pllka 2U • leto KUN • cena 5.000 din ___________________________________________________________Celle, 15. lunlla 1089 ŽiTrEDNIK JE filASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN 2ALEC Isvajalci medalj na Skokovem memorialu Atletsko društvo Kovinotehna Kladivar je s celjskim in drugim združenim delom storilo vse, da bi tudi 33. Skokov memorial bil na resnično kvalitetni višini, saj sodi v evropski koledar. Prijavljenih je vrsta odličnih atletov, med njimi tudi mnogi nosilci medalj z največjih tekmovanj. Skokov memorial se bo začel jutri, v petek, 16. junija ob 16.30 na stadionu Borisa Kidriča v Celju. Po idejo na Idejo Znanje, ki ga ne izpopolnju- jemo vsak dan, nenehno kopni. Zato so prireditve, kot je sejem Ideja 89 vedno dobrodošle. Letošnji, že 4. sejem na prostorih celjskega Golovca, potrjuje vlogo in vsebino ne le zato, ker sode- luje 111 razstavljalcev, kar je dvakrat več kot lani, temveč zato, ker s svojo ponudbo bazira na področju, kjer tr- žišče, podjetja in podjetniki za svoj razvoj vsak dan po- trebujejo nove ideje. Več na 2. strani. ^Sevslca dežela glasbe in veselja Zadnja tri leta je sredi junija v Grižah pri Žalcu desetkrat več ljudi kot sicer. Otroci, odrasli, glasbeniki, klovni, prodajalci, sladoledarji, nastopajoči in gledalci, vsi želijo vsaj en dan preživeti v svetu glasbe, otroške radoživosti in dekliške hudomušnosti. Letos je bilo še bolj pestro kot prejšnja leta. Str.l2. *oietno Celje Skupina zagnanih organizatorjev je z obili- co energije, volje in žal z mnogo premalo denarja pripravila projekt Poletno Celje. Okoli nosilca - celjskega KLjUBa so se zbrali organizatorji, ki bodo v poletnih me- secih, vse tja do 15. septembra - pripravili na celjskih prizoriščih okoli 30 privlačnih prireditev, od koncertov do res elitnega filmskega sporeda, pogovorov, itd. Stran 8. Ribiški dom vabi s svojimi iepotami člani Ribiške družine Vo- glajna iz Štor so v okolici ribiškega doma na Tratni ob Slivniškem jezeru po- skrbeli za rekreacijo, saj so zgradili vrsto objektov za dobro počutje gostov. Izredne naravne lepote pa v ta čudoviti predel privabljajo še premalo ljudi. Vsekakor vam pri- poročamo, da obiščete Tratno in prav gotovo vam ne bo žal. O tem in o delu ter načrtih ribiške družine Voglajna poroča- mo na 9. strani. ptrajk - ne štrajk, to je '^anes vprašanje. Da- [^es bo padla kocka od- jočitve in razuma, ali ' ^odo celjski delavci ^osnovni šoli prekinili ;Jelo. Optimist bi re- •^el: Stavke ne bo; pe- simist: Nasvidenje J naslednji vojni. Stran 2. Program turističnega tedna, ki letos sodi v okvir praznovanja občinskega praznika v Celju, seje pričel v ponedeljek z nastopom Pihalnega orkestra radeških papirničaijev in mažoretk. Ti so popestrili pomladanski večer v sicer dokaj pustem Celju, ljudje pa so takšnih osvežitev veseli. V teh dneh jih bo še cela vrsta, saj se bodo kulturne, športne in zabavne prireditve v okviru celjskega praznika vrstile ves teden. Najbolj slovesno bo gotovo v soboto, ko bo slavnostna seja občinske skupščine, povorka društev in organizacij ter Celjska noč. Več o programu praznika lahko preberete na 3. strani. ^ ^^ Foto: EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Šlandrova nagrajenca Na slavnostni seji vseh zborov občinske skupš- čine v Celju bodo v sobo- to podelili tudi nagrade Slavka Šlandra za leto 1989. Gre za priznanja občine Celje za najvišje dosežke, izredne stvaritve in vr- hunske uspehe na vseh področjih življenja in de- la. Nagrade podeljujejo vsako leto in letos je ko- misija za podelitev na- grad obravnavala sedem pobud. Predlagala je, da bi nagrado prejeli Marjan Prelc, predsednik KPO Cinkarne za dosežke v go- spodarstvu občine in šir- še, Aleš lic, predsednik KPO Kovinotehne Celje za uspešno vodenje de- lovne organizacije in Srednja tehniška šola maršala Tita v Celju za dosežke v 30 letih razvoja šole. Delegati občinske skupščine so podprli zad- nja dva predloga, Marjan Prelc pa v zboru združe- nega dela ni dobil potreb- ne večine glasov. Svoje nestrinjanje s predlogom za nagrdo pa so pred ted- nom že izrazili člani dru- štva za varstvo okolja. TC Iskanje idej podrediti računalnišifim metodam Korak v podjetništvo bo vsekakor manj negotov, koli- kor več bo v naši družbi novih idej in ustvarjalnosti. To je osnovna misel letošnjega sej- ma Ideja, ki sta jo poudarila tudi Mitja Pipan, direktor Centra Golovec in Jože Ster- le, republiški minister za drobno gospodarstvo ob otvo- ritvi sejma, to misel pa je raz- brati tudi iz prvega, sicer od- mevnega a žal slabo obiska- nega posveta na temo vredno- tenja inventivne dejavnosti. Letošnja Ideja, kot jo je oce- nil tudi Franjo Verdnik, pred- sednik lO Zveze obrtnih zdru- ženj Slovenije, spet dobiva pr- votno zamišljeno podobo. Za- radi prekinjene niti je sicer spet bolj na začetku poti, a vendar d^e letošnja udelež- ba slutiti, da bo v prihodnje cilj uresničen. Razstavljalcev je, vključno s tistimi, ki so udele- ženi na skupinskih predstavi- tvah 111, kar je hkrati več kot lani. Prav je, da je dan velik poudarek tudi ponudbi pro- gramske računalniške opreme, saj ta omogoča večjo poslov- nost in učinkovitost. Izbire pri tej opremi je dovolj tudi za ve- liko gospodarstvo, ponujajo pa jo Primex Nova Gorica, Elek- trotehna Ljubljana, Mladinska knjiga, Video center Ljublja- na, Kovinotehna, dve zasebni podjetji ter 13 članov Zveze obrtnih združenj. Prireditev naj bi v prvi vrsti odsevala tisto, kar se med le- tom novega zgodi in zasnuje. Tako sta posebne skupinske razstave inovacij predstavili Zveza obrtnih združenj in Zve- za društev izumiteljev in avtor- jev tehničnih izboljšav Slove- nije, poseben razstavni prostor pa so pripravili tudi mladi ino- vatorji celjskih osnovnih in srednjih šol. Sicer pa je skrom- nejša udeležba odraz vpliva okolja na inoviranje, s^ ima- mo pri nas vsaj še četrtino or- ganizacij, kjer ustvarjalnost pri delu celo preprečujejo, približ- no dve tretjini pa je takšnih, kjer ustvarjalnosti sploh ne vzpodbujajo. Zelo skromno je število tistih organizacij, kjer mora vsak delavec predlagati kakšno novost in kjer je to nor- malen del proizvodnega proce- sa. To je le nek^ ugotovitev iz kvalitetnega posveta na temo inoviranja, ki sta jo podala dr. Jože Špindler in dr.Ilija Jurančič. Ključ do uspeha je le konkurenčna družba in poso- dabljanje delovnih procesov. Slednje bi moral postati tudi eden temeljnih kriterijev zapo- slovanja poslovodnih de- lavcev. Še odmevnejša je bila misel dr. Aleksandre Kornhauser, ki je poudarila, da je treba iskanje idej podrediti računal- niškim metodam in tehnikam ter to ponazorila tudi s praktič- nim prikazom. Žal se je posveta od 1200 udeležilo le približno 40 vablje- nih, kar je še en dokaz temu, da je spodbujarije inovativno- sti še vedno bolj povezano s parolami kot udejanjanjem stvari v praksi. Danes bo na sejmu še zanimiv posvet na te- mo ali so poslovna darila mo- ralno in tržno opravičljiva, ju- tri ko bodo sejem tudi zaprli, pa še okrogla miza o inovira- nju političnega dela. R. PANTELIČ Ljubljančanom vse razbite! Zdaj je tistim, ki berejo javna glasila v cirilici, dokončno jasno, kdo je kriv za kontrarevolucijo na Kosovu: del hrvaškega vodstva in popolno slovensko poij. tično vodstvo. To ni šala, to je izjava uradnega srbskega voditelja (Mihalj Kertez je član predsedstva SR Srbije) med obiskom v Črni gori, ki so jo črnogorski železničaiji sprejeli z gromkim aplavzom. Take veličastne izjave imajo posledice tudi v m^hnih razmerah. Protislovenstvo se je naselilo v »ranjene duše. Srbov, ki jim stoletja in stoletja zgodovina ni bila naklo. njena, še zlasti ne - kot sami pravijo - ker je »Srbija zmagovala v vojnah, izgubljala pa v miru«. Kako je to videti v praksi? Ko je ekipa Dela v Kosovem polju (neselja v prištinski občini, v kratkem bodo postala samostojna občina, edina s pretežno srbskim in črnogorskim življem) slikala voja- ško kolono, se je kaj kmalu znašla pri njej policijska patrulja, ki jo je nekdo od Kosovopoljcev nemudoma obvestil, da »sumljivi tipi slikajo vojake«. Medtem ko seje patrulja prerekala s fotoreporterjem, ki policijskim foto- grafskim amaterjem ni hotel izročiti filma, seje v bližnjem bloku odprlo okno. »Od kje pa so ti tipi?«, je zanimalo radovedno občanko. »To so novinarji iz Ljubljane,« seje zadri nazaj eden od policajev. »Potem jim razbite vse, kar imajo!,« je bila odločna srbsko govoreča Kosovopoljka. Sicer pa je Kosovo v znamenju zgodovine, ker je stvar- nost jasna: predsedstvo SFRJ, ki ga vodi dr. Janez Drnov- šek, je ugotovilo, da razmere v pokr^ini še niso tako umirjene, da bi ukinili vse posebne ukrepe, ki veljajo od marca. Kosovska stvarnost je tudi izolacija ali osamitev, ki je v skladu z ustavo SFRJ, z ustavo SAP Kosova in z zako- nom o notrarijih zadevah Kosova, vendar si jo v Močni Srbiji razlagajo po svoje. Omejitev svobode gibarya in prebivanja - ta velja, da bi zagotovili vodenje kazenskega postopka proti človeku, preprečili širjenje nalezljivih bolezni, zaščitili javni red ali kadar to zahtevajo interesi obrambe države - so zamenjali z zapiranjem ljudi v zapo- rih na območju Srbije, pri čemer so osamljenci na milost in nemilost izpostavljeni nečloveškemu ravnanju srbskih policajev. Bralci Novega tednika se še morda spomnijo pretresljive izpovedi Agima Vllasija, nečaka priprtega Azema Vllasija; zgodbe o pretepanju in mučenju izoliran- cev se zdaj kopičijo, ne uradno ne neuradno nihče še nobene od njih ni demantiral. Zgodovina je na Kosovu postala sedanjost. Na skupščini kosovskih novina^ev so srbsko govoreči in pišoči alban- skim kolegom očitali, da so zamolčali posilstvo nekega srbskega dekleta, ki seje zgodilo - leta 1952. Naštevali so jim grehe, ki so jih zagrešili pripadniki albanske narodno- sti nad Nealbanci v sedemdesetih letih itd. Zgodovina na Kosovu bo prihodnost, ko bo čez 14 dni milijon Srbov zasedlo Kosovo polje - po 600 letih bodo praznovali obletnico kosovske bitke, v kateri so Srbi doži- veli odločilen poraz v svoji zgodovini, posledice pa čutijo (in čutimo) še danes. Varnostni ukrepi na Gazi Mestanu, pri spomeniku srb- skim junakom na Kosovu nedaleč od Prištine, bodo takšni, kot jih v Jugoslaviji v tem stoletju še ni bilo. Prizorišče - prejšryi teden so morali na petih hektarih požeti zeleno pšenico, da so naredili prostor za zbirališče od 500.000 do milijon ljudi, ki bodo poslušali najverjetneje odločne besede Slobodana Miloševiča kot slavnostnega govornika - je že zdaj zastraženo s polički, oboroženimi do zob. Zaradi previdnosti, da albanski separatisti in nacionalisti ne bi izkoristili te veličastne proslave najhujšega srbskega poraza za kakšno nečastno dejanje, zaradi strahu, da naj- bolj goreči Srbi ne bi 28. junija izzvali kakšnega mednaci- onalnega spopada, in zaradi varnosti Slobodana Miloše- viča, ki mu sovražniki hudo grozijo, bodo aktivirali vse razpoložljive policijske in armadne enote. Samo tako bo zagotovljeno, da se Kosovo polje 1989 ne bo spremenilo v ponovitev Kosovega polja 1389; takrat so bili na Vidov dan Turki sovražniki Srbov, zdaj pa se ve, kdo je desetletja trpinčil in preganjal Srbe in Črnogorce na Kosovu. Pozdravljen, rdečkar! Medtem ko se na Kosovu ukvarjajo z zgodovino, smo v naši kruti sedernjosti dobili nov bankovec - za lOO.OOO dinarjev, rdečkar ali Indijanec mu je ljudstvo takoj pripi; salo vzdevek. Vendar tudi z njim ne moremo več loviti hiperinflacije. Pikolovski statistiki, ki spremljajo rast cen od 6. febru- arja letos, so ugotovili, da je od takrat - vmes je bilo zadryi teden le »nekaj« podražitev, med njimi avtomobilov, letal- skih vozovnic, mesa in kave - od 12. junija rekorder med podražitvami bencin za 236 odstotki višjo ceno (7600 din) v štirih mesecih. Takoj za njim so jabolka boljše vrste (231%), nato že storitve pri frizerkah (228%), mleko (201%) itd. Pri tem so šle plače v štirih mesecih navzgor največ - v tistih podjetjih, kjer imajo srečo - za sto odstotkov. Apartma za 380 dolarjev Tako postaja za povprečnega državJjana vse več stvari in živil nedosegljivih. Lahko samo sanja o tem, kako bo letoval na morju, ali, recimo, kako bo užival zaslužen počitek v apartmaju za 380 dolarjev na dan. Če bi Štajerec ta denar imel, bi si lahko na lastne oči ogledal apartma President (predsednik) v splitski Vili Dalmaciji (s še 4 manjšimi vilami), kjer je svojčas med obiski prebival predsednik Tito: tri sobane in kopalnica s tristo kvadrat- nimi metri površine (vseh apartmajev v 5 vilah je 12, najcenejši je 120 dolarjev na dan), park z 10 hektari, resta- vracijo s 40 sedeži, knjižnico s kaminom, bazen, konfe- renčno dvorano, frizerski salon, dvorano za masažo, teni- ški igrišči, imel bi lastno plažo, privez za jahto, priročne električne avtomobilčke za obvladovarvje terena, da izpušni plini ne bi onesnaževali okolja vile itd. Seveda bomo tudi mi letovali v Vili Dalmaciji. Prel' svojih »delegatov«; razlika med našimi, pravimi, in temi »delegati« v splitski vili je le v tem, daje njihova delegat' ska baza grajena na milijonih dolarjev, našo pa sestavljaj" sanje in vsakdanja revščina. V celoti spremeniti sistem financiranja Tudi junijsko zasedanje občinske skupščine v Celju je imelo za uvod predstavi- tev zadnjih dogajanj pri razreševanju težavnega po- ložaja družbenih dejav- nosti. Delegati so izvedeli, da je skupščina Slovenije sprejela pobudo iz Celja, da je treba skupno porabo usklajevati ne samo z gibanjem cen na drobno iz preteklega trime- sečja, pač pa tudi s tekočo inflacijo. Dosegli so, da osta- ja zamik samo za mesec dni, ne pa za tri mesece kot do- slej. Spremembo zakona pa naj bi v teh dneh obravnavali v zvezni skupščini. Kljub te- mu ostaj^o številne težave, ki pestijo vse družbene de- javnosti. Za Celje bo zakon za prvo polletje dovoljeval porabo v višini 169 milijard dinarjev, potrebovali pa bi 197 milijard. Na ravni repu- blike predlag^o, da bi uve- ljavili nov sistem financira- nja teh dejavnosti, opravili selekcijo njihovih nalog in opredelili nacionalne pro- grame, ki bi jim zagotavljali sredstva, ostale pa bi financi- rali na drugačne načine. Po- leg tega je treba osebne do- hodke zaposlenih v teh de- javnostih uskladiti z gospo- darstvom. V tem okviru na- stajajo tudi težave v osnov- nem šolstvu, kjer stavkovni odbor v Celju napoveduje stavko za 16. junij. Predstav- nik komiteja za družbene de- javnosti v Celju je pojasnil, da iščejo rešitev, ki bi bila ustrezna za obe strani, poleg tega pa se dogovarjajo tudi z drugimi izvajalci v družbe- nih dejavnostih, ki so prav tako v težavah. TC Delegati so na seji izvede- li, da so pri predsedstvu ob- činske skupščine ustanovili posebno skupino, ki bo spremljala izvajanje febru- arja sprejetega programa ukrepov s področja ekologi- je. Skupina se je doslej se- stala dvakrat in ugotovila, da je ena večjih zavor za hi- trejše uresničevanje pro- grama predvsem miselnost ljudi, sicer pa je že opazila nekatere premike. V Braslovčah glasovali ZA Krajani Braslovč bodo tudi naslednjih pet let plačevali krajevni samoprispevak. Ta- ko so se odločili na nedeljskem referendumu, ki se gaje udele- žilo več kot 90 odstotkov kraja- nov. Glasovali so na enajstih referendumskih mestih, za uvedbo samoprispevka pa se je odločilo več kot 66 odstot- kov krajanov. Najboljša ude- ležba je bila v Dobrovljah, saj je glasovalo 94 odstotkov kra- janov, za samoprispevek pa se jih je odločilo 92 odstotkov. Zbrani denar bodo v krajevni skupnosti porabili za izgradnjo PTT omrežja, asfaltiranje kra- jevnih cest, ureditev trga Bra- slovče, ki bo praznoval drugo leto 1100-letnico, pa še za ure- ditev igrišča v Parižljah in za vzdrževanje komunalnih ob- jektov v krajevni skupnosti. T.TAVČAR Za narodov blagor Družbi, ki ji je njeno šol- stvo deveta skrb, se slabo pi- še. Slovenski delavci v vzgo- ji in izobraževanju ter znano- sti odhajajo na zasluženi od- dih s priokusom pelina. Slo- vensko šolstvo je materialno in moralno na psu, naša os- novna šola koraka v Evropo 1992 s staro šolsko tablo in kredo v roki. Šolske stavbe propadajo, ker gre sleherni dinar za kurjavo in komuna- lo, delavci v vzgoji in izobra- ževanju pa se ukvarjajo s problemom preživetja. Denarja za dodatno izobra- ževanje ni kje vzeti, učitelji rešujejo problem učne teh- nologije z barantanjem, star- ši pa negodujejo, ker ta naša, nekdaj tako opevana brez- plačna osnovna šola vse bolj posega v družinski prora- čun. Pretiravanje, bo kdo zavpil. In taisti je vse do da- nes, kljub nenehnim opozo- rilom šolnikov, naredil bore malo za to, da bi bili delavci danes za kanček bolj zado- voljni, kot so. Resnici na lju- bo pa ni povsod enako (sla- bo). V nekaterih občinah na Celjskem, na primer, so se gordijskega vozla lotili s pr- sti, drugod z nožem. Na naj- slabšem so menda učitelji v občini Celje. Ti imajo ta čas v regiji najnižje plače, v tej občini je največ najbolj siro- mašnih šol in nezadovoljnih učiteljev. Kritični sta zlasti zadnji dve leti? Zaradi ne- učinkovitega gospodarstva ? Kako si razlagati dejstvo, da celjski delavec prispeva za osnovno šolstvo manj kot bi glede na razvitost občine pri- čakovali. Kljub povišani pri- spevni stopnji v letošnjem maju, je le-ta še vedno med tremi n^nižjimi v republiki, skupna obremenitev bruto osebnih dohodkov delavcev v celjski občini pa je ob tem med najvišjimi v Sloveniji!! Kdo je kriv za nastalo sta- nje, so se vprašali na torkovi novinarski konferenci, ki jo je pripravil stavkovni odbor v okviru sindikata Združe- nih osnovnih šol Celja? Od moralne podpore, ki jo učite- lji čutijo s strani občinskih družbenopolitičnih organi- zacij se ne da preživeti. Izo- braževalna skupnost je men- da storila vse, kar je bilo v njeni moči, v kopreno zavi- ta torej ostaja odgovornost izvršnega sveta celjske ob- činske Skupščine in republi- škega izvršnega sveta. Celjski učitelji v osnovnih šolah in ostali delavci bodo v petek štrajkali. Posegli so po skrajnem sredstvu za uresničitev njihovih zahtev, ker so utrujeni od čakanja, razmer in gluhih ušes tistih, ki bi morali pravočasno ukrepati. Si celjska občina res zasluži najbolj siromašno osnovno šolo in n^slabše plačanega učitelja ? O tem imajo odgovorni tri dni časa za premislek. Če bodo prav razmišljali, stavke ne bo, v nasprotnem primeru bodo na pragu letošnjih počitnic celjski učitelji nazdravili: Nasvidenje v naslednji voj- ni! Komu na čast in v korist? MARJELA AGREŽ Priznanja mladim s podelitvijo nagrad in priznanj se je pred tednom dni na Srednji tehniški šoli maršal Tito končala letošnja akcija Mladi za napre- dek Celja. Po enajstih letih, odkar so v okviru občinske raziskovalne skupnosti zasnovali to akcijo, letos ugotavljajo, da je dosegla tako kakovosten kot količinski napredek. Njen namen je, da bi čim več mladih spodbudili k raziskovalnemu delu in iskanju novega. Letos je v tej akciji sodelovalo že več kot 300 učencev osnovnih in srednjih šol s 60 mentorji, od katerih so bili nekateri tudi iz zunanjih organizacij in ustanov. Skupno je bilo prijavljenih 68 nalog in inovacij, od tega 28 iz osnovnih in 40 iz srednjih šol. Letos ugotavljajo, da je spodbuden razm^ nalog iz elektronike in to po zaslugi Kovinotehninega sklada za razvoj nadarjenih učencev, pa tudi to, da so se vključi- le delovne organizacije, kjer so učenci predsta- vili svoje naloge, ki jih bodo lahko v teh okoljih tudi uporabili. TC, Foto: GORDANA GRLIČ iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Skozi turistični teden v ceijsko noč Letošnje praznovanje celjskega ob- činskega praznika se je pričelo že y ponedeljek s prvimi prireditvami y okviru turističnega tedna v Celju, po sobote se bo tako zvrstila večina l(ulturnih, športnih, zabavnih in dru- gih prireditev v počastitev praznika „bčine Celje, katerega praznovanje jO letos premaknili z druge polovice julija na sredo junija. V okviru turističnega tedna so tako y preteklih dneh pripravili otvoritve razstav, koncerte, nastope folkloristov in predavanja. Jutri in v soboto bodo turistični teden zaključili s kramar- skim sejmom na Tomšičevem trgu, s tekmovanjem gostincev v kuhanju z večerom grške poezije v klubu kul- turnih delavcev Ivan Cankar in s pred- stavo na dvorišču Mestnega gradu v iz- vedbi Zarje iz Trnovelj s predstavo Kral.i Malhus. Med ostalimi prireditvami v počasti- tev občinskega praznika velja omeniti uprizoritev komedije Volpone SLG Celje in nastop pianista Hinka Haasa in igralke Lenke Ferenčak, ki sta pred- stavila Chopina v besedi in glasbi. Da- nes, v četrtek ob 19. uri pa odpirajo v Likovnem salonu razstavo Športni plakat. V okvir praznovanja sodi tudi jutrišnji Skokov memorial in osrednja proslava ter srečanje občanov Celja v ŠkoQi vasi. V soboto dopoldne se bodo na Dobrni srečali borci XIV. di- vizije, popoldne pa bo slavnostna seja zborov občinske skupščine, kjer bodo podelili letošnje Šlandrove nagrade. Malo pred 19. uro se bo po mestnih ulicah zvrstil sprevod društev in orga- nizacij v občini, vse do jutranjih ur pa bo trajala prireditev Celjska noč na dvorišču Mestnega parka in parkirišču pred hotelom Turška mačka. Julijski del praznovanja občinskega praznika bodo obeležili z razstavo Ce- lje skozi objektiv Josipa Pelikana, ki jo bodo 5. julija odprh v Muzeju revo- lucije (ne v Pokrajinskem muzeju, kot je bilo v vabilu napačno zapisano). Na sam praznik 20. julij pa bodo delegaci- je občinske skupščine in družbenopo- litičnih organizacij položile vence na grobnico narodnih herojev na Šlan- drovem trgu in na Resevni. TC Od Aurore do Tlenanmena Deset dni po krvavem nasilju kitajske vojske nad golo- rokim prebivalstvom v Pekingu se stanje na Kitajskem umirja. Če seveda lahko tako imenujemo moreče vzdušje, aretacije stotin študentov in drugih udeležencev demon- stracij za demokracijo, propagandno histerijo medijev, ki opevajo »herojstvo« vojske v »boju proti kontrarevoluciji« in ne omenje^jo tisočev civilnih žrtev, in izredno stai\je z vojsko v prestolnici. Po tritedenski odsotnosti iz javnosti je nenadoma »vstal od mrtvih« sicer b^e hudo bolni Deng Kiaoping. Prišel je na sestanek ne^jvišjih vojaških, partijskih (manjkal je neuradno odstavljeni generalni sekretar Zhao Ziyang) in vladnih funkcionarjev, in javno pohvalil vojsko kot »čvrsti kitajski zid« proti tistim, ki da so hoteli »uničiti LR Kitaj- sko in ustanoviti buržoazno republiko«. A če so Deng in njegovi konzervativni partijski somišlje- niki resnično zadovoljni s svojo »veliko zmago«, potem je to le dokaz več za njihovo skrbno zaslepljenost. Stoije- nega zločina ne bo izbrisala nobena propaganda, represija ne bo legitimizirala oblasti niti rešila nakopičenih družbe- nih problemov zaradi vse predolgega dušenja demokra- cije. In, kot je dejal po krvavih dogodkih francoski pred- sednik Mitterand, »Vlada ki pobija lastno mladino, nima prihodnosti«. Kitajska ne bo več ista kot prej, ne za Kitice ne za svet. Tragedija je zlasti, da je prav ta država, ki si je pred leti pridobila simpatije v svetu, ko seje podala na pot odpira- nja in reform, na tako krut način pokazala, kako globoko je v njenem sistemu še zakoreninjen stalinizem najhujšega tipa. Dogodki na Kitajskem so resnično zadali udarec soci- alizmu po vsem svetu. Nekateri trdijo, da celo do te mere, da bodo nekoč zgodovio socializma zaznamovali z dvema mejnikoma - streli s križarke Aurore in pokolom na Trgu nebeškega miru. Zdal še Uzbekistan... Kot pravijo, nesreča ne pride nikoli sama. Skor^ isto- časno kot na Kitajskem je prišlo do krvavih dogodkov tudi v sovjetskem Uzbekistanu. Tam je prišlo, podobno kot doslej v Armeniji, Gruziji in drugih delih Sovjetske zveze, do hudih medetničnih spopadov. Lokalni Uzbeki, ki že dalj časa zahtevno izselitev mashetinskih Turkov (prise- ljencev iz Gruzije iz Stalinovih časov) so začeli nasilne akcije proti zanje nezaželeni skupnosti in razdivjal se je vrtinec nasilja. Bilanca pogromov nad meshetinskimi Turki je več kot sto mrtvih, najmanj tisoč ranjenih, stotine požganih hiš... Niti 12.000 vojakov posebnih enot ni moglo vzpostaviti reda. V taborišča, kijih varuje vojska, seje doslej zateklo kakšnih 11.000 beguncev, večinoma meshetinskih Turkov iz ogroženega območja. Mimo poročil o nasilju v Sovjetski zvezi ni zaslediti javnih analiz družbenih vzrokov za izbruh krize. A naj bodo ti kakršnikoli (od brezposelnosti mladine do verskega fanatizma), dejstvo je, da prihajajo mednacionalni odnosi v SZ v dramatično fazo. Naprej Armenija, nato Gruzija, pa pribaltske republike, zdaj Uzbekistan... Dokazi, da nacionalno vprašanje v Sovjet- ski zvezi še zdaleč ni urejeno, se množe, partijsko-birokrat- ske konzervativne sile pa seveda trde, da je temu kriva - perestrojka. Solidarnost zavrača koalicijo Po popolnem polomu poljske vladne koalicije (na čelu s Poljsko združeno delavsko partijo) na volitvah za zgornji dom (senat) parlamenta, je sledila nova grenka pilula za partijo. Opozicija na čelu s Solidarnostjo je namreč zavr- nila delitev oblasti oziroma vstop v veliko koalicijo, kar je partija pred volitvami najbrž po tihem pričakovala. Toda izkazalo seje, da Solidarnost ni pripravljena sprejeti odgo- vornost oblasti, ki jo ponuja PZDP. Partija se namreč zaveda lastne nesposobnosti, da sama reši to krizo, po drugi strani pa se noče odpovedati »avangardni vlogi«. Praktično to pomeni, da lahko zdaj opozicija blokira sprejem odločitve sicer vplivnejšega spodnjega doma, kjer je vladna koalicija po poprejšnjem dogovoru za okroglo mizo obdržala razmerje sedežev 65:35 v svojo korist (popoln poraz v volitvah za senat je skupno razmerje moči precej spremenil). Toda voditelj Solidarnosti Lech Walensa je pozval k treznosti, češ da bi zdaj frontalen naskok opozicije na partijo lahko povzročil hudo krizo, morda tudi ponovno uvedbo izrednega stanja. Kakorkoli že, poljske volitve so pokazale, da se partijam z doseda- T)jim monopolom na oblast v socialističnih državah slabo piše v svobodnih volitvah. Kakšen Iran po Homelnlju? Po smrti iranskega verskega voditelja (obenem tudi voditelja vseh šiitskih muslimanov) imama Homeinija se politična razmerja sil v Iranu še niso dokončno začrtala. Boj za njegovo dediščino še traja, čeprav je bil dosedanji predsednik Ali Hamnei nepričakovano hitro izbran za novega verskega voditelja. Toda Hamnei gotovo ne bo imel na vernike tolikšnega karizmatičnega vpliva, kot ga je imel Homeini. Odgovor na poglavitno vprašanje, kdo bo zmagal v spo- padu med dvema strujama - fundamentalistično in zmerno - bo najbrž znan šele na avgustovskih predsedni- ških vohtvah. Za ta položaj, ki bo imel v skladu z imamovo oporoko poslej precej večjo politično težo, se bosta pote- govala Homeinijev sin Ahmad, znan kot »radikalec«, in predsednik parlamenta Hašemi Rafsandžani, ki velja za zmernejšega. Zmaga slednjega naj bi oslabila fundamenta- liste v Iranu in zunaj njega. Ne glede na izid tega spopada pa Homeinijeva smrt najbrž pomeni konec nekega obdobja v iranski novejši zgodovini, ki sta ga zaznamovala poskus radikalne islamske revolucije in fanatična vojna z Irakom z milijoni žrtvami. Že premirje z Irakom je pome- nilo Homeinijev politični zaton, ki ga ni mogla ustaviti niti zloglasna smrtna obsodba nad pisateljem Salmanom Rushdijem. V Žalcu Jugoslavija v malem Minuli konec tedna je bilo v Žalcu 13. srečanje delavcev upravnih organov pobrate- nih in prijateljskih občin. Sodelovali so delavci iz ob- ain Trogir, Varaždin, Kuma- ; novo, Bačka Palanka, Kruše- vac, Kotor, Travnik in Žalec. Skupaj je sodelovalo več kot 250 udeležencev, ki so se po- leg raznih pogovorov o na- daljnjem gospodarskem so- delovanju in spoznavanju, pomerili v nekaterih šport- nih panogah. V nogometu je zmagala ekipa Varaždina, Žalec je bil sedmi, v šahu je zmagal Ko- tor (Žalec drugi), v namiz- nem tenisu je bila najuspeš- nejša _ekipa iz Bačke Palan- ke, Žalčani so bili peti, v streljanju z zračno puško je Izmagala ekipa Varaždina, Žalčani so bili peti, v meta- nju pikada so imeh največ sreče udeleženci iz Trogiija, Žalčani pa so bili peti. V keg- ljanju in v družabnih igrah pa so zmagali Žalčani. Konč- ni vrstni red: 1 Varaždin 61 točk, 2. Žalec 51,3. Trogir 49 točk itd. Naslednje, 14. igre bodo prihodnje leto v Tro- girju. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi nekatere turi- stične znamenitosti Savinj- ske doline in bili z bivanjem v Žalcu nadvse zadovoljni. TONE TAVČAR Partnerski mesti Celle In Singen Mesti Celje in Singen iz Zvezne republike Nemčije bosta več kot desetletno sindikalno, kulturno, športno in gospodarsko sodelovanje sklenih s slavnostnim podpisom partnerske listine o sodelovanju 24. junija v Singenu. V kulturnem programu na gradu Hohentwiel bo sodelovala celjska glasbena šola in verjamemo, da bo dostojno predstavila mladosten kulturni utrip mesta ob Savinji. O tem so se minuh petek podrobneje pogovorili predstav- niki obeh mest; iz Singena sta bila navzoča nadžupan g. Friedhelm Moehrle in prvi opolnomočenec singenškega sindikata kovinarjev IGM Heinz Rheinberger, ki ga Celjani lahko štejejo med svoje najboljše »ambasadorje dobre volje« v ZRN. (treji in drugi z desne na fotografiji Eda Einspielerja). Upati je, da bo partnerska listina spodbudila še boljše sodelovanje, zlasti na gospodar- skem področju, kjer je največ neizkoriščenih možnosti. M TTMNTK Nezaposlenost še kar narašča ¥ Mozirlu manj delavcev z visoko Izolirazbo Val nezaposlenosti se širi tudi v mozirski občini. Šte- vilo iskalcev zaposlitve se je glede na lani povečalo za več kot polovico. Ob koncu leta 1987 je bilo na skupno- sti za zaposlovanje prijav- ljenih 61 iskalcev zaposli- tve, ob koncu lanskega leta pa že 103. Največji je porast iskalcev na četrti in peti stopnji zah- tevnosti. Na četrti stopnji se največkrat pojavljajo tekstil- ni poklici, frizerke in nata- karji, na peti pa ekonomski, upravni in zdravstveni teh- niki. Med temi iskalci zaposli- tve je šest pripravnikov, sku- paj pa je šestnajst takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev. Mla- dih je 28, kar je relativno manj kot v ostalih občinah celjske regije. To je verjetno tudi rezultat dejstva, da mla- di, ki ne dobijo zaposlitve, ne čakajo na stalno službo v ob- čini, ampak se v veliki meri zaposlujejo v sosednjih ob- činah. Med iskalci zaposlitve še vedno prevladujejo nekvali- ficirani delavci. Bilanca med potrebami in kadrovskimi viri kaže, da kar polovica le- tošnje generacije od pete stopnje naprej ne bo dobila pripravništva v mozirski ob- čini. Ker pa zaenkrat ni izgle- dov, da bi se večina letošnje generacije, ki ni dobila pri- pravništva, pojavila med brezposelnimi oziroma med iskalci zaposlitve, lahko predvidevamo dvoje - ali si mladi sami iščejo zaposlitev in se na skupnosti za zapo- slovanje ne prijavijo ali pa so že dobili zaposlitev v sosed- njih občinah. Zanimivo je, da število za- poslenih celo nekoliko upa- da,' dvoodstotna rast pa tudi ne bo dosežena zaradi sploš- nega gospodarskega stanja v občini. Delež nekvalificira- nih delavcev se še vedno prepočasi zmanjšuje, na kar vplivajo po svoje tudi tekoča kadrovska gibanja, saj odho- dov nekvalificiranih delav- cev ne nadomešč^o z bolj usposobljenimi delavci. Zmanjšuje pa se tudi delež delavcev z visoko izobrazbo. RAJKO PINTAR Zapieti s čistilnimi napravami Gradnja hidroelektrarne Vrhove še razburja Pri delih na HE Vrhovo se • Oe srečujejo s kakšnimi več- jimi težavami, zato bodo iz- dajalci, brez morebitnih ^evšečnosti, dela zaključili Jo leta 1991. Dosti hujši pro- blem pa je financiranje či- ?tilnih naprav pri dotokih "idustrijskih in komunal- nih odplak v Savo. Te pa so ®ujen pogoj za začetek obratovanja hidroelek- 'farne. 2 denarnimi problemi, gre ^ ogromna sredstva, se ote- No v vseh občinah, kjer so Wvečji onesnaževalci Save. v ljubljanski kotlini, ^Savskem revirju in celjski kotlini. Med n^večje one- ^■^aževalce s Celjskega sodi- Cinkarna, Emo in Pivo- Laško, prav tako pa fiinogih občinah na našem ^ornočju nimajo urejenih či- f^ilnih naprav za komunalne Vode. Pri vsem tem je nemogoče JJičakovati 60 odstotkov in- ^sticijske vrednosti čistil- naprav, ki naj bi jo zbrali ^^ Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in Območnih vod- nih skupnostih. Ostalih 40 odstotkov naj bi prišlo iz na- slova različnih investitorjev, v Laškem na primer, je inve- stitor DO Komunala, v Rade- čah KS, toda tudi tu še zda- leč nimajo dovolj denarja. Tako se zna zgoditi, da bo- do dela pri gradnji HE Vrho- vo končali, medtem ko čistil- nih naprav ne bo. Na repu- bliški ravni so zategadelj sklenili, da morajo pred za- četkom delovanja HE Vrho- vo urediti čistilne naprave vsaj do te mere, da bo Sava za eno kakovostno stopnjo čistejša. V tem primeru bi či- stost oz. nečistost vode v akomulacijskem jezeru za- dostovala vsaj minimalnim ekološkim zahtevam. VOJKO ZUPANC Odkritje spominskega obeležja sredi Jurkloštra v nedeljo, 18. junija se bodo na tradicionalnem sreča- nju sredi Jurkloštra sešli borci - ranjenci in sanitetno osebje ter aktivisti Koa^anskega. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko obele^e, posvečeno partizanski sani teti in kmetom za njihov velik prispevek v NOB, kr^ani Jurkloštra pa bodo s tem poča- stili svoj krajevni praznik. Na priložnostni slovesnosti, ki se bo pričela dopoldan, ob 11. uri, bo govoril prof dr. Herbert Završnik, v kultur- nem programu pa pleg učencev tamkcušrxje šole še pevci iz Rimskih Toplic in Jurkloštra ter godba na pihala. Postavitev spominskega obeležja je finančno omogočilo Zdravilišče Rogaška Slatina. VM 4. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Steklar je ob jubilelu brez težav Ob 30'letnlcl nova trgovina In novi programi s tem, ko bodo prihodnji teden spremenili videz dobršnemu delu Oz- ke ulice v Celju in odprli tudi novo butično trgovino, bodo v celjskem Steklarju proslavili 30 letnico obsto- ja podjetja. V četrto desetletje poslo- vanja pa vstopajo tudi z vrsto novih programov, prilagojenih tržnim raz- meram. Po skoraj desetih letih neuspehov, ko je bil Steklar že tik pred stečEoem, se podjetje v zadnjih dveh letih spet postavlja na trdnejše temelje. Med de- vetnajstimi organizacijami v Celju s ta- ko imenovane »črne liste« tistih, ki so poslovali brez akumulacije, sp bili lani edini, ki so naredili bistven kakovo- sten premik v poslovanju. Poslujejo zgolj s svojim denarjem in so tudi lik- vidni. Izguba izpred dveh let je le še spomin na najtežje čase Steklarja v zadnjem desetletju. S prihodom no- vega direktorja Dareta Urbanca, ki je v celoti zamenjal tudi vodilno ekipo Steklarja, seje bistveno izboljšala tudi že skoraj katastrofalna učinkovitost nekaterih enot, še posebno obrata v Ozki ulici. Vpeljali so namreč nov sistem nagrajevanja, kjer je plačilo od- visno od produktivnosti in uspešnosti prodcge, za doseganje dobrih rezulta- tov pa so v enaki meri vzpodbujani tako posamezniki kot tudi delovne enote v celoti. V okviru tako naravna- nega sistema so svoje rezultate izbolj- šali v vseh petih trgovinah, ter tudi obratih brusilnice in izolacijskih ste- kel. Med temi še posebej izstopata bru- silnica in obrat v Titovem Velenju. Ob upadanju investicij pa približno 80 članski kolektiv, ki mu na celotnem celjskem območju konkurira okoli 20 zasebnih steklarjev in organizacij, išče svoj prostor predvsem s kvaliteto uslug in novimi programi. Dokaz, da uspešno prod^^o znanje, je izvžoanje najzahtevnejših del na plavajočem ho- telu »lux« kategorije, na Amorelli Vi- king lihe, ki od oktobra lani pluje med Švedsko in Finsko. Bih so edini, ki so preko Lesnine za fmske partnerje izva- jali notranje zasteklitve na tej luksuzni ladji, ki sicer na dvan^stih palubah lahko prevaža 2200 potnikov in 600 av- tomobilov. Razen prodaje znanja pa si največ obetcoo od novih programov. Načrtu- jejo proizvodnjo avtomatskih vrat (od- piranje na fotocelico). Preko posredni- ka so se zato povezali s svetovno znano švicarsko firmo Rekord, kjer imajo na izobraževanju tudi svojega delavca. Začeli so tudi s proizvodnjo ukrivlje- nih stekel, z granuliranjem stekla, tr- žišče pa bodo preizkusili tudi s ponud- bo montaže svetlobnih neonskih napi- sov. Ponuj^o nov program unikatnih proizvodov steklene galanterije, ki so primerni za osebna in poslovna darila, po petih letih pa so ob Teharski cesti spet usposobili matirnico in peskalni- co stekla. Veliko si obet^o od ponud- be izdelkov iz vitražnega stekla (okna, slike, ogledala, luči itn.). To butično proizvodnjo bodo posebej ponujali tu- di v preurejeni trgovini, ki jo bodo odprli 23. junija v (5zki ulici. Podobno preureditev načrtujejo tudi za ostale štiri trgovine, vse s ciljem, da bi bili boljši od konkurence. R. PANTELIČ 162 m dolga Amorella, ki so jo znotraj opremljali delavci celjskega Steklarja. Razstava jugoslovanskih inovacij Na 17. jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti Rast YU 1989 je sodelovala tudi Občinska raziskovalna skupnost Celje, ki je predsta- vila rezultate inovacnske dejavnosti v delovnih organi- zacijah Emo, Aero, Železarna Štore, Ingrad, Cinkarna Celje in OŠ 1. celjske čete. Občinska raziskovalna skupnost je predstavila skupne inovacijske dosežke celjskih delovnih organi- zacij, ki so v letu 1988 dale 740 inovacijskih predlogov. V njihovih sredinah deluje 671 aktivnih inovatorjev, katerih celotni inovacijski dohodek za leto 1988 znaša 8.113,965.731 dinarjev. Občinska raziskovalna skup- nost že tretje leto organizirano in na skupnem prostoru predstavlja svoje inovacijske dosežke. Na Rast YU 1989 so podelili tudi priznanja in pla- kete, ki so jih dobili tudi naši razstavljalci. Delovna organizacija Ingrad je dobila zlato plaketo za nosilce pločevine, Cinkarna Celje srebrno plaketo za goltin (premazno sredstvo za ogledala) in OŠ 1. celjske čete bronasto plaketo. Gospodarski vestnik je objavil tudi deset najuspeš- nejših inovacijskih organizacij v Sloveniji. Najuspeš- nejši so bili ravenski železarji, z našega območja pa so med desetimi kar štiri organizacije: Sozd Rek na četr- tem, Gorenje Ga na petem. Cinkarna na šestem in Železarna Štore na devetem mestu. JASNA RODE Želijo si normalne zime Redno čiščenje dimnikov in peči, ki ga dimnikarji si- cer opravljajo kmalu po ku- rilni sezoni, bodo v občini Celje za stanovanjske bloke in zasebne hiše organizirali konec julija in v začetku av- gusta. Dimnikarji celjskega Dimnikarstva namreč v se- danjem času z večjimi čiš- čenji lovijo zaslužek, ki jim je drugič zapored »ušel« zaradi mile zime. Organizacijo, ki je bila si- cer vedno med uspešnejši- mi, je že drugič zapored pre- senetila mila zima, v kateri se je le dvakrat temperatura spustila pod minus deset stopinj. Zaradi tega je bilo za dimnikarje mar^ dela. To po- sebej velja za čiščenje večjih kotlov, kjer dobijo največ dohodka, zato bi lahko bila še ena podobna zima po be- sedah direkto^a Štefana Ve- selka za organizacijo usodna. V nasprotju z občani, ki vse težje kupijo drago kurja- vo, dimnikarji torej navijajo za vsaj normalno zimo. Četu- di so organizacija posebnega družbenega pomena, njiho- va dejavnost ni dotirana in so vezani izključno na zaslu- žek. Kljub monopolistične- mu položaju, ki jim ga je za- gotovila že cesarica Marija Terezija, ko je vpeljala red na področju požarne varnosti, pa svojih cen zaradi padajo- če kupne moči ne morejo ta- ko navijati, da bi nadomestili izpadli dohodek. Zato so se večjih čiščenj lotili že sedaj, ostala čiščenja pa bodo opra- vili julija in avgusta, v dneh, ko bo visok zračni pritisk. V Dimnikarstvu pa se sre- čujejo tudi s kadrovskimi problemi. Kljub štipendijam in celotnemu pokrivanju stroškov šolanja zanimanja med mladimi ža ta poklic ni več. Tudi zadnje štipendije so tako postale nepodeljene, tako daje vprašanje, kako bo s kadrovsko zasedenostjo v bodoče. RP Steklo, ki se ne bo sramovalo embalaže Steklarska šola Iz Rogaške Slatine vlaga v oMelek kartonaže v raziskovalni projekt »Model razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji« se je v občini Šmarje pri Jelšah vključila tudi delov- na organizacija Steklarska šola iz Rogaške Slatine. Že letos naj bi uresničili novo naložbo, s katero bo stekel program kartonaže. S tem bodo postopoma pridobili 30 novih delovnih mest, kar je za šmarsko občino velike- ga pomena. V Steklarski šoli so lani pričeli s posodabljanjem in povečevanjem proizvodnje kalijevega stekla, rezultat te naložbe pa naj bi bilo stood- stotno povečanje proizvod- nje visokokakovostnega ste- kla v letu 1991. Ob tem na- meravajo širiti maloserijsko proizvodnjo in kar polovico povečane proizvodnje usme- riti na tuji trg. Domačemu tržišču bo Steklarska šola iz Rogaške Slatine ponudila speciahzirane izdelke malih serij za potrebe hotelov naj- višjih kategorij oziroma go- stinstva. Ob povečanem pro- gramu gostinskega stekla bodo ostali zvestr tudr krista- lu. Izdelovali bodo unikate in serije z nekaj sto kosi. V Steklarski šoli se zave- dajo, da bo prišlo zaradi po- večane proizvodnje in raz- drobljenih maloserijskih na- ročil do velikih težav pri do- bavi transportnih kartonov, v investicijskem elaboratu pa pakiranje unikatov ter drugih izdelkov v posebno, darilno embalažo, ni bilo za- jeto. Zato že prih^a do zasto- jev v proizvodnji, do zamuja- nja dogovorjenih rokov iz dobave in do pakiranja v ne- ustreznih kartonih. Odloči- tev. za naložbo v oddelek kar- tonaže je bila ničnost. Odde- lek bo v prvi fazi kril potrebe lastne proizvodnje, v drugi pa bodo povečali proizvod- njo embalaže osemkratno ter jo ponudili domačemu trgu in predvsem zahodnoevrop- skemu. Tako povečani proiz- vodnji bodo kos z istimi stro- ji, v istem prostoru, poveče- vali bodo le število zaposle- nih. Vzporedni cilj te nalož- be je tudi prekvalificiranje in zaposlitev delovnih invali- dov, ljudi, katerih invalid- nost je nastopila na drugih, težjih delovnih mestih. Oddelek kartonaže bodo uredili in opremili v prosto- rih ene od starih in praznih osnovnih šol. Pred letom dni so to naložbo ocenili na do- bro poldrugo milijardo di- n^ev, poskusna proizvod- nja pa naj bi stekla še pred jesenjo. MARJELA AGREŽ Flnomehanika v Ljubljani v sodelovanju z gra- škim partnerjem »Re- tzlom« in obrtnima orga- nizacijama Orbit in Habit iz Celja bo celjska Fino- mehanika odprla v Igri- ški ulici v Ljubljani prvo specializirano trgovino z račurtalniško opremo. Razen osnovne računal- niške opreme bodo v tr- govini ponujali tudi raču- nalniške periferne enote, programe in aplikativno programsko opremo, ob tem pa tudi telefakse ter v manjši meri še ostalo bi- rotehnično opremo. Ob- nova prostorov, kjer bo trgovina, je Finomehani- ko stala 150 milijonov di- narjev. Trgovino bodo odprli v ponedeljek, s tem pa zapolnili del po- treb trga, ki so na tem po- dročju še vedno večje od ponudbe. Planinsko društvo Celje, Stanetova 1 objavlja licitacijo kombi vozila zastava 850 AL, I. 1986 izklicna cena je 12 mio din Licitacija bo v ponedeljek, 19. 6. 1989 ob 9. uri v pro- storih Planinskega društva. Vozilo si je mogoče ogleda- ti uro pred licitacijo. Osebe, ki se bodo udeležile licita- cije, morajo položiti 10% varščine. Prometni davek plača kupec. iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Turistični dan v Volnilcu Turistično društvo Vojnik bo v nedeljo, 18. junija, za popestritev življenja v lastnem krzgu pripravilo že 6. turistični dan, ki bo ves dan v središču kr^a. S priredi- tvami bodo začeli že zjutr^, ko bo za uvod zaigrala godba na pihala, za njo pa se bodo zvrstih nastopi domačega pevskega zbora France Prešeren, ansambla gtajerci iz Štor in folklorne skupine s Kompol. Ob 15. ^ri pa bo že tretja promocija prve samostojne kasete, jo je izdal ansambel Francija Zemeta z naslovom ,Sem in tja«. Poleg zabavno-kulturnih prireditev pa bo v Vojniku tudi veliko stojnic za nsgrazličnejšimi izdelki, med katerimi bodo prevladovali tisti iz (jomače obrti. Tako vsaj obljublja organizator vojniško turistično društvo. T.VRABL Ceijsifi prazniif tudi v Šiiofji vasi Za krajevno skupnost Škofja vas bi lahko rekli, da ima več kot 2000 krajanov približno enake težave, kot jih imajo v vseh primestnih krajevnih skupnostih. Komunalni problemi kot so ceste, kanalizacija in tele- fonija so po besedah vodstva kr^evne skupnosti n^bolj pereči. V teh dneh, ko slavijo svoj praznik skup^ s krajev- no skupnostjo Vojnik in ko so jih izbrali, da pripravijo del praznovanja v počastitev občinskega praznika v Celju, so dobili nekaj odsekov no- vih cest, vendar ostžua še ve- hko težav nerešenih. Za praznik so v krajevni skupnosti dobili kilometer asfaltirane ceste od Prekoija do Šmartinskega jezera in manjši odsek na cesti Zado- brova-Cesta na Ljubečno. Danes, v četrtek ob 17. uri bodo pripravili slavnostno otvoritev obeh novih prido- bitev. Do srede julija, ko je tudi uradni dan praznovanja cehskega praznika, pa ngj bi v Smaijeti, Prekoiju in Škof- ji vasi dobili nove telefonske priključke. Še vedno pa osta- ja precej odsekov cest neas- faltiranih, eden večjih pro- blemov pa je tudi neurejena kanalizacija v Spodnji Zado- brovi. Še na eno težavo opo- zaij^o krajani ŠkoQe vasi in to so občasne poplave Hudi- nje zaradi neočiščene struge. Zaradi slabega vzdrževanja je tudi odneslo del mosta čez Hudinjo, tako da sed^ kr£ya- ni hodijo čez na lastno odgo- vornost. ICreoani ugotavljžuo, da Nivo, ki je zadolžen za ta dela, prepočasi rešuje pro- blematiko. Seveda pa so v krajevni skupnosti ŠkoQa vas tudi takšne stvari, s katerimi so zadovoljni. To velja za sode- lovanje z vsemi tremi delov- nimi organizacijami, ki so na njihovem območju (Etol, To- varna volnenih odej in Hme- zadova Kmetijska zadruga). Zadovoljni pa so tudi z de- lom društev. Eno n^bolj ak- tivnih je gasilsko društvo, pa strelska družina Franc Ste- klič, mladinci so prizadevni v okviru kulturnega društva, močan pa je tudi aktiv ZRVS. V kratkem pa bodo tudi upokojenci dobili svoje društvo. Sicer pa velja tako kot povsod, da so krajani n^bolj aktivni, ko gre za nji- hove neposredne interese in probleme, ki jih pestijo v vsakodnevnem življenju. To pa pomeni, da bodo imeli glede na težave še veliko pri- ložnosti za aktivno sodelova- nje pri njihovem razreše- vanju. &ajevni praznik slavijo krajani Škofle vasi vsako le- to skup^ z Vojničani in tudi letos je tako. K temu prazni- ku pa so letos dodali še praz- novanje ob prazniku občine Celje, ki jih vsako leto pro- slav^o tudi v eni izmed kra- jevnih skupnosti. Od sobote do danes so se v ŠkoQi vasi zvrstila športna tekmovanja v streljanju z zračno puško, malem nogometu, košarki in konjeniškem turnirju v pre- skakovanju ovir. Danes, v četrtek popoldne bo gasil- sko tekmovanje na območju ŠkoQe vasi in Trnovelj, nato pa bodo odprli asfaltirane odseke cest. Vse popoldne bo na ogled tudi razstava ročnih del krajank, jutri, v petek, pa predstavitev do- mačih jedi, program Kinolo- škega društva Celje in ob 18. uri osrednja proslava v poča- stitev občinskega in krajev- nih praznikov. Nastopili bo- do učenci OŠ Franjo Vrunč in moški pevski zbor France Prešeren iz Vojnika. V nede- ljo bodo praznovanje zaklju- čili s turističnim dnem v Voj- niku in z regato na Šmartin- skem jezeru. TC pisana počitnišica paiiijača ^za prijateljev mladine CeUe pripravila zanimive programe ijašim šolarjem med po- ijjnicami ne bi smelo biti ^čas. Da bi poletje kar ^olj pestro preživeli, so K tudi letos potrudili v ob- inski Zvezi prijateljev iladine Celje. Komisija za fostočasne dejavnosti trok je pripravila 4 pro- ■rime, zanimive, raznolike h razmeroma poceni. Od 2. do 11. julija imajo teljski otroci možnost leto- nti pod velikimi šotori med- narodnega kampa Otroškega letovišča iz Zagreba v Savu- iiiji. Tam se bodo imeli mož- lost spoprijateljiti z otroci iz 'rancije. Zahodne Nemčije, lalije. Češkoslovaške, Av- ffije in drugod. Življerye kampu je polno kulturnih, portnih in plesnozabavnih fireditev, cena tega letova- la pa je 640 tisoč dinarjev možnostjo obročnega ozi- oma čekovnega odplačeva- a. Nekaj mest za Savudrijo še prostih. Drugi program je dnevno tovanje na Gričku v Celju, tganizirano bo v petih iz- enah po pet dni, prva izme- 3 bo od 17. do 21. julija. Stipičem v deležu 75:25 ^poimenovah Felis. Iz- ^ Pomeniu v grščini ma- ni^- vendar dobro zastavlje- začetkom ne bi mogli re- so le maček v žaklju. j^^&lis bo začel svojo redno jj^^vodnjo posipov za male čez približno mesec in mj: V začetku štirje zaposle- i^elavci pa bodo poleg tega ^^bvali še druge artikle za male živali, s katerimi se bo- do prilag^ali trgu in ku- pcem. Glavna proizvodnja bo seveda higienski posip, ki ga zdeO predelujejo Come- tovci v Ločah. Na novi loka- ciji, na Ostrožnem pri Celju, pa n^ bi letos s higienskim posipom za male živali na- polnili 1180 ton v vrečke, pri- hodnje leto pa že 3360 ton. Novo ustanovljeno podjetje bo poslovalo samostojno, Comet iz Zreč pa bo zanj iz- vajal zunanjetrgovinske po- sle. Sovlagatelj, Miroslav Sti- pič, je po statutu hkrati di- rektor firme Felis z vsemi dolžnostmi in odgovornost- mi, ki jih prinaša pogodba o ustanovitvi mešanega po- djetja. Objekt na Ostrožnem zd^ pripravlj^o in adaptira- jo za novo proizvodryo, opre- mo pa bodo prenesli iz Loč. M. POD JED 6. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Akcila le uspela v republiški akciji zbi- ranja oblačil, posteljni- ne, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov, ki jo je Rdeči križ priredil po vsej Sloveniji, je bilo v celjskih krajevnih skupnostih organizira- nih približno sto prev- zemnih mest. V celjskem delu repu- bliške akcije je sodelova- lo približno sto odraslih in 250 mladih članov, ki so zbrali 3500 kilogramov oblačil in prav toliko tek- stilnega blaga za predela- vo ter nekaj obutve, po- steljnine, odej in pohi- štva. Za celjske potrebe potrebuje občinski Rdeči križ 3500 do 4000 kilogra- mov oblačil, ki jih imajo za svoje potrebe zdaj do- volj, drugam pa predme- tov še niso oddajali. Blago so vskladiščili v lastnem skladišču in ga bodo po potrebah razdeli- li družinam in posamez- nikom, del blaga pa bodo shranili za pomoč ob na- ravnih in drugih ne- srečah. BJ »Pomlad« kinča tudi ulice Nekoč smo rasli med sivi- mi zidovi pročelij starega, in- dustrijskega Celja. Okrašene fasade, puste trgovine, indu- strijski smog, ki ga ni nihče, vscU javno, analiziral. Obsta- jala je siva razglednica real- socialističnega mesta. Takš- nega, srednjeevropskega, kot ga še ponekod vidimo v tistih bližnjih deželah, kjer je človek deklarirano največ- je bogastvo. čini Iju^e s socialnega dna. Tisti, ki niso zmogli v bolj ali manj betonske silose, ostare- h ter najslabše plačani prise- ljenci. S politično pomladjo smo se zavedli skrite lepote starih zgodovinskih celjskih proče- lij. V Novem mestu so celo v predpomladnih letih karali arhitekta, ki je glavni trg po- živil z »neslovenskimi« bar- vami. Celje je vse bolj izgub- mlad sta odgovorila nepriča- kovano hitro. V starem jedru se množijo m^hni, bolj ali manj prijetni lokali, kot gobe po dežju in to celo v času ko je kupna moč vse manjša. Lokali se celo rojevajo v na- stajs^očih pasažah, po dvo- riščih, tako kot v razvitih de- želah s tržnim gospodar- stvom. V stanovanja starega Celja se znova vrača življenje in tudi mladi prebivalci. Ce- lo star slovenski Narodni dom, občinska stavba, dobi- va nekdanji obraz, ki mu ga je med vojno, namenoma, iz- nakazil nacistični totalita- rizem. Mesto je vedno podoba njegovih prebivalcev. »Po- mlad« je spremenila politiko in gospodarstvo, s tem pa tu- di zunanjo podobo mesta. Ti- stih okrašenih fasad, pustih trgovin in industrijskega smoga, ki ga ni nihče, vsaj javno, analiziral je vse manj. Z njimi izginja podoba nek- danjega realsocialističnega mesta. Ali je v mestu, po vsem, sploh še mogoča takš- na »jesen« ali celo »zima«? BRANE JERANKO Ljudje spozn^o mesta po njihovih središčih, starih mestnih jedrih, ki dajejo me- stom dušo. Za Velenje in No- vo Gorico zato pravijo, da sta mesti brez duše. Tudi Celju ni tako bogata, pod sivino skrita slikovita duša poma- gala in njegovi prebivalci so zbežah v urejenejša pred- mestna betonska spalna na- selja. Tako kot v drugih slo- venskih mestih so v starem mestnem jedru ostajali v ve- ljalo sivino svojih pročelij. Zgodovinskemu mestu pa je še vedno manjkalo tudi ulič- ne živahnosti, takšne kot je v gospodarsko demokratič- nejših deželah. S politično pomladjo, ki gre z roko v ro- ki tudi z gospodarsko, priha- ja takšno življenje tudi na celjske ulice. Še lani se je v Novem tedniku komenta- torka spraševala zakaj ni v mestu več vsakovrstnih malih lokalov. Čas in po- Šesto nadaljevanje Brušen kristal Pred tednom dni smo se seznanili s spremembo frekvence našega takratnega oddajnika. To smo sto. rili zaradi izredno slabe slišnosti v večernih urah, ko so naš šibki, komaj 50 watni oddajnik preglasili šte- vilni močnejši, ki so oddajali na isti frekvenci. Spremembo smo dosegli z brušenjem kremenče- vega kristala, ki zagotavlja stalnost frekvence oddaj- nika. Zaradi tega smo vsem starejšim radijskim spre- jemnikom »ušli« iz območja sprejema, to pa je vzneje- voljilo mnogo poslušalcev. Da je bilo veliko takšnih sprejemnikov, ki nas niso mogli »loviti« dokazuje tudi objava, ki smo jo kar tri dni ponavljali od 28. do 30. oktobra: »Tistim poslušalcem, ki naše valovne dolžine 190 metrov ne morejo dobiti na svojih sprejemnikih pripo. ročamo, da pokličejo na pomoč radiotehnika, ki bo z enostavnim tehničnim posegom uglasil sprejemnik tudi na naš val. Tudi naša radijska postaja je priprav- ljena napraviti poslušalcem uslugo s tem, da bo poslala po naročilu na dom svoje tehnike, ki bodo proti plačilu minimalnega prispevka 100 din uglasili sprejemnike.* Ker smo spremenili frekvenco oddajnika kar na lastno pest in brez potrebnih soglasij, so bili v Ljub- ljani seveda hudi, ampak počasi seje huda kri pomirila in kar nekaj časa smo oddajali na novi frekvenci. Ven- dar tam ni bilo veliko manj motenj kot na prejšnji in tako smo se lepega dne spet znašli tam, kjer smo prvotno oddajali. Življenje pa je teklo dalje, dogodki so se vrstili in 18. oktobra smo poročali o plenumu okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje: »...na plenumu je prišla do izraza slabost, da organi- zacije, oziroma njihovi funkcionarji nočejo dojeti bistva demokratičnega centralizma. Ne gre tu za borbo mnenj. Prav in nujno je, da imajo komunisti svoje mnenje, svojo hrbtenico. Toda, kadar sprejmejo nek sklep, se morajo zanj tudi vsi zavzeti. Dogodki pa so pokazali, da so organizacije Zveze komunistov pone- kod poteptale ta načela in dovolile, da so v njihovih vrstah prevladovali tovariši, ki so v cilju osebnih in lokalističnih teženj prezrli koristi skupnosti, ah nada- lje, da so na široko odpirali vrata vsemogočni birokra- ciji, ter med drugim tudi to, da še organizacije same in njihovi člani niso razčistili odnosov do misticizma.« Z misticizmom smo menda v zadnjih 35 letih že razčistili, ampak glede demokratičnega centralizma se pa še kar prepiramo. Sicer pa celotno poročilo zveni nekam čudno znano - z Goranom Markovičem bi lahko celo rekli Že videno... Žetoni namesto kovancev za telefone Ponorela inflacija sproti izniči tudi vrednost kovancev, ki naj bi jih uporabljali v javnih telefonskih govorilnicah. Zato so se pri PTT odločili, da bodo namesto kovancev uvedli žetone. Pri tem pa se je zapletlo. Plastični žetoni namreč niso bili dovolj kvalitetni, kovinske pa izdeluje samo kovnica v Beo- gradu, ki ni mogla naenkrat izdelati vseh zahtevanih količin. V Celju so naročili tristo tisoč teh žetonov, kar naj bi zado- stovalo za potrebe na področju, ki ga pokriva celjski PTT. Zdaj bodo morali prirediti še vse telefonske govorilnice na te žetone, kar bo trajalo približno mesec dni. Poseben problem pa je prodaja teh žetonov. Nekateri lastniki kioskov namreč niso preveč navdušeni, da bi jih prodajali. Vseeno pa tečejo dogovori, da bi bilo teh proda- nih mest čim več. Ob tem pa se pojavlja tudi vse pogostejši vandalizem v javnih telefonskih govorilnicah. Kraja mikro- telefonskih kombinacij je že nekaj običajnega, v zadnjem času pa uničujejo cele telefonske aparate, razbijajo stekla in podobno. Friderik Jager Za rojenim Šentjurčanom Friderikom Jagrom je 22 let prečutih noči, pekovskega nuj- nega zla. To, da s svojim delom živi, zanj nikakor ne velja kot vljudnostna fraza. Pred njego- vo pekarno v Hruševcu, no- vem šentjurskem naselju, je sodobni uvoženi kombi, s ka- terim razvaža svojo peko po Šentjuiju in Celju, oprema v pekarni pa je še klasična. V prod^alnici pekarne, kjer je na polici polbeli, beli, rženi, koruzni kruh in pecivo, streže prijazna Jagrova žena Marjana. Julija bosta Jagrova, ki zapo- slujeta 3 delavce, začela še z dnevno peko, zato bosta za- poslila še 2 delavca, ponudbo pa razširila z ^dovim in kmeč- kim kruhom in novimi vrstami peciv ter v Celju odprla kiosk za prodajo kruha. Pek Jager v ničemer ne ustreza predstavi o bogatih obrtnikih, ki z malo skrbi živi- jo lagodno. V Šentjuiju si bo- sta Jagrova, seveda šele po ti- stem, ko bodo udejanjene pe- karske naložbe, nad pekarno nadzidala lastno stanovanje. Zdaj sta leto in pol, po tistem ko sta se priselila iz Luč, še v najetem, sicer udobnem sta- novalcu. »Zaenkrat smo vse vložili v pekarno«. Jagrova pe- kama je edina v Šentjuiju v stari Jugoslaviji so bile kar tri. Jager se jezi skupaj z ostali- mi Šentjurčani na venomer za- prte železniške zapornice, ki ga zelo ovirajo pri delu, njego- vem »vsakdanjem kruhu«. Si- cer pa, k^ je potrebno za do- ber, pravi kruh: »Potrebna je stara tehnologija, pravilno do- zorevanje testa in peka v parni I>eči«. Testo zori dve uri, kruh" v peči se pomika iz etaže v eta- žo: »To pomeni, da se v spod- ili etaži, na večji vročini zape- če in na zgornji dopeče na suhi vročini. Tako ima kruh boljši okus in prepečenost.« Jager je šel v pekarski uk v Štorah, oseminpetdesetega. Dvajset let je bil v družbenem sektoiju, nato je odprl pekarno v Lučah. Rojen Šentjurčan že leto in pol znova poganja kore- nine. Kako je, ko se po dolgih letih vrneš domov, v kraj, ki je med tem postal mesto? Pred- vsem: »Veliko ljudi ne poznaš več.« Na leta v idiličnih Lučah ima posebno lepe spomine na kraje in ljudi. V Lučah še ved- no ni potrebno zaklepati avto- mobila. »V mozirski občini po- krivajo vse potrebe z obrtniki- peki. Tako je bilo tam vse- stransko veliko izkušenj tudi po tej plati«. BRANE JERANKO Krajevni prazniki Slavili bodo ¥ Letušu, Šempetru In GotevUah kar v treh krajevnih skupnostih žalske občine (Letušu, Šempetru in Go- tovljah) bodo v teh dneh praznovali krajevne prazni- ke, ki jih praznujejo v spo- min na dogodke iz NOB. V KS Šempeter so se pri- reditve pričele že v nedeljo dopoldne z ribiškim tekmo- vanjem pri jezeru Prešarje in srečanjem krajanov starih sedemdeset in več let. V to- rek je bil pohod borcev in mladine ob spominskih obe- ležjih, jutri bo najprej odboj- karski turnir, nato šahovski, ob 18. uri pa bo sprejem go- stov iz pobratene KS Bela Voda iz občine Kruševac, na- to pa slavnostna seja s.pode- litvijo priznanj. Praznovanje bodo sklenili v nedeljo s strelskim ter gasilskim tek- movanjem in prosto zabavo pri jami Pekel. Po besedah presednika sveta KS Šempe- ter Vikija Cilenška letos ne bodo otvarjali kakšnih novih objektov. Med letom so bili aktivni na komunalnem po- dročju. Tako so sofinancirali odsek asfaltirane ceste v no- vem delu Šempetra, v zasel- ku Podlog so sanirali odvod- ni kanal hudournika Go- domlja, krajani sami so si uredili javno razsvetljavo ter sanirali vsa divja odlagališča smeti. V KS Letuš bodo prazno- vali v soboto ves dan. Že do- poldne bodo otroci podruž- nične šole risali na asfalt, na- to bodo športne prireditve, ob 19. uri pa bo slavnostna seja skupščine KS in družbe- nopolitičnih organizacij s podelitvijo bronastih odli- čij OF in priznanj KS. Naj- več dela v zadnjem obdobju so v tej KS posvečali izgrad- nji in asfaltiranju dveh odse- kov krajevnih cest v dolžini 500 m ter adaptaciji prosto- rov v podružnični osnovni šoli za vrtec. V KS Gotovlje bo prazno- vanje od 19. do 25. junija. V teh dneh se bodo zvrstila številna športna tekmova- nja, slavnostna seja s kultur- nim programom pa bo 23. ju- nija zvečer. Tudi v tej krajev- ni skupnosti so bili od lan- skega do letošnjega praznika zelo aktivni. Tako sedaj po- teka izgradnja 77 novih tele- fonskih priključkov ter ure- ditev vodovoda za petnajst domačij v zaselkih Plevno in Brezje. TONE TAVČAR Z radioamaterji nisi nikoli sam Da lahko ljubiteljski člani radi-klubov opravljajo druž- beno koristno funkcijo, doka- zuje Radio - klub Laško. Poleg tega, da v i^ihovem okviru permanentno izobražu- jejo posameznike, ki jih zani- ma radio tehnika, da sodeluje- jo z radioamateiji širom po Ju- goslaviji in svetu in da priprav- ljajo različne prireditve in tek- movanja (na primer Lov na li- sico), so ob zadnjih volitvah, in to nameravajo tudi v prihod- nje, vzpostavili radio zveze med tistimi vohšči, ki jih ni bilo mogoče povezati s telefon- skimi zvezami. Tako so bili re- zultati glasovanja in sprotna dogajanja na voliščih znani precej prej, kot bi bili sicer. Radio klub Laško upravlja s hišico RTV Ljubljana na Ma- liču in z razglasno postajo Pi- vovarne Laško. Člani, okoli se- demdeset jih je, sodelujejo tu- di na vseh večjih tekmova^ih radioamateijev v Jugoslaviji in na nekaterih v tujini. VZ Pozornost zdravi hrani v šentjurski občini so se od- ločili, da bodo od letos, s pre- bujeno ekološko zavestjo, vsakoletno pregledovali vzor- ce jajc, kokošjega, kunčjega, govejega in svinjskega mesa z različnih koncev občine. Za vzorce govejega mesa je potrebno, da gre za čim bolj avtohtone in čim starejše živa- li. Lani so prvič naročili pre- gled vzorcev govejega mesa in drobovine govedi in prašičev. Za svinjsko meso so na ljub- ljanskem inštitutu za higieno živil veterinarske fakultete ugotovili neoporečnost, nepri- čakovani pa so bili rezultati pregledanih vzorcev govedi s Proseniškega v krajevni skupnosti Blagovna in s Plani- ne. Ugotovili so povečano vsebnost kadmija in arzena, s tem da pri govedu s Proseni- škega ni bilo povečanega arze- na, kar pa so, presenetljivo, ugotovili za vzorec 9 let starega goveda s Planine. BJ ŽIvopIsana »Nataša« Pred kratkim smo Česani dobili novo trgovino »Nata^ v kateri je naprodaj kup izdelkov za male in velike, primei^ predvsem za darila ob takšnih in drugačnih priložnostih. vino v Vrunčevi ulici je odprla Nataša Strajnič, ki nekat^ izmed stvari, ki so naprodaj, sama izdeluje. Trgovina bo P vlačna tudi za otroke, kajti na policah se šopirijo številne P^ ste živali, pa Garfieldi, Snoopyji, pisane želve za katere ugotov da so pravzaprav sveče, naprodaj pa je tudi bižuterija, svečnj* pepelniki in še kup drobnarij, ki razveselijo oko in nagovoiv roke da sežejo v denarnice. Cene so zmerne, kot pravi Nataša * mor^o biti dostopne vsakemu žepu. Obljublja pa tudi, da P^ dajnih stvari ne bo kopičila na zalogo. To pomeni, da . ponudbo neprestano dograjevala, spreminjala in prilag^ okusu kupcev. Zanimivo je tudi, da bo »Nataša« odprta ^ dan od 8. do 20. ure, ob sobotah do 17. ure in ob nedeljah od » n. dopoldne. a N. G., foto: EDO EINSPlE^^ iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 7 |(oga moti strmeška šola y potiružnični šoU v Strmcu se lomilo kopja Pfgd mesecem dni smo ob k^ku letečega uredništva Meea tednika - Radia Ce- : pisali in govorili tudi l^ijosih med centralno os- LVdo ^olo Bratje Dobrotin- i v Vojniku in podružnič- 'jolo v Strmcu. Vrsto let Ljj namreč odnosi med Jj^a niso dobri. Takrat l^svetlili le eno plat me- ^e in sicer, kaj o zaostre- A odnosih in neljubih do- J^ib menijo na podruž- šoli v Strmcu in neka- ^ krajani. Tokrat name- [vamo pisati še o drugi pni zapletov. pri racionalizaciji in cen- -lizaciji šolskega sistema, I posebno, če nekateri pri JJ1 uporabljajo preveč ad- unistrativne metode, se jjpak skoraj vsa pooblasti- la Id sojih nekoč imeli v po- lužničnih šolah, prenašajo ^centralne šole. Na ta na- ju manjše, podružnične šo- ivse bolj izgublj^o svojo piostojnost. Ob tem se po- i;a še problem prem^hne- j naravnega prirastka, kar oemogoča zadostno število (rok v maiyših podružnič- ih šolah in povzroča zma^- nanje oddelkov na večjih Kitralnih šolah. V manjšem raju so zategadelj učitelji in liljani zaskrbljeni za nadalj- p obstoj »njihove« šole, latero kržy že desetletja ži- L v večjih šolah pa ob manj- m številu oddelkov razpo- l^jo z manjšimi količinami denaija in z odvečno delov- no silo. Nek^ podobnega se doga- ja v Strmcu in Vojniku. »V igri« sta predvsem ravnatelj vojniške osnovne šole Mar- jan Pojavnik in vodja po- družnične šole v Strmcu To- ne Pešak. Zraven so seveda še starši, ki večkrat niti sami ne vedo več, kaj je prav in kaj ni, razbuija pa jih, da tisti otroci, ki nadaljujejo šolanje v višjih razredih v Vojniku, dobijo povrnjene potne stro- ške, ostali, ki to store v os- novni šoli na Dobrni, pa po- vrnjenih potnih stroškov ne dobijo. Pojavnik in Pešak se v marsičem razlikujeta. Po- javnik je dober gospodar- stvenik, ki se pojavlja v funkciji ravnatelja, ki po- skuša, kolikor je to mogoče, racionalizirati poslovanje vojniške osnovne šole, tako da je pri tem včasih že kar preveč administrativen. Pri Pešaku je drugače. On je si- cer vodja podružnične šole, pri tem pa z dušo in telesom pedagog. Njegove pedago- ške sposobnosti cenijo vsi, predvsem pa otroci. Zato te- žave, po mnenju Pojavnika, izvirno predvsem iz Pešako- ve vloge vodje podružnične šole. Pešak in kr£yani nam- rče nočejo ali ne morejo raz- umeti, da je po pravilih (Po- javnik pravi, da jih mora upoštevati, ker so le-ta enot- na za vse podružnične šole) potrebno vsako zasedenost podružnične šole prej n^avi- ti v centralno šolo, da je po- trebno premog naročiti takoj po kurilni sezoni (letos de- naija za premog še ni), da z dobavnicami razpolajg^o le na centralnih šolah in po- dobno. So pa stvari, ki jih noče ali ne zmore razumeti Pojavnik. KržOani strmca so mnoga desetletja šolo jemali, v dobrem pomenu besede, za »svojo« in da jim je vsaka, še tako ms^hna administra- tivna »zapreka« odvečna in omalovažujoča. Pojavljata se torej na eni strani pretirana normativnost in na drugi ti- pična, »kmečka« trmogla- vost. Dogodki se seveda zao- stn^ejo, bržkone pa je sreča, da jih otroci, ki so jim nena- zadnje šole namenjene, še ne razumejo. Podružnična šola v Strmcu spada v šolski oko- liš v Vojniku, tako bi morali vsi otroci iz šole v Strmcu nadaljevati šolanje v Vojni- ku. Toda, kar nek^ jih je, ki hodijo na šolo v Dorno. Star- ši pravijo, da zato, ker imago do avtobusne postne, od ko- der vozi avtobus na Dobrno, krajšo in varnejšo pot. Po- javnik meni, da to ni glavni razlog, ampak predvsem prepričevalne Pešaka, naj otroci hodijo v višje razrede na Dobrno. Pri vsej resnosti problema gre kajpada že kar za smešna in nezrela očitko- vanja, ki bolj pripomorejo k tragikomičnosti situacije, kot k razumnemu reševanju zapletnih dog^ai^. Zato tudi nima smisla soditi, kdo ima prav in kdo ne. Vsekakor je potrebno razumeti oba, tako Pojavnika kot Pešaka, časi v družbi in šolstvu pa so vse- kakor manj ugodni za ljud- ske učitelje v najboljšem po- menu besede. VOJKO ZUPANC Glede potnih stroškov za- konodaja sicer točno dolo- ča, da povrnjene stroške za prevoz v šolo dobijo tisti otroci, ki obiskujejo šolo, ki je oddaljena več kot štiri ki- lometre od središča krajev- ne skupnosti ali zaselka, v katerem živijo in če ob tem obiskujejo šolo, ki jo predvidevajo v šolskem okolišu. Jasno je, da ni naj- bolj posrečena varianta ta, da se oddaljenost od šole meri iz središča krajevne skupnosti ali zaselka. Brž- kone pa pogosto prihaja do fleksibilnosti v spoštovanju teh predpisov. Tako so mnogi učenci iz Strmca, ki obiskujejo šolo v Vojniku, imeli možnost brezplačnega prevoza, ker v Vojnik pač vozi pogodbeni avtobus in voznik ni strogo pregledo- val mesečnih vozovnic. Ivan Vasle, predsednik IS za požarno varnost ob- ine Žalec: »Mnogi nam oči- Ijo, da nabavljamo preveč (različnejše gasilske opre- me. ki potem ,mrtva' leži po (BUskih garažah. Bolje je, ^jo imamo, kot da jo ne bi ®eli, če bi do požara ali dru- if katastrofe prišlo. Vendar ^ v zadnjem času pojavlja jdi v gasilskih vrstah pro- daje na razpolago ved- •"manj denaija in da smo i^no bolj odvisni od pomo- 'krajanov oz. vaščanov, nji- •"^h prispevkov in prosto- %ega dela. Zato bomo bodoče bolj skrbeli za va- ^anje in obnavljanje tiste Sferne, ki jo imamo in je ^no dragocena ter skrbe- ■za še boljše strokovno zm- f gasilcev, da bodo s teh- ^(no zahtevno opremo znali fs^lno rokovati in da ne bo Rajalo zaradi neznanja do ^Potrebnih okvar in dragih %avil.« Jvan Slamnik, predsednik J»jevne skupnosti Petrov- *y naši kr^evni skupno- {p je površinsko izredno ^a, imamo osem vasi in ima svoje probleme, naj delavnejšimi je prav f^vo vaška skupnost Urešinji vasi, kjer so vsi ^cani združeni okoli gasil- društva ki ima pod okriljem še športno . .'julturno sekcijo pa horti- j^^Urno, ki skrbi za resnič- ^ lep izgled kržoa, aktivni pri volitvah, urejanju ko- j^alnih problemov, nape- lje telefonov... V prihod- ih obdobju bo kr^evna j^^nost pomagala vašča- Drešinje vasi pri uredi- kanalizacije Levec-Dreši- j^^^as in izboljšanju javne i^Mljave v samem nase- ^j' se vedno bolj razvija, ^ tiove hiše rastejo kot go- UjjPo de^u, vrač^o pa se J »»iladi, ki naj bi s časom ^^omestili delo starejših, ki ®liko naredili za krž«.« Krajevno živllenle dobi prostor Odročna koganska Dobrina in Hraslje, kjer so pred desetimi leti ustanovili gasilsko enoto matičnega društva v Loki pri Žusmu, bosta v kratkem pridobila novozgrajene prostore, ki bodo namenjeni gasilskim in kulturnim potrebam. Dejavni gasilci, ki so gibalo Dobrine in Hrastja ter se povsod udeležujejo tekmovni, so se z matičnim gasilskim društvom dogovorih o gradnji stavbe za orodjamico. Delavoljni krajani so nato posta- vili z veliko prostovoljnega dela in pomočjo krajevne skupnosti v Dobrini kar pravcati gasilski dom, tako da se jim ne bo potrebno več sestajati le pri kmetu Recku. Celo za razvito kul- turno življenje bo prostora v dvorani nove stavbe. Do praznova- i^a krajevnega praznika Loke pri Žusmu, ki bo v Dobrini, 16. julija, bodo v dvorani predvidoma zaključili še notranja dela, v prihodnjih letih pa »dom« povsem dokončali. gj Trideset let - kratka doba za stolpnico Trideset let bo letos mini- lo, odkar je v Celju zrasla prva stolpnica, prvi nebo- tičnik, kot so ji tedaj rekli Celjani. Pred tridesetimi le- ti se je tudi prvič pojavilo ime Ingrad, delovna organi- zacija, ki je zgradila prvo celjsko visoko in vitko lepo- tico. Dva jubileja torej, ki ju je bilo treba primerno obeležiti. V soboto dopoldne seje na Gričku začela zbirati vesela in složna druščina stanoval- cev 11-nadstropne stolpnice na Trubaijevi 55 a v Celju. Da bi bilo vse tako, kot se za jubilej spodobi, so medse povabih predstavnike kra- jevne skupnosti Karel De- stovnik-K^juh, Samouprav- ne stanovanjske skupnosti Celje in Ingrada. Srečko Pratnemer, predsednik sve- ta krsgevne skupnosti, je imel še kako prav, ko je v pozdravnem govoru med drugim rekel, da bi bilo živ- ljenje v naših kr^evnih skupnostih lepo, če bi se vsi in povsod tako lepo razume- li, kot se stanovalci prve stolpnice v Celju. In ker so složni, je njihovo okolje pri- jetno, čisto, objekt pa lepo vzdrževan. Da je to hiša do- brih in prijaznih ljudi, ki ne kaže znakov staranja, je po- vedala Malči Lampretova, ki že enzust let, na zadovolj- stvo vseh stanovalcev, opravlja delo predsednice hišnega sveta, predstavnik Ingrada pa je še posebej to- plo pozdravil vse tiste stano- valce, ki v stolpnici ob Savi- nji domujejo vseh trideset let. Organizacija piknika ob jubileju je tekla, kot po ma- slu. Bilo je jedače, pijače, glasbe in plesa, družabnih iger in smeha. Na zdravje in na mnoga leta, hiša dobrih in prijaznih ljudi! MARJELA AGREŽ 8. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Poletno Celje Morda se bo vam, ki ste siti visoko donečih in votlih besed zazdela nesmi- selna sledeča izjava, ki pa jo vendarle moramo zapisati. Zato, ker je resnična in poštena. Vodile so nas plemenite tež- nje. Oživiti poletno družabno življenje meščanov, obuditi mesto. Zato smo se Mladinski kulturni center - KLjUB, Za- vod za kulturne prireditve Celje, KK Ivan Cankar in Kinopodjetje Celje odlo- čili, da s skupnimi močmi izvedemo projekt »POLETNO CEUE«. Pripravili smo več kot 30 prireditev, tako za široko kot tudi specifično publi- ko. Vse tja do 5. septembra 1989 boste imeli možnost obiskovati prireditve kul- turnega in zabavnega značaja. Koncerti klasične glasbe Zavod za kulturne prireditve Celje pri- pravlja v poletnem času ciklus desetih koncertov klasične glasbe, ki bodo ob torkih okoh 20. ure v ATRIJU (Tomšičev trg). Poleg solističnih koncertov (Igor Mi- trovič - čelo. Marko ZUPAN - violina in Milko BIZJAK - orgle) se bodo predsta- vili Ljubljanski pihalni trio, ce^ski go- dalni orkester in ansambel za staro glas- bo PRO MUSICA TIBICINIA iz Maribo- ra. Program je vsebinsko prilagojen ko- mornemu vzdušju poletnega večera na prostem. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar bo v svojih prostorih prirejal občasna predavarvja in koncerte. Tako bo že ta teden predstavitev potovanja s Kitajske {četrtek, 15. 6.) in večer novogrške knji- ževnosti ob glasbi (petek, 16. 6.) Filmski večeri Kinopodjetje in KLjUB bosta oživela poletne filmske in družabne večere na prostem. Tako boste lahko vsak četrtek ob 21. uri v dvorišču Mestnega gradu uživali ob glasbi (pred in po filmu), ob hlajeni pijači in vrhunskih filmih, ki se bodo pričeli ob 21.30 uri. Sedeži žal ne bodo najbolj udobni, vendar menimo, da to ni najpomembnejše. Ob sestavi pro- grama smo bili deležni dobrohotnih kri- tik, da filmske predstave na prostem za- radi strukture celjske publike ne dopuš- čajo možnosti kvalitetnega repertoarja. Želimo dokazati ravno nasprotno, da ima Celje publiko, ki bo prihajala na kvalitet- ne filmske večere. Predvajali bomo vr- hunske stare in nove filme. Večina izmed njih ima kultno vrednost (EASY RIDER, ZADNJI TANGO V PARIZU, POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT, LILI MAR- LEN, IME ROŽE itd.), nekateri so žanr- sko briljantni (Ptiči, Maratonci, itd.). Za uvod v filmske večere, ki se pričnejo 22. 6. 1989 bomo predstavili celjsko predpre- miero odhčne komedije MESEČNICA, v kateri si je odlična Cher prislužila Oskarja. Poletni KUUB v sodelovaryu z vročimi poletnimi noč- mi bo KLjUB prestavil svoje delovanje na prosto. Literarni večeri, manjši plesni večeri in maryši koncerti bodo ob petkih in sobotah v ATRIJU (Tomšičev trg 7), ki nam gaje za te namene odstopil KK Ivan Cankar. Večji koncerti in plesni večeri pa bodo v dvorišču Mestnega gradu. Od koncertov n^ omenimo večer z Mlinar- cem (23. junija kot uvod v poletni KLjUB v ATRIJU), Lorelei (po mneryu avstrij- skega radia najperspektivnejša jugo- slovnska mlada skupina), Disciplina kič- me, Lačni Franz, Jani Kovačič, in še ne- kaj presenečenj. Uspeh teh prireditev bo odvisen od prizadevnosti članov Sveta KI^UB-a. Dodali bi če bodo ustrezne službe izdale dovolje- nje, bomo preko obvestil v medijih po- skusili privabiti žongleije, čcirovnike, klovne in predvsem godce, da nam pope- strijo mestni utrip, tako kot je v vseh civiliziranih deželah v navadi. Na Tomši- čevem trgu naj pokažejo kaj znajo, zaba- vajo občane, honorarje pa pobirajo s klo- bukom. BOŠTJAN WOLF Zapiesali so v vm aibčni folklorlsti iz konjiškega UP Folklorna skupina LIP Slo- venske Konjice je pred trinaj- stimi leti nastala na pobudo Francija Komljanca, ki je še vedno idejni vodja te skupine pri delavsko kulturnem dru- štvu LIP. v več kot desetletju so Lipo- vi folkloristi nastopili na šte- vilnih srečanjih in prireditvah, doma in na ti^em in navezali prijateljske stike s skupinami iz Sombora, Arandelovca, Obrenovca, Virovitice in dru- god. Gostovali so na Madžar- skem in v Avstriji. V skupini pleše 20 članov, ki imajo v programu postavljene koreografije slovenskih ljud- skih plesov Gorenjske, Št^er- ske, Prekmurja in Bele Kraji- ne. Poskusili so se tudi s plesi Šumadije. Kot prelomnico in velik uspeh pa si foklorna sku- pina šteje nastop v Andorfu v Avstriji. Pred kratkim so fol- kloristi iz Lipa nastopili sku- p^ z izredno dobrimi skupina- mi iz Nemčije, Astrije in Mad- žarske. Festival si je ogledal generalni sekretar organizg. lOV, svetovne organizacije ^ ohranjanje ljudske umetnos? Po nastopu je prišel k skupil ji iskreno čestital ter jo pova?| k članstvu v organizacijo, p kloristi iz Slovenskih Ko^r so se komaj zavedli uspeha f je na domači naslov že prja uradno vabilo za pristop, je folklorna skupina LIP gi venske Konjice postala članjl svetovne organizacije lOV ? je Konjičane pripravljena p! slati na različne festivaL v svetu. To pa je tudi največje pla^jv za trud in dolgoletno delo f^ kloristom, ki ga greni le spoj nanje, da so v domačem kr^j v Zvezi kulturnih organizacji' odrinjeni v ozadje. Pri tem jš folkloristi radi povedo, daj' pri delu gmotno podpirajo 4 sti delovne organizacije. 0l lastni še Konus, Kostroj, Utiiot in Coniet, pa tudi nekateri p«, samezniki, ki jim je ksg do ljudskega izročila. MP 15 let zvestobe Moški pevski zbor Zdravilišča iz Rogaške Slatine obstaja že petindvajset let, sobotni koncert v Kristalni dvorani pa je bil namenjen drugačnemu jubileju. Zdraviliški moški pevski zbor seje občinstvu predstavil s svojim železnim repertoarjem ljube- zenskih in domoljubnih pesmi ob 15-letnici, odkar ga vodi Franc Plohi. . Franc Plohi je v Rogaški Slatini in na Šmarskem dobro poz- nano ime, saj je dolga leta v Zdravilišču glavni organizator številnih kulturnih, predvsem glasbenih prireditev, poznego pa ga številni ljubitelji zborovskega petja, saj poleg moškega vodi tudi ženski zdraviliški pevski zbor. Prav moški zbor je pod r\jegovim vodstvom dosegel številna priznanja in najvišje nagrade doma in v tujini. Franca Plohla je občinstvo tudi na sobotnem koncertu nagradilo z dolgim in hvaležnim aplavzom. M.A. Literati drugih narodov Zveza kulturnih organizacij Slovenije tudi letos objavlja raz- pis za srečanje literatov začetnikov drugih narodov in narodno- sti, ki začasno ali stalno bivajo v Sloveniji. Srečanje bo že 11. po vrsti in je vsako leto bolj odmevno. Pesniki in pisatelji začetniki se vsako leto zbero v drugem kraju in tako je letos na vrsti Laško. Do septembra bo torej še dovolj časa za ureditev literar- nih del, ki v prozi ne smejo biti daljša kot 10 strani, pesmi pa je tudi lahko le 10, v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugosla- vije, razen v slovenskem. Literarna dela bo pregledala in pre- brala posebna žirija in najboljša izbrala za predstavitev na lite- rarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. Literarna dela je treba poslati do 25. junija na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za sreča- nje literatov drugih narodov). MP V Rogaško glasbeno poletje Dan po koledarskem polet- ju bo nastopilo tudi Rogaško glasbeno poletje. Tretjič za- pored bo to spet kakovostni in pester kulturni maraton v organizaciji Zdravilišča Ro- gaška Slatina. Glasbeno po- letje v Rogaški Slatini bo za- tonilo 23. septembra z opereto Vesela vdova mariborske operne hiše. Za Rogaško glasbeno poletje je značilna predvsem kakovost posameznih kulturnih dogod- kov, ki JO dopolnjuje pestros tri mesece trajajočega progn ma. Letošnja novost je začetek Poletja, ko se bo občinstvu predstavila domala vsa kak» vostna rogaška oziroma šmar ska amaterska kulturna tvor nost. Tako se bodo 22. junija zvečer v zdraviliškem park. predstavile glasbene, folklornt in ritmične skupine: rogaški folklorna skupina Minerali mešani pevski zbor iz Stojnegi Sela, tamburaška skupina Rogatca, folklorna skupina Kostrivnice, Rogaški instni- mentalni kvintet. Zlate strune iz Rogaške Slatine, pihalni or- kester Steklarne Boris Kidiir iz Rogaške Slatine, moški in ženski pevski zbor Zdravilišia Rogaška Slatina, rogaški za- bavni ansambel Kristali, otro- ški vrtec in osnovna šola iz Ro- gaške Slatine ter glasbena šo- la. Drugi dan Rogaškega glas- benega poletja, 23. junija z\e- čer, bo na sporedu opera Travi ata v izvedbi ljubljanske Ope- re. V nadaljevanju se bodo predstavile folklorne skupi« iz Turčije, Avstrije, Norveške Madžarske, Češkoslovaške cinsambel Abraševič iz Beogra- da, Šota iz Prištine, France Prešeren iz Celja, Tine Rožanc iz Ljubljane in drugi. Od osta- lih izvajalcev velja omeniti na- stop Huberta Berganta, Acij> Bertonclja, čudežnega otroks Štefana Milenkoviča, italijan- ske organiste, mešani pevsfc zbor iz Izraela, sicer pa vas bo- mo s sporedom Rogaškega glasbenega poletja seznai^jal^ tedensko. Polo nal iiudie Pod naslovom Pojo n^ lju<^e, je v Grižah na Malem pevskem taboru minulo soboto popoldne pelo 350 pevcev. Prireditev je bila že petnajsta, na tokratnem srečanju pa so nastopili moški pevski zbori DU iz Griž, iz Petrovč, Moški pevski zbor Ivan Cankar iz Celja in Solidarnost iz Kamnika, združeni pa so zapeli pesem O košnji- Nastopili so ženski pevski zbor Svoboda Griže, Solidarnost Kamnik, Svoboda Kamnica, vse pevke pa so zapele pesem Sprotoletje. Mešani pevski zbori, ki so nastopili, pa so bili Savinja iz Mozirja, Iskra iz Kranja in Komorni pevski zbor iz Celja. Vsi trije skupaj so zapeli pesem Slovenska dežela, medtem ko so vsi nastopegoči zbori pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca zapeli Zdravljico. Ob koncu je prof Radovan Gobec prižgal kres, ob katerem je bilo družabno srečanje. T.TAVČAR Plesno poletje Priprta vrata plesne skupine Igen šolska vrata se bodo vsak hip zaprla, takrat pa si na- vadno privošči oddih tudi okoli 120 plesalcev celjske plesne skupine Igen. Le-ta je bila v minulih mesecih neprestano v plesnem, na- stopajočem in potovalnem gibu. Toda hitri plesni tem- po mladim plesalkam, ki jih vodi Igor Jelen, ne da poči- vati, zato bodo aktivne tudi v poletnih mesecih. Sezona 1988/89 se uradno izteka in z njo so v Ignu zadovoljni. Po besedah Igoija Jelena je bila v minulih mesecih po- sebej dobrodošla strokovna pedagoška pomoč Jasne Knez in Nine Mavec. Obe ljubljanski plesalki sta ples- no znanje nabirali v številnih priznanih plesnih šolah v tu- jini, letos pa sta del znanja prenesli tudi na najmlajše plesalce Igna. Za podobno obliko sodelovanja se bodo zato v tej plesni skupini od- ločali tudi v bodoče. Precej veselih minut pa so svojim vrstnikom pripravili letos člani otroške skupine Igen s predstavo »Trnjuljči- ca«. Pravljični svet so na odre širom po Sloveniji pri- čarali kar okoli šestdeset- krat, nastopili pa so tudi v Italiji. Septembra pa jo bo- do kar nekajkrat uprizorili otrokom iz slovenskega Pri- morja. Stoto izvedbo načrtu- jejo decembra. Pred nedavnim so se zado- voljne v Celje vrnile članice Igna, ki so zastopale jugoslo- vanske barve na 11. medna- rodnem otroškem festivalu v Ankari in Istanbulu. Tam so se predstavile s predstavo »Pobegnimo v svetlejšo pri- hodnost«, v koreografiji Igorja Jelena. S to predsta- vo, ki so jo posnele že za tri TV centre, so nastopile tudi na Mladinskem festivalu v Murski Soboti, odplesale pa jo bodo še v Ohridu na jugoslovanskih toah brat- stva in enotnosti. Se prej se bodo predstavile Celjanom 17. junija na Tomšičevem tr- gu, kjer bodo nastopile v ok- viru spremljajočih kulturnih prireditev celjskega Turistič- nega tedna. Brez oddiha bodo članice plesne skupine Igen zaplesa- le v poletje. Že 1. julija se bodo podale v Budvo, kjer bodo ves mesec plesale v ok- viru poletnih kulturnih pri- reditev ob črnogorski obali. Najmlajše plesalke pa bodo ponovno zaplesale 20. avgu- sta, ko bosta, letos prvič, Zveza prijateljev mladine Celje in Igen pripravila de- setdnevno plesno kolonijo v Poreču. NATAŠA GERKEŠ Poetičnost s palete Niarko Jezernik na samohoUni poti umetnosti Likovni ustvarjalec Marko Jezernik iz Šentjurja sam zase pravi, da je v umetnosti neke vrste samohodec, ki ga obda- ja skupina dobrih prijateljev in svetovalcev. Ti so mu po- magali, ko je šlo za prve kora- ke s čopičem, ali za pripravo prve samostojne razstave. Marku Jezemiku ta veliko po- meni. Svojo pot je pričel pred dvaj- setimi leti, v študentskih letih, ko je za zabavo narisal kakšno risbo. Hodil je naprej in zami- kala ga je skulptura. Potem se je preselil v Šentjur in tam spoznal še nekatere druge teh- nike, v katere ga je vpeljal sli- kar Goce Kalajdžijski. Na tej poti se je zdaj zaustavil v svetu akvarela. Blagi koqanski griči, krajina za paleto zemeljskih barv, ki se mehkobno zlivajo druga z dru- go. V okviru te mehkobnosti je še modrina in nova možnost, da slikar pričara drugačna ču- stena razpoloženja. »Akvarel mi je trenuten izziv,« pravi Marko Jezernik »in trenutno edina možnost za likovno izra- žanje. Ko bom prišel do atelje- ja, se bom spoprijel še z drugi- mi tehnkami. Ne bom se zau- stavil«. Krajinarstvo, s temati- ko jadranja in regat, športa, ki ga ob ostalih dejavnostih in funkcijah v športu, postavlja slikar zdaj v ospre^e. Ostalo ostaja za njim- Čuti, kako ga umetnost na nek vznemirljiv način požira in hoče celega, sa- ma zase. V nasledrvjem letu se bo znova, kot že nekoč, na sa- mem začetku svoje samohod- ne poti. Marko Jezernik lotil skulptur v lesu. Osnutke ima že pripravljene. Zamišlja si pri- praviti ciklus skulptur v kom- binaciji z uporabnimi predme- ti (tudi pohištvo) iz hpovine. hrastovine, jablane. Najprej je Marko Jezernik, kot večina slikarjev, ustvarjal zase. Šele leta 1983 je svoja de- la prvič postavil na ogled v šentjurski kryižnici. Morda mu je prav prva razstava dala poguma in novega poleta. Za njo se jih je kmalu zvrstilo še nekcO, od Ljubljane do Beogra- da. Posebej lepo pa se njegove krajine, potoki, obrasli z go- stim grmičevjem in megličasto atmosfero, ki daje vtis poetič- nosti, podajo na panoje bliž- njih razstavišč. MATEJA PODJED Grand prix Avstrijcu Mednarodnega slikarske- ga Ex-tempora v Rogaški Slatini, četrtega zapovrstjo, se je od petka do nedelje udeležilo 80 likovnikov iz domovine in tujine, ki so oddali 108 del. Letos so sli- kjirji ustvarjali na teme: Zdravilišče Rogaška Slati- na z okolico. Voda-vir živ- ljenja, Steklo in steklar- stvo, Štajerska pokrajina in ^eni ljudje ter Z gibanjem in rekreacijo do zdravja. V nedeljo so podelili glavno nagrado (Grand prix) Zdravilišča iz Roga- ške Slatine v dinarski pro- tivrednosti tisoč zahodno- nemških mark ter 12 od- kupnih nagrad, vrednih 600 DEM. Odkupne nagra- de so prispevali Zdravilišče Rogaška Slatina (5) Milan Lavrenčič oziroma njegov Center za gospodarsko so- delovanje v Ljubljani, pro- jektivni biro Ambient iz Ljubljane, Zavarovalna skupnost Triglav iz Celja, Kors Rogaška Slatina (2) in Ljubljanska banka. Sploš- na banka Celje. Po mnenjV ^^ narodne strokovne žirije je ^ boljše delo ustvaril akadems^'^, kar Franc Berger iz Beljaka n^'^ strijskem in zanj prejel Grand P , Zdravilišča Rogaška Slatina. deljo so odprli tudi razstavo » j desetih del letošnje priredity^'|, bodo v Pivnici in avh TerapU® ogled do konca junija. M. A., foto: EDI MASJ^'' iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Slivniško Jezero ponuja svoje lepote in preveč moiči Okolica ribiškega doma na TratnI Je lepo urejena Na celjskem turističnem območju je mnogo izredno lepih gostinskih, turistič- nih oziroma rekreacijskih objektov, ki pa jih premno- gi ljudje premalo poznajo. To prav gotovo velja tudi za Slivniško jezero oziroma tamkajšnji ribiški dom na Tratni, ki se ponaša tudi z mnogimi spremljajočimi objekti, vse skupaj pa je v izredno lepi naravni oko- lici. Ribiški dom Tratna je last in v upravljanju ribi- ške družine Voglajna Štore, ki sicer šteje 250 članov, za- jema pa celotno povodje Voglajne s 150 hektari vod- nih površin in območje še- stih občin. Samci Slivniško jezero ob- sega ob maksimalni zajezitvi 86 hektarov vodne površine, največja globina pa je štiri- najst metrov. Ribiški dom je edini gostinski objekt ob Slivniškem jezeru. Dostopov do doma je več: iz Preglade in Grobelnega ali pa po cesti iz Loke. Ribiči pa še najbolj priporočajo pot od pregrade jezera skozi gozd. To je lahko izredno lep sprehod v čudo- vitem naravnem okolju, za pot pa potrebujete slabe če- trt ure. Prizadevni štorski ri- biči bodo to pot še letos raz- širili in tudi zavarovali. Kakšne ribe so v Slivni- 5kem jezeru? Vse avtohtone / slovenskem prostoru, s tem, da je največ krapov. Za repopulacijo rib v jezeru pa so si ribiči uredili tudi lastno ribogojnico, ki je hkrati edina pri nas, kjer vzrej£yo avtohtone ciprinide (sem sodijo platnice, podusti in mrene). Polovico proiz- vodnje je za lastne potrebe kot vložek v jezero, ostalo polovico pa namenjajo za trg. Tako so samo lani v jeze- ro vložili 600 tisoč rib. Pri proizvodnji rib sodelujeta tudi dva znana slovenska strokovnjaka, magister Du- šan Bravničar in magister Tomaž Krištoflč iz Maribora, za osnovna opravila v ribo- gojnici pa vsak dan skrbi član ribiške družine Vogl^- na, Ivan Vengust. Dobro je tudi sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije. Pri ri- bogojnici namerav^o že v kratkem zgraditi še manjši turistični objekt, ki bo name- njen predvsem manjšim skupinam in članom ribiške družine. Oililo možnosti za rekreacijo Okolica Slivniškega jezera in še zlasti ribiškega doma Tratna še zdaleč ni namenje- na le ljubiteljem ribolova, pač pa je izredno lepo mesto za razne družinske izlete, pi- knike in za različna sindikal- na slavja. Vsekakor je eden izmed ciljev prizadevnih čla- nov Ribiške družine, da bi ta kompleks bolj vključili v tu- ristično ponudbo. Tako je zdravilišče Rogaška Slatina predlagalo, da bi na jezero vodili skupine njihovih go- stov iz Nizozemske, Velike Britanije in Italije. Sicer pa obiskovalcem Tratne ne mo- re biti dolgčas. Poskrbljeno ^ za čolnarjenje in deskanje. Čolne, surfe in opremo si lahko sposodite tudi v ribi- škem domu. V lepo urejeni okolici pa so gostom na voljo še rusko kegljišče, igrišče za igre z žogo, namizni tenis in strehšče. Zaradi vlažne mi- kroklime so gozdovi okrog jezera bogati z gobami. Okrog doma so postavili lič- ne klopi z mizami z okrog štiristo sedeži, v samem do- mu pa je petdeset sedišč, na voljo pa so tudi tri sobe s prenočišči. Lepote okolice ribiškega doma na Tratni so že zdavnaj spoznale tudi številne sindi- kalne skupine iz širše celjske okohce, ki tu organizirajo razne piknike. Kar 12 tisoč članov sindikatov je lani tam preživelo nepozabne trenut- ke. V domu na Tratni pa se- veda gostom ponudijo tudi ribe vseh vrst, kot poslastico pa velja omeniti dimljene postrvi. Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih. Od botaničnega vrta dO kopališča člani Ribiške družine Vo- glgjna pa seveda ne mirujejo in polni so načrtov in idej o tem, kaj vse bo še treba storiti. Še letos bodo pri do- mu zgradili lesen kozolec, ki bo pokrit s slamo. Urediti namerav£uo tudi botanični vrt z avtohtonim drevjem in cvetjem, obstojajo pa tudi že ideje o ustanovitvi mešanega podjetja za razvoj ribištva in turizma. S tem bi bili omogo- čeni pogoji za gradnjo nove ribogojnice, turističnega na- selja in avtokampa. Blizu plesišča in odra, ki je name- njen organizaciji kulturnih prireditev, bo že v kratkem urejeno tudi otroško igrišče s peskovnikom in številnimi igračami, ki so jih že kupili. Prizadevajo si tudi, da bi izdali turistični prospekt Slivniškega jezera in okoli- ce, vendar je to povezano z velikimi stroški, kakšnega posebnega posluha za to pa nimajo na sami šentjurski občini. Boljše je sodelovanje s kr£yevno skupnostjo Gori- ca pri Slivnici, s katero sku- p£0 urejauo tudi kopališče. Kot vse kaže, bo že letošnjo zimo Slivniško jezero posta- lo znano tudi po zimskem ri- bolovu na ledu, kar je v Za- hodni Evropi trenutno prava moda. O možnostih zimske- ga ribolova na Slivniškem je- zeru je bil pred kratkim ob- javljen obširnejši članek v reviji Fisch und Fang, ki izhaja v štirih evropskih jezi- kih. Ob vsem tem ne smemo pozabiti še nečesa. Ribiška družina Vogleona izredno do- bro sodeluje s štorsko žele- zarno, ki jim ne daje le mo- ralne, pač pa tudi finančno in zlasti podporo v obliki materiala, ki ga potrebujejo pri urejanju lepe okolice. Prizadevanja za lepše okoije Brez težav pa seveda ne gre. Na zgornjem delu Sliv- niškega jezera sta oba prito- ka onesnažena. Ribiči na to opozarjajo že dolga leta, ven- dar so številna opozorila na- letela na gluha ušesa vodno- gospodrskega inšpektorja šentjurske občine. Ribiči si po svojih najboljših močeh prizadevajo za čisto in ureje- no okolje. Na vsem njiho- vem območju imajo vsak dan organizirano ribiško ekološko patrolo, ki jo vodi Franc Kodrič iz Šentjurja. S kakšnimi problemi se sre- čujejo, ni treba posebej go- voriti, če vemo, da je na ob- močju celotnega povodja re- gistriranih kar dva tisoč raz- ličnih onesnaževalcev. Pre- pričan pa sem, da se bo po zaslugi prizadevnih članov te republiške družine, ki ve- čino dela opravijo prosto- voljno, odnos do okolja ven- darle začel spreminjati tudi na tem območju. JANEZ VEDENIK Foto: FRANJO BOGADI V okolici lepega ribiškega doma je dovolj možnosti za rekreacijo, prodajajo pa tudi dnevne ribiške karte, ki so po 50 tisoč dinarjev. Silva in Ivan Perčič sta oskrbnika ribiškega doma na Tratni. Edi Jelen: »Na Slivniškem jezeru organiziramo tudi precej tekmovanj. Konec oieseca pa bomo organizira- li tudi republiški mladinski ribiški raziskovalni tabor, ki se ga bo udeležilo 120 ^trok. Finančno je tabor še 't^bolj podprla celjska za- yarovalnica Triglav.« Viljem Petek, presednik Hortikulturnega društva Pol- zela: »Na občnem zboru Hortikul- turnega društva smo sprejeli obširen program dela, ki obse- ga društveno delo, vzgojo in delovne akcije. Pod društveno delo smo zpisali vzgojo horti- kulturnega podmladka, orga- nizacijo poučnih izletov, orga- nizacijo društvenega življenja (prireditve, pikniki itd.), sode- lovanje z drugimi HD v občini, regiji, sodelovanje z turistič- nim društvom v kraju. Vzgoja zajema predavanja za člane HD in krajane, ocenjevanje okolja stanovanjskih hiš in blokov s podelitvijo priznary, demonstracijo obrezovanja sadnega drevja in vinske trte. Pri delovnih akcijah pa bomo v letošnjem in naslednjem letu pričeli z ureditvijo parka Še- nek, ureditvijo zelenega pasu ob cesti skozi Polzelo in uredi- tvijo spominskih obeležij.« T.T. Po poti NOB v Galiciji v nedeljo pripravljata kra- jevna organizacija Zveze bor- cev in planinska sekcija Galici- ja pohod po poti NOB. Udele- ženci pohoda se bodo ob 8. uri zbrali pri domu Nine Pokom na Grmovju. Od tu bodo pot nadeljevali skozi zaselke Že- lezno, Gorca, Hramše in Zavrh do planinskega doma na Šent- jungertu. Med potjo bodo obe- ležili spomin na partizansko tehniko, partizansko čevljar- sko delavnico, obiskali pa bo- do tudi kraj, kjer je bil 25. fe- bruarja 1943 ustanovljen od- bor Osvobodilne fronte v Gali- ciji. Ob tem bodo udeleženci pohoda spoznali večji del kra- jevne skupnosti Galicija. Z grebenske poti si bo mogoče ogledati ce^sko kotlino in Sa- vinjsko dolirio in razgibano se- verno verigo zasavskih hribov od Čemšeniške planine od Re- sevne. Na Šentjungertu bodo planinci dobili žig Savinjske planinske poti, v domu pa je mogoče kupiti tudi dnevnike. Sestop iz Šentjungerta bo po merkirani poti mimo Dol- ška ali pa po lepši, a nemarki- rani poti po grebenu do Velike Pirešice. JANEZ VEDENIK Odprt je Kocbekov dom čeprav Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) obnavljajo, pa še vedno nudi ustrezno go- stoljubje vsakemu planincu, ki se potrudi, da ga obišče. Od 16. junija naprej so odprta tu- di vrata Kocbekovega doma na Korošici (1808 m). V domu lahko prenoči 90 planincev. Od tod nas na svojo lepoto opozarjajo nase južna pobočja Ojstrice, Luške Babe in Planjave. Od mikavnejših prehodov s Korišice omenimo prehod na Klemenčo planino pod Ojstrico in od tod v Logar- sko dolino (4 ure hoje), na Kamniško sedlo s Kamniško kočo (3 ure) ter prehod do do- ma na Veliki planini (5 ur). Turistični teden se bliža h koncu V dneh tega tedna se je zvrstilo že kar precej prire- ditev. Tako so včeraj med drugim ocenili spominke, razpis pa so pripravili med- občinski gospodarski zbor- nici iz Celja in Titovega Ve- lenja, Poslovna skupnost za turizem in Celjska turistič- na zveza. Razstava turističnih spo- minkov je na ogled v dvorani DIT na Tomšičevem trgu 7. Danes dopoldne bodo pred- stavili raziskovalno nalogo z naslovom Celjska turistič- na magistrala. Ob 20. uri bo v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu 7 predavanje Vinka Skaleta in Romana Vrbanči- ča s poti po Kit^ski. Jutri in v soboto bo Celje v zname- nju Kramarskega sejma ter kuharskem tekmovanju go- stinskih delovnih organiza- cij. Prireditve bodo zaključi- li z zabavno prireditvijo Celj- ska noč. Omenimo še to, da bo jutri zvečer v klubu kul- turnih delavcev Ivan Cankar na sporedu večer grške po- ezije, na dvorišču mestnega gradu pa bo predstava dela Ervina Fritza Kralj Malhus, med tem ko se bo v soboto ob 11. uri na Tomšičevem tr- gu predstavila plesna skupi- na Igen. Celovite ocene le- tošnjega Turističnega tedna v Celju seveda še ne moremo dati. Dejstvo pa je, da je bil teden letos v znamenju kul- turnih prireditev, pomanjka- nja denarja in prizadevnega prostovoljnega dela tistih, ki jim ni vseeno, kaj se poleti dog^a v Celju. JANEZ VEDENIK Slaščičarska razstava v soboto bodo v Titovem Velenju odprU razstavo slaš- čičarskih izdelkov. Na njej se bodo predstavili hotel Evropa iz Celja, celjsko Go- stinsko podjetje. Turist iz Nazarij, velenjska Nama in hotel Paka iz Titovega Vele- nja. Degustacijo brezalko- holnih pijač bo pripravil Slo- vin. Gre za zanimivo razsta- vo, ki je bila lani še v občin- skih okvirih, sed£y pa preraš- ča v regijsko predstavitev te- ga, k^ so sposobni napraviti peki in slaščičarji na našem območju. J. V. Druga številka Turističnih objav Te dni je izšla že druga letošnja številka Turistične objave, glasila Celjske turistične zveze in Poslovne skupnosti za turizem. Uvodnik je namenjen prispevku o letošnjih občnih zborih. Uvodničar Slavko Sotlar se med drugim sprašuje ali so razne repubhške institucije, ki delajo na področju turizma, opravile svoje delo in upravičile svoj obstoj. Poleg številnih poročil o minulih dogajanjih na celjskem turistič- nem območju, so objavljene tudi prireditve, ki se bodo v naslednjih mesecih zvrstile na Celjskem, pa krajše turi- stične novice in nekaj komentarjev. J. V. čakajo le še na kopalce Kmalu bo konec pomladi in zato je skrajni čas za odpiranje mnogih plavalnih bazenov na '^sšem območju. V soboto so z zabavno prireditvijo odprli letošnjo sezono na zgledno Urejenem bazenu v Radečah. Seveda pa ga je bilo potrebno prej še temeljito počistiti in Pripraviti vse potrebno. VZ, Foto: E. E. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Visoka mlečna proizvodnja ni nujno vzrok za slabšo plodnost Pogovor z magistrom veterinarskih znanosti Jakobom Kolmanom Ali veste, koliko govejih plemenic umetno osemenijo veterinarji na Celjskem? Ali povečevanje mlečne proiz- vodnje vpliva na slabšo plod- nost krav? Vam je poznano pres^anje zarodkov pri ple- menicah? Posveča družba do- volj pozornosti oziroma na- tančneje denarja za reproduk- cijo? O vsem tem razmišlja magi- ster veterinarskih znanosti in vodja oddelka za reprodukcijo na Zavodu za živinorejo in ve- terinarstvo Celje Jakob Kolman. V zadnjih letih se v čredah mlečnih krav zmanjšuje plod- nost, kar se pogosto povezuje z rastočimi količinami mleka. Negativna povezava med koli- činami mleka in plodnostjo je pri govedu pogojena z fiziolo- škimi procesi pri tvorbi mleka in s funkcijo centralnega živč- nega sistema skupaj s spolnim centrom. Zaradi velikih potreb po energiji tako za proizvodnjo mleka kot tudi za preskrbo centralnega živčnega sistema nastane konkurenčna situaci- ja, pri čemer pogosto trpi spol- na funkcija. Moram pa reči, da obstojajo posestva z visoko mlečno proizvodnjo in relativ- no dobrim zdravstvenim sta- njem, kar dokeizuje, da visoka mlečna proizvodnja ni nujno vzrok za slabšo plodnost. Va- žen omejitveni faktorje omeje- na sposobnost konzumacije, kar lahko posebno pri visoki začetni proizvodnji pripelje do problemov v plodnosti. Nas- plošno je poznano in dokaza- no, da goveda zaradi omejene sposobnosti konzumacije suhe snovi morejo skrbeti za proiz- vodnjo do 25 kg mleka. Potre- be po višji proizvodnji mora organizem pokrivati iz lastnih rezerv. Pred očmi je treba imeti to, da je prehrana plemenic iz leta v leto različna, če je prehrana boljša, je tudi plodnost boljša, odvisno pač od odmerka rud- nin, mikroelementov, ki jih rejci v obliki krmnih mešanic in dodatkov pokladajo zlasti v kritičnem času, to je v popo- rodnem obdobju.« Na kaj naj bodo rejci poleg pravilne prehrane še pozorni. da bi pri osemenjevanju dose- gali čimboljše rezultate? Kolman: »Zelo pomembno je ugotavljanje prve pojatve in prve osemenitve. Mnogo je rej- cev, ki po porodu ne opazijo prve pojatve, čas se zavleče, podaljša se obdobje med teli- tvami. Krava naj bi vsako leto imela tele, normalno obdobje med telitvami je 365 dni, če rej- ci niso pozorni, se podaljša tu- di preko 400 dni. Naloga našega oddelka je, da bi že pred prvo pojatvijo ugo- tavljali zdravstveno stanje ple- menic. Obdobje med porodom in prvo pojatvijo je namreč sil- no kritično obdobje. Žival ta- krat ma^ konzumira, pogosti so katerji maternice, vse to za- vira izločanje spolnih hormo- nov in pa hormonov, ki imajo povratni učinek na spolno funkcijo.« Kakšni pa so rezultati, ki jih pri umetnem osemenjeva- nju dosegate veterinani? Kolman: »Parametri repro- dukcije, kot so servisni inter- val (obdobje od telitve do prve osemenitve), servisne periode (čas od prvega osemenjevanja do obrejitve), potem non re- tum (živali, ki se v 60 do 90 dneh niso pregonile) kažejo, da so rezultati umetnega oseme- ryevanja tam okrog 68 do 69 odstotkov, kar pa je v okviru republiškega poprečja.« Kljub tej vaši oceni, da so rezultati dobri, pa se ljudje odločajo tudi za prirodni pri- pust. Kolman: »Prirodni pripust je bil zastopan zlasti pred voj- no. Umetno osemenjevanje se ni rodilo kot politična muha, temveč iz veterinarsko sanitar- ne nuje, ker so kužne in spolne bolezni ogrožale živalski fond. Z umetnim osemenjevanjem smo odpravili okužbe in ohra- nili govejo čredo. V Zavodu obstoja tudi prirodni pripust z licenciranimi plemenjaki, kupljenimi v vzgojnih središ- čih v Murski Soboti in Novi Gorici. Namenjeno je zlasti hribovskim predelom. Za pri- rodni pripust se odločajo rejci, ki jih rejski napredek ne zani- ma, tisti, ki jim mlečna proiz- vodnja ne predstavlja vira do- hodka, nekateri se odločajo tu- di iz čiste špekulacije, pa mor- da majhen delež tudi zaradi de- narja. Ni pa prirodnih pripu- stov v čredah, kjer imajo mleč- no proizvodnjo, kjer so živali v A kontroli in kjer je krava genetski potencial obenem pa tudi dohodek kmetije.