----     252    ----
Vprašanja in odgovori.
Tretji odgovor na 143. vprašanje: Najbolj radikalno sredstvo, da se praprot zatre, je, če se populi s korenino, kadar postane ravno toliko močna, da se ne trga več. To delo je najbolje zvršiti precej po kakem dežji. Sicer jo pa kosa res tudi zatre, a mnogo pozneje, t. j. čez več let.                            Brulec, župnik v Vel. Dolini.
Drugi odgovor na 153. vprašanje: Da drevo dolgo noče roditi, lahko je tudi vzrok vrsta. Tako na pr. la-budska moštnica, žlahtni maršlanček, grafenštanjsko jabolko i. dr. prično zelo pozno roditi. Vzrok utegne biti tudi to. da vrsta ne ugaja kraju, in ako je tako, ni druge pomoči nego precepljenje. Iz mnogih ozirov bi bilo dobro vedeti, od kake vrsce je vprašalčevo drevo, zato naj izvoli to uredništvu naznaniti.
Dr. Ipavic v Šentjurji n. j. ž.
Vprašanje 159. Pošiljam Vam uzorec vina, kaker-šnega sem kupil 30 9^ pred mesecem dni od nekega Hrvata, ki ga je sam pripeljal. Uže poprej sva se zmenila, da mi pripelje nekaj prav izvrstne kapljice. Ko sem ga točil, opazil sem sicer, da malo cika, a mislil sem, da mu bode to ob pretakanji prešlo, kar se pa ni zgodilo. Bojim se, da se mi ne izpridi. Kaj naj storim? Ako se skisa, smem mu ga li vrniti? (S. v N.)
Odgovor: Vino samo na sebi je res prav dobro, oziroma bilo je prav dobro, a sedaj je uže bolno. Vino je res malo cikasto, a zraven tega ima neKoliko zav-relice, kar je bolj nevarno. Kar se tiče cika, ne de še mnogo,  ker  ga  je   komaj   spoznati  in  je večina naših
vinopivcev cika toliko navajena, da se zanj niti ne zmenijo, če ni premočen. Pretakanje pa cik pospeši in ravno tako toplota. Cikanje toraj zadržujemo, ako vino kolikor moči varujemo zraka in je hranimo v hladni kleti. Popolnoma se pa cik ne da ustaviti, zato je najboljše, hitro porabiti vino, doider je še pitno. Kar se pa tiče zavrelice, pa je uže bolj nevarna reč. Vino je hrvatsko, starina in je gotovo nad leto dni ležalo na drožji. Sedaj se napačno ravnanje maščuje, in drožje, ki je v vinu ležalo, pričelo je gniti in se dvignilo. Od tod megla v vinu in neprijetni grenki okus. Vožnja vina po vročem solnci je morda bolezea pospešila, če ne morda povzročila. Ako morete vino tako, kakoršno je, hitro spečati, priporočamo Vam najbolj. Dobro bi bilo, očistiti je in potem pretočiti, a pretakanje bi cik in tudi zavrelico pospešilo. Vino seveda lahko vrnete, a nastala bode pravda, ali zmagali bodete le, če dokažete, da je bilo vino, kadar ste ga prevzemali, uže tako bolno. To pa ne bode mogoče, ker ste bili sami navzoči ko ste vino prevzemali, in niste ničesar zapazili. Končno Vam moremo iz svoje skušnje povedati sredstvo, kako smo ozdravili tako bolno in uže nepitno vino. Na vsak hektoliter vina smo pridejali 1 % drobno stolčenega kovaškega oglja. To oglje je ostalo v vinu pet dni, ob enem pa smo vino skoraj vsaki dve uri ves ta čas dobro pre-mešavali. Zadnji dan smo prilili na vsak hektoliter vina 10 9j citronske in 2 9j salicilne kisline ter zopet dobro premešali in pustili, da se je vino očistilo. Ko je bilo vino čez nekaj dni čisto, pretočili smo je ter videli, da je postalo pitno ter se potem več mesecev tako vzdržalo. Citronsko in salicilno kislino smo zato, ker se počasi topita, poprej v vrelemu vinu razstopili ter potem ohlajeni v vino vlili. Uže zdaj Vam pa povemo, da vse to da veliko opravila in da sta citronska in salicilna kislina precej dragi.
Vprašanje 160. Ker v našem kraji navadno vsako leto zboli mnogo prašičev za vraničnim prisadom, zlasti pa jih je letos veliko zbolelo, blagovolite naznaniti: Je li kako zanesljivo sredstvo, s katerim je žival ozdraviti od te bolezni, ali če ga ni, je li kako sredstvo, da se žival obvaruje te bolezni? ;(F. U. v A. na Štajarskem.)
Odgovor: Vranični prisad je kužna bolezen, katero provzročujejo glive. Ako pridejo v živalsko telo, žival zboli, in tlosedaj nam ni še znano zdravilo, ki bi ozdravilo od te bolezni. Ker pa poznamo nje svojstva, zato jo lahko vsaj nekoliko preprečimo Glive vraničnega prisada so povsod tam, koder se je ta bolezen ugnezdila na raznih mestih: ob hlevskih stenah, v tleh, v gnojnici, v vodnjakih, na paši itd. Iz tega izvira, da povsod tam koder živina za to boleznijo pogibije, nikdar ni miru pred njo. Ako se hočemo toraj prevelikih izgub varovati moramo se natanko držati postavuih predpisev. Ti predpisi zapovedujejo, hitro odstraniti pogible živali po postavnem načinu, odpraviti in razkužiti gnoj ter tla v hlevu, razkužiti stene ter jih iz nova pobeliti. Kai je lesenega v   hlevu,   naj   se   vse   požge   in   novo   naredi.
Vzlic temu je težko pregnati vranični prisad, in zato se sme smatrati za najboljše sredstvo, da se živina obvaruje cepljenje vraničnega prisada na tak način, kakor se stavijo osepnice (koze) ljudem. O vraničnem prisadu in njega cepljenji hočemo v kratkem priobčiti daljši članek v našem listu.
----    253    -----