■ STANOVANJA, STANOVANJA... NOVE NOVICE IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA cena 20 SLT št. 15 december 1991 poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica ii A/ d O r £ s o C M ■ Vaš intervju: VESNA, LEON IN JERNEJ5 IZ KOČEVSKEGA ROGA ■ OPREMA: SINDIKALNA 1 — DEMOKRACIJA ALI TIRANIJA? Trgovsko podjetje d.o.o. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 UGODNE CENE - UGODEN NAKUP dFti h bunde za otroke in odrasle » otroške žametne hlače a JjjPU^rke vseh velikosti a bluze iz viskoze a žeiiskejopice a pestra izbira jeansa RUSS d.o.o. Grič 111/3,61310 Ribnica TRGOVINA Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM Tel: 061 / 860 - 652 Fax: 061/860 - 652 PRODAJNI PROGRAM: - INSTALACIJSKI MATERIAL : voda, elektrika, odtoki, sanitarna keramika (uvoz) - STORITVE: - projektiranje, strokovno svetovanje, montaža vseh instalacij - servis oljnih gorilcev DOSTAVA NA DOM ! NAROČENO DOSTAVIMO V 3 DNEH ! V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Seškova 13 Tel.: (061) 852 - 192 avtorskimi pravicami, & kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu, n presnemavanje kaset, a izposoja video playerjev, H popusti za člane. POZOR! Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h Tone ŠPILETIČ YU-C1330 KOČEVJE.leskova 13 tel: 061/052 102 OPOZORITE NASE ! Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... POIŠČITE NAS ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! UVODNIK Napočil je čas praznikov.Običajno je bil december eno samo praznično pričakovanje.Buij ko se je prevešal r drugo polovico,bolj smo sidajtdi duška z nepotrebnimi prijatelje,sorodnike... ........ Kako bomo praznovali letos:Bomo lahko pozabili na vse ikrbijui nezavidljivo debelina denarnic.na naftni embargo,ki M8& sn „c laka daleč nazaj eden glavnih praznikov pri nas,kar smo zaznali predvsem po dva dni dolgem hrezddju.LeloSnje Praznovanje ,rSa dne se je,razen v Sloveniji In na S Hrvaškem, vseeno odvijalo,kar kaže na prav posebno izboren vrni humor vodilnih... Miklavž bo pridne otroke nagradil, poredne pa zastrašil s spremstvom svojih peklenščkov. Prav Skoda, da v svetu odraslih dobrega in zla ni mogoče tako preprosto razločiti I VAŠA UREDNICA NASLOVNA STRAN Jernej, edini otrok v Starem bregu globoko v Kočevskem Robu, s svojim ljubljencem psom dobermanom, potomcem svetovnega prvaka. VSEBINA ■ UČNE URE SINDIKALNE DEMOKRACIJE ■ POSLOVNA STRAN ■ DOLGA POT V ZADOLJE ■ NOVE NOVIČKE, ČRNA KRONIKA ■ VAŠ INTERVJU: Brelih-Zemljičevi iz Starega Brega ■ ONIČEVAHIŠA ■ P RE D STAV 1 JAM O VAM: Šolarček, Mesarija Ambrožič ■ DOBRO JE VEDETI: Stanovanja, stanovanja... ■ ŠOUSKA STRAN ■ OGLASI, ŠPORT NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 480 SLT, polletna 240 SLT. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704. uredništvo Kolodvorska ul. 1 KUPON ZA BREZPLAČNI 61310 Ribnica MALI OGLAS DO 20 BESED Tekst oglasa: ŠTEV. OBJAV lx 2x ŠIFRA ZA PONUDBO_____________ PODPIS TELEFON DATUM:______ IME IN PRIIMEK NASLOV NOVE _. NOVICE NOVE NOVICE AKTUALNO 1 Neodvisnost UČNE URE SINDIKALNE DEMOKRACIJE Pol leta po osvojitvi parlamenta je delavska demokracija prodrla tudi v naš, pred demokracijo še posebej ustrahovan konec Slovenije. Če je bilo politično demokracijo še mogoče brez večjih pretresov podrediti interesom dosedanjih centrov moči, je načenjanje gospodarske osnove te moči vsaj po odporih sodeč precej usodnejše. Tako smo bili konec novembra v paradnem konju kočevskega gospodarstva, Opremi, priča krčevitemu odporu poslovodnih struktur proti ustanavljanju sindikata Neodvisnost, ki pa je pritiske preživel in shodil. ’Virus’ sindikalnega pluralizma seje na našem koncu, kot kaže, že dodobra prijel, saj saj so predstavniki zametkov sindikata v ribniških in kočevskih podjetjih že ustanovili regijski odbor, v kratkem pa naj bi poleg Lika in Opreme svoje odbore Neodvisnosti dobili še kočevska osnovna šola, sodražiški Donit... Neuspešen poskus zatrtja sindikata v kali Že v prejšijji .številki NOVIH NOVIC smo napovedali r^aplet, ki je nastal z vročitvijo oolocj^ o čakanju na delo doma g. Vesiii žrelih, kije ravno v tem času ustanavljala odbor sindikata Neodvisnost v Opremi. Svet podjetja je ocenil,da je Brelihova na delovnem mestu ’visokostrokovni delavec’ opravljala razne zadolžitve podjetju, naj imenuje drugega sindikalnega zaupnika, saj bi bilo imenovanje Brelihove za zaupnika možno označiti kot poskus vztrajanja na tem, da se onemogoča izvajanje njegovih, z zakoni in akti podjetja določenih pooblastil. Kakorkoli že, Brelihovi kljub odločbi fizično ni bil preprečen vstop v podjeteje in na ustanovnem sestanku sindikata je bila ob navzočnosti predsednika Franceta Tomšiča soglasno izvoljena za zaupnika oz. predsednico sidikalnega odbora v podjetju. Tomšič je bil v Opremi sprejet precej negostoljubno, saj mu predsednik Zajc ni dovolil ogleda podjetja. Predsednik KNSS Neodvisnost je razmere na Opremi označil za absurdne, saj le težko dojame, da se pol leta po sprejetju sindikalne zakonodaje v parlamentu, ki omogoča imenovanje sindikalnih zaupnikov iz sindikalne centrale, ne glede na število članov sindikata v podjetju, s takim odporom spremlja ustanavljanje sindikata. Republiško predsedstvo Neodvisnosti je na predsednika Opreme za vsak slučaj nezadovoljivo in da se pri njej opaža konstanten padec kakovosti dela, kar v nadaljevanju predstavlja motilni moment v samem poslovanju podjetja. V direktorjevi odločbi je zapisano, da" te delavke nihče od direktorjev programov in služb ne bi hotel vključiti v delovni proces, saj je delavka znana kot oseba, ki ustvarja konfliktne situacije". V odločbi je tudi zapisano, da ne bo upoštevano imenovanje Brelihove za sindikalno zaupnico , saj naj bi zaupniki lahko uživali delovno pravno imuniteto le, če imajo v podjetju tudi članstvo. Direktor je v odločbi tudi ugotavljal, da bi kot začasni presežek morala biti obveščena o tem, da bo čakala doma vsaj tri dni pred odločitvijo, vendar pa naj bi bilo to v primeru Brelihove,ki naj bi dejansko ostala popolnoma brez dela, nesmiselno. Zato nima vstopa v podejetje od dneva odreditve, le ustanovnega sestanka sindikata Neovisnosti naj bi se lahko udeležila. Predsednik podjetja je v posebnem dopisu predlagal tudi ustanovnemu zboru sindikata Neodvisnosti v NOVE NOVICE AKTUALNO naslovilo tudi dopis, da bo proti njemu uvedlo potrebne ukrepe v zvezi z zlorabo njegovega položaja, v kolikor nezakonita odločitev o uvrstitvi sindikalne zaupnice med presežne delavce in prepoved prihajanja na delovno mesto ne bo odpravljena. Novi sindikat podjetja Oprema se vsem pripetijam navkljub iz dneva v dan povečuje in začenja opravljati svojo normalno sindikalno dejavnost: od evidentiranja primerov kršitve pravic delojemalcev do kršitev iz varstva pri delu in priprave kolektivne pogodbe. Neodvisnost-KNSS v kočevsko-ribniški regiji 22.novembra so se po ustanovitvi Neodvisnosti v Opremi predstavniki tega sindikata, Franc Tomšič, prof.Orlova in Tone Frantar sešli v poslopju kočevske občine s številnimi predstavniki podjetij iz Kočevja in Ribnice, ki so se želeli seznaniti z dejavnostjo in organiziranastjo tega sindikata iz prve roke. Predsednik Tomšič jih je seznanil, da je sindikalna demokracija dvojček politične demokracije in daje razmerje članstva v Neodvisnosti proti Svobodnim sindikatom 130 : 400 tisoč. Pri zakonu o lastninjenju naj bi se pokazalo, kateri sindikat je na pravi strani. Neodvisnost je prvi sindikat v Sloveniji, ki ga je priznala evropska sindikalna konfederacija, konkurenčnemu Svodnemu sindikatu pa je zameril, da je kljub doseženemu soglasju k zakonu o lastninjenju organiziral pred sprejetjem v skupščini demonstracije pred njo. Na posledice nesprejetja lastninske zakonodaje je opozoril eden od ustanoviteljev Neodvisnosti, Tone Frantar, saj naj bi se po njegovem po podjetjih tudi na tem koncu na veliko prisvajalo in kradlo. Sam je pred časom zavrnil ponudbo za direktoja SDK v Kočevju, saj je po njegovem v Kočevju dovolj sposobnih domačinov in jih ne bi smeli uvažati iz Ljubljane in čez Kočevski Rog. Gostje so prisotne opozarjali, da je lojalnost sindikata interesom podjetja potrebna, vendar ne za vsako ceno. Če se grobo kršijo njihove pravice, jih ima sindikat pravico in dolžnost ščititi z vsemi sredstvi. Koje sekretarka razložila postopek za pridobitev statusa sindikalnega zaupnika v podjetju, sta pokazala interes za tovrstno imuniteto dva člana Neodvisnosti iz ribniškega Rika in sodražiškega Donita, v večini ostalih podjetij pa si bodo svoje zastopnike izbrali v kratkem. Ustanovljenje bil tudi regijski odbor Neovisnosti-KNSS, ki naj bi širil idejo delavske demokracije v našem koncu. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Franc Mihič iz Opreme, podpredsenika pa sta postala Vinko Bartol iz Itasa ter Vinko Zajc iz Donita. Sindikalni pluralizem se v precej težkih ramerah torej rojeva tudi pri nas. Po začetnih izkušnjah in času, v katerem smo, bi si seveda želeli več kooperativnosti, da se v medsebojnih bojih ne izniči še tisto malo volje in optimizma, ki nas drži pokonci. Morda ne bi bilo odveč prispevka o učnih urah sindikata zaključiti z opozorilom iz zgodovine, ki gaje za današnje potrebe aktualiziral prav na nekdaj zgodovinski dan, 29. november, predsednik regijskega odbora sindikata Neovisnost-KNSS, Franc Mihič: I MALI ! OGLASI * Mlada zakonca brez | otrok iščeta stanovanje ali | prostore v stanovanjski hiši v | Kočevju pod ugodnimi | pogoji. Tel.: 851-972 po 16. | uri. I i ISISlpS! lil Slili II c )I)I) * Za poslovne prostore ali I mirno obrt primerno I stanovanje v pritličju hiše (70 1 m2) v centru Kočevja oddam I enemu ali več najemnikom, j Tel.:853-588. * V centru Kočevja damo I v najem opremljen prostor za I trgovino v velikosti a’ 50 m2. S Tel: 851-347. Prodam univerzalni rez-kar 250x1000, hidravlično stiskalnico 5t, brusilno -polirni stroj, vse z delom (10.000 DEM). Inf. : 862-163, nedelja dopoldne. * Prodam hrastove plohe, stare 3 leta, 2. klasa, za 450-500 DEM oz. po dogovoru. Inf.: Hočevar Rafko, Prešernova 9, Kočevje ali tel.: 770-128. NOVE NOVICE POSLOVNA STRAN ,..V,.V.V.^^ MESARSTVO BRADAČ TZO 71, KOČEVJE tel. 858 - 100 (NUDIMO VAM:) - vse vrste svežega mesa _____- pestro izbiro delikates_ (POSEBNA PONUDBA ZA KONEC TEDNA ) - domača teletina - jagnetina - odojek Podjetje za projektiranje in gradnjo objektov, d.o.o. Kočevje, TZO 56, tel. (061) 851 - 385 NUDIMO VAM: • Izdelovanje projektne dokumentacije za vse vrste stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. • Gradnja stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, vse vrste vzdrževalnih del, urejanje okolic... K o ć e v j e i • Posredovanje in nadziranje obrtniških del d.o.o MI - GRADimo za vas m KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Ribnica, Šeškova 15, tel. (061) 862 -131, fax: 861 - 030 V SVOJIH POSLOVALNICAH IZBIRA, ZADRUŽNIK, DOM SODRAŽICA IN SVETI GREGOR VAM PONUJAMO: - vse vrste blaga dnevne potrošnje, - gradbeni material, - rezervne dele iz programa Zastava in IMV, - celotni asortiman reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijstva po izredno ugodnih cenah. V naših poslovalnicah boste prijazno in hitro postreženi. NOVO! K:::::::;:;:::!: 111 - hrana po naročilu, obarvane palačinke - razne vrste pijač, domača medica posebna ponudba: ili - KRVAVICE. PEC r. K» NIC 17 rü/j TI AČENKA Sprejemamo naročila za poroke, slavnostne priložnosti in prednovoletne pogostitve Za razvedrilo: biljard in balinanje. Dušan Vidervol, Blate 3, Dolenja vas, tel. 864 -177 • za avtozaščito dajem 3 letno garancijo • opravljam avtokleparska dela MESARIJA J NOSE IVAN Šalka vas 135, KOČEVJE Telefon : (061) 851 - 225 0 sveža govedina ° klobase, hrenovke in suhomesnati izdelki domačih proizvajalcev 0 od četrtka dalje sveža domača teletina POSEBNA PONUDBA: 0 vakumsko pakiranje mesa za zmrzovanje Odprto tudi v NEDELJO! Računovodske storitve,proizvodnja, trgovina d.o.o. Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tel.(061) 862-188, fax (061) 862-189 OBRTNIKI! Nudimo vam zanesljivo in strokovno vodenje poslovnih knjig. Smo konkurenčni v obračunu naših storitev. Vabimo vas na neobvezen pogovor, kjer se boste lahko celovito seznanili z našo ponudbo. NOVICE _________________________POPLAVE! Kar sem obljubil, še nisem dal DOLGA POT V ZADOLJE Zadolje, vasica v sedlu med dvema vzpetinama Velike gore, je sama seveda varna pred poplavami. Izvir Ribnice, kije nekoč gnal Rudežev mlin, je varen pod vasjo. Rudež je dal zgraditi most, da je pred vojno osem vzornih zadoljskih kmetij preživljalo 50 vaščanov. Danes je ta most oz. njegov betonski naslednik na Ugarju ob vsakem večjem deževju pod vodo, vsega trinajstim prebivalcem Zadolja pa se pot do Ribnice raztegne iz petih na več kot 15 km... Ribnica je začela poplavljati most na Ugarju po izgradnji zadrževalnika v Prigorici. Projektanti so to možnost sicer predvideli, vendar le ob desetletnih vodah. Zato je bila ob zadrževalniku zgrajena tudi gozdna cesta, naknadno pa je bila zaradi poplavljanja dovoza do vojaških objektov na Ugarju zgrajena tudi obvozna cesta mimo vile Ugar. Ta obvoznica krajanom Zadolja ob povodnjih seveda nič ne koristi, saj se cesta tik za vhodom v nekdanja skladiiča pogrezne globoko pod vodno gladino. Gozdna cesta proti Prigorici na desnem bregu zadrževalnika ostaja sicer nepoplavljena, a je ob tem, da podaljša pot do Ribnice za dobrih 10 km, še slabo vzdrževana. Dovolj razlogov torej, da so se sicer redki vaščani te, po več tednov na leto od sveta odrezane vasice, spustili v boj za 'staro pravdo’. V začetku 1988. leta je Anton Adamič v imenu vaščanov poslal na Območno vodno skupnost v Ljubljano dopis, v katerem je to ustanovo opozoril na neizvajanje projektne dokumentacije, po kateri bi morali dvigniti 600 -metrski odsek ceste. Krajani so se počutili prevarane in ogoljufane tudi s strani predstavnikov občine, ki je dovolila vodni skupnosti delati po svoje. Tedanj i ribniški IS jim je po skoraj letu dni odgovoril, da bo ostal nivo nespremenjen, če pa bo most kdaj pa kdaj poplavljen, naj vaščani uporabljajo odsek ceste čez Prigorico, ki ga bodo v zimskem času tudi plužili. Ko je voda spomladi 1989 leta za več kot mesec dni zopet zalila most, se je s NAPIS NA POPLAVLJENI CESTI NA UGARJU: Zabranjen prolaz, osim za vozila JNA. pismenim protestom vaški odbor zopet obrnil na občino, od tu pa doslej razen pripravljenosti 'novih' oblasti,da prisluhnejo problemom, ni bilo storjeno nič konkretnega. Vaščani so sedaj vsaj odkrili, da obstajajo projekti za dvig nivoja mostu in da so izjave sedanjega načelnika za gospodarstvo, da še niso izdelani, zavajanje. Za zavajanje naj bi obstajal tudi razlog: denar za dvig nivoja mostu naj bi bil že zagotovljen, material za nasutje tudi, vendar je vse skupaj šlo za druge namene. Anton Adamič ne trdi, da je bilo vse skupaj porabljeno negospodarno, prepričan pa je, da so vas Zadolje s tem okradli, pripravljen pa je imenovati tudi odgovorne. Vaščani Zadolja imajo povrhu še to smolo, da jih v skupščini zastopa poslanec iz Dan, kamor so pred kratkim dobili lepo novo cesto, ki jo poplave ne dosežejo. Tudi zato so se morda pripravljeni spoprijazniti le s polovično rešitvijo, po kateri bi nivo mosta namesto za 4 dvignili vsaj za kaka 2 m - tohko, da bo pot v Zadolje daljša morda res le ob desetletnih vodah. Pa bo nesrečna številka 13, ki označuje število vaščanov Zadolja, res morala pasti še niže, da bodo končno dobili svoj most? Ali pa bo potem morda še dodaten razlog, da ga ne bodo dobili, češ, saj za tako malo ljudi se pa ne splača držati obljube. S.H. NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE li Ribnica DOLOČENI POGOJI NAJEMA I VOJAŠKIH OBJEKTOV ( Izvršni svet R Slovenije je občinam poslal natančna | I; navodila , po katerih bo mogoče oddajati vojaške | i nepremičnine pod upraviteljstvom ministrstva za f j obrambo. | ; Po pregledu nepremičnin je jasno, da za potrebe TO v | j Ribnici ne bo zadržanih veliko objektov, zato bodo proste | ! kapacitete dane v upravljanje občinam in drugim § organizacijam, ki za to kažejo interes. Najemnine se bodo oblikovale po sodno ocenjeni tržni | vrednosti, najemniki pa naj bi bili praviloma najboljši | ponudniki, razen če se IS republike zaradi nacionalnih f potreb ne odloči drugače. Pogodbe naj bi se sklepale za eno leto, prodaja pa bo I I možna po opravljeni delitveni bilanci. Interes za najem ;§ izpraznjenih skladišč in delavnic jev Ribnici precej velik, | zato pa se manjši obrtniki in podjetja v Ribnici že bojijo, | da bodo v neenakopravnem položaju v primerjavi z večjim | ponudnikom od drugod. Nameravajo se organizirati in zahtevati zaščito domačih | interesov. «X*X*X*X***X*X«XllX***X*X*S***X***S*K*S*X*s»XftX*Sfts*x« » Kočevje ; _______________________________________________________* l KINO POTREBEN ALI NE? I * --------------------------—----------------------------v » ... » Komite za družbene dejavnosti kočevske občine je J 50 # K » poslancem podal obširno obrazložitev organizacijskih, J *: * >*• .%( finančnih in programskih problemov Kina. << S Komite je mnenja, da se je Kino odločil urediti svoj status * * J « sam pod pogoji, ki so ustrezali le njemu ter s tem postavil 5 S pristojno družbenopolitično skupnost v skrajno negativen » x « . g, J položaj. Komite tudi meni, da se uprava Kina očitno ne j » K » more spoprijazniti z dejstvom, da opravlja sicer družbeno « ^ K S koristno dejavnost, pa vendar predvsem profitno, zato bi se S * » » X S v glavnem morala naučiti preživljati sama. * * Kljub temu je za pokrivanje negativnih rezultatov našla J * «'družabnika’ v SO Kočevje, ki naj bi pokrila izgubo Kina v S S prvem polletju. IS je sicer dovolil oddajo prostorov, ki jih J J: Kino za opravljanje svoje osnovne dejavnosti ni J » Ä « # # ^ “ potrebovalo, preprečil pa je po njegovem mnenju sklepanje * « X » oderuških pogodb za vnaprejšen najem teh prostorov s tem, S » g S da je tako soglasje preklical. S s» » ... * » V slabem stanju je tudi stavba, zato komite meni, da bi J S » “ njena prepustitev upravljanja Kinu pomenila njen popoln j i» propad.Obrazložitev se končuje z ugotovitvijo, da je j « Kočevju kino potreben, kako pa ga obdržati, pa iz kritike 5 « » « Kina kot inštitucije ni mogoče razbrati. äs 5 S S S S S ž! Ä ® S S? a ¥ * S * ¥ Ä S S * S S S S S * s s s * 5: « Ä « Ä X * * * * * ® Ä ? S « * 5 si? Dolenja vas ____________POT ZAMAN_________________ V sredo, 27.novembra, se je pred zbiralnico mleka v Dolenji vasi tako kot običajno okrog 18 ure zbrala gruča večinoma starejših vaščanov, ki je nameravala v zbiralnico oddati pravkar namolženo mleko. V zbiralnici naj bi ga pred prihodom mlekarske cisterne ohladili, vendar je zbiralni posodi odpovedalo hlajenje. Hladilnk je bil v okvari že tretji dan, serviserja pa kljub intervenciji na zadrugo še niso pričakah. Mleka zaradi pretoplega vremena v zbiralnico niso smeli oddati kot pretekle dni, zato so se bili vaščani kljub glasnemu negodovanju prisilijeni s polnimi kanglami vrniti domov. Doma ohlajeno mleko so sicer z zjutraj namolženim mlekom oddah naslednji dan, ker pa je bilo slišati marsikatero pikro in grenko tudi na račun celotne pridelave, oddaje in odkupa mleka, bomo tej problematiki posvetili več prostora v eni naslednjih številk NOVIH NOVIC. NOVICE OKOLJE, ČRNA KRONIKA m m m Kočevje Od kje onesnažena pitna voda? I I I Kočevska SDZ je na postavljeno delegatsko | Ivprašanje o virih in posledicah onesnaževanja! Iokolja dobila od pristojnih inšpekcijskih služb in | |Hydrovoda dobrih deset strani obsegajoči 1 odgovor. ! ! Hydrovod je pojasnil, da hidrološke raziskave| I ugotavljajo vpliv Gotenice na izvire pitne vode v| lOsilniški dolini (Črni Potok, Belica, Ribjek, | |Mirtoviči, Srebotnik), v območju Kostela! |(Jakšiči, Kotnica, Kobilna Jama, Bilpa) in v| Iokolici Kočevja (Blate, Slovenska vas, Rožni | I Studenec). ! Te vodne vire ogroža onesnaževanje izf fneurejenih odlagališč, greznic in gnojišč v| Inaseljih,zato naj ne bi fekalnega onesnaževanja! !pripisovali samo farmam. I Čiščenje je trenutno potrebno zaradi! !mehanskega in bakteriološkega onesnaževanja,! ! kemičnega onesnaževanja pa še ni bilo zaznati, f I Ker bi pojav takega onesnaženja dokončno | ! uničil vodni vir, išče Hydrovod nove vire v manj f j naseljenih zaledjih, kjer ni industrije in cest, po | I katerih se vrši prevoz naftnih derivatov in drugih f i kemičnih snovi. UKRADENO NAŠLI V JEZERU Oktobra je bilo ukradeno motorno kolo, ki so ga pozneje našli v rudniškem jezeru, zažgano in brez uplinjača. Pri pregledu jezerskega dna je bilo opaziti več uničenih delov raznih koles in drugih kovinskih delov, zato je mogoče pričakovati, da v jezeru ukradene stvari končajo kar pogosto. SDK bankovec za 1000 SLT, ki je bil Im' m c e pri kontroli ugotovila, da s F ° PONAREJEN TISOČAK "očaka daje p 10 to tako ■ vje tale ::: Bankovec e šel o mu tla je drugačne lili 3b tc ah kor m ik h razlikah iselno jemljem . ejene K,* -4 i + y v lil podobni primeri rugih medijih. je rc me a beseda deset ni 11 pre epi ena z besedf ... ........... ..... liiniiiiiijiiii enetljivo, lili!!! S pr o denar ..m 11 isoča e je pojavil H ponareje kdo spretno prilepil vnr mi! novi barve od p llpp[l1»ililili| mogoče ot lipa es Se po oslo M": II ji sebe ‘abel ' r ■ včil v ml r avega I!!! iiil-illii liniiiiliiiij lil! !!!!!!!!!! I!!!!!!iill!: pati in tisoč. 1 kake ker so OBRTNIKA - PREVARANTA V Kočevju, pa tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji, sta se pojavila moški in ženska urejenega videza, ki sta z naročilnicami nabavljala po trgovinah od obutve do tekstila in rož. Predstavljala sta se kot obrtnika iz Domžal, pod priimkoma KOS in JAKOPIN, trgovci pa so zaman čakali na plačilo blaga. Kmalu so ugotovili, da ni registrirane nobene obrti pod tem imenom, da ulica ne obstaja in da je tudi žiro račun na naročilnici izmišljen. Več previdnosti trgovcem tudi v takih primerih ne bi škodilo. ALFA NA STREHO -dublj v nep :: : v Do/ a k bbr o mla V vozi u v, 22.no /O/il K X nahvo ni voznik V.K .....i!!!^ sgledni ovinek pri Srednjih ah je namreč pripeljal s preve /embraje med vožnjo • i z Ljubljane zapeljal s 1 na je Alfa streho in pre ■lillilliililllil proti ceste iko hitrostjo, Romeo 33 po trčenju - ena obležala -•ari le voznik. vrnj bil laže poškodo’ . v drevo na ces L II! NOVICE______________ VAŠ INTERVJUI Vesna Brelih, Leon Zemljič in Jernej Z DELOM NAD DIVJINO IN TIRANIJO Vesna in Leon sta si s tretješolcem Jernejem uredila življenje v Starem Bregu. V vasi, za katero je slišal le redkokdo, saj so njeni edini prebivalci. 10 km globoko v Kočevskem Rogu jim dela družbo 30 bikov, trop ovac, trije psi in divjad. Na loo ha zapuščenih pašnikov, travnikov in gozdov so že opazni plodovi petletnega garanja. Spoznanje, daje po dolgem obdobju poniževanj mogoče zaživeti samostojno od lastnega dela, je Vesni vlilo toliko samozavesti, da so se lahko nanjo oprli tudi številni sodelavci v kočevski Opremi. Če je ni zlomila divjina, je ne more niti tiranija... Kaj je pripeljalo dva meščana v Kočevski Rog? Vesna: Oba sva Ljubljančana. Moja prva služba je bila v Centru za sodelovanje z deželami v razvoju, od kjer sem zaradi predolgega jezika odšla kar sama. Takrat še niso metali iz služb in sem se zavestno odpovedala številnim materialnim ugodnostim, ki jih je nudila taka služba. Leon: V Brežice sva se potem preselila zaradi nove službe in obljubljenega stanovanja, ki ga nisva dobila. Dali so naju v ambulanto dijaškega doma. Pozneje sva si preuredila bivak v gozdu v zasilno hišo... Vesna:..in poleg učiteljevanja v brežiški srednji šoli sva gojila ovce. Tedaj seje rodil Jernej in iz navdušenja nad ovcami sem začela študirati še živinorejo. Spoznala sem Zagožna , v začetku osedestih let pa je postala kočevska slavna po oddajanju zemlje. Najprej so naju odgnali, češ, da nimava denarja. Poznala sem prijatelja ministra za kmetijstvo in z njegovim posredovanjem sem se najavila v Kočevju. Sprejeli so me z vsemi pozornostmi in mi hoteli naprtiti vsaj sorodstvo z ministrom, jaz ga pa še poznala nisem. Takoj smo se zmenili za 100 ha zemlje in kredite. Tukaj nama je bilo najbolj všeč. Prišla sva s traktorjem in nekaj malega orodja. Leon: Decembra nama pripeljejo 60 telet brez vseh papirjev oz. dokumentov in sena v hlev, ki je bil še skoraj brez strehe. Lotila sva se dela in hlev za silo usposobila. Vesna: S kooperacijo sva imela neprestano probleme. Razpolagali so z nepovratnimi krediti, ki so jih na naš račun dobili iz republike.Še danes ne veva, do koliko denarja sva bila upravičena in koliko sva ga dejansko dobila, kolikšne marže so si zaračunavali. Vse je potekalo preko nekakšnih kartic brez dokumentov. Leon: Če si kaj postokal, so rekli, da mora biti kmet lepo v hlevu in na pašniku in da po pisarnah nima kaj iskati. Komandirali so me tudi, kje moram postaviti kakšno ograjo in se obnašali kot lastniki. Kako pa je urejeno lastništvo? Vesna: Hišo in parcelo sva letos odkupila, zemljo pa imava v najemu za trideset let, pogodba pa se obnavlja. Pri oblikovanju pogodbe nisva sodelovala in sva jo podpisala po načelu: podpiši ali pojdi. Od 100 ha je 20 ha travnikov, 30 ha gozda,lo ha sadovnjakov, ostalo so pašniki. Glede na to, da kot hribovska kmetija gojimo več kot dve glavi živine na ha travnikov, nama ne more nihče očitati, da sva slaba kmetovalca. Še v dolini jih vpoprečju gojijo manj. Ob tem, sva prva leta kosila ne s koso, ampak z motorko. Kljub temu, da imava dolgoročno pogodbo, so v program revitalizacije vključili na nama dosdeljeni zemlji novo farmo pitancev. Zupanu sem povedala, da ni prav, da niso vprašali za mnenje kmetov. Ti programi so le krinka, da pridobivajo NOVE NOVICE VAŠ INTERVJU .•.•.•.•.•.•.•.•.•.v.v.v.v.v.w.,.w.v.v.v.v.v.v.v.,.v.v.,.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.,.v.v.