« Se vam zdi, da za reproduk- cijo namenjajo v samouprav- nih interesnih skupnostih do- volj denarja? Kolman: »So občine, kjer se v skladih zbira precej denarja, ponekod pa za reprodukcijo ne nameryajo prav nič denaija. Med tistimi občinami, ki sofi- nancirajo umetno osemenjeva- rye do rejcev, so zlasti občine Celje, Velenje, Žalec in Laško.« Ali lahko govorimo o vpli- vu okolja na pojav plodnost- nih motenj pri plemenicah? Kolman: »Izhajati je treba spet iz prehrane, kije izpostav- ljena okolju. Na prvo mesto bi dal vpliv slabe, pokvarjene hrane, kontaminirane hrane s toksini. Gre za glivice, ki ima- jo vpliv na metabolizem, poleg tega pa toksini povzročajo za- strupitve, zavirajo spolno funkcijo, imajo teratološke vplive, to je pojav spačkov, tu- di rakaste učinke zasledimo, zmaryša pa se tudi imunski si- stem. Pri govedu bi dejal, da direktnega vpliva okolja ni, rcizen morda na najbolj izpo- stavljenih območjih kot so Ve- lenje, Šoštanj, delno tudi Ce^e.« Ko ste začeli z umetnim ose- menjevanjem, ste odpravljali kužne bolezni, ste prej dejali. Kam pa oziroma v katero smer gre razvoj na področju reprodukcije? Kolman: »Prvič bomo zdaj začeli presajati zarodke na te- renu in sicer bo to v okviru raziskovalnega tabora v Šent- jurju, ki ga organiziramo ko- nec tega meseca. Doslej so za- rodke presajali samo na fakul- teti, morda še na kakšni farmi, prvič bomo torej zdeg poskuša- li na terenu. Skupina strokov- njakov in študentov bo s pre- sajanjem zarodkov začela pri kravah usmerjenih šentjurskih rejcev. Gre za revolucionarno zadevo, namen tega pa je pri- dobivanje čimveč kvalitetnih potomcev. Delo zahteva veliko časa, tudi po deset obiskoY bo potrebno za eno samo kravo, kup pregledov nas čaka, akcija pa bo trajala vse do konca leta do takrat bomo spremljali re! zultate. Presajanje zarodkov je zelo pogosto pri Nemcih in Ja. poncih, mi pa na tem področja delamo šele prve korake. Če na kratko pojasnim, k^ je bistvo presajanja - gre za izvor dona- to^a, izzivanje super ovulacije pri živalih, potem iziprarge za- rodkov, izbor živali, kamor bo- mo presajali zarodke in pa sam način transplatacije v krušne matere.« Če vas vprašam malce širše, se glede na sedanje razmere v kmetijstvu veterinarji ne bojite, da ne boste imeli ve^ kaj osemenjevati? Kolman: »O, to pa ne. Že če sedaj včasih zaradi zdravstve- nih razlogov odklonimo ose- menitev, so rejci nejevoljni. Prav tako negodujejo, če pride do zapletov med dežurstvi ko- nec tedna, pa se kdaj zgodi, da veterinaija ni, ker ta služba ni povsod organizirana. Oseme- njevanje je rejčeva ekonomska nuja, zato se tega, da ne bi ime- li kaj osemenjevati, res ne bo- jimo.« IRENA BAŠA Lani je 22 veterinarskih de- lavcev v osmih veterinarskih postajah osemenilo 26.553 plemenic. Njihov cilj je, da bi v umetno osemenjevanje zaje- li celotno čredo na Celjskem. Vendar se na oddelku za re- produkcijo ne ukvarjajo sa- mo z umetnim osemenjeva- njem, temveč ugotavljajo tu- di plodnostne motnje, vzroke teh motenj, med drugim tudi s pregledi krvi, preko pospe- ševalne službe pa poskušajo vplivati na izboljševanje pre- hrane živali, kar je za plod- nost plemenic odločilnega po- mena. Umetno osemenjevanje ve- lja 10 kg pitanca oziroma 801 mleka. Samoupravne interes- ne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane po posa- meznih občinah zelo različno regresirajo umetno osemenje- vanje do rejcev; od nič do 50 odstotkov. »Korak naprej za naše delo pomeni tudi uvajanje raču- nalnikov. Zelo pomembno je namreč, da . razpolagamo z vsemi podatki o stanju ple- menic, da poznamo datum po- roda, čas od poroda do prve pojatve, čas od prve do druge pojatve, podatke o osemeni- tvi, pa podatke o zdravstve- nih pregledih živali. Rejci si- cer vodijo lastno evidenco, vendar marsikaj spregledajo, veterinarji pa vseb podatkov za 26 tisoč plemenic tudi ne moremo analizirati brez raču- nalnikov,* pravi magister Kolman. Razstava in sejem Icoz v Sevnici Konec tedna se v Sev- nici pri Taborniškem do- mu pričenja četrta repu- bliška razstava in sejem koz. V petek bodo največ pozornosti posvetili oce- njevanju živali, v soboto pa bodo v Sevnici stro- kovna posvetovanja o reji koz. Nedelja zjutraj bo namenjena iskanju rekor- derke mlečnosti, najbolj- ši bodo podelili prehodni pokal. Razstavo in sejem organizira zveza društev gojiteljev pasemskih ma- lih živali oziroma podruž- nica za kozjerejo, pokro- vitelj prireditve pa bo tu- di letos Hmezadova Mle- karna iz Arje vasi. IB »Sistem ne velja« Tako trm Martin Štravs Iz Razdalja K Štravsovim v Razdelju nas je pot vodila čisto slu- čajno. Fotoreporterja Edija je zamikal par krav, za nji- mi pa gospodar Martin, ki je s plugom oral vrste za krompir. »Saj imamo traktor, ampak včasih je treba tudi takole v teh naših bregovih«, je po- vedal gospodar. »Ena krava je naša, drugo si sposodim pri sosedu,« je še dodal. Se- dem hektarov zemlje, za- brazdane v strme bregove imajo Štravsovi. V hlevu so pitanci, mlečna prozvodnja jih nič kaj ne mika. »Imeti moraš vsaj osem krav, da se izplača, prevoz mleka v doli- no pa je tukaj tudi poseben problem,« je menil Martin. A tudi s pitanci ni najbolj zadovoljen. »Premalo denar- ja ostane pri hiši, poleg tega pa denar leži tri tedne v za- drugi, ko oddaš pitanca,« je bil hud. »Ne, sistem ne ve- lja,« je modroval. Bo že drža- lo, kajti če bi bil sistem dru- gačen, če bi kmetje v zemlji videli razen dela še kaj do- hodka, potem bi katera od šestih Štravsovih hčera osta- la na domačiji. To pa zaen- krat ne mika nobene. IB Foto: EDI MASNEC iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 11 (apela f Hruševcu pad bi odgovoril na pismo, a ga je poslala Anica Pirec. rfnjem očitno želi žaliti last- na kapelice v Hruševcu. "^ž^jprej bi jo opozoril, da ^tiiik ni Ratej, ampak Ra- ^ Ne bi se rad opravičeval, se nimam kaj. Rad bi le ^vedal, kaj vse sem že storil ^obnovo kapele. Čeprav so ^ški zelo veliki (približno jj milijonov dinarjev), sem ^oj začel razmišljati o ob- ^vi. Tovarišica očitno ne pozna postopka pri obnovi p Icapele. To ni tako, kot bi josadil vrtnico na gredo za ^s. I^ajprej sem se pogovoril ,voznikom, ki ni več mlado- sten in za svoja dejanja sam jdgovarja. Sam je priprav- en finančno pomagati. Ob ifj priložnosti lahko s pono- som povem, da krajani-sose- ji tudi želijo pomagati pri jbnovi. Za finančno pomoč sem prosil tudi Krajevno skupnost. Zavod za spome- y5ko varstvo in kulturno (jcupnost. Zaradi denarne stiske od tam ni pričakovati josebne finančne podpore. Veliko vrat sem odprl in veliko časa sem porabil za irejanje dokumentacije. Ču- iim se, da se tovarišica Pirec »i opogumila in prišla do jiene ter mi pomagala. Očit- 10 me želi predstaviti pred iKUani kot neodgovornega istnika in občana. Ker ima tovarišica očitno dovolj časa, jo ob tej prilož- !osti vabim k sodelovanju id obnavljanju kapele, da ko lahko ponosno in z dvig- !jeno glavo hodila mimo ka- ele, ki bo še letos obnovlje- a. Pa še to - tovarišico je iko zelo sram, zakju ni Eiela toliko poguma, da bi I pod pismo podpisala s pravim imenom in pri- imkom. Sicer pa bi se rad ob tej priložnosti zahvalil za razu- mevanje KržOevni skupnosti in Zavodu za spomeniško varstvo, ki je res hitro uredi- lo potrebne dokumente, ta- ko da se bodo gradbena dela lahko pričela že čez približno teden dni. Očitno tudi tovari- šica ni brala oglasa v Novem tedniku, da iščem mojstra za obnovo kapele. Prav tako sem mojstra iskal dvakrat v petkovi oddeui na Radiu Celje. Ni čudno, da tovariši- ca o tem nič ne ve, ker se premalo zanima. Verjetno pa kapela takim ljudem tudi ni namenjena. IVAN RATAJ Šentjur Zapuščeno Okoliško pokopališče Veliko se je pisalo o nek- danjem Okoliškem pokopa- lišču (Celjani mu pogosteje pravijo Slovensko pokopa- lišče) na Golovcu, vendar za- deva tiči na mrtvi točki. Raz- dejanje je tam iz dneva v dan večje, oskrunjajo se grobovi, okraskov na spomenikih že skoraj ni več. Vsega tega si pač niso zaslužili za Celje ta- ko zaslužni ljudje, ki so tam pokopani. Društvo kulturnih delav- cev »Ivan Cankar« v Celju se je s strokovnjaki podalo na zapuščeno pokopališče 16. 12. leta 1987 in načrtovalo na tem prostoru za stare spome- nike in spomenik N()B, ki stoji tam v bližini, nekakšno »celjsko Navje« in na osta- lem delu ureditev žarnega pokopališča. V Celju se je na pobudo republiške raziskovalne skupnosti organiziralo razi- skovalno delo pod vodstvom ing. Zorana Tratnika. V to delo so vključene celjske srednje šole z lepim številom sodelavcev, ki s pismenimi nalogami posegajo v razisko- vanje zgodovinskih dogod- kov v Celju. V sredo, 24. aprila letos je na sestanku številnih razi- skovalcev iz celjskih sred- njih šol spregovoril Jože Zu- pančič, ravnatelj Družbo- slovne šole in poudaril po- men raziskovanja. Dve dija- kinji Tehniške šole pa sta spregovorili o dr. Vatroslavu Oblaku, pokopanem na Oko- liškem pokopališču na Go- lovcu, ki so mu 6. junija od- krili spominsko ploščo na starem gimnazijskem po- slopju na Slomškovem trgu v Čelju. Sestanku je priso- stvoval pisec tega članka, ki je že leta 1960 večkrat opozo- ril pristojne občinske orga- ne, da se prepreči razdejanje na Okoliškem pokopališču in se ta sveti prostor, kjer so pokopani zaslužni celjski mo^e, primemo uredi in za- varuje pred dokončnim pro- padom. Pridnim raziskovalcem gre vse priznarye za njihovo delo in jim želim še mnogo uspeha. Za ta mesec je načrtovana tudi velika akcija šolske mla- dine, v kateri nju bi očistili to zapuščeno pokopališče. Dr. ERVIN MEJAK Celje Na Vipavskem Konec marca seje Društvo za pomoč duševno prizade- tim občine Žalec odločilo iz- vesti sedju že tradicionalni izlet v okviru dneva žena - za matere vseh prizadetih v ob- čini. V avtobus so prisedli tudi svetovalni delavci os- novnih šol, delavci Centra za socialno delo ter predstavni- ka sekcije društva Celje iz Šentjurja. Že gutr^ nas je ob avtobu- su sprejel vesel harmonikar, ki nas je z glasbo, pesmijo in neizčrpnim virom »vicev« neutrudno zabaval do poz- nih večernih ur. Kolesa avtobusa so hitro nizala kilometre v lepem po- mladanskem jutru z name- nom, da obiščemo otroke v Vzgojnem zavodu Janka Premrla-Vojka v Vipavi. Ob prihodu v Vipavo, smo bih izredno gostoljubno sprejeti. Tovarišica ravnate- ljica, Vera Nardinova, nas je naprej izčrpno seznanila z življenjem in delom ome- njenega zavoda, ki je bil pred kratkim prenovljen in dozi- dan. S tem je omogočeno boljše strokovno delo z otro- ki prizadetimi predvsem s cerebralno paralizo, po pro- metnih nesrečah, posledično pa prizadetimi tudi na umu. Potrebno je bilo ogromno napora in prizadevanj celot- nega kolektiva, predvsem pa tov. ravnateljice, da so dose- gli zastavljeni cilj, čeprav še vedno delajo in urejajo okolje. Predstavila nam je tudi so- delavki, ki sta nas vodili po neštetih hodnikih in prosto- rih. Zanimivo, povsod smo srečevali nasmejane otroške obraze na invalidskih vozič- kih, nasmejane tovarišice in tovariše, čutiti je bilo, da se v novih prostorih odlično počutijo, da del^o z večjim entuziazmom čeprav vemo, da je njihovo delo izredno zahtevno in nikoli zadosti vrednoteno. Povsod je diheda svežina, stene so polne okraskov, po- sebno pa so nas navdušili motivi iz semen. Z eno bese- do, tu je DOM, z vso člove- ško toplino nadomeščsgo de- lavci domače ognjišče, druži- no. Polni novih, spodbudnih vtisov smo se posloviU od nadvse prijazne tov. Vere in njenih sodelavcev. Ob tej priliki se jim ponov- no n^lepše zahvzdjujemo za gostoljubnost, želimo jim še veliko, veliko delovnih uspe- hov in zdravja. Naše rom^e se je preki- nilo ob kosilu v prijetnem gostišču »ŠTOR« v bližini Ajdovščine, nadaljevalo pa skozi Gorico in Sveto Goro - znano bo^epotno središče na Primorskem. Ker v izletu vedno prima- knemo tudi košček kulture, seveda nismo mogli mimo znanega baročnega dvorca Zemono. V čudovitem oko- lju nismo mogli zat^iti svoje št^erske krvi, zato smo jim ob dobri kapljici ponudili cel repertoar znanih »domoljub- nih« melodij. Naše popotovanje smo končali v Žalcu prijetno utrujeni, z bolečimi trebuš- nimi mišicami od smeha, polni novih spoznanj z željo, da se drugo leto ustavimo v drugem koščku Slovenije. DANICA PUNCER Zapostavllenosi nekaterih krajev že vrsto let ne živim v rod- nem kr^u - Žusmu, ki sodi v kregevno skupnost Loka pri Žusmu. Krsg sam ima za- nimivo preteklost, ima dve lepi cerkvi, v katerih so ft^e- ske, a žal, zaradi pomarvjka- nja denarja neodkrite. Imel je tudi grad, a so ostale samo ruševine. Veliko ljudi, ki za- idejo v ta kraj, je navdušenih nad razgledom, a razočara- nih nad cesto in drugimi po- manjkljivostmi. Vaščani se počutijo zapo- stavljene. Na ^^evni skup- nosti že vrsto let delujejo lju- dje, ki se jim že dlje časa oči- ta nesposobnost. Morda opravičeno!? Že v Žusmu je veliko po- manjkljivosti, če se omejim samo na ta kraj. Cesto, ki vo- di na vrh Žusma, bi lahko primerjali s kolovozom, če- prav vodi mimo dveh kam- nolomov. Kamioni vozijo gramoz iz kamnolomov in ta- ko še bolj uničujejo cesto, kljub prošnjam in zahtevam kreOanov pa ceste ne popra- vijo. Del ceste je sicer asfaltiran (to so si krajani priborili pred šestimi leti), vendar je danes že tudi precej v sla- bem stanju. Kr^evni skupnosti bi lah- ko očitali, da tudi ni poskr- bela za gradnjo mrliške veži- ce, ki je bila že v dveh sred- njeročnih načrtih, a je še do danes niso zgradili. Tudi gostilne v našem kra- ju ni, lovski dom pa se gradi že dolga leta. Vaščani so si sami priborili elektriko, vodovod in tele- fon. Sprašujem se, kako lah- ko vpliva peščica ljudi na Krajevni skupnosti in zapo- stavi posamezne krzoe, gra- dijo in obnavljsgo pa le tam, kjer oni živijo. Vaščani Žu- sma so nemočni in se bojijo vsakih prepirov, moj rojstni kr£o pa počasi propada. L.F., Šentjur V Likovnem salonu v Celju bodo nocoj, v četrtek 15. 6. ob 19. uri odprli razstavo Športni plakat. V soboto, 17. 6. bo po ulicah Celja slavnostna povorka celjskih društev in organizacij. Prireditev je ob prazniku občine Celje, nadaljevala pa se bo s Celjsko nočjo na dvorišču Mestnega gradu in na parkirišču hotela Turška mačka. V Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju si še lahko ogledate razstavo del umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Stoparja. Razstava je odprta v času poslovanja knjižnice do 24. junija. V okviru prireditev ob prazniku krajevne skupnosti in delovne organizacije Ljubečna bodo danes, v četrtek 15. 6. ob 19. uri v Zadružnem domu na Ljubečni odprli razstavo izdelkov kiparske kolonije učencev celjskih osnovnih šol in razstavo risb s pirografom Jožeta Žlavsa. V dvorani Zadružnega doma na Ljubečni bodo v soboto, 17. 6. ob 16. uri odprh še razstavo ročnih del in kulinarike, ob 18. uri pa bo srečanje starejših krajanov. V nedeljo, 18. 6. bodo na Ljubečni ob 16. uri podpisali listino o dolgoročnem sode- lovanju med krajevnima skupnostima Cezanjevci in Lju- bečna, podelili priznanja KS in OF ter pripravili srečanje krcoanov. V veleblagovnici Nama v Titovem Velenju je še odprta razstava Slovenski gledališki plakat, ki jo je pripravil Kul- turni center Ivan Napotnik. Na župnijskem dvorišču v Laškem bo v soboto, 17. 6. ob 20. uri in v nedeljo, 18. 6. ob 16. uri domača veroučna skupina ponovila pasionsko igro. V prostorih Terapije v Rogaški Slatini je odprta raz- stava slikarskih del s pravkar zaključenega 4. mednarod- nega slikarskega Ex-tempora Rogaška 1989. Razstavljena dela si lahko ogledate do konca junija. . Na Dobrni pripravljajo na piknik prostoru Zdravilišča v četrtek, 15. 6. piknik, ki ga bo s plesi in družabnimi igrami popestrila skupina Anton Tanc iz Laškega. V avli hotela Dobrna lahko še do 26. 6. vidite razstavo akvarelov Milice Zupan. V petek, 16. 6 pa bo v dvorani Zdravili- škega doma ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora in dekliškega okteta iz Vinske gore. Poletno Celje V četrtek, 15. 6. bo v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu v Celju ob 20. uri predstavi- tev vtisov s potovanja po Kitajski, ki jo pripravljata Vinko Skale in Roman Urbančič. V petek, 16. 6. bo ob 20. uri v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu v Celju večer novogrške književnosti z glasbo. V torek, 20. 6. pripravljajo v atriju na Tomšičevem trgu ob 20. uri koncert novega ljubljanskega pihalnega tria (Jovanovič, Brlek, Mitev). V četrtek, 15. 6. bo ob 18. uri na Tomšičevem trgu v Celju nastopil ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. V petek, 16. 6. bo ob 18. uri na Tomšičevem trgu v Celju nastopila folklorna skupina KUD Metkovič, uro zatem pa bo v atriju na Tomšičevem trgu videopredstavitev doline Neretve in KUD Metkovič. V soboto, 17. 6. pripravljajo ob 10. uri zanimivo priredi- tev na dvorišču Prothasyevega dvorca na Trgu svobode 10 v Celju. Predstavili in prod^ali bodo domače jedi. V petek, 16. 6. pripravljajo gledališčniki Zarje Trnovlje na dvorišču Mestnega gradu v Celju izvedbo farse Ervina Fritza Kralj Malhus. V petek, 16. 6. bo ob 20. uri v kulturnem domu Štore amatersko gledališče Železar Štore izvedlo komedijo Milana Kleča Polka. V glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu bo v torek, 20. 6. ob 19.30 uri koncertni večer, na katerem se bodo kot solisti predstavili Vasja Jančič - klarinet, Mitja Kovač - trobenta in Dejan Podbregar - trobenta. Poslovni dnevi - danes za jutri Avto Celje je predstavil Jugo Florido in TAM 100 Prejšnji teden so se v Teharjah zbrali po- slovni partnerji in stalni kupci proizvodov DO Avto Celje, za katero je znano, da je posrednik med proizvajalci motornih vozil (Crvena zastava in TAM) in potrošniki. Na vsakoletnih poslovnih dnevih prireditelj sre- čanja predstavlja svojo dejavnost, predvsem pa novosti na jugoslovanskem trgu. Tako sta bila letos predstavljena dva nova modela motornih vozil - Jugo Florida in TAM 100. »Želimo poudariti tudi najnovejšo dejav- nost v sklopu akcije -10% nesreč v cestnem prometu in to na način, da se pripravljamo na periodične preglede, ki bodo od oktobra dalje obvezni,« pravi komercialni direktor Avto Celja Vili Kregar in nadaljuje: »Tako smo na teh poslovnih dnevih z načinom or- ganiziranja in izvajanja omenjenih pregledov seznanili naše poslovne partnerje.« Za boljše kompleksno sodelovanje s kupci so predstavili tudi proizvodni program, ki poleg prodaje motornih vozil narekuje še kompletno oskrbo v celotni življenjski dobi proizvoda (redno vzdrževanje v garancijski dobi, ustrezna popravila po izteku garancije in kar je zelo pomembno - na voljo so tudi originalni rezervni deli). Zaradi kakovostnej- še realizacije programa so bili vsi zaposleni v trgovski in servisni dejavnosti na speciali- zaciji pri proizvajalcih. »Ob takšnih priložnostih se ponavadi po- govorimo tudi o nastajajočih problemih, ka- terih narava ni posledica le naših pomanjklji- vosti, ampak predvsem splošne ekonomske situacije. Skupaj obdelamo vse vidike poslo- vanja in seveda želimo, da kupci posredujejo eventualne pripombe, ki so hkrati napotek za naše kvalitetnejše delo.« 12. STRAN - NOVI TEDNIK oa nastopov naJboU popularnih skupin Ho kan kana čudovito je biti na prire- ditvi, na kateri sodeluje množica znanih osebnosti iz popularne glasbe, na kateri otroci neprisiljeno in spon- tano ustvarj^o različne umetnine, prodajalci ponu- jajo različne bolj ali manj izvirne okraske, pisane ba- lončke, sladke palačinke, sladoled, ljudje se zabavajo in uživajo, obline »nagaji- vih« deklet pa pokrivajo le tanka mini krilca. Mestece iz dežele Mišmaš je zasijalo v vsej svoji pravljičnosti. Pišemo seveda o prireditvi Miš-maš, ki so jo prireditelji v Grižah to nedeljo le spravi- li pod streho. Minuli vikend je prireditev preprečil naga- jivi dež, kar so mu otroci hu- do zamerili. To nedeljo pa je bilo vse tako kot je lepo in prav in tudi naša bojazen, da bo prireditev po prestavitvi precej okrnjena, se ni uresni- čila. Vse skupaj se je vrtelo okrog glasbe, plesa in otro- škega »umetničenja«. Nasto- pili so mnogi priljubljeni slo- venski ansambli (Avtomobi- li, Pop design. Panda, Šank ročk. Palma), plesalke in ple- salci Kazine iz Žalca so ple- sali od ročk and rolla do kan kana, zanimivo pa je bilo tu- di otroško radoživo in nevsi- ljivo ustvarjanje na odru sra- mežljivih in na slikarski ter kiparski delavnici. V pravljično otroško deže- lo Miš-maš, v katero smo se vživeli tudi mnogi odrasli, je v nedeljo prišlo in odšlo toli- ko ljudi, da jih sploh nismo mogli prešteti, skratka v let- nem gledališču Limberg v Grižah že tri leta zapored nekaj nadobudnežev, skupaj z mnogimi krajani, uspeva pripravljati žur, ki mu ni pa- ra daleč naokrog. VOJKO ZUPANC Foto: EDI MASNEC Kdo pravi, da bi se morali otroci maskirati le za pusta, če je tako lepo biti vsaj za nekaj uric malce drugačen. Na odru sramežljivih ni bilo prepovedano biti sramežljiv- Toda kaj, ko ravno zaradi tega nihče ni hotel biti sramežljiv. Če pa se je slučajno kaj zataknilo, Je nevseljivo in simpatično priskočil na pomoč Bojan Rakovec, kantavtor iz Tržiča. Najmlajši so tudi risali in kiparili. Pa ne samo za svoje užitke, kajti njihove stvaritve so si ogledovali mnogi obiskovalci. Stari dobri ročk and roll vsepovsod navduši ljudi, še posebno če ga plešejo mladi in ^ iz žalske Kazine. Kot so dejali, še nikoli niso nastopili pred tolikšnim številom ljudi. Otroška veselica tudi v Ceilu Podobno kot v Grižah so otroško veselico pripravili tudi v celjskem mestnem parku. Škoda le, da so ob prestavitvi odpadle griške prejšnjo na to nedeljo, obe pripravili v istem terminu in je ml^ša v Celju imela manj- ši obisk. Sicer pa so se tudi tukaj veselo zabavali, za kar ima veliko zaslug Mateja Ko- ležnik pa tudi Andrej Sifrer, Nočna izmena, Majda Petan in plesalci plesnega studia Celja. Pozdrav poletju je or- ganizirala celjska zveza pri- jateljev mladine. EDI MASNEC organizira, piše in režira za miade Portret Bojana Šalamuna Iz GrIž Bojan Šalamun ni po- sebno zgovoren človek. Kar misli, pove na krat- ko, brez ovinkarjenja in brez olepševanja. In če ga dobro pogledaš, mu človek še zdaleč ne bi prisodil štirih križev, ki si jih bo čez leto ali dve nadel na svoja ramena. »Veliko sem z mladimi, pa morda zato zgledam malce otročji,« je dejal bolj za šalo kot zares. A to, da je Bojan veliko z mladimi, nikakor ni ša- la. Organizira prireditve za mlade. Minuli teden je spravil skupaj z ostalimi Grižani pod streho že tretji Miš Maš. Tudi režira za mlade. Teater mladih v Grižah je njegova zami- sel. Piše tudi za mlade. »Iskal sem tekste za do- rašč^očo mladino, ven- dar jih je v Sloveniji zelo malo,« je začel. »Povezal sem se z zagrebškim Ka- zalištem mladih, preko njih sem dobil tekste, jih sam prevajal, priredil za svojo skupino in postavil na oder. Rad imam tek- ste, Kjer je veliko glasbe. piše pa mi jo v glavnem žena, ki ima nekaj glasbe- ne izobrazbe,« je nada- ljeval. V prostorih celjskega Aera, kjer Bojan dela kot operater na računalniku, je tekel pogovor. Vmes je letal k računalnikom, ti- stega dne je nekaj šlo navzkriž. Še sva se zadržala pri glasbi. »Gledam, da je glasba kvalitetna, snema- mo jo v studiu, kar vzame veliko časa, toda kvaliteta mora biti,« je bil prepri- čan. Štiri otroške igre in tri ali štiri musicale je Bo- jan postavil na oder, za je- sen napoveduje novega. »Dve leti že premlevam tekst, ki je namenjen srednješolski mladini, glasbeno pa bo predstava obarvana z jazzom pe- tindvajsetih, tridesetih let. Zame je to dramatur- ško n^lepše grajen tekst in tudi'izredno bogat.« Če ne piše, režira aH organizira, pa lovi ribe Oder je Bojan vzljubil že kot otrok. Ko je začel guliti šolske klopi, so ga pritegnile lutke, pri de- vetnajstih ga je pot zane- sla v Zaijo. Dve leti je re- žiral lutkovne predstave v Pionirskem domu v Ce- lju, ko so se pred nekaj leti preselili v Griže, je na noge postavil tamkajšnji Teater mladih. »Rad de- lam z mladimi, to mi je bila vseskozi rdeča nit,« je dejal sogovornik. Sicer pa se je s kulturo ubadala tudi Bojanova mati, nek- daj učiteljica na hudinj- ski šoli. »Se dnes mi po- maga kaj organizirati, ko- likor ji to dopušča njeno ubadanje z esperantom in tajniško delo v kultur- nem društvu. Pa dobro- došel kritik je, brez dlake na jeziku,« je še dodal Bojan. Mimo Miš maša, kjer opravi levji delež, tudi ni- sva mogla. »Prvo leto je bilo težko, zdaj se ansam- bli kar sami ponujajo,« je bil kratek. Nato pa: »Ima- mo tudi pokrovitelje, le- tos so to bili Aero, obrato- valnica Blaj, kulturna skupnost Žalec in Slovin. Brez njih ne bi šlo, pa tu- di brez vseh drugih, saj kraj^ redit^J Vij skiii^J nik^ vzan* nad" letn^l ribiJJ ta NOVI TEONIK - STRAN 13 lokometaši Aera Irugi na Siciliji po osvojitvi prvega mesta 2. republiški ligi vzhod so ^jeti Aera odpotovali na Mednarodni rokometni turnir f Enno na Sicilijo v Italijo, kjer so po odstopu reprezen- ^ce Tunizije nastopile štiri (kipe: B repezentanca Italije, ^adinska reprezentanca Ita- lije, mladinska reprezentanca )ladiarske in RK Aero, ki je listopal Slovenijo. Celjska ekipa je na pot odpo- tovala močno oslabljena, saj so nekaj dni pred odhodom mno- jin^boljši igralci dobili vabila 23 služenje vojaškega roka, ne- jtateri pa so morali ostati doma jaradi obveznosti do šole, ki se prav v teh dneh končuje. Tre- ner ekipe Andželko Vuglač se je z vodstvom kluba tako zna- jel v neprijetni situaciji, kako slcrpati ekipo za kvaliteten mednarodni turnir in častno predstavitev celjskega, sloven- skega in nenazadnje jugoslo- vanskega rokometa, ki v svetu uživa velik ugled. Nžotežje je bilo to, ker so se rokometna tekmovanja že zdavnaj končala in je bilo pri drugih slovenskih klubih tež- ko najti ustrezne zamenjave. Končno so se odločili za tri: Sama Žolgerja iz Šoštarxja, ki je bil ncOboljši igralec te ekipe, ki je postala republiški prvak in seje uvrstila v 2. zvezno ligo, perspektivnega mladinca An- dreja Počrvino iz Kolinske Slovana, ki je že igral za prvo ekipo v 1. zvezni ligi in Hrvoja Privška iz Elektre iz Osijeka. Njim so se pridružili še Celjani štirje golmani Aleš Anžič, Boštjan Pušnik, Trivko Mato- vič in Boštjan Vrščaj ter igralci Marko Kalšnik, Sebastjan Oblak, Peter Novak, Željko VešligžO, Marko Šušterič, Kri- stijan Lupše in Iztok Sedej. Ekipo je kot trener vodil And- želko Vuglač, tehnični vodja je bil Dani Novak, vodja potova- rya pa Marjan Hlačar. Pot novinarja sta omogoči- la Rokometni klub Aero Celje in delovna organizacija Kovi- notehna Celje* Mladi celjski rokometaši so na turnirju odigrali tri tekme, v petek, pa še prijateljsko s člansko ekipo Libertas Haen- na, ki jo že tretje leto nadvse uspešno vodi Miljenko Klja^ič, nekdar\ji igralec Partizana iz Bjelovarja. Rokometaši Aera oz. repre- zentanca Slovenije so najprej premagali Italijo B 25:24 in mladinsko reprezentanco Itali- je 21:20, v boju za prvo mesto pa so izgubili z močnejšimi in bolje pripravljenimi Madžari 28:16. Celjani so izgubili tudi prijateljsko srečanje z domačo dansko ekipo 22:24, sicer pa so na turnirju osvojili za Madžar- sko 2. mesto, tretja je bila mla- dinska reprezentanca Italije in 4. Italija B. N^boljši strelec v celjski ekipi je bil Peter Novak, pose- bej prvi dve tekmi proti Italija- nom pa sta dobro igrala gosta Žolger in Počrvina. Doživeli smo tudi dve prese- nečenji, k^ti prvo tekmo med Slovenijo in Italijo B sta sodila mednarodna sodnika Štefan Jug in Herbert Jeglič, ki sta kasneje odpotovala na članski turnir v Siracuso (sodelovale so reprezentance Italije, ki jo vodi Bojan Levstik, Finske, Jugoslavije, Luksemburga in Kitajske). Za Italijane je značil- no, da v zadnjih letih izredno veliko pozornost namervjajo razvoju rokometa, za kar imajo zaslugo jugolovanski igralci, ki so tudi trenerji ekip. Otvoritveno tekmo na 13. pokalu Italije za mladinske rokometne ekipe v Enni na Siciliji v Italiji sta odigrali ekipi Aera Celje (zastopali so Slovenijo) in B reprezentanca Italije. V sredini vidimo dva najboljša sodnika na svetu - Štefana Juga iz Celja in Herberta Jegliča iz Ljubljane, levo pa je skupina celjskih rokometašev. Spominski posnetek celotne ekspedicije RK Aero v Enni in sicer na glavnem trgu imenovanem po Piazza Vittorio Emanuele, ki je s središčne točke Sicilije razdelil to pokrajino na osem provinc. Prostor, kjer smo napravili posnetek, pa služi tudi za občasne mitinge različnih strank ter stalno mesto za pogovore najstarejših prebivalcev Enne na nadmorski višini 1100 m. Marjan Hlačar, vo^a poto- vanja: »Nikdar več si ne sme- mo dovoliti, da bi na takšno turnejo šli s takšno ekipo, kot tokrat v Enno.« Andželsko Vuglač, trener: »Močno se nam je poznalo, da nismo bili kompletni, poleg te- ga pa so naši igralci bih od ostalih mlogši in fizično šib- kejši.« Dani Novak, tehnični vo- dja: »Drugo mesto je glede na situacijo uspeh, vesel pa sem, da so se igralci obnašali tako, kot se je treba, s£u nismo imeli niti enega n^manjšega proble- ma. Organizacija turnirja je bi- la na višini, prav tako kr^, kjer smo stanovali. Velko zaslug za vse to pa ima Miljenko Kljajič.« Boštjan Strašek, kapetan ekipe: »Glede na to, kako smo imeh sestavljeno ekipo, je dru- go mesto lep uspeh. Poraz z Madžarsko ni tragičen, s^ je to resnično mladinska državna reprezentanca, ki se pripravlja za bližrya velika tekmovarya.« TONE VRABL niorju. Letos smo v Aeru I Ustanovih društvo za ob- ^ morski ribolov, to je dru- t |o društvo v notranjosti II Slovenije. Mi pa ribolov jj Pomeni skor^ toliko kot gledahšče,« je zatrdil Bo- ^ Jan Šalamun. Ampak ta L skor£y pa tudi pove svoje, ^ J^iarne? . IRENA JELEN-BAŠA ^ Foto: EDI MASNEC Danes na radiu Ceije O roicometu Zadnja oddaja v živo v programu radia Celje pred prehodom na poletno shemo bo danes popoldne (četrtek, 15. junija), ko bo- mo obširno spregovorili o nadaljnji usodi celjskega rokometa. Tej športni pa- nogi v Celju dajejo priorite- to, žal pa je klub v velikih težavah, s katerimi ne bo uspel uresničiti zastavlje- nih ciljev, to je osvojitev pr- vega mesta v naslednji se- zoni v 2. zvezni ligi in vrni- tev v 1. zvezno ligo. Čeprav je takoimenovana mrtva sezona, so v klubu delavni, s£0 želijo pripravljeni priča- kati prestopni rok. Nek^ igralcev je ali bo odšlo v JLA, zato bo treba ekipo ustrezno okrepiti. Za to pa je potreben denar, stanova- nja, zaposlitve ali postopen prehod v profesionalizaci- jo. Vseh zastavljenih ciljev v klubu sami ne bodo zmo- gli, potrebna bo širša pomoč. V današnji oddaji bodo sodelovali predstavniki ro- kometnega kluba Aero Ce- lje, pokrovitelja delovne or- ganizacije Aero, ZTKO, TKS in morda še kdo. Pre- mik je treba narediti v tej smeri, da Celje ne bo več samo podružnica in kovač- nica odličnih mladih roko- metašev, ki se kasneje po- razgubijo, ampak je treba sestaviti ekipo, ki bo spo- sobna zaigrati v 1. zvezni ligi in tam tudi ostati. Sobota in nedeija Sobotni večeri in nedelje so bili dnevi, ko se je na družabnem področuju v Ce- lju največ dogajalo. Večina družabnih priredi- tev v mestu je bila v soboto zvečer, sžO je sledila nedelja, ki je bila edini dela prost dan. Zaradi tega so lahko so- botne zabave trajale do zgod- njih jutranjih ur, nedelja pa je bila namenjena zdravlje- nju mačka in počitku. Seve- da so nekateri družbeni sloji delali tudi ob nedeljah in so bili pri obiskovanju različnih družabnih prireditev omeje- ni, vendar se je na splošno spoštoval t. i. »nedeljski po- čitek« in tudi služkinje in po- sh zaposleni pri uglednejših meščanskih družinah so imeh na ta dan prosto. Ob sobotah zvečer so bile mestne ulice bistveno bolj polne kot med tednom. Več ljudi se je udeleževalo pro- menade in gostinski lokali se niso mogli pritoževati nad obiskom. Ob sobotah je bilo tudi n^več »hausbalov«, jo- ur-fixov, plesnih venčkov in podobnih zabavnih priredi- tev, ki so se jih Celjani mno- žično udeleževali. Zanimivo pa je, da so bile veselice zara- di strukture obiskovalcev običajno ob nedeljah. Ven- dar to njihovih rednih obi- skovalcev, ki so ob sobotah in nedeljah 2a[utraj morali de- lati, ni odvrnilo od sprošče- nega veseljačenja do zgod- njih jutranjih ur. Nedelje so Celjani prežive- Ijali na različne načine. Rev- nejši prebivalci mesta so ostsuali v glavnem doma, s^ je bila nedelja za večino edi- ni dela prost dan v tednu in zato namenjen počitku. Srednji in višji sloji celjske- ga meščanstva pa so po obi- sku maše, kije bila prav tako pomembna oblika druženja, odšh na jutranjo promenado v mestni park, poslušali pro- menadni koncert v glasbe- nem paviljonu, nato pa po- sedli na vrtu bližnjega Wald- hausa ali v kakšni boljši go- stilni, kavami ah slaščičarni. Tukaj so se srečali z znanci, se dogovorili za obiske in za popoldanske izlete ali pa se po obveznem kosilu v kakš- ni boljših gostiln (služinčad je imela ob nedeljah prosto) napotih proti domu. V glavnem pa so bile nede- lje namenjene krajšim ali daljšim izletom v okolico, ki je bila dobesedno preprede- na z različnimi gostilnami in pušelšanki. V slednje so pre- težno zahajali revnejši sloji, ki niso imeli prevelikih zah- tev glede kvalitete ponudbe in postrežbe, čeprav je od ča- sa do časa, zlasti pred občin- skimi volitvami v okoliški občini, občutno narasel obisk meščanov, ki so po- skušali s kozarčkomv roki vplivati na volivce, n^ volijo za njihovo in ne nasprotno stranko. Ena zmed najpriljubljenej- ših izletniških točk Celjanov je bil celjski Stari grad, ka- mor so radi zahajali tako Nemci kot Slovenci. Ker so eni in drugi poskušal uteme- ljevati svoje nacionalne in politične zahteve na podlagi »zgodovinskih dejstev« in si zlasti radi prisvjgali Celjske grofe kot nemške ali sloven- ske plemiče, so bile na Sta- rem gradu ob najrazličnejših nacionalnih slavnostih ob- vezne zabave, ki so se jih eni in drugi običajno udeleževali korporativno. Tako so Slovenci vsako le- to v začetku julija na Starem gradu prirejali kresovanje v počastitev dneva Sv. Cirila in Metoda, Nemci pa so 2. septembra ponavadi bučno praznovali obletnico bitke pri Sedanu in na ta način iz- pričali svojo bolečino, kjer niso vključeni v veliki nem- ški rajh. Eno izmed takšnih velikonemških slavnosti na Starem gradu je Domovina opisala takole: »Spomin na bitko pri Sedanu, v kteri so... Prusi premagali Fran- coze so dne 2. septembra slo- vesno praznovali celjski nemškutarji. Kupih so za ne- kaj desetič smodnika, zbrali se na starem gradu, žgah kres in rakete in poleg tega obilno pili. Ko je vino raz- vozljalo jezike začeli so go- voriti napitnice, v kterih so hvalili Pruse in izrekli željo, da bi vse naše dežele že kma- lu prišle pod prusovsko ko- mando. Posebno glasna sta bila advokat Stepischnegg in njegov pisar, ki sta si tudi ob Slovencih malo jezike brusila. Pravijo, da so udele- ženci še le ob treh zjutraj zmagepolni prikolovratill domov«. Prihodnjič: Lepi razgledi »Kakor običajno vsako le to, so celjski Slovenci tud sinoči zažgali na Gradu svo. kres. Občinstva se je nabra lo lepo število. Godba je za svirala nekaj komadov ii pevci so zapeli par pesmi Umetelni ogenj je oskrbo val g.Bouha... Po kresu s< je vršila v Skalni kleti ljud ska veselica. Ljudstva je bi lo natlačeno polno«. (Na rodni dnevnik, 5. 7.1909) 14. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Dragi prilateiji! Spet so se mi oglasili šolarji iz Vojnika in posla- li kar dve številki svojega AHA. Res ne vem, zakaj so bili v prejšnjih mese- cih njihovi prispevki tako redki. Pa ne, da ste jezni name! Zagotavljam vam, da skušam biti pravična in objavljati prispevke iz vseh šol, ki sodelujejo, vendar je včasih takšna gneča vaših tekstov, da res ne vem, k^j bi izbrala. Na žalost se tudi letos po- javljajo v glavnem iste šo- le, nekatere pa se še niso odločile, da bi sodelovale. Morda bo jeseni bolje, s^ pripravljamo takrat tudi srečanje vseh vas, ki ste redni sodelavci. Vaša Tanja »Za otroke Je lepo Igrati« Igralca Mira Podjeda poznam že od mladih nog, s^j smo prijate- lji. V celjskem gledališču je že več kot dvajset let. Zadrye čase ga vidimo celo v reklamah. Do- govorila sva se, da ga bom obi- skal in se z njim pogovaijal o nje- govem delu in živ^enju. Odpra- vil sem se na Ljubljansko 60, kjer stanuje, mladost pa je preživel na Bledu. Nastal je tale pogovor. - Kdaj in zakaj ste se odločili za igralski poklic? »Da bom igralec, sem se odlo- čil že v osnovni šoli, kjer sem sodeloval na vseh proslavah. Obiskoval sem dramski krožek in mnogo sem igral.« - Katero gledališko šolo ste obiskovali? »Po končani gimnaziji so me sprejeli na Akademijo za gleda- lišče, radio, film in televizijo v Ljubljani.« - Kateri dogodek iz šolarija se vam je najbolj vtisnil v spomin? »Najbolj sem bil vesel, ko sem po sprejemnem izpitu dobil spo- ročilo, da sem sprejet na akade- mijo.« - Imate radi svoj poklic? »Svoj poklic imam zelo rad. Včasih pa se tudi jezim, ker mi kakšna vloga ne gre in ne gre.« - Katera vloga vam je bila naj- bolj všeč? Ste igrali več glavnih vlog? »Igral sem več glavnih vlog. Najraje se spominjam gospoda Jourdaina v Molierovem Žlaht- nem meščanu in Babiža v Pode- želanki.« - Katero publiko imate raje - otroke ali odrasle? »To je odvisno od /vrsti igre, ki jo igramo. Če je namenjena odra- slim, jo otroci težko spremljajo in potem je v dvorani ropot in vse- mogoče. Seveda pa je prave igre za otroke zelo lepo igrati, ker otroci spremljajo dogajanje na odru z odprtim srcem.« - Igrate kakšen inštrument? »Že v nekaj igrah sem moral igrati na inštrumente. Ker pa se na odru tudi veliko poje, mi glas- bena izobrazba še kako prav pri- de. Tudi druge učim prepevati. Temu se v gledališču reče kore- petitor. V mladosti sem se naučil igrati klavir, kitaro in kon- trabas.« - Katere zvrsti igrate negraje in zakaj? »Pravijo, da sem najbolj prime- ren za komedije. Te tudi najraje igram. Večkrat mi uspejo bolj resne vloge.« - V družbi katerega igralca na odru se počutite najbolje? »Še bolje kot z igralci se na odru počutim z igralkami. Lepo pa je igrati z vsakim, ki na odru sodeluje s tabo in tudi takrat, ko nima glavne vloge.« - Kako se počutite na odru? »Najprej imam veliko tremo, predvsem pri prvem nastopu, to je na premieri. Potem pa, če gre vse v redu, je igranje pravo vese- lje. Tedaj mi ni žal vloženega tru- da in pripravljanja nove uprizo- ritve.« - Bi se zopet odločili za igral- ski poklic, če bi se ponovno ro- dili? »Prav gotovo bi se še enkrat odločil. Igralski poklic je zelo raznolik in življenje igralca je ze- lo pestro, čeprav je tudi na- porno.« GREGOR STAMEJČIČ, 6. r. COŠ Fran Roš Celje MoJ morski prašiček Edina žival, ki jo imam doma, je morski prašiček. Živi v stano- vanju pri pisalni mizi v lesenem zaboju. Na dnu ima časopisni pa- pir, v kotu pa seno, da se lahko skrije, če ga je strah. Hrani se s solato, regratom, korenjem in posušenim kruhom. Ko pridem domov, me pozdravi s cviljenjem in s tem pove, da je lačen. Morski prašiček ima lepo dlako: črno, snežno belo in svetlo ijavo. NINA PRELESNIK, 2. r. OŠ Fran Kranjc Celje Taborniki ne mirujejo v zadnjih nekaj mesecih smo bili taborniki odreda II. grupe odredov, kljub finančnim teža- vam, zelo aktivni. Sredi februarja se je nekaj na- ših mlajših članov z dvema vod- nicama odpravilo na zimske igre v Zagreb. Prišli so tudi taborniki iz Pule in Ljubljane in nekaterih drugih jugoslovanskih mest. Or- ganizatorjem je zagodlo vreme, saj snega ni in ni hotelo biti, zato so se udeleženci pomerili v raz- nih šaljivih igrah. 15. aprila smo počastili dan ta- bornikov in pripravili taborniški ples s srečelovom, na katerega je prišlo približno sto staršev naših članov in drugih ljubiteljev ta- bomištva. Skupaj smo preživeli prijeten taborniški večer in tako združili zabavno s koristnim, saj smo zbrana sredstva namenili za nujno obnovo tabornega prosto- ra v Kokaijih. Za prvi maj smo sodelovali pri organizaciji kres- nega večera na Gričku, sami pa smo postavili kres. Maja smo pri- pravili še odredov in področni mnogoboj. Ob dnevu mladosti pa se je ekipa naših starejših čla- nov pomerila v taborniških spretnostih na slovenskem ta- borniškem partizanskem mno- goboju, kije najtežje tekmovanje tabornikov v Sloveniji. Taborni- ki morajo na progi, dolgi 30 kilo- metrov, pokazati veliko spretno- sti in iznajdljivosti za življenje v naravi. V našem klubu tudi med počit- nicami ne bo vladalo mrtvilo, kajti že zdaj so vse naše moči usmerjene v priprave za taborje- nje v Savudriji in udeležbo na 10. zletu tabornikov Slovenije, ki bo v Medvodah. Veliko dela pa nas čaka tudi pri obnovi našega ta- bornega prostora v Kokarjih. Taborniki odreda II. grupe odredov Celje Škropot dežnih kapelj Nekega dne sem sedel v sobi in se igral z vlakci, ki sem jih dobil za rojstni dan od tete. Ker je zu- naj deževalo, mi je bUo dolgčas, po žogi, rolki, liku in po prijate- ljih. Naslonil sem se na okno in gledal drevesa, ki so osamljeno stala zunaj. Tedaj sem zagledal na oknu veliko deževno kapljo. Od vrha okna je počasi drsela navzdol in se vedno bolj večala. V tem trenutku je strašansko za- grmelo. Odskočil sem od okna, kapljica pa je začela puščati za sabo mokro sled. Po tej sledi so se usmerile tudi druge manjše dežne kapljice. Takrat pa sem za- slišal mamin klic iz kuhinje. »Ve- čerja!« Ko smo povečeijali, sem se spet hotel vrniti k oknu, a ni- sem mogel, ker je bila v moji sobi poplava. JURE KUSTER, 5. r. OŠ Edvard Kardelj Slovenske Konjice Blaža Moja najboljša prijateljica je Blaža. Ima svetlo ijave lase in odkar si je naredila na vrhu glave trajno, vedno nosi čop, ki mi ni niti najmanj všeč. V razredu je ena izmed najbolj mirnih bitij. Pravo nasprotje, če jo primerjaš s Heleno ali z menoj. Blaža se zelo dobro uči, če pa dobi trojko, kar je prava redkost, se pa tudi zelo dobro ?joče. Naj- raje ima angleščino, zato se mi dozdeva, da mi je malo nevoščlji- va, ker imam pri novinarskem rubriko Our English. Zelo pa so- vraži matematiko. Ob sobotah greva skupaj na drsališče, tam je Blaža čisto drugačna kot v šoli. Kriči, se hihita, zavija oči in po- dobne stvari. Na primer: bila je sobota. Že po treh krogih drsanja je omagala in začela škiliti po fantih. Ko je ugotovila, da ni nje- ne simpatije, je začela gledati sta- rega znanca Alena. Blaža je ugo- tovila: »Čuj, Alen ima pa danes nekaj novih prijateljev. Poglej ti- stega .tavlkega', poln mozoljev ima.« »Veš, meni je pa bolj všeč Luka.* »Saj nisem rekla, da mi je všeč tisti Mozoljček.« »Ja, ja, se mi kar zdi.« Zopet oddrsava en krog in Blaža pade, pobrat pa jo pride ravno Mozoljček. Kakšno naključje! Sledi pogovor. Kavalir jo vpraša: »Kako ti je ime?« »Jaz sem Blaža.« »Kaj, Frančka?« Očitno je bil malo gluh. Pogovor pa se je nadaljeval. »Jaz sem An- ton.« Ko Blaža zasliši ime, po hi- trem postopku odideva v garde- robo, se preobujeva in že naju ni več. Zdaj vidite, da tudi naša pred- sednica ni tako mirno bitje, kot prijateljica pa je super. SABINA KOLAR, 7. r. OŠ Vojnik stari ata mi je povedal O začetku vojne mi je pripove- doval stari ata. Bilje učitelj. V šo- lo so prišli Nemci. Iz razredov so nagnali slovenske učitelje. Med njimi je bil tudi moj stari ata. V šoli pa so učili samo nemški učitelji. Starega ata so premestih v Slivnico. Delal je na krajevnem uradu. Potem pa je moral v Mari- bor. Nemci so ga zaprli nato pa odgnali v Ljubljano. Povedal je, da je bil večkrat lačen in da so ga mučili. Vojne je bilo konec in iz- pustili so ga. Odšel je v Slivnico, kjer je spet učU na šoli slovenski jezik. Iz Slivnice je prišel na Ka- lobje. MONIKA CERKVENIK, 2. r. OŠ Kalobje Takole se igra doma na vrtu EVA HROVAT iz 1. razreda OŠ Stranice. iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 15 ^V Viski baru na „ožnem je razgrajal in ^Ijijal vinjeni Marko T. Scoj po prihodu milični- I^mu je pošel ves pogum l^vbaru je bilo spet mirno. I precej vroče je bilo . ponedeljek v dijaškem Ijipiu, ko je 18-letni Zoran i i nožem tekel za neko LkinJo- Pritekel je celo avlo doma, potem pa je Uurna vzgojiteljica pokli- ca miličnike. I Prejšnjo sredo je Ran- L(, K., star znanec milični- |pv, spet zašel v Podjavor- j^ovo, kjer stanuje njegova fcvša žena. Začel je razbija- 'po vratih in groziti. Ob ^hodu miličnikov je še ^no stal pred vrati, inter- ^ncijska skupina pa je jjienila, da je najbolje, če p za nekaj časa postavi na iiladno. I Za 12 ur je moral na Iiladno tudi Stanislav S., ki je ga je v soboto nalezel, potem pa pretepal ženo. % Precej neprijetnosti je (ovzročil tudi Albin Ž. iz jlilčinskega 4, ko je v sobo- 10 zjutraj, kakšne pol ure po polnoči v stanovanju vi- ijen vpil na ženo, potem pa |j začel še pretepati. Žena jpobegnila k sosedom, Al- iiin pa za njo. Poklicali so ailičnike; Albin se je skril, vendar so ga miličniki vse- eno našli in ga spravili na ramo v prostore za trez- Knje. S. Š. Obtožen sprejemanja daril Celjski javni tožilec je vložil obtožnico proti 55- letnemu Borisu Sketu iz Podvina pri Žalcu, ki je ob- tožen, da je kot uradna ose- ba (vodja oddelka za pro- met na celjski občini) terjal in sprejel darilo; novembra leta 1987 naj bi na prigovar- janje A.B. v garaži njenih staršev v Celju pogledal mercedes 190 D, last S.Z., da bi uredil registracijo. Šket je menil, da je vozilo ukradeno, zato naj bi zahte- val 10 tisoč zahodnonemških mark in 150 tisoč dinarjev. V preiskovalnem zaporu je Šket zanikal to kaznivo deja- nje, ni pa mogel zadovoljivo pojasniti, zakaj je dal lastni- ku bianco dovoljenje Fa 01011108 in bianco kupopro- dajno pogodbo. Drugo kaznivo dejanje naj bi zagrešil tako, da je plačal za svojo mater zavarovalnino in prispevek za cestni sklad brez ustrezne dokumentaci- je. Na ta način je plačal za približno 20 tisoč dinarjev manj, kot pa če bi plačal po nakupu vozila. Šket meni, da je v tem primeru popolnoma zakonito uporabil predračun za nakup vozila. Sicer pa je bil Boris Šket v postopku še za štiri kazni- va dejanja, vendar so v teh primerih kazenski postopek ustavili. S.Š. Janka R. le spet popadla želja, da bi se peljal Na celjskem sodišču so obsodili 25-letnega Janka Ribiča iz Vodruža pri Šent- jurju na 6 mesecev zapora zaradi odvzema motornega vozila. Vse kaže, da se Janko Ri- bič zlepa ne bo poboljšal, saj je bil doslej že večkrat obso- jen zaradi odvzemov vozil, nazadnje zaradi odvzema zglobnega avtobusa. Kot je navedel v zagovoru na tokratnem sojenju,« ga je nenadoma spet popadla že- lja, da bi se peljal.« Tako je 5. aprila letos okoli polnoči vdrl v kabino tovornjaka, ki je,bil parkiran pred Modo v Šentjurju (tovornjak je last Antona M.). Z izvijačem je spravil motor v tek (na sodiš- ču je priznal, da je bil tudi precej vinjen) in se odpeljal proti Podčetrtku, nato pa v Zagreb. Tam se je prevažal štiri dni, nato pa se je odpe- ljal v Sisak, kjer so ga prijeli miličniki, preiskovalni sod- nik pa ga je 11. aprila vtaknil v pripor. Za odvzem motornega vo- zila je v Kazenskem zakoni- ku zagrožena kazen od 15 dni do 5 let zapora. Sodišče je menilo, da je v tem prime- ru potrebna nepogojna ka- zen, ker je bil Janko Ribič že večkrat kaznovan zaradi odvzemov motornih vozil, v dobro pa so mu šteli, da je dejanje v celoti priznal, zato mu je sodišče izreklo kazen 6 mesecev zapora. V kazen pa so mu všteli čas, ki ga je prebil v priporu. S.Š. Velika škoda in zastoji na tirili Prejšnjo sredo zjutraj, 23 minut po drugi uri se je pripe- tila hujša železniška nesreča v Marija Gradcu pri Laškem, ko se je prelomila os sedmega vagona v vlakovni kompozi- ciji (skupaj je bilo v kompozi- ciji 35 vagonov). Ko se je os zlomila je osno vodilo zadelo v varovalni prag in vagon je iztiril, za njim pa je iztirilo še šest vagonov - trije so zgrmeli po pobočju proti Savinji, trije pa so ostali zmeč- kani na tirih. Pri tem je bilo uničene več kot sto metrov proge in približno dvesto me- trov električnega omrežja, ta- ko daje nastala precejšnja ma- terialna škoda (cenijo jo na pri- bližno 3 milijarde dinaijev), k sreči pa ni bil nihče ranjen. Zaradi nesreče je bila proga dlje časa zaprta in so morali ta dan potnike med Rimskimi Toplicami in Laškim prevažati z avtobusi, hitre potniške vla- ke pa so preusmerili preko Ku- mrovca v Grobelno. Spor zaradi oranja Prejšnji torek popoldne sta se v Jakobu pri Šenčurju sprla 18-letni Franc S. in 31-letni Marjan V. Franc je oral r^jivo, pri tam pa s traktorjem nana- šal zemljo na cesto. Sosed Mar- jan ga je na to opozoril, ker pa Franc vseeno ni hotel očistiti ceste, ga je močno udaril, tako da se je onesvestil. Huje ranje- nega Franca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pre!jšryi torek so celjski po- klicni gasilci posredovali v Za- vodu za rehabilitacijo invali- dov v Celju. Tam je začelo go- reti zaradi preboja elektrike. Ta dan so potem še pomagali pozabljivcu v Milčinskega uli- ci 4, ki se je znašel pred zaprti- mi vrati stanovanja brez klju- ča. Podobno so pomagali iz za- drege tudi stanovalki v Goriški uhci 8. V petek so gasilci posredo- vali v Podjavorškovi ulici, ^er se je zataknilo dvigalo. Sicer pa so imeli tudi prejšnji teden gasilci ncuveč dela na cestah; v Grižah so iz razbite pločevine rešili voznika, opravili pa so še devet cestnih reševanj. Ponekod je tudi že začelo primanjkovati pitne vode - ga- silci so prejšnji teden opravki dva prevoza s cisterno. Ob vseh delovnih zmagah, pa se lahko celjski poklicni ga- silci v preteklem tednu pohva- lijo še z zmago, ki so jo dosegli na občinskem gasilskem tek- movarvju za memorial Matevža Haceta. lomilca padla v zasedo f Celju je bilo prve dni v tem mesecu več vlomov, več v Novi vasi, na Dolgem polju in v Gaberju. Milič- i so zato prejšnji teden v noči s torka na sredo pripra- iveč zased. riomilca so zasačili malo po polnoči, ko sta si pri stano- jskem bloku ogledovala vozila in z baterijo svetila ptranjost vozil, nato pa izbrala dva avtomobila, ki sta ia najvrednejše radijske aparate in vlomila. Cličniki so ju opazovali in prijeli ter ju skupaj z ovadbo »iali preiskovalnemu sodniku. iumijo, da sta vlomilca, ki so ju prijeli, v času od prvega lija zagrešila 28 vlomov v osebne avtomobile (vsi vlomi so i izpeljani na enak način) ter pri tem naredila precejšnjo »do in odnesla več dražjih tehničnih predmetov. Ocenju- n. da je škoda, povzročena s temi vlomi, približno 70 ijonov dinarjev. S.Š. Osumljena detomora v. H. z Vrha nad La- škim je osumljena deto- mora. Letos tretjega apri- la naj bi doma rodila pete- ga otroka (tudi četrtega otroka j? rodila sama do- ma) in ga takoj po porodu zavila v rjuho in odnesla v klet. Naslednji dan je otroka odnesla na pod- strešje, po treh dneh pa v gozd, kjer ga je zako- pala. Hevanje iz gondole C Soboto so na Golteh pripravili reševalno J^i^s katero so preverjali, kako so usposoblje- Jpipe, ki bi morale posredovati, če bi zares do nesreče. Vaja je potekala pod predpo- iL da seje pretrgala vlečna vrv na gondoli, ^^ri je ostalo več ljudi, od tega nekaj huje ^koj zjutraj so preverili sistem alarmira- . ^^ja pa seje začela ob deveti uri. Sodelova- ^elavci RTC Golte (vaja sodi v redni letni njihovega usposabljanja), gorski reše- Celja in Krarxja, letalska enota RSNZ l^ka in nekaj članov civilne zaščite iz Mo- ii^ Titovega Veler\ja. Foto: LJUBO KORBER Neprimerna hitrost V četrtek popoldne je 35-letni Martin Zavski iz Drobinskega pri Šentjurju vozil z osebnim avto- mobilom iz Pristave proti Podčetrtku. V ovinku v Sodni vasi ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, tako da je trčil v nasip ob cesti. Voznik se je v nesreči huje ranil in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Avto na streho V nedeljo zvečer je 26-letni Franc Jerina iz Poto- ka pri Mozirju vozil z osebnim avtomobilom iz Ljubnega proti Mozirju. Na desnem ovinku v Šentjanžu ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v levo, tako daje zapeljal na vzpetino ob cesti, nato pa je vozilo obrnilo in je padlo nazaj na cesto. Voznik se je v nesreči huje ranil in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Trčil v tovomjak Prejšnjo sredo popoldne se je pripetila hujša prometna nesreča v Arclinu pri Vojniku, ker je 18- letni motorist Andrej Švab iz Križevca pri Sloven- skih Konjicah spregledal, da voznik tovornjaka Nikola Vranješ s ^uja, ki je vozil pred njim, zmanjšuje hitrost. Motorist je tako trčil v tovor- njak in obležal huje ranjen. Trčil v ograjo V nedeljo, malo po četrti uri je vozil z osebnim avtomobilom po lokalni cesti v Vrbju pri Žalcu 24- letni Marjan Smogavc iz Oplotnice. Ker je vozil prehitro, je ruegovo vozilo začelo zanašati, tako da je trčil v železno ograjo mostu. Iz razbitega vozila so ga potegnili gasilci. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, vendar so bile rane prehude in je tri ure kasneje umrl. Neprevidno prečkanje železnice V nedeljo zjutraj je 19-letna Polona Janežič iz Žalca neprevidno prečkala nezavarovan železniški prehod na lokalni cesti v Šempetrju. Polona se je peljala s kolesom z motorjem, progo pa je prečkala v trenutku, ko je po njej pripeljal motorni vlak strojevodja Konrad Hrastnik iz Laškega. Strojevo- dja je zaviral, vendar nesreče vseeno ni mogel preprečiti. Huje ranjeno mopedistko so odpeljali v celjsko bolničnico. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA ČASTNO SODIŠČE SKLEP častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, je v senatu, ki so ga sestavljali Stane Kovač kot predsednik, Ljudmila Kavčič in Janez Rozman kot člana, v obravnavanju obtožnega predloga tožilca pri tem sodišču, zoper obtoženo stranko Baumkirher Janez, samostojni obrtnik, Po- lena 45, Jurklošter, zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev, po dne 17. 4. 1989 opravljeni ustni obrav- navi, na kateri je obtožni predlog zastopal Zorman Ivan, brez obtožene stranke, po zaključenem do- kaznem postopku, glasovanju in posvetovanju sklenilo I. Obtoženi Baumkirher Janez, samostojni obrtnik, Polana 45, Jurklošter je odgovoren da je v letu 1988 od strank sprejel v popravilo hladil- no skrinjo, katero je nepopravljeno vrnil ali pa jih sploh ni vrnil in je tako a) v septembru 1988 popravljal Zupančič Francu hladilno skrinjo mu zamenjal kompresor v skrinji s starim kompresorjem, zaračunal popravilo v zne- sku din 350.000, ko pa skrinja ni delala se na klic številnih reklamacij pri stranki ni več oglasil; b) v novembru 1987 prevzel od Žohar Karla v popra- vilo hladilno skrinjo, katere pa ni popravil, niti ji ni stranki kljub urgencam ni popravil, niti je stranki, kljub številnim urgencam ni vrnil; o) prevzel 24.11.1988 od Jurak Dragice v popravilo hladilno skrinjo, in od nje 15. 12. 1988 vrnil kot popravljeno, prevzel honorar v znesku 560.000 din, vendar je skrinja delala samo en dan, na reklamacijo stranke pa se ni več oglasil. S tem je obtoženi obrtnik ravnal v nasprotju z določi- li 8. in 17. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ter po določilih 119. in 120. člena Statuta Gospodarske zbornice Slovenije, predstavlja kršitev dobrih po- slovnih običajev in se mu zato po določilih 122. člena navedenega statuta izreče ukrep družbene dis- cipline javni opomin z objavo v časopisu »Novi tednik« II. Obtožena stranka je dolžna plačati stroške po- stopka v znesku din 341.000 in objave po računu, v roku 15 dni pod izvršbo, in sicer na žiro račun številka: 50101-637-58127 Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Titova 19, častno sodišče. OBRAZLOŽITEV Ob oklicu obravnave obtoženi ni pristopil. Ugotovlje- no, da je bil na obravnavo pravilno vabljen. Dostava vabila je izkazana. Po določilih 36. člena Pravilnika o organizaciji in postopku pred čatnim sodiščem je bila obravnava opravljena v odsotnosti obtožene stranke. V obtožnem predlogu in na obravnavi je tožilec čast- nega sodišča navajal, da je obtoženi v treh primerih hudo zanemaril svojo obrtniško odgovornost z ne- kvalitetnim opravljanjem svoje obrti v zvezi s prevze- mom hladilnih skrinj v popravilo, ga opravil, bodisi nekvalitetno, ni upošteval reklamacij strank, se ni odzval na upravičene klice, ali prevzetih popravil sploh ni opravil, niti vrnil v popravilo prevzete hladil- ne skrinje. Komite za družbeno planiranje in razvoj občine La- ško je v treh primerih, po pristojni tržni inšepkciji, preizkusil prijavo oškodovanih strank. V vseh obrav- navanih primerih je tržna inšpekcija zaključila, da je obtoženi obrtnik, pri opravljanju svoje obrti, hudo zagrešil kršitev dobrih poslovnih običajev. V prvem primeru je šele po mesecu dni vrnil hladilno skrinjo, slabo popravljeno, saj je delala samo en dan; v dru- gem primeru je prizadeta stranka reklamirala slabo opravljeno popravilo, reklamacije pa kljub večkratni urgenci obtoženi ni odpravil; v tretjem primeru je hladilno skrinjo odpeljal v popravilo, nato pa jo sploh ni vrnil. Opisani primeri neprimernega opravljanja obrti, ki jih je prijavila pristojna tržna inšpekcija, zato določ- no kažejo na nevestno opravljanje obrtnih dolžnosti in zbujajo utemeljen sum in dvom v obljube obrtnika, ki jih kasneje nekvalitetno ali sploh ne izpolni. Oško- dovane stranke nasedajo oglašanju obtoženega v časopisih, ko pa dobi naročilo začne odlašati izpol- nitev in se opravičuje z raznimi neutemeljenimi izgo- vori. Hudo nevestno ravnanje obtoženega predstavlja huj- šo kršitev dobrih poslovnih običajev, in je v ostrem nasprotju s pravnimi in moralnimi pravili, da so vest- nost in poštenje podlaga solidnemu in kvalitetnemu izpolnjevanju prevzetih poslovnih obveznosti. Izka- zano je tudi, da je bil obtoženemu obrtniku, že pred- hodno izrečen ukrep družbene discipline, vendar brez uspeha. Glede na podano obrazložitev je častno sodišče izre- klo ukrep družbene discipline opomin z objavo. Sklep o stroških je utemeljen na določilih 2. odst. 48. čl. Pravilnika o ureditvi in poslovanju ter postopku pred častnim sodiščem. Ta sklep je postal pravomočen 28. 5. 1989. Predsednik senata: _STANE KOVAČ 16. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 Jutri 33. Skokov memorial če se bodo uresničile vse napovedi organizatorjev 33. mednarodnega Skokovega memoriala, bomo lahko jutri, v petek, 16. junija, v Celju po letu dni znova gledali lepo atletsko predstavo s celo vrsto odličnih atletov, ki nas navdušujejo po različnih mitingih po vsem svetu. Organizator AD Kovinotehna Kladivar seje potrudil, da je dobil zagotovilo mnogih resnično dobrih atletov, ki bodo v uri in pol predstavili vso bogastvo športne panoge, ki se ne imenuje zastonj kraljica športov, atletika. Čeprav so z organizacijo resnično kvalitetnih atletskih mitingov iz leta v leto (problem je samo v denaiju, kajti tekmovalci zahtevajo izredno visoke startnine) vse večji problemi, pa gre zahvala predvsem Kovinotehni in še nekaterim spon- zo^em, da bodo v naše mesto prišli mnogi atletski kra^ev- ski odličniki. Letos sicer ne bo odličnih ameriških atletov zaradi domačih obveznosti, vendar bodo prišli drugi, ki za ryimi ne zaostajajo kaj dosti, tako iz Poljske, SZ, Romunije, Čehoslovaške, Avstrije, Kube, Senegala. Med paradne dis- cipline gre nedvomno šteti skok ob palici za moške, teka na 800 m za moške in ženske, skok v višino za ženske, pa ženski skok v daljavo, 400 m ovire in 400 m itd. Če bo vreme lepo, se obeta lepa prireditev. Kako bo z izboljšavo rekordov stadiona, je težko napovedovati, kajti že sedaj so tako kvalitetni, da jih je težko izboljšati. Pozornost gledalcev, ki bodo prav gotovo dodobra napolnili tribuno celjskega atletskega stadiona, pa ne bo namenjena samo tujcem, ampak tudi domačim prihajajo- čim atletskim talentom, kot so Kocuvan, Pere, Strašek, Radmanovič in še kdo, od starejših pa Kopitar in Jazbin- škova. T. VRABL Kakšen bo razplet v nogometu? Po izpadu košarkarjev Mer- xa iz 1. B zvezne lige v repu- bliško ligo je izpadla še druga celjska ekipa, nogometaši In- grad Kladivarja iz republiške v območno republiško ligo vzhod. To je po vojni najhujši udarec celjskim nogometa- šem, ki so nekoč igrali po- membno vlogo tako v sloven- skem kot tudi v jugoslovan- skem prostoru. Teoretično pa obstaja mož- nost, da izpade še ena ekipa s celjskega območja in to Par- tizan Hmezad Žalec, ki je sicer v prejšrvjem kolu pripravil svo- jevrstno senzacijo, ko je na Skeilni kleti gladko z 1:3 opra- vil Ingrad Kladivaija. Problem je v tem, da je v medrepubliški ligi v zadnjem času izredno po- pustil, Teol Slovan iz Ljublja- ne in če v nedeljo izgubi, se bo selil v republiško ligo, to pa pomeni izpad kar treh ekip iz republiške v ni^i rang. Ali: po- leg že odpisanih Kovinarja in Ingrad Kladivarja, bi to lahko doletelo tudi Partizan Hmezad Žalec, ki bo sicer v zadryjem kolu igral doma z Elkrojem. Potrebna je zmaga, vendar va- riant je toUko, da je težko kar- koli napovedovati. Brez dvo- ma je jasno samo eno: že kolo pred koncem lahko ugotovi- mo, da je nogomet na ce^skem območju nazadoval, pa n^ iz- pade ena ali celo dve ekipi. Če bi šlo za slabi ekipi, nam bi bilo vseeno, tako pa nam ne more biti, kajti vzrokov za sla- bo situacijo je več - od po- manjkanja dobrih igralcev do kvalitetnega dela, delavoljnih ljudi, sodobnejšega pristopa k igri in organizaciji. Dolgo se je nabiralo, zdaj pa je počilo. Ali je morda v tem »poku« sig- ncil, da bodo na celjskem pri- stopili k drugačnejšemu odno- su do igre, ki ima res vedno marxj pristašev, vendar ima jih še vedno. V 25. kolu v republiški ligi je Ingrad Kladivar izgubil do- ma s Partizanom Hmezad Že- lec 1:3 (strelci za goste Mavrek 2 in Hodžar, za poražence Ko- jič), lokalni derbi v Možicu med Elkrojem in velenjskim Rudarjem pa se je končal ne- odločeno 0:0. Lestvica: 5. Ru- dar (TV), 10. Elkroj, 11. Parti- zan Hmezad Žalec in 13.1. Kla- divar Celje. V 21. kolu območne republi- ške lige vzhod je Papirm; doma visoko 0:3 izgubil z i). vir^jo (vse tri gole je dal Zoj derbi med vodilnima ekipa v Šmartnem med ERO in s klarjem pa seje končal neod čeno 1:1. Povedel je Tomaj izenačil pa Valek. Vodi S klar, ERA Šmartno je zdrta z drugega na tretje mesto, D virga je zdaj že četrta, Papii; čar pa zadnji, dvanajsti. TONE VRAl Nogometaši Ingrad Kladivarja niso izkoristili zadnje priložnosti, da bi tudi naslednjo seze, igrali v republiški ligi, saj Jih je dokaj nepričakovano premagal na domačem igrišču na Ski kleti Partizan Hmezad iz Žalca 1:3. Tako bodo redki ljubitelji celjskega nogometa jeseni gledali poleg ostalih ekip še ERO Šmartno, Dravinjo, Odred Kozje... Foto: EDI MAS\] Spodbudni dosežki mladih atletov Minuli vikend je bilo na sta- dionu B.Kidriča v Celju le- tošnje republiško prvenstvo za starejše mladince in mla- dinke. Med tristo tekmovalci iz petindvajsetih slovenskih atletskih klubov je največ ko- lajn pripadlo gostitelju pr- venstva - AD Kovinotehna Kladivar. N^več pozornosti so bili de- ležni kandidati za evropsko mladinsko prvenstvo v Varaž- dinu, ki so pokazali različno stopajo pripravljenosti. Tako je Miro Kucuvan spet zablestel v teku na 400 m z ovirami, kjer je z rezultatom 51,96 premočno slavil pred konkurenco. Tudi Renata Strašek je potrdila so- lidno formo v metu kopja, saj je dosežek 54,80 m v skladu z r\jenimi trenutnimi zmožno- stimi. Nekoliko slabše sta se odrezali Maja Radmanovič v skoku v daljavo (2. mesto s 582 cm) in Jerneja Pere v te- ku na 100 m (šele tretja z 12,35). Izmed ostalih atletov, ki še lo- vijo normo za Vcir^din, so med Celjjini in Veler\jčani re- pu bUški prvaki so postali: Hus (1500 m), Uplaznik (kopje). Kvas (1500), štafeta 4x100 m (ženske), Rozman (višina), šta- feta 4 X 400 m (moški) vsi AD Kovinotehna Kladivar, Pohar (800 m) in Mraz (800 m) oba AK T. Velerxje BK Vse boljši 400 metraš - mladi Miro Kocuvan. iMarko Urankar v odlični formi Nesojeni celjski olimpijec za Seul Marko Urankar, odlični dvigalec uteži, je pred meseci iz celjskega Partizana prestopil k ljubljanski Olimpiji, kjer ima boljše pogoje za vadbo in napre- dek kot v Celju. Čeprav precej časa o njem ni- smo dosti slišali pa nas je prese- netil z zadnjim dosežkom na »A« turnirju Alpe Jadran v Celovcu, kjer so nastopili reprezentanti petih držav. Najboljši rezultat tekmovarya je dosegel prav Mar- ko, saj je v potegu dvignil 155,5 kg, kar je novi državni re- kord, pri tem pa je premagal celo šestouvrščenega tekmovalca z lanskih olimpijskih iger. Marko je tako nakazal, da je po tem do- sežku resen kandidat za sodelo- vanje na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni. Uspehi mladlli tenišklli igralcev Na republiškem prvenstvu v Mariboru za pionirje do 14 let je v tenisu nastopilo 88 pionir- jev in 34 pionirk, med njimi tudi skupina TK Zlatarne Celje, ki je dosegla nekaj novih lepih uspehov. Voh, Rumpf, Virant in Jurenec so nastopili v kvalifikacijah in iz- padli ter se niso uvrstili v glavni turnir, kjer je nastopilo 32 naj- boljših. V glavnem turnirju sta nastopila Boštjan Dobršek in Grega Cizej, ki je v 1. kolu pre- magal Velervjčana Grosovana, za uvrstitev med osem najboljših pa je izgubil z Bezjakom iz Maribo- ra. Dobršek se je po dveh zma- gah uvrstil med osem najboljših in nato tudi iz^bil z Bezjakom. Med pionirkarrii se je Ana Braj- kovič uvrstila med šestnajst njg- boljših, ^aša Jezemik pa je z uvrstitvijo v polfinale znova po- trdila svoj talent. Za uvrstitev v finale je izgubila z Remškaije- vo iz Ljubljane. V igri parov so se Jurenec - Dobršek in Jezemik - Brajkovič uvrstili v polfinale. Aero pred Cinkarno Po delavsko športnih igrah PTT delavcev Slovenije so bile v Celju večinoma v športnih ob- jektih Golovca 30. jubilejne igre grafičnih delavcev, kjer je na- stopilo okoli 800 športnikov iz petnajstih delovnih organizacij. Vseekipni zmagovalci so po- stali delavci Aera pred Cinkarno, oba Celje. Končni rezultati po pa- nogah: v nogometu je zmagal Aero pred Cinkarno, ki je bila tudi tretja med starejšimi vetera- ni, v odbojki je bil Aero drugi, v kegljanju pa Cinkamarji prvi in Aerovci tre^i. V streljanju so sla- vili Aerovci, v namiznem tenisu pa Aero, medtem ko je bil Aero boljši od Cinkarne v rokometu 21:13, Cinkarna je bila tretja v ko- šarki, medtem ko so Aerovci bili tretji v šahu. Med ženskami sta v odbojki Aero in Cinkarna osvo- jila 1. oz. 3. mesto, tudi v keglja- rxju je bil najboljši Aero, Cinkar- na druga, medtem ko je v namiz- nem tenisu v finalu Aero prema- gal Pomurski tisk in zmagal, Cin- kamarji pa so v boju za 3. mesto izgubili z Učnimi delavnicami 3:2. TV Vesti iz športne redakcije v spomladanskem delu je za rokomet bilo prijavljenih šest ekip, po 1. kolu je odstopila ekipa Ingrada, medtem ko Ko- vinotehne sploh ni bilo na tek- movanje. Vrstni red po spo- mladanskem delu: 1. Aero 6. točk, 2. Libela, 3. Cinkarna oba po 2 in 4. EMO - 1 točka. V 1. in 2. ligi v košarki sode- luje 13 ekip, vrstni red po spo- mladanskem delu pa je nasled- ryi-l.liga: 1. Gradiš 10 točk, 2. BC 8, 3. Libela 8, 4. Aero 6, 5. RC 6,6. Kovinotehna 5,7. Žele- zarna 4 in 8. Ingrad - 1,2. liga 1. Izletnik 10, 2. Cinkarna, 3. Ob- nova, 4. UNZ vsi po 4, 5. PTT in 6. Steklar oba po 2 točki. Nastopih riiso EMO in Elektro. Zadnjega kola niso odigrali za- radi zasedenosti hale Golovec. S tekmovanjem v spomla- danskem delu so končni tudi v streljanju. Pri moških ekip- no je nastopilo 14 ekip (niso prišle EMO, Elektro in Tkani- na), vodi pa Ingrad pred Libe- lo, Metko, Žično, ŽTO itd. Med st. člani nastopa pet ekip (ni Zlatarne), vodi pa EMO pred Ingradom, Železcimo itd. Med ženskami je nastopilo deset ekip (mcirykali sta Kovinoteh- na in Tkanina), po spomladan- skem delu pa vodi Železarna pred cinkarno, BC, Obno EMO itd. Rezultati posameznik) v streljanju člani 1. Boris Gd šek ŽTO, 2. Danilo Kos Mett 3. Ivan Krajnc Cinkarna, 41 tok Hanžič Zlatarna, 5. Miii Košir Libela itd., st. člani Fric Rezar Železarna, 2. Ri Petrej EMO, 3. Ivan Ahtigl grad, 4. Rok Unetič Cinkana, Silvo Jazbinšek ŽTO itd. I članice 1. Mira GorenšekCi kama, 2. Irena Jager Ingrad: Anica Ambrož, 4. Olga MaK 5. Katja Ivačič vse Zeleiš itd. Rezultati spomladanski i v šahu 1. liga (10 ekip) 1.1 grad, 2. ŽTO, 3. EMO, 4. BC. Libela itd., 2. liga (8 ekip) Železarna, 2. Zdravstveni M ter, 3. Klima, 4. Žična, 5. Pl itd. Strokovni svet za športnoi kreacijo pri ZTKO Celje je? pravil razpis tekmovar\ja vJ nisu za ženske posamezno, ft javljenih je 12 delovnih orgaJ zacij, ne«več posameznic (5) je iz Zlatarne. Vse tekme bo na teniških igriščih na Gole cu v soboto, 1. in nedeljo.' julija pred tekmo vary a, nasl« ryi dan pa finale. Prijave sf« jemžgo do 20. junija. Zakijučena nagradna igra Partizai 262 dopisnic, od tega 122 s pravilnimi odgovori, smo dobii osem kol v 4. seriji nagradne igre Partizan. Za osmo nagra® ^ro prejmejo nagrade pralnice perila Marije Slemenše* ŠkoSe vasi 52/a: 1. Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, Celje, 2. V« Naglav, Miklošičeva 1, Celje in 3. Ivan Blažič, Solčava 2, » čava. Izmed 122 pravilnih odgovorov je predsednica Parti® Gaberje izžrebala še tri nagrajence, ki so s predstavniki PJ zana sodelovali na tradicionalnem 6. srečanju partizanskih ^ štev v Vukovarju: 1. Tomaž Polak, Škapinova 1, Celje, 2.^" Debeljak, Trubarjeva 71, Celje in Majda Konda, Iršičeva 6, C« METOD TREBlCI*' Jubiiei strelcev v Škofji vasi Pred desetimi leti je peščica krajanov v Škofi vasi ustanovi- la strelsko družino Frsmc Šte- khč. V okviru praznika občine Celje in krajevnega praznika so počastiU tudi jubilej te dru- žine. V soboto so tako na stre- hšču v Škofii vasi pripraviU tekmovanje, na katerega so po- vabili vse strelske družine v občini. Za vse krajevne skup- nosti pa so v počastitev prazni- ka občine Celje organizirali tekmovanje v streljanju, ki je bilo v torek na strelišču v Škof- ji vasi. Pri organizaciji teh tek- movar^j so jim pomagah števil- ni zasebniki in delovne organi- zacije v občini. Kljub temu, da ima strelska družina, tako kot vsa društva, težave pri delu zaradi pomanj- kanja denarja, nezainteresira- nosti krajanov in premajhnega podmladka, je peščica v druži- ni zelo zagnana. V vseh letih delovarja je družina redno tre- nirala in se uspela uvrstiti v slovensko ligo, žal pa je letos iz nje izpadla zaradi odsotnosti nekateri strelcev. Tako se bo- do prihodnjo sezono ponovno borili za boljšo uvrstitev. Letos je strelska družina Franc Šte- klič sodelovala v občinski ligi z dvema ekipama in dosegla deveto mesto med petnajstimi nastopajočimi. Na regijskem prvenstvu je bil Željko Lemut sedmi, Dare Kroflič pa triind- v^seti. Željko Lemut seje uvr- stU tudi na repubUško tekmo- vanje v Portorožu, vendar ni dosegel norme za državno pr- venstvo. Obljublj^o, da se bodo sep- tembra še bolj zavzeto lotili treningov, ki jih imajo vsak to- rek na strelišču v Škofii vasi. TC Slavili so košarkarji Zlatoroga čeprav so košarkarji Zlato- roga v Laškem, ki sodijo med vodilne športne kolektive v tem kraju, slavili 20 letnico obstoji že lani, pa so proslavo vseh generacij od pionirjev do veteranov pripravili letos kon- cem prejšnjega tedna. V dveh ekip^ je nastopilo kar 82 igralcev, ki so začeli s tekmo- varyem ob 12. uri in končali ob pol osmih zvečer. Razdeljeni so bili v dve ekipi - »bele«, katerih pokrovite^ je bila Pi- vovarna Laško in »rumene«, nad katerimi je prevzel pokro- viteljstvo TIM Laško. Pr^ sta se srečali ekipi belih in rumenih v kategoriji pionir- jev in kadetov, kjer so zmagali »beli« 92:72. V drugem sreča- nju so se pomerih igralci mlaj- ši od 30 let, kjer so bih n^bolj- ši »rumeni« 81:66. V tretji tek- mi so nastopih igralci starejši od 30 let, zmagah pa so »rume- ni« 65:50, v četrtem srečanju pa so nastopili »beli« ah mlajši, od 30 let proti »rumenim«, ki so bih starejši od 30 let. Zma- gah so mlcuši 100:74, najboljši strelci pa so bili Zdolšek 24, Sabolčki 18 in Zupan 17 košev. Najboljši so dobili medalje TKS Laško, najsterejši igralci pa plakete. Zlate so dobili trije za več kot 15 let igrarga S. Les- jak, Zupan in Požin. TV Atletika: Petek, 16. junija od 16,30 dalje na stadionu B. Kidriča v Celju 33. Skokov memorial z udeležbo ateltov in atletiry iz 13 evropskih in izvenevropskih držav. Organi- zator AD Kovinotehna Kladivar, prireditev sodi v koledar evrop- skih mednarodnih atletskih mi- tingov. Tenis: Petek, 16. in sobota, 17. junija bo v Celju v Mestnem parku re- publiško prvenstvo v tenisu za pion^e do 12 let, kvalifikacijski tumir pa se začne že v četrtek. Organizatorje TK Zlatarne Celje. Nogomet: Republiška liga - zadnje, 26. kolo v nedeljo, 18. junija: derbi v Žalcu med Partizanom Hme- zad - Elkroj (zmagati mor^o do- mačini, če želijo ostati v lip). Stol Virtus Kamnik - I. Kladivar in Rudar (TV) - Domžale. Območna republiška liga vzhod 22. kolo, nedelja, 18. juni- ja: Pesnica - ERA Šmartno, Ste- klar - Proletarec, Dravirya - Naf- ta in Partizan (SG) » Papimičar. iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Kegljavke v polflnalu v ietrtfmalu za jugoslovanski Hjnski pokcd je ekipa KK EMO %]je nastopila v Koprivnici in konkurenci treh ekip (Spartaka I Debeljače ni bilo) premočno ^agala- saj je podrla 2524 keg- Lv in se uvrstila v polfmale. N^j- Sgljša posameznica je bila Mi- wc, ki je podrla odličnih 468 kegljev, poleg nje pa so še nasto- pe Petak, Grobelnik, Šeško, Ljak in Razlag. J.KUZMA Celjani na Gričku peti SD Celje je na strelišču na (jričku pripravila prvenstvo Slo- ^ije z MK puško serijske izde- jjve v trostavu od 600 možnih, jjer je nastopilo veliko tekmo- valcev, dosežen pa je bil tudi re- publiški rekord, ki ga je dosegla jnagovalna ekipa pri članih tamnik. Celjani so bili 5. v po- stavi Seršen, Jager in Jeram, Ko- vinar Štore 6. v postavi Hočevar, pečman in Malec, SD Juteks iz ŽaJca 8 Škodnik, Melanšek in Smrkolj, SD D. Poženel iz Rečice pri Laškem 9. Matek, Deželak in Pader, SD S. Šlander iz Šempe- tra 11. D. Zagoričnik, Ošep in A. Zagoričnik ter SD Bratov Hrva- ta Liboje 22. Hrvatin, Toplak in Martinovič. Med posamezniki je bil odličen drugi Žalčan Justin Smrkolj, 5. Bernard Martinovič iz Liboj, 7. Alojz Zagoričnik iz Šempetra, 10. Damjan Pader iz Rečice, 12. Branko Malec iz Ko- vinar Štore itd. Vsi so se tudi avrstili na državno prvenstvo, ki bo v začetku septembra na Ohridu. TJ iRgrail četrti Po mnogih letih so prvič na- itopili v 1. A republiški namiz- Mteniški ligi predstavniki ŠD Infrad Celje. Pred nastopom so računali z iz- idom iz družbe njgboljših, ven- dar so zaigrali tako dobro, da so ob koncu osvojili celo odlično 4. mesto. Vodja sekcije Jernej Pel- ko: »Takšnega uspeha nismo pri- čakovali, s tem pa smo tudi kro- nali naše dolgoletno delo, da ob- novimo to športno igro v Celju, ki je imela nekoč bogato tradici- jo. Igrali smo s tremi preizkuše- nimi igralci Marasom, Leberjem in Štrljičem, ki jim je občasno pomagal tudi Potočnik. V zad- njih dveh kolih smo doma pre- magali Sevnico 8:1 in Novo me- sto 6:3 ter osvojili za nas odlično 4. mesto, ki ga bomo izkušenejši prihodnjo sezono poskušali vsaj ponoviti, če ne že izboljšati.« Pred sekcijo za namizni tenis pri ŠD Ingrad Celje so Olimpija Ljubljana, selekcija Gornje Rad- gone in Merkur iz Kranja, za njo pa Strojna Maribor, TKI Kemi- čar Hrastnik, Novo mesto. Gori- ca, Sevnica in Piran. Najboljši igralec je bil Krešimir Maras, ki bo veijetno tudi najboljši igralec lige, svoje sta dodala mlada Toni Štrljič in Sebastijan Leber, ob- časno pa še Janez Potočnik. PIžom prvak Slovenlie v Murski Soboti se je končalo letošnje republiško prvenstvo v jadralnem letenju, kjer so lep uspeh dosegli predstavniki ja- dralnega kluba Aero Celje, saj je postal novi republiški prvak Pižom, 32 letni inženir strojni- štva, ki si je naslov priboril z zmago v zadnji, najte^i etapi preletu 314 km, ko so se na cilj vrnili samo štirje tekmovalci. Celotno tekmovanje je bilo v znamenju odličnega nastopa celjskih jadralcev, ki so v odlični formi, kar so dokazali že pred pr- venstvom, ko so dosegli celo vr- sto preletov za najvišja letalska priznaiya. Po velikem uspehu Žana Pižoma v Murski Soboti pa se pojavlja neprijetno vprašanje, kako naprej, kajti denaija v klu- bu za nastop na državnem prven- stvu ni, je pa to pogoj za uvrstitev v državno reprezentanco in kas- nejše mednarodne nastope. V zadnji, peti etapi (M. Sobota, Maribor, Celje, Viije, M. Sobota), ko so na cilj prispeli samo štiije tekmovalci, je zmagal Pižorn, tretji pa je bil drugi Celjan Peper- ko. Končni vrstni red člani: 1. Pižom, 2. Peperko, 3. Berginc, 4. Mimik (postal je tudi mladinski republiški prvak), 5. Poglajen, vsi Aero klub Celje, 8. Verdev T. Velenje itd. TV Begate deskarjev na Šmartinskem Jezeru Sekcija za jadranje na deski, ki deluje v okviru Društva za šport na vodi Nivo Celje, pričenja le- tošnjo tekmovalno sezono z rega- to, ki se bo pričela v nedeljo, 18. tega meseca ob 11. uri na Šmar- tinskem ježem. Za to tekmova- nje se lahko prijavijo vsi, ki ima- jo deske za jadranje, s^ je tekmo- vanje odprtega značaja in ni no- benih omejitev, ne glede na veli- kosti jader ali znamke jadralne deske. Organizatorji bodo spreje- mali prijave do 10. ure v nedeljo na Šmartinskem ježem. Zmagal ivan Mlačnik Ob dnevu slepih so pripravili tekmovanje v šahu, kjer je nasto- pilo 30 šahistov, ki so odigrali tumir sedmih kol po švicarskem sistemu. Zmagal je Ivan Mlačnik iz Celja pred Sefetom Čelovičem iz T. Velenja, trelji je bil državni in slovenski prvak Franc Mlač- nik iz Celja itd. Upokojenci v kegljanju Ekipa dmštva upokojencev iz Žalca se je v tednu upokojencev srečala z ekipo zdmženja šofer- jev in avtomehanikov na kegljiš- ču v Preboldu, kjer so v borbenih partyah bili boljši žalski upoko- jenci, saj so zmagali 458:372. Za zmagovalno ekipo so nastopili Niko Pavič, Franc Slakan, Stane Ožir, Tine Novak, Vojko Dmško- vič in kot najstarejši še vedno aktivni 88 letni Franjo Avdič, ki je za dolgoletnč delo dobil tudi posebno priznanje. V poraženi ekipi je bila najboljša Ivanka Go- lavšek. JOŽE GROBELNIK Startall s porazom in tremi zmagami Začelo se je prvenstvo v repu- bliški članski teniški ligi, ki je letos zaradi vse večjega zanima- iga za to športno panogo razde- ljena na dve skupini - vzhod in zahod. Igralci TK Zlatarna Celje so v 1. kolu doma izgubili proti favoritu za prvo mesto ŽTK Ma- ribor 3:6, nato pa dobili tri sreča- nja z TK Trbovljami 0:9, ŠTK T. Velenje 5:4 in TK Ptuj 3:6. Tako je ekipa TK Zlatama Celje ostala v boju za igranje v play offu, kjer bodo nastopile najboljše ekipe vzhodne in zahodne skupine. V orientaciji za pokal Homa PD Zabukovica je pod pokro- viteljstvom KIL in TKS pripra- vila orientacijsko tekmovanje za pokal Homa pri jami Pekel. Nastopilo je 58 tekmovalcev iz PD Zabukovica, Zagreba, Cer- kna, Idrije, Ljubljane in Maribo- ra, razveseljivo pa je, da so se tega tekmovanja prvič udeležili tudi mladi iz osnovne šole S. Šlander iz Prebolda, ki delujejo v okvim PD Prebold. V kategori- ji M 2 je nastopilo 13 tekmoval- cev, prva tri mesta pa so osvojili Toni Gračnar, Boris Dolinšek in Damjan Čulk, vsi PD Zabuko- vica. V kategoriji Ž 2 je nastopilo pet pionirk, zmagala pa je Neverika Vrga iz Ljubljane. V kategoriji M 13-14 je sodelovalo 12 tekmo- valcev, zmagal je Bomt Vidmar iz PD Idrija pred Matjažem Čul- kom PD Zabukovica in Erikom Logarjem iz Idrije. V kategoriji Ž 13-14 so nastopi- le tri pionirke iz Prebolda, zma- gala pa je Petra Divjak. Med M 15-16 je med štirimi tekmoval- ci zmagal Matej Čemigoj iz Ljub- ljane, med M 17-18 (pet tekmo- valcev pa je bil najboljši Mito Kot iz Zabukovice). Med Ž 19 so bile štiri tekmovalke, tretja pa je bila Nuša Hribar iz Zabukovice. Med M 19 A je bilo 14 tekmoval- cev, kjer so bili najboljši pred- stavniki Zagreba, član PD Zabu- kovica Srečko Mohorko pa je osvojU deveto mesto. Pred pričetkom letnih dopustov bi radi organi- zatorji nekaterih glasbe- nih tekmovar^j spravili pod streho še predtek- movanja za te prireditve. Tako bo v soboto, 17. te- ga meseca ob 16. uri v Zdravilišču Laško predtekmovanje harmo- nika^ e v za Zlato Har- moniko Ljubečne • Ko- nec tega tedna pa bo tu- di večina predtekmo- vanj za festival domače ^bavne glasbe Ptuj 89. jutri bo predtekmo- vanje v Črnomlju, v so- boto pa bosta v Vinski Sori med drugimi nasto- pila tudi ansambla Pod- ^r£^jski fantje in ans. Jo- žeta Šumaha iz Titovega VeleT\ja. Naslednji dan, to je v nedeljo, bo pred- tekmovanje tudi pred ^omom planincev v Lo- garski dolini, kjer bodo nied drugimi nastopili tiidi ansambli Vesna iz "^tovega Velenja, Stru- nica iz Celja, Štsjerski ^elec ter Zlate strune iz logaške Slatine in ans. 'Jožeta Škorjanca iz Pre- bolda. Prihodnjo nede- lo pa bo podobna prire- ditev še v Zrečah • Zak- liučna prireditev »Mar- Janca« je lepo uspela. Mariborski organizatorji še enkrat dokazali, da ^hajo take prireditve pri- praviti ravno s pravšnjo [>iero glasbe in humorja, ^o da gledalcem, ki so ^vakrat do zadnjega ko- lika napolnili dvorano Tabor ni bilo dolgčas, čeprav je prireditev tra- jna nekaj manj kot tri Skupino Pop design sestavljajo: Tone Košmrlj bas, Damjan Tomažin bobni, Miran Rudan vokal, Janez Marinšek kitara in Marko Derlink klaviature. Pop design ]e zmagovaiec Zaključek letošnje Pop delavnice, ki je bil minulo soboto zvečer na štadionu v Murski Soboti, je pokazal kje je naša pop glasba, kljub temu, da niso nasto- pali vsi najboljši ansambli iz Slovenije. Zanimivo je tudi, da so se v finalno pri- reditev uvrstili samo an- sambli in nobeden posa- meznik. Če preletimo imena finali- stov, se poleg že uveljavlje- nih skupin (Agropop, Pop desing, Šank ročk. Panda itd.) pojavlja tudi precej no- vih skupin, ko so naprimer Tom Tom, Boogie, Day, Don Mantoni Blues band in drugi. Nagrade so tudi letos odraz razumevai^a poslušal- cev lokalnih radijskih postaj tovrstne glasbe, ki so tudi to- krat bolj podlegli komerci- jalnosti, kot pa kakovosti skladb. Prvo nagrado občin- stva je tako osvojil Pop de- sign s skladbo Odhajam v »life«, drugo mesto duo Tom Tom s skladbo Zvezde vedo in tretjo nagrado skupi- na Panda s prijetno skladbo Ohranimo našo vrsto. Strokovna ži^a je preso- dila, da je bila najboljša skladba Pridi nocoj na ples ansambla Boogie. Podelili so še nekaj nagrad, ki pa so imele bolj namen potolažiti nekatere ansamble. Tako na primer sploh niso podelili nagrade za najboljši tekst le- tošnje Pop delavnice. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 |5JUNI^989 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Milo za drago Celjski učitelji za jutri napovedujejo začetek štrajka. Trajal naj bi do tedaj, da ugodijo njiho- vim zahtevani. Izgublje- ne dni pouka naj bi na- doknadili po 25. juniju, ko bi se naj že pričele počitnice. Slišimo, da tedaj pri- pravljajo štrajk učenci! Podpora Slišimo, da je laški Tim zadnji čas zelo priz- nan v nekaterih srbskih in kosovskih krogih. Tim namreč močno reklamira izolacijo! Reklama Nekateri se čudijo, kako da so celjski novinarji našli ravno po- slovno skupnost Hmezad-Merx, da je postala pokrovitelj njihove- ga srečaja v Žalcu. Kaj hočemo, to je pač eden redkih primerov, da lahko spom- nimo na to skupnost! Ko je čas Na Golteh so pripravili v sobo- to veliko vajo reševanja iz gon- dole. To vajo so načrtovali že dolgo, pa je niso mogli izvesti, ker bojda helikopter RSNZ ni imel »časa«. Še dobro, dokler helikopter ni na voljo le za vajo. Prav pride Odkar dobiva stara dobra gim- nazija spet na ugledu, ljudje tudi z večjim spoštovanjem gledajo sicer že dokaj dotrajano pročelje osnovne šole I. celjske čete. Tu je namreč še prav lep in velik napis III. gimnazija. Morda pa še kdaj pride pravi Koncem junija naj bi osta- ii brez mleka, ker bodo mie- karji pripravili štrajk. Raje ga bodo krmiii živini, ker so odkupne cene prenizke. Upajmo, da s tem ne bodo ogrozili živinorejcev, ki se tudi pritožujejo, da so krmi- la predraga! Obup Slišimo, da je nekdaj prvi ve- lenjski ekolog Vane Gošnik obu- pal. Ker ne verjame, da bodo ekologi uspeli, je prešel k pravim zelenim. K zelenim, dokler je še kaj ze- lenega. Imenitno Pri nas dobivamo zadnji čas gostinske lokale z zvenečimi in imenitnimi imeni: grof, lord, vitez... Žal pa se ljudje v lokalih poču- tijo vse manj imenitno. Z vrečko Kdo pravi, da se res vse obrača na slabše. Nekateri so napovedo- vali, da bomo hodili v trgovine s cekarjem denarja, kupljene stvari pa odnašali v žepu. Zdaj se nam v bankah dogaja drugače. Prihajamo z drobcenim plačil- nim lističem, odhajamo pa z vrečkami denarja. Turizem Celje zadnje dni živi z množič- nimi prireditvami; tu so se zbrali na igrah petetejevci, pa grafiki in še mnogi drugi. To zanikuje trditve nekaterih, da Celje ni primeren kraj za mno- žični turizem. Delavski - pa če- prav je pogosto tudi med takimi udeleženci raznih iger malo ne- posrednih delavcev. Na silo Nevesta je prvič rekla ne. Zdaj jo bodo ob posredovanju ženitnih posrednikov poskušali ponovno prepričati, da je bolje reči da. Seveda se ob tem bojijo, da ne bi bil pred ohcetjo užaljen tudi že- nin, pa bi se še oh premislil. Le kdo bi si mislil, da je tako težko spraviti skupaj Reklamo in Golovec. Morda pa bo potem ve- ljalo: težje skupaj, lažje skupaj! ^Vlinili so fe^ipolresi^ So mar ostale le še laži?! 20. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 iS. JUNIJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 23 I^SLENA ženska iiče sobo I kuhinio (poseben vhod) v Ce- Tel.: 751-422, Marica, do- poldan. IENEM najlepiih delov Celja pro- ^tno veliko stanovanje (85 m') , telefonom. V račun vzamemo gradbeno parcelo v bližnji okoli- ci Celja. Informacije na telefon: 24^16. dSO 8 souporabo kopalnice od- ^tn. Šifra: PREDPLAČILO. (BO oddam dekletu, s soupora- ^ kuhinje in kopalnice. Lava, Kozakova 3, Celje. lOKOši - rjave, enoletne, odlične Mtnice, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost - prodajamo. Naročite lahko tudi zaklane, oiiičene in pakirane za zamrzo- valnik. Plačate lahko tudi s čeki, z rokom plačila do 1 meseca. Farma Roje pri Šempj|ru. MLETE, žaluzije, vertikalne la- melne zavese - izdelujemo In montiramo. Tel.: 27-225. fDEČI ribez - blo - je za vas ce- ujši In bolj svež, če ga oberete laml. Brežnlk, Arja vas 55, tel.: 776-603. »BUENE dele za 101,126 P, 750, Jugo - dobite vsak delovni dan od 11. do 15. ure. Anton Prevol- ilk, avtokleparstvo, avtollčar- Ivo, prodaja rabljenih rezerv- Ih delov, cesta v Laško 12, Po- W, Celje. Telefon: 29-135. ttEM primerne skladiščne pro- «ore v velikosti 70-100 m', >centru mesta Celja ali v bližnji okolici, kjer je možen tudi do- Kop z vozilom. Pokličite na tele- lon: 21-236, od 13. do 14.30 ure. I^RO, kvalitetno, poceni vam očl- *tlmo Hison, tapison, tepih. Tel.: M-382. <^VEC se želi abonirati za kosila pri kuharici domačih jedil. Šifra: CEUE, Tel.: 29-070. IZDELOVANJE - popravila na- grobnih spomenikov, prodaja - montaža vložkov za žare. Srečko Sakelšek, Podgorje 56 b, Celje, tel.: 28-397, po 16. uri. VIDEOTEKA Panda Partizan Ga- t>erje, Mariborska 42 vam nudi najnovejše kvalitetne in najce- nejše filme po 1500 din. NOVO, izredno ugodno! Spojierji za Jugo, Golf, fiat 126, Sama- ra..., teL: 721-520. IŠČEM starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Sem bolna in čisto sama, z lastno hišo. Po- strežbo bi potrebovala 3-krat te- densko za eno uro. Marija Re- beršek, Pod gradom 9, Celje. AVTOODPAD EDVARD CENC, Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah, kupi karambolirane in stare avtomobile, ter prodaja rezervne dele vsak dan od 9. do 18. ure, nedelja, ponedeljek, za- prto. CVETLIČNI med prodam. Hrovat, Medlog 8. NOVO v Celju! Papige, kanarčke, eksotične ptice, ribice, želve, hrčke, pse, mačke, kletke, akva- rije In vso opremo za male živa- li, prodajam In odkupujem. Pro- dajalna ARA - ZOO butique na celjski tržnici, Linhartova 20. Ivan Matoša, tel.: 24-782. IZREDNO KVALITETNE IZDELKE Iz zdravilnih zelišč, lotion za la- se, mazilo za vene, revmo, kurja očesa, ekceme, hemoroide In druge Izdelke mag. farmacije Gojka Juga, lahko kupite na trž- nici v Celju. Vsi preparati so te- stiranl in pod stalno kontrolo. NUJNO Iščem varstvo za majhne- ga otroka v mesecu juliju. Na telefon 33-133 naj se javijo inte- resenti iz Celja ali bližnje oko- lice. MANJŠA hišna opravila, popravi- lo, montaža, ključavničarstvo, vodovod, elektrika. Tel.: (063) 31-272. Dežurstva zdravstvenih domov Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina- cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik popoldne dežuren v sprejemni piseirni. V zdravstvenih domovih v Celju, Šentjurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izme- noma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Soth in Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba md 19. in 7. uro zjutrjo nasledrvjega dne, v Slovenskih Kor^jicah, Titovem Veler^ju in Laškem pa zdravniki dežurno med 20. in 7. uro zjutraj nasled- njega dne. Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711- 138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Veler^je: 856-711 in Laško: 730- 078. Dežurstva trgovin Centrova trgovina Savica v Cankarjevi ulici v Celju bo dežurna trgovina do konca avgusta, odprta bo vsak dan, tudi ob sobotah, od 7.30 do 20. ure. Ob nedeljah so v Celju dežurne prodajalna kruha Štručka, stojnica na celjski tržnici in mesnica v Linhartovi uhci od 7. do 11. ure, od 13. do 15. ure pa kiosk pri celjski bolnišnici. Veterlnarsica dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure. V popoldanskem in nočnem času imajo organizirano dežurno službo. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki- iXjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure gutraj nasled- njega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Tele- fon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Na veterinarski postaji v Mozirju je delovni čas veterinarjev od 7. do 14. ure vsak dan, razen nedelje. Dopoldanska ambulanta za male živali je od 7. do 9. ure. Do nedelje, 18. junija bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179, od ponedeljka, 19. junija naprej pa bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno: 840-112. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na veterinarski postaji v Šentjurju je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes bo še dežural dipl. vet. Marjan Drešček, Ul. Miloša Zidanška 20, telefon: 741-660, od petka, 16. junija dalje pa bo dežural dipl. vet. Gregor Bezenšek, Ul. Dušana Kvedra 6a, telefon: 741-264. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni čas veterinarjev na veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizi- rano dežurstvo. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veteri narska služba organizirana na veterinarskih postajah v Laškem ii v Radečah v rednem delovnem času med 7. in 15. uro. Dežurn služba od 15. do 7. ure zjutraj nasledrxjega dne je organizirana n veterinarski postaji v Laškem, telefon: 730-068. V primeru odsotnos veterinarja lahko v času dežurstva pustite sporočilo pri vratarj Pivovarne, telefon: 730-030. Brez cvetače, vendar že borovnice čeprav je celjska tržnica zadr\je dni dobro založena, pa vseenc ni bilo mogoče kupiti cvetače in špinače, pojavile pa so se že prve borovnice in precej je že tudi stročjega fižola ter graha. Astronomsko ceno pa so dosegla jajca, saj drobna prodajajo po 500, debelejša z oznako »S« pa že celo po 1200 din komad. Zelenjava: čebula 3-6 tisoč, česen 8-20 tisoč, stročji fižol 20-22 tisoč, v zrnju 18-25 tisoč, krompir 7-10 tisoč, stročji grah 15-30 tisoč, korenje 10-15 tisoč, ohrovt 8 tisoč, rdeča pesa 10 tisoč, por 30 tisoč, peteršilj 15 tisoč, pocenil seje paradižnik, kije po 10-15 tisoč, paprika je še vedno draga 30-40 tisoč, presno zelje 6 in kislo 5 tisoč ter zelena solata 4-7 tisoč din. Sadje: breskve 8-15 tisoč, češr^je 12-18 tisoč, hruške 10 tisoč, jabolka 6-10 tisoč, jagode 10-25 tisoč, marelice 25 tisoč, suhe slive 13 tisoč, banane 22 tisoč, hmone 15 tisoč, pomaranče 14-15 tisoč, ananas 40 tisoč, borovnice 25-40 tisoč in orehova jedrca 80 tisoč din. Gobe: občasno se pojavijo lisičke, ki so po 40 tisoč din. Mlečni izdelki: domača skuta in smetana sta po 20 tisoč, kaj mak 80 tisoč in srbski sir 50 tisoč din. Celje Rojenih je bilo 25 dečkov in 12 deklic. Celje Poročilo se je 8 parov, od teh: Branko VRHOVŠEK, Kompole in Lučka PETELIN- ŠEK iz Celja, Miran KAPIT- LER iz Celja in Mateja LO- VRENČIČ tudi iz Celja, Matej SALOBIR iz Celja in Darja CENCEU iz Dobriše vasi, To- mo ŠIBLI in Renata KUJAN, oba iz Celja, Vitomir PINTER iz Frankolovega in Edita RIH- TAR iz Ilovce. Šentjur PoročiU so se trije pari. Žalec Poročila sta se: Slavko DRO- FENIK iz Paške vasi in Danica ARNŠEK iz Studence. Celje Umrh so: Danica KLAKO- ČAR, 33, Veternik, Anton GAJSTER, 86, Celje, Jože SO- VINC, 69, Celje, Anton TRO- GAR, 84, Ravne, Ljudmila KORDIŠ. 63, Kočevje, Mejra ČIKARIČ, 36, Srem. Mitrovi- ca, Albin OTROKAR, 84, Šmartno v RD, Jože PETEK, 74, Brege, Angela VERHOV- ŠEK, 75, Celje, Hedvika ŽA- GAR, 71, Celje, Marija PO- TOČNIK, 69, Bukovžlak, An- ton VERTOVEC, 76, Štore, Jo- žefa GRUBER, 82, Celje, Fran- čišek SOVINC, 88, Celje, Alojz LAHOVIČ, 61, Celje, Martin REBOV, 92, Košnica, Maksi- miran PETRIN, 90, Mozirje, Ivan OSTRUH, 66, Stranice. Šentjur Umrh so: Milena ZDOL- ŠEK, gospodinja iz Slatine pri Ponikvi, Marija JAZBINŠEK, gospodinja iz Bukovja pri Sliv- nici, Marija ROMIH, gospodi- rxja iz Podgaja, Roza PUŠNIK, preužitkarica iz Slatine pri Dobju, Martin ZUPANC, upo- kojenec iz Hrastja, Franc SVE- TELŠEK, upokojenec iz Stra- ške gorce, Zofija LESKOŠEK, upokojenka iz Planine pri Sev- nici, Feliks BOHINC, upokoje- nec iz Rifnika, Anica OBREZ, kmetovalka iz Visoč. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Jakob GAJŠEK, 87, Šentvid, Marija PREŠI- ČEK, 80, Veternik. Žalec Umrh so: Neža MEŽNAR, 89, kmeč. upokojenka iz Ko- bleka, Dominik SKOČAJ, 71, upokojenec iz Petrovč, Anton PEČNIK, 66, kmečki upokoje- nec iz Gotovelj, Štefanija VE- DE, 89, podpiranka iz Celja, Li- dija KASNIK, 64, upokojenka iz Pemovega. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 29-431. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni urednik Radia Celje Milja Umnik. Redakcija: Maijela Agrež, Irena Jelen Baša, Tatjana Cvim, Brane Jeranko, Ivana Stamejčič, Nada Kumer, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič, Franček Pungerčič (pomočnik odg. ur. RC), Zdenka Stopar, Srečko Šrot (pomočnik odg. ur. NT), Janez Vedenik, Tone Vrabl, Vojko Zupane. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 5.000 dinarjev. Individualna letna naročnina je 210.000 dinarjev, trimesečna naročnina pa 52.250 din. Za tujino je letna naročnina 520.000 din, za delovne organizacije pa 260.000 din. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 15. JUNIJ 1989 V Šmartnem bodo bili novi zvonovi Ob letošnjem krajevnem prazniku so v Šmartnem v Rožni dolini sloves- no predali namenu več krajevnih cest, ki so jih posodobili in asfaltirali ob veliki gmotni in delovni pomoči kraja- nov. Tako so odprli cesto iz Otemne do Kenigove domačije, od Vozliča do Re- harja ter od jezera na Visoko. Pripravi- li so tudi več športnih in zabavnih pri- reditev. Najbolj veselo je bilo v soboto, ko so na velikem slavju krajani Šmartnega v vas pospremih nova cerkvena zvo- nova. DS, Foto: EDO EINSPIELER Črna sobota za Žalsice keglje Približno 80 štajerskih, koroških in prekmurskih novinarjev in njihovih družinskih članov, se je v soboto zbralo v žalskem hotelu Golding Rubin, na tradicionalnem športnem in družab- nem srečanju, ki ga pripravlja celjski aktiv Društva novinar- jev Slovenije. Za nekaj uric so račke in racaki pozabili na dolgočasne seje, dirko z minutami in druge »specialitete« svojega poklicnega vsakdana. Ob tem, pa so se pomerili tudi v kegljanju. Najboj »kritični« so bili do kegljev Celjani: med 10. ekipami so zmagali »PROSTI STRELCI« (Srečko Srot, Franček Kramer, in Janez Sever), med posamezniki pa sta bila najboljša Srečko Šrot in Damjana Stamejčič. Kljub borbenemu vzdušju je tekmovanje minilo brez vidnih poškodb na novinarjih in kegljih. Za prijetno vzdušje imajo poleg ustrežljivih gostiteljev - delavcev hotela Golding Rubin - največ zaslug pokrovitelji: sozda Hmezad in Merx, Kovinotehna, Konus in LB SB Celje ter številne druge delovne organizacije, ki so gmotno podprle srečanje. Lične pokale, v obhki malih kegljev, je tudi letos izdelal lesostrugar Tone Lovšin iz Celja. Narodni dnevnik, 15. junij 1909 , Zadnjo zimo se je ustanovila v Celju vinarska zadruga ki naj spravi v denar spodnještc(jerska vina. Lanska nena. vadno obilna vinska letina je povzročila tako nizke cene, ki niso krile niti pridelovalnih stroškov. Po posameznih krajih je prišlo celo tako daleč, da kmetje za vina sploh niso mogli dobiti kupcev, niti za najnižjo ceno ne. Vkljub temu, daje bil naš lanski vinski pridelek nena- vadno obilen, bi se vendar dalo prodati vsa naša vina, ako nam ne bi delala tako hude konkurence hrvaška in ogrska i vina. Vsak otrok namreč ve, da škorenj vsi večji spodr\ješta- jerski vinotržci kupujejo tuja ogrska in hrvaška vina, ki so bolj slaba kakor naša. Ta vina pa prodajajo potem pod imenom dobrih štajerskih vin krčmarjem po Savinski in I Dravski dolini, po Koroškem, po Srednjem in Zgornjem Štajerskem in po drugih krajih, kjer ljudstvo zahteva spodnještajerska vina. Vinski trgovci nam napravijo s tem dvojno škodo. Prvič se naša vina ne prodno, drugič pri. dejo naša vina v slabo ime, ker prodajno vinotržci po svetu slaba ogrska vina pod imenom naših dobrih vin. ^ Razni ugledni vinorejci so spoznali, da se da pomagati našim kmetom le la tak način, da si ustanovijo zadrugo zaU prodajo pristnega spodnješajerskega vina. Ustanovili so tako zadrugo s pomočjo »Zadružne zveze«, ki je v Celju. Zadruga sije nedela kleti v Sokolskem domu v Gabetjih pri Celju. Nabavila sije potrebno posodo in drugo kletar- sko opravo ter je nastavila izvežbanega kletarja, ki jeJ v takih službah že 12 let. Že prve tedne so odkupih 1200 hI od raznih spodnještajerskih vinorejcev. Tako so naši vino- rejci postali bolj zadovoljni. . Silvo Kamenik, novi ribiški car Od pretekle nedelje imajo celjski ribiči no- vega caija. To je Silvo Kamenik, ki je na nedeljskem tekmovanju, med 173 ribiči, ulo] vil krapa težkega 2850 gr, ki mu je prinesel ta laskavi naslov. Drugi je bil Egidij Cater, trelji pa Marjan Butinar. Najmanjšo ribico, rdeče oko težko samo 3 gr, pa je ulovil Jože Oštiij Ko so celjski ribiči novega carja okronah, mu prebrali naloge in dolžnosti, ki ga čakajo v naslednjem letu, so ga, kakor je v navadj popeljali po Šmartinskem jezeru in nazadnje še okopali. Za letošnje tekmovanje so poka^ zali veliko dobre volje krajani Brezove, ki s^ odstopili zemljišče za parkiranje in tudi samT urejali parkiranje. j Na sliki: Predsednik Ribiške družine Celje,' Franc Vitanc izroča novemu caiju, Silvu Ka- meniku, prehodni pokal. FRANJO BOGADI gle«, nekakšne jermenčke (nemška beseda za to je Ne- stel), s katerimi je prepove- dane telesne ljubezni želj- nim parom pomagal prepre- čevati plodnost ali zanositev, ali pa jim oboje spet vrniti. Ta njegov čarovniški način kontracepcijskega vozlanja in razvozlavanja jermenčka se je dobro obneslo pri neke- mu mlademu paru in sloves Jakoba Križana je segel da- leč naokoli in tako je prišel na uho tudi deželnemu krv- nemu sodniku Paulu Schat- zu. Preprečevanje nosečno- sti ali njena prekinitev je še danes naglavni greh, toliko bo^ pa v tistem času. Če so Križanu pri zdravilstvu še pogledali skozi prste, je za- voljo svoje kontracepcijske dejavnosti prišel v zapore podčetrtškega gradu, kjer je čakal na prihod deželnega »Bannrichteija« Paula Schatza. Pisalo se je leto 1672. Krv- ni sodnik Paul Schatz se je lotil zdravilaija in pri tem svojo pravico mučenja ob za- sliševanjih grozovito zlora- bil. Zapisano je, da je upora- bil šest stopenj mučenja, ta- ko da je Jakob Križan v ječi poskusil narediti samomor, zgubil pa je sposobnost go- vorjenja in tudi zmešalo se mu je, saj je imel privide, da ob njem sedi sam peklenš- ček. Vse je zapisano v poro- čilu krvnega sodnika Schat- za, ki je hkrati prosil za dovo- ljenje, da bi smel uporabiti mučilni postopek polaganja gorečega žveplenega obliža na obsojenčeva pleča, ker bi tako vendare prišel do priz- nanja. Kaj bi moral Križan priznati? Najbrž zvezo s hu- dičem, ki mu je zravilarsko sposobnost dal zato, ker mu je zapisal dušo. Kaj je bilo naprej, ni znano, venar tež- ko, da se je ubogi kmet rešil. Osemnajst let pozneje seje zgrnilo nad Janžeta Jakliča, oskrbnika na gradu v Koz- jem. Johan Ehrenreich, ba- ron von Wintershoffen, je bil na smrtni postelji in bledel v predsmrtni vročici. Preme- taval seje in blebetal, da vidi okoli sebe cel trop zlih du- hov, ki da jih vodi njegov oskrbnik Janže Jaklič. Le-ta naj bi ga sihl, naj mu nekaj podpiše (morda zadolžnico hudiču za dušo) in ker on te- ga noče, da mu je Janže vzel moškost. Prav verjetno je, da je šlo za kakšno dediščino, kajti po smrti starega barona je nje- gov nečak, grof Felix von Reissing, Janžeta ovadil. Oskrbnik jo je jadrno popi- hal na Hrvaško, vendar mu je bil beg omogočen, ker je dokazal, da je imel stari ba- ron ob smrti v mednožju vse, kar je bilo tam ob njegovem rojstvu. Janžeta Jakliča so baje čez leta obtoževali tudi sodomije, torej spolnega ob- čevanja z živalmi, vendar se je tudi te obtožbe srečno od- križal. Zlasti pri prvem, Jakobu Križanu, je sojenje potekalo natanko po navedbi v buli (listini) papeža Inocenta VIII. iz leta 1484, v kateri piše: ... da (s čarovnijami) muči- jo moške in ženske ter vprež- no in drugo domačo živino s strašnimi notranjimi in zu- nanj mi obolenji, preprečuje- jo možem oplojevanje žena ženam porode ter onemogo- čajo zakoncema, da bi lahko vršili svoje zakonske dolžno- sti eden do drugega... Tudi Habsburžan Karel II ki je bil štajerski nadvojvoda in je znan tudi kot ustanovi- telj Karlovca, obmejnega mesta proti Turkom utijene vojne krajne, je izdal podob- ni zakonik, imenovan »šta- jerska Carolina«. Prihodnjih; CEUSKA ČAROVNII^ JERA BRINOVEC Tak je bil »čaro^ niški stol«, ki J ga sodišča upot^ Ijala kot orodje ^^ mučenje pri 2BS' ševanju čaro^f štva in drugih činov obtožen^ oseb. Obtoženec bil priklenjen ^f^ trdno na tak sg kjer so ga pn^L ure in ure. Ta*^J mučilne stole . imela vsa kr^i sodišča na skem območju- Coprnika iz Kozlega in Podčetrtka Da nam ne bi prešlo v na- vado, kako pri copmištvu gre samo za ženske, sta na voljo dva precej zgovorna primera, od katerih je bil pr- vi sodno obravnavan na krv- nem sodišču v Podčetrtku, za drugega pa do sojenja naj- brž še ni prišlo, čeprav so se zapiski o dogodku v Kozjem ohranili. Če bi bilo sojenje, bi bilo prav tako v Podče- trtku. Nekje v okolici Podčetrt- ka, ah vseO v sodnem okolišu tega obsotelskega gospostva je v drugi polovici 17. stolet- ja živel kmet Jakob Križan, ki je bil znan, daje znal zdra- viti s pomočjo zdravilnih ze- lišč in zagovaijanja, oziroma izganjanja bolezni z zagovo- rom. Njegov sloves se je širil in imel je vedno dovolj obi- skov ljudi, ki so jih težile raz- norazne nadloge. Najbolj pa se je razvedela njegova copr- niška spretnost, da je zna za- vezovati in odvezovati »sto-