Štev. 10. Ljubljana, 5. marca 1941 Leto XXIII. BOTIM Pomen li1 cilji vojne Zakaj se je vnela ta borba, pod katero danes trpi brez izjeme ves svet? Marsikdo se vprašuje in si ne ve odgovora. Tudi vodilni j državniki govore pogosto o vzrokih te vojne. \ Slišali smo že govoriti menda vse tabore, celo ponovno so se izražali o tem problemu, kakor se je pač menjaval položaj na bojiščih in na diplomatskem polju, a hkratu tudi razpoloženje ljudskih množic v državah, ki so v vojni, pa tudi v tistih, ki jim samo vojna nevarnost posredno sli neposredno preti. Razvoj med vajnv Zanimivo je opazovati in za pojmovanje dogodkov tudi neobhodno potrebno vedeti, da se je pojmovanje med samo vojno vihro silno spremenilo. Zlasti je to značilno za nemško stališče. Kakor se čitatelji spominjajo, je prevladoval v nemškem pojmovanju pred izbruhom prvih sovražnosti klic po življenjskem prostoru. Ta življenjski prostor je Nemcem utesnila, tako so naglašali, versajska pogodba. Zato naj bi jo bilo treba uničiti, razveljaviti in pričeti nova pogajanja za zeleno mizo. Po mnenju drugega tabora je bilo to neizvