra J 806. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. mi M m peiio« osohsi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glddnitz, Fraaaensfeste, Inom ost, MonakoTO, Ljubno, ćet Selsthal v Anssee, Solnograd, ces Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ns Sjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndorf, Fransensfeste, I^jnbno, Dunaj, ces Selstba! v Solnegrad, Inomost, cea Klein-Reifling v Stejer, i Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Frsncovt vare, Prago, L.pako, Ces Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne o sobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glddnitz, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curich, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. ari 68 m popoldne osobni vlak v Trbii, Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno^ dca Klein Reifling v Steyr Line, Budej^-rice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Praga, (v Prago ±-rektni vos I. in II. razr.), Lipsko, na Dona] ces Amstetten. — Ob 10. on ponoči osobni vlak v Trbiž, Beliak, Fransensfeste, inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. ii D razreda). — PROGA V NOVO MESTO m KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 n zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnl. kci. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakoro (Monakovo-Trst direkč. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd. Lino, Stevr, l&i Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glddnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in 11. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzes, Budejevice, Line, Stevr, Pariz. Ženeva, Carin, firegene, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad* Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne oseboil vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Inomoata, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Maraua Malega G16 dni ca, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klsin-Reifiing iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Prag j, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u. Kočevja, ob s. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol 7 KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 8. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ^onoč* iomo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — PRIHOD y LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob d. uri 48 ss zjutraj, ob 10, uri 59 m dopoldne, ob 8. ari 10 m zvečer Ob 8. ari 66 m ponoči sam ob nedeljah praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas -e za 2 min. pred Krajevnim časom v Ljnoli < j. 8078 3595—7 Anton Sare v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 8. e e e Specialist za opreme nevest. Veliko znižanje cen! Ker bom zmanjšal svojo veliko z.aloi^o. bom nastopne predmete popolnoma razprodal: Suknena In sullnoto Krila, usB tkanine, bluze, tnoderce, posamezne namizne prte In serolete, brisače in platno o kosih, dalje damske srajce, hlače In korzete, tudi posamezne modele domskega perila. fCakap se prav izplača! prosim posložite se prilike Izdajatelj in odgovorni vodnik: Dr. Taviar. Laotaaaa k) Mak .Naroda« nakan.«3. 5762