*.v.v Sii X'X*X*‘,',X,X,X,X*X*X,X,Xv‘*X,X'X'Xv •:w-x-x^x*xoX'X»x»X'X-x-X'X'X-X'X':-:-:-:-:<-:<%-:<-:\-:-x-x^x-x<-x^>X'X-x-x-x^xwX'X'X*x^X'X''X*x-Xv:'X-X' denar iz republike.Na tak način so si nakazali tudi republiška sredstva za odkup hleva in hiše, čeprav jih niso prepisali na naju. Posredovala je inšpekcija in prišlo je celo do poneverjanja kartic... Leon: Isto je bilo s telefonom. Odobrena so bila sredstva za napeljavo telefona. V Kočevskih novicah je celo že pisalo, da je telefon že napeljan, telefona pa od nikjer. Denar so preusmerili,češ da nismo pravočasno napravili lukenj. Sam sem izvrtal v treh tednih 9o lukenj za drogove,naredili posek, luknje pa še vedno zevajo prazne. Ste se zaradi takih stvari kam pritožili? Vesna: Zaračunavanje višjih marž, kot so v pogodbi, sem omenila tožilcu, kije rekel, da tako neurejenih zadev še ni videl. Sama nisem nameravala o tem govoriti, če ne bi prišlo do podobnih zadev v Opremi. Ne rečem, da od družbe nisva ničesar dobila. Zamerim pa, da je na račun najinega garanja dobro živelo najmanj dvajset ljudi, ki so medtem imeli čas razmišljati samo o tem, kako bi naju okrog prenesli. Nismo reveži, ampak ne moreva obnoviti niti hiše. Z najinim trudom se okorišča tudi najmanj 200 košut, na naš račun je izpuhtel tudi denar za nasutje ceste... Leon: Isti ljudje, ki so dopustili, da so se zarastle tolikšne površine, sedaj delajo programe revitalizacije in se kitijo z njimi, hkrati pa obračajo še sredstva. Enostavno jim ni mogoče priti do živega. Kočevje so kar razdelili, ne da bi upoštevali naše želje in izkušnje. Kako to, da ste se kljub obilici dela in težav odločili za zaposlitev v Opremi? Vesna:Ugotovila sem, da so nas namenoma izolirali od informacij. Med ljudmi se laže kaj koristnega izve, sama pa imam tudi toliko šol, da bi bilo škoda znanje zadrževati doma. Ni me starah poprijeti za katerokoli delo in rada vidim, da so vidni tudi rezultati. Direktor Zajc vas je postavil na cesto prav zaradi tega, ker baje ni vidnih rezul-tatov vašega dela...____________________ Največja napaka našega direktorja je, da v vsem misli, da ima edino on prav. To v nobenem sistemu ne zdrži dolgo. V spor smo prišli zaradi sindikata in presenetljivo je, zakaj so se ga vodilni tako ustrašili. To je prava blamaža in človek pomisli, da mora biti res nekaj narobe, saj se direktor š čisto vestjo ne bi smel tako ustrašiti sindikata. Normalno pa bi bilo , da bi se skušal z njim pogoditi in čim več odnesti od tega. v podjetje. No, zaradi tovrstnih direktorjevih potez sem kot kaže v podjetju postala kar popularna, saj seje v kratkem času sindikalnemu odboru, ki ga vodim, pridružilo že skoraj 100 članov. Leon: O tem, kaj počne Zajc po Kočevju me sprašujejo tudi znanci iz Brežic, saj ga tam poznajo po njegovih metodah še iz direktorovanja v Novem mestu. Vesna: Obdal se je s sateliti, preko katerih gredo navzdol ukazi, navzgor pa laži. Leon: Vse to mi izgleda tako kot v Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila... Kaj vse ste doživeli v Opremi? Od aprila do avgusta lani sem bila kljub visoki izobrazbi brez mize in stola, v takih pogojih pa je težko kazati rezultate dela. Premeščena sem bila celo med fante v skladišču, kjer sem se na srečo kar znašla. Konec oktobra sem dobila nalogo, da poročam o vsaki uri delovnega časa za 30 dni nazaj. Kljub težkim pogojem sem v kratkem šašu pripravila zahtevani pravilnik o kakovosti ISO 9000i, čemur so se čudili tudi drugi strokovnjaki. Za vožnjo v službo, kljub temu da ni avtobusa, dobivam povrnjeno le 40 % kilometrino. Višek pa je seveda odpust z delovnega mesta, ki sovpada z ustanovitvijo sindikata Neodvisnost in pa grožnje s fizično preprečitvijo vstopa Kako pa se je v kočevsko okolje vživel vajin sin Jernej? Mama. Preden sem začela hoditi v službo, so ga v šolo v Staro Cerkev vozili lovci. Zadnja dva kilometra od križišča do hiše seje pripeljal pogosto kar sam v starem fičku. Sedaj pa me počaka do štirih v šoli oziroma vrtcu, kjer je pač še odprto. Oče: Ko seje vozil iz šole še z lovci, se je nekoč zgodilo, da so ga pozabili pripeljati iz šole. Devet kilometrov je prehodil kar peš in prišel domov že proti večeru. Jernerj pravi , da doslej še ni srečal medveda. Toliko za korajžo vsem tistim šolarjem, ki jih je strah morda tistih nekaj metrov do doma. Stane Hafnar NOVE NOVICE ZGODOVINA ZNANE HIŠE "ONIČEVA HIŠA" Otvoritvi novega objekta Ljubljanske banke smo v NOVIH NOVICAH že pisali."ONIČEVA HIŠA" je torej prenovljena , s svojo novo podobo pa vzbuja občudovanje in ponos vseh krajanov Ribnice. Ker menimo, da marsikateri krajan ne ve, od kod izvira njeno ime, smo se poslužili dopisa Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine,ki nas je opozoril na njeno zgodovino. IZVOR IMENA' ONIČEVA HIŠA" Družinsko ime Onič je znani trgovec v Ribnici izhaja iz Štajerskega.Družinske vezi in poroke,trgovinski obrati v hiši in županstvo Oniča ter kasneje občinski urad v hiši so zaznamovali ime hiše,ki se je vtisnilo med krajane za označbo domačega imena hiše-kot Oničeva hiša.Vendar bi veljalo opozoriti na najpomembnejšega prebivalca v zgodovini lastništva hiše, na že obeleženega pomembnega kulturnega ustvarjalca, J. Rusa, rojenega v Ribnici, v prvotni,še ne prezidani in dograjeni hiši na obravnavani lokaciji. DR.JOŽE RUS/1888-1945/~ geograf in zgodovinar,rojen v Ribnici,umrl v taborišču Buchenwald v Nemčiji.Na Dunaju je študiral geografijo in zgodovino,služboval kot suplent na gimnaziji v Kranju in v Celju,nato pa kot honorarni geografsko-statistični referent ministrstva za pripravo ustavodajne skupščine in izenačenja zakonov kraljevine SHS v Beogradu/1919-1922/.V tem času je kot član komisije sodeloval pri izdelovanju zakonskih osnutkov za upravno razdelitev države in oblasti,v narodni skupščini pa kot ekspert v geografsko-statističnih vprašan j ih.Naveličan neurejenega življenja daleč od domačih krajev je 1.1924 prevzel mesto knjižničarja v Licejski knjižnici v Ljubljani/danes NUK/.V začetku 1.1944 ga je okupatorjeva policija priprla in odgnala najprej v Dachau,potem pa že proti koncu druge svetovne vojne v zloglasni Buchenwald, kjer je zaradi popolne izčrpanosti umrl. Po drugih podatkih pa je bil ustreljen na begu. Svoje obsežno znanstveno delovanje je Rus začel 1.1918 z disertacijo Das Unterkrainer Karstgebiet,to je z regionalno-geografsko študijo s posebnim ozirom na kraške hidrografske pojave.Bistrega uma in spreten pisatelj je v klenem jeziku obravnaval zlasti geomorfološke, hidrografske, demografske in gospodarsko geografske probleme.Reševal jih je včasih na svojstven način in izzval kritiko,ki pa je stvari bila le v prid. Svoje izrazoslovje je črpal iz živega ljudskega jezika in vpeljal vrsto domačih izrazov in nazivov v znanstveno terminologijo. Njegovemu predlogu se imamo zahvaliti na primer za naziv Zasavje za ozemlje posavskih gub. Med številnimi geografskimi spisi, v katerih se vključujejo tudi spisi s historično geografsko vsebino,je tudi Jedro kočevskega vprašanja-Kočevski zbornik 1939.S to študijo ,ki sodi med njegove najboljše spise in ne le geografska,temveč tudi zgodovinska in etnografska, dela se je Rus pokazal kot izvrsten poznavalec nekdanjih in novodobnih socialnih in gospodarskih razmer na Dolenjskem in še posebej na Kočevskem. Etnografski problemi,med njimi zlasti geografski razvoj domačih obrti,so ga zanimali že od 1.1930,ko je izdal spis Suha roba,brihtna Ribnica in široki svet.Sledili so mu še spisi z etnografskega in temu sorodnega področja,kot so:Vaške table in vaška imena,Lesna domača obrt,tik pred izbruhom druge svetovne vojne pa Suha roba ali ribniški mali človek. Kot zgodovinar se je Rus skušal posvetiti posebno v tista najstarejša razdobja slovenske in južnoslovanske zgodovine,o kateri nam je ohranjeno najmanj virov.Vendar njegovi drzni sklepi temeljijo na nedokazanih podmenah in niso mogli prepričati.Na trdnejših tleh se giblje Rus v razpravah,ki obravnavajo novejše dobe zlasti avtorja Schonlebna in Valvasorja.Mnogo krajših in daljših sestavkov je objavil v dnevnem časopisju,tedenskih revijah in koledarjih.Večina Rusovih razprav je izšla tudi v posebnih odtisih. V slovenski geografiji je Rus zapisan kot eden njenih najvidnejših in najbolj marljivih predstavnikov.Kot človek je bil eden naših najoriginalnejših kulturnih delavcev,na široko znan, ve der, duh ovit, trdno zakoreninjen v domačih tleh,po svoji prirodi čistokrven in tipičen,energičen in možat Dolenjec"./Svetozar Ilešič/ Vir:"Ribnica skozi stoletja",str.29,avtor dr.Valter Bohinc D.D.H 1 V sodobno opremljene prostore Oničeve 1 I hiše seje preselila tudi ribniška ekspozitura J Službe družbenega knjigovodstva, ki so fseveda neprimerljivi s prejšnjimi na I Kolodvorski ulici. I Največja pridobitev je nočni trezor, kamor I lahko stranke varno oddajo gotovino tudi I po zaprtju trgovine ali lokala. Novost so tudi S I predalniki za obvestila o stanju na ŽR, kijih I je mogoče zaklepati, s tem pa je zajamčena I tudi njihova tajnost. SOLARCEK SIRI SVOJO PONUDBO Trgovina ŠOLARČEK je v dobrih dveh letih delovanja na Vrvarski 3 v Ribnici močno razširila svojo ponudbo. Prodajo šolskih potrebščin so sčasoma dopolnili s prostostjo obrascev in knjig, potrebnih za poslovanje obrtnikov. Pri ŠOLARČKU boste lahko tudi fotokopirali, na pobudo strank pa so ponudbo dopolnili še z bogato izbiro igrač in dekorativnimi predmeti. V ŠOLARČKU se ukvarjajo tudi z designom, grafično pripravo za tisk in ostalimi tiskarskimi in grafičnimi uslugami s katerimi lahko prispevate k poslovnemu ugledu vašega podjetja ali dejavnosti. V prednovoletnem času vas bo ŠOLARČEK oskrbel tudi z rokovniki, koledarji, planerji in vžigalniki, ki jih lahko podarite svojemu poslovnemu partnerju. Lastnica ŠOLARČKA MARIJA ARKO je tudi ena izmed pobudnikov ribniškega BOŽIČNO-NOVOLETNEGA SEJMA. V okviru katerega bo letos skupaj s TI JAN O iz Prigorice v DC 16 priredila 28.12. modno revijo s predstavitvijo artiklov obeh trgovin. NOVA MESARIJA V DOLENJI VASI MesarijaAMBROŽIČvSušju seje s pestro ponudbo svežega in kvalitetnega mesa že dodobra uveljavila v celotni Ribniški dolini in okolici. Pred kratkim pa je z namenom, da približa ponudbo tudi spodnjemu koncu doline, odprla novo mesarijo v prostorih bivše zadružne mesarije v Dolenji vasi. Strankam je poleg svinjine, govedine, piščančjega mesa in drobovine na voljo tudi dnevno sveža teletina in puranje meso. Mesarija dopolnjuje svojo ponudbo s suhomesnatimi izdelki in delikateso, naročiti pa je mogoče tudi domače svinjske polovice. Wh, ob sobotah p.: j c zaprta. ^Telefon: 864 - 139 Stanovanja, stanovanja... Prva nakupovalna mrzlica takšnih ali drugačnih družbenih stanovanj je mimo, vloge po prvi vrednosti točke oddane in pogodbe podpisane, sedaj seje začel lov za denarjem. V odmevni radijski oddaji je bilo precej govora o špekulacijah pri odkupu pravic do uporabe stanovanja od večinoma starejših stanovalcev, s katerimi bi tisti, ki jim ostaja denar, želeli na dolgi rok dobro zaslužiti. Ministru Jazbinšku tovrstni oglasi v časopisih ne delajo sivih las in prodajalce stanovanjske pravice opozarja, da bodo šli na slabše, kupce pa, da jim bo večino pričakovanega dobička pobral davek. Davek na nepremičnine, ki ga bo potrebno plačevati letno, vznemirja tudi vse tiste, ki so se kot imetniki stanovanjske pravice sami odločili za nakup stanovanja. Lako bi se namreč zgodilo, da bo država v stalnem pomanjkanju denarja bodoče lastnike prav pošteno obdavčila. Precej visoke lahko sčasoma postanejo tudi mesečne anuitete za odkup stanovanja na obroke, da o precej visokih neprofitnih najemninah, ki jih bodo lahko določali po lastni presoji lastniki, niti ne govorimo posebej. Iz posvetov, ki jih je v našem koncu organizirala SSS, pa smo za bralce NOVIH NOVIC izluščili nekaj koristnih nasvetov od res kompetentnih razlagalcev zakona: Lastniki stanovanj morajo imetniku stanovanjske pravice, ki se želi izseliti, plačati kupnino ob izselitvi po tedanji vrednosti točke. Vsi drugačni dogovori so možni le ob obojestranskem soglasju, • • • Lastna udeležba pri dodelitvi stanovanja se odšteje od kupnine ali pa se povrne v dveh letih v gotovini, Imetniki stanovanjske pravice v nacionaliziranih stanovanjih ne morejo uveljavljati zahtevkov do sprejetja zakona o denacionalizaciji oz. delitvene bilance.Po enem od skupščinskih predlogov bi bilo stanovanja kmalu sicer možno odkupiti, sredstva pa se naj bi zadržala na posebnem računu do delitvene bilance, jk . . Pravilnik o bodočih najemninah za tiste, ki ne bodo odkupili stanovanj, naj bi začel veljati v januarju 1992. Neprofitne stanarine naj bi dosegale 3,6 - 3,8 % povprečne letne vrednosti stanovanj, kar je skoraj trikrat več kot je sedanja stanarina. Podjetja in fizični lastniki bodo lahko zaračunavali še za 50 % vešjo profitno najemnino, vsaka višja stanarina pa se bo smatrala za oderuško in zato nedopustno. Vsi, ki so podpisali pogodbo za nakup stanovanja do 15. v mesecu, jim za tekoči mesec ni potrebno plačati stanarine. Anketa Naključne sogovornike smo na kočevskih in i ribniških ulicah pobarali, kako so se odločili glede nakupa stanovanja: : Mira Šmalc iz Bračičeve ulice še ne ve, koliko bi morala ; plačati za odkup enosobnega stanovanja. Odkupila bi ga , I če bi imela denar, na kredit pa ne. Lucija Favjan iz Kidričeve kot samohranilka s tremi otroki 1 ne razmišlja o odkupu dvosobnega stanovanja.Pozanimala i pa seje, da bi za odkup v enkratnem znesku potrebovala 441 S I tisoč tolarjev, za obročno pa za polog 71 tisoč. I Ana Toič iz Kidričeve bo 770 tisoč SLT za dvosobno i stanovanje odplačevala 20 let, za plačilo pologa pa si bo i denar najbrž sposodila. Ladislav Baloh gradi hišo, zato stanovanja ne bo odkupil. Če bodo ugodne obresti za kredit, je mogoče, da se bo ob zapustitvi stanovanja odločil za kredit v vrednosti 40 % vrednosti stanovanja, do katerega je po nekterih informacijah upravičen. Irena Robič iz Turjaške se je odločila, da bo dvosobno stanovanje odplačevala 10 let in računa, da bo 8o tisoč SLT za polog uspela zbrati pravočasno. Zlatka Jarc iz Kolodvorske ulice je vložila zahtevek za odkup v enkratnem znesku, do 10 500 DEM pa namerava priti s prodajo avta, če ne bo trg tedaj preveč zasičen. Bahri TOPOLAJ iz Prijateljevega trga kot edini hranilec družine Inlesovega stanovanja ne more odkupiti zaradi pomanjkanja denarja. S podjetjem bo podpisal najemniško pogodbo. Matjaž Nuvčič iz Prijateljevega trga z nizko plačo komaj uspe pokrivati stanarino, zato o nakupu enosobnega stanovanja ne razmišlja. Stanovanje je tudi premajhno za štiričlansko družino. OBISK PRI GOSPODU BOJANU LIKARJU Pri literarnem krožku smo se odločili,da vam predstavimo g.Bojana Likarja.Verjetno ga že vsi poznate kot duhovnika farne cerkve sv. Štefan v Ribnici. Zanimalo meje njegovo sodelovanje z našo osnovno šolo. Zadnje čase vas videvamo na šoli.Bi nam lahko povedali vzrok tega?________________________ Vodstvo šole je prosilo za sodelovanje pri šolskem programu oz.predmetih,ki se tičejo etičnega in moralnega življenja.Duhovniki moramo pomagati mladim ljudem,da ta leta lepše preživijo in si zagotovijo lepšo prihodnost. Sodelovanja s šolo sem zelo vesel,kajti skupaj bomo našli enotni jezik pri usmerjanju in vzgoji mladih za samostojno življenje.___________________ Kako se razumete z učenci? Moram reči,da se razumem dobro.Mladi in živahni,kot je normalno za vsakega mladega človeka.Pozneje,ko se bom z njimi dalj časa srečeval,bom lažje rekel kaj o mojem razumevanju z njimi.MIadi so moja velika ljubezen in trudim se,da bi jim to ljubezen posredoval.Kako mi to uspeva,je težko odgovoriti. Mislim,da se bo prijateljstvo,če se bomo več srečevali,še poglobilo._________________ Se vam zdi dobro,da ste povezani s šolo?___________ Zdi se mi celo nujno potrebno.Otroke smo doslej vzgajali v dvojnem duhu,slišali so več resnic-v šoli eno, pri verouku drugo. V tem sodelovanju vidim veliko dobrega in na ta način bomo mladim najbolj koristili. Upam,da se bo to sodelovanje v bodoče samo še poglabljalo. Kateri predmet učite?_____ Včasih se je temu predmetu reklo družbeno-moralna vzgoja,po novem pa ga imenujejo ETIKA IN DRUŽBA.Bistvo je v tem,da mlademu človeku pomaga do spoznanja,kaj je dobro in kaj je slabo.Usmerja ga k dobremu,da bi v tem našel svoj smisel in srečo,po kateri vsak človek teži. Kako se razumete z učenci,ki ne hodijo v cerkev?____________ Po nekaj urah srečanj z njimi težko rečem,kako se razumem,ker še nismo imeli kakega posebnega stika.Ena ura na teden je malo.Razlika med učenci je morda v tem,da tiste,ki že več let hodijo k verouku,bolje poznam,z drugimi pa se šele spoznavam.Želim pomagati enim in drugim,vernim in tistim iz nevernih družin,da bi prišli do življenjskih vrednot,na katerih bi gradili svoje življenje._ Kako vas kličejo učenci-tovariš ali gospod?_________________ Tisti, ki hodijo k verouku, vedo,da sem duhovnik in me kličejo gospod,kot kličemo vse duhovnike.Ostali tega ne vedo in tega izraza ne uporabljajo, vendar tudi besede tovariš ne slišim pogosto.S tem si ne belim glave.Pomemben je odnos,da gre za neko spoštovanje med učencem in učiteljem ali duhovnikom in učencem.______ Kakšna je razlika med poučevanjem verouka in pouka? Pri verouku gre v prvi vrsti za to,da se človeku pomaga spoznati verske resnice in utrjevati vero.Pri pouku v šoli pa je namen ta,da bi pomagal mladim ljudem osvetliti nekatera vprašanja,s katerimi se v življenju sreča vsak človek.To področje spada k splošni izobrazbi (npr. vrste verovanj v svetu)._____________________ Čeprav je malo hitro, vam želim lep božič in srečno novo leto.Kaj pa bi zaželeli vi učencem in učitel-jem za te praznike?_________ Božič je velik krščanski praznik,ko je na svet prišlo novo upanje z novorojenim Odrešenikom.Od trenutka,ko je Bog postal človek,v ljudeh ni več prostora za obup,saj prinaša luč v temo sveta in življenje vsakega človeka.Iz srca želim vsem učiteljem in učencem,da bi globoko doživeli skrivnost božične noči in bili deležni miru in veselja,ki ga prinaša Jezus Kristus.Kdor ima v srcu Boga,ima nekaj,kar lahko deli drugim ljudem.Želim,da bi ta mir in božjo ljubezen delili tudi drugim in da bi se to uresničevalo vse naslednje leto. Tanja Lovšin, 5. d Učenci OŠ dr.FRANCE PREŠEREN iz Ribnice so v literarnem krožku pod mentorstvom Sonje Pucer postali že pravi mali pesniki in pisatelji.Da to res drži,se lahko prepričate ob branju sledečih prispevkov OBISKA LI 5 IMG i KNJIŽNI c IV JEM J Vponedeljek, 18.novembra,s mo se odpravili na izlet v Ljubljano. Naš namen je bil obiskati knjižni sejem v Cankarjevem domu. Tja smo prispeli še pred deveto uro in sejem še ni bil odprt.Malo smo počakali in že je prišel vljuden gospod,ki nam je odklenil vrata. V vrsti smo odšli na hodnik, kjer so bile razstavljene knjige.Veliko knjig je bilo za odrasle,otroke in mladino.Videli smo tudi šolske učbenike in kmetijske priročnike. Nas - mlajše obiskovalce, so povabili v dvorano B, kjer so nastopili Kajetan Kovič, Miha Mate,Boris A.Novak in drugi. Pred dvorano so prodajali knjige. Ko smo se po koncu programa,ki so ga pripravili za nas,zopet zbrali,smo odšli v Maximarket. Dogovorili smo se,da se dobimo ob lO.uri in 45 min. Ko smo se zbrali in pripravili za odhod,smo ugotovili,da dva člana naše skupine manjkata. Bili smo v skrbeh in odšli smo na avtobusno postajo,ker smo mislili,da sta pogrešana učenca morda tam.In res sta bila. Vsi smo bili veseli,da se je vse dobro izteklo, in veselih obrazov smo odšli domov. Preživeli smo lep in prijeten dan ob knjigah in še v šolo nam ni bilo treba! Spela Govže,6.a DOBRO DELC ) ML Pred dnevi sem dobila od prijaznega soseda ,ki je star in bolan,dvesto tolarjev.Dal mi jih je,ker mu vedno priskočim na pomoč. Denarja sem bila zelo vesela.Zahvalila sem se mu in odšla domov.Po poti sem se spraševala,kaj neki bodo rekli starši.Ko sem jim povedala o denarju,so se najprej vsi začudili.Potem sem se pa morala odločiti,ali bom denar shranila ali ga bom komu podarila.Odšla sem v svojo sobo in razmišljala. V predalu sem imela še svojih štiristo privarčevanih tolarjev. Skupaj je bila to že kar lepa vsota.Vsega sama trenutno nisem rabila.Zato sem se odločila,da bom nekaj prispevala za hrvaške begunce, nakaj pa obdržala. Naslednjega dne sem odšla k Rdečemu križu in jim predala denar in obleke,ki jih ne potrebujem več.Za prijaznost sem dobila še broško.Imela sem dober občutek,ker sem naredila dobro delo. Anja Zbašnik,5.c Varčevanje, to ni goljufanje. Če var čuješ in denar shranjuješ, ga dvigneš, ko ga potrebuješ. Ljubljanska banka vam svetuje: tam naložen denar bogato se vam obrestuje! Lahko je tolar ali dva, varčujmo,kar se da. Energija,surovine in denar, zdravje je že božji dar. Kaj mar mi ves denar, ki sveta je vladar. To rešena je zanka: človekovo je zdravje prava banka. Tina Žurga, 5.e Nekega dne sem šel na potep. Srečal sem žival z mačjo glavo in konjskimi kopiti,ki je mukala.Ustrašil sem se in zbežal v bližnjo trgovino.Tam so prodajali plesnive žemlje, sendviče z mišjimi repki in solato iz gnilih jajc.Prodajalka je imela namesto ust ptičji klun.V prodajalni pa je smrdelo kot v gnojni jami.Vsega mi je bilo dovolj,zato sem se odpravil v bližnji park.Tam pa je bila prava zmešnjava.Mame in očetje so se v peskovniku igrali s kanglicami in lopatkami. Njihovi otroci pa so brali časopise in pletli jopice.Ni mi šlo v glavo,kaj se dogaja okrog mene.Stekel sem domov in hotel o tem vprašati mamo. Namesto nje pa je po naši kuhinji skakala opica in jedla moje najljubše piškote.Začel sem jokati in se skoraj utopil v svojih solzah. Takrat pa me je nekdo prav nežno pobožal.Na moji postelji je sedela mama.Vprašala me je:"Kaj si imel hude sanje?" Oddahnil sem si,saj so bile to le sanje. Miha Oberstar,5.e NOVE NOVICE AVTOMOBILIZEM, ŠPORT) AVTOMOBILSKA IZLOZBA podružnica Ribnica Šeškova 42, tel. 861-488, fax: 860-653, del.čas od 9h do 13h in od 15h do 18h, sobota od 9h do 12h NA ZALOGI PO ZELO UGODNIH CENAH, DOBAVA TAKOJ FIAT TIPO VW GOLF CL OPEL ASTRA OPEL ASTRA CARAVAN CALIBRA RENAULT CLIO RL 1,1 19.320 DEM 1,6 DGT 1,4L 1,6 iKAT 1,4; GLKAT 20.900 DEM 26.400 DEM 28.300 DEM 29.460 DEM 2,0; 4X4 115 PS 50.680 DEM V CENO SO VKLJUČENI CARINA, DAVEK, PREVOZ! RL 1.1 1108 cm* 1 2 3 35 kW (49 pk). 3* en 5 de ur s ŠPORTNA ZVEZA RIBNICA PRIREJA 12. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU - "RIBNICA 91" POKROVITELJ AVTOBUM KOČEVJE NAGRADNI FOND 100.000,00 SLT TERMIN: Pričetek v soboto, 14.12.1991, ob 8.00 uri. KRAJ: ŠPORTNI CENTER RIBNICA PRIJAVE: ŠPORTNA ZVEZA RIBNICA, Kolodvorska 17 (ŽR 51310-678-19030) pismeno z dokazilom o plačilu ali na žrebanju, ki bo v petek 6.12.1991, ob 18.00 uri v ŠC Ribnica PRIJAVNINA: 3.000,00 SLT NAGRADE: 1. mesto: 40.000,00 SLT in pokal 2. mesto: 30.000,00 SLT in pokal 3. mesto: 20.000,00 SLT in pokal 4. mesto: 10.000,00 SLT in pokal Pokale prejme tudi najboljši strelec, vratar in igralec (od polfinala naprej). Izplačilo nagrad bo v gotovini takoj po turnirju.Višina nagrad je zagotovljena. SISTEM: Na izpadanje (cup sistem9, igra se po pravilih FIFA (4 +1), tekma traja 2x20 minut brez odmora. INFORMACIJE: 061/861-126 (dopoldne) IN 061/862-000 (popoldne). IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE št. 11 - "COREL" 1. nagrada - VREDNOSTNI BON ZA 700,00 SLT - Ličen Marija, kidričeva 4, Kočevje 2. nagrada - VREDNOSTNI BON ZA 500,00 SLT - Smole Andrej, Podgorska 2, Kočevje 3. nagrada - VREDNOSTNI BON ZA 300,00 SLT - Staša Gregorsanec, Mestni log 11/29, Kočevje TZO 30, Kočevje I tel.: 851 - 262 žiro račun SDK: 51300 - 603 -16039 LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE V mesecu decembru 1991 vpisuje: v tečaj VODENJA KNJIQOVODSKE EVIDENCE za obrtnike in mala podjetja ! • v tečaj AEROBIKE \ • v tečaj ŠIVANJA IN KROJENJA ! • v tečaj STROJNEGA IN ROČNEGA PLETENJA l S • v začetni tečaj ITALIJANŠČINE j • v tečaj KLEKLANJA j KOČEVJE, Trg zbora odposlancev 1 j j * * popravilo vseh vrst obutve j * popravila šolskih torb ! * menjava zadrg na škornjih, torbah, potovalkah j * popravila usnejne konfekcije ; * izdelava nakupovalnih torb, pasjih ovratnic in povodcev, etuijev za ključe I * izdelava vseh vrst ključev XlMVfV. ■ J j * oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in j neživili ter vsemi vrstami pijač, hitra I dostava in zanesljiva poslovnost v trgovinah j JORAS, tel.: 861-530 BREG, tel.: 861-379 j ŠPECARIJA ZIMZELEN, tel.: 863-348 : s 7 » B ) : s l PRESENEČENJE j 1 OB NAKUPU ! j NAD 1000 SLT j s i fi } j * trgovini BREG in ZIMZELEN sta odprti i tudi ob nedeljah 1 i 1 fl 5 ■ * grosistična prodaja pijač, tel.: 861-371 ü 1 S \ 1 * skladišče živil in neživil, tel.: 861-983 j j ! j : * uprava Gornje Lepovče 111, te 1 1.: 861-980, 861-981 j mvmOrmm kovžnair TRGOVINA d.o.o. trgovina in storitve Reška cesta 23, tel. (061) 853 - 621, lax (061) 851 - 613 * instalacijske materiale (vodovod, centralno ogrevanje, elektrika) * sanitarno keramiko in ploščice * vijake * črno in barvno metalurgijo (pločevina, profil) * gradbeni material * brezplačna montaža za določene vrste blaga pri plačilu z gotovino * strokovno svetovanje o nakupih, montaži in uporabi določenih vrst blaga s področja vodovodnih instalacij, vseh načinov centralnega ogravanja, krovsko kleparskih, ključavničarskih in delno gradbenih del: vsak četrtek od 17. -18. ure * izdelava, dobava in montaža krovsko kleparskih in ključavničarskih izdelkov * dostava na dom I Servisiranje v garancijskem roku za i * i ■ I * i I 1 * avtozaščita avtovleka prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za vozila RENAULT in HYUNDAI prodaja vozil RENAULT i RENAULT HYunDHi I i i ] in servisiranje za ostala vozila I i * j * kleparska popravila i kemično čiščenje sedežnih prevlek in oblog NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA mama Bližajo se prazniki in z njimi trenutki, ko obdarimo svoje drage. V Nami Kočevje so na stežaj odprta vrata vsem, ki iščete primerno darilo. Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Ponudili Vam bomo igrače, različne čokoladne figurice, nakit, kozmetiko, izdelke drobne galanterije, oblačila in vrsto okraskov za novoletno jelko. KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI. ^ 061 851-196 III 470 453-1991 i 0 prodaja gradbenega materiala 0 pridobivanje gramoza vseh granolacij z dostavo 0 stanovanjska zadruga (triodstotna provizija, vpisnina 50,00 din) NOVO! brezplačna dostava na dom z razkladanjem paletiranih izdelkov FRANKOPAfiSKA l :x G O m < c_ m O m Vt n m -I > VSE NA ENEM MESTU, HITRO IN OB VSAKEM ČASU! tel.:851 - 136 ,telefax: 851 -135 Mercator TRGOPROMET Trgovinsko podjetje Kočevje,LjubljansKa 18,d.d. (NE PREZRITE!) Tudi decemberska nagradna akcijska prodaja v vseh 30-ih trgovinah našega podjetja že poteka. Nagrade tega meseca so : 1. pralni stroj Gorenje 405 BM 2. motorna žaga HUSQUARNA 61 FF 3. kasetofon SONY CFS-W 410 S 4. multipractic SPECIAL UK 110 in še in še manjših nagrad. Oglasite se v naših trgovinah, da se boste seznanili s številnimi prijetnimi ugodnostmi, kijih vam pri nakupovanju v naših prodajalnah nudimo. DOBRE STVARI SE PRI MERKATORJU DOBI! m Mercator Jelka Trgovinsko podjetje Ribnica, Šeškova 52, d.d. tel.:862 - 027, telefax: 861 -176 VAM NUDI: 0 za nakup prehrambenega blaga nad 1.000,00 SLT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 23.12.1991 ob 16.00 uri v Blagovnici ° popuste od 5 - 20% na določene vrednosti blaga pri gostovinskem plačilu 0 barvne televizorje Gorenje že od 26.865,50 SLT dalje 0 tople bunde in puhovke že od 4.500,00 SLT dalje VARČEVALCEM M JD IMO UGODNE OBRESTI ZA MESEC DECEMBER: letna mesečna obrestna mera obrestna mera na vpogled 531,26% 16,94% vezava nad en mesec 667,71% 18,90% vezava nad tri mesece 682,76% 19,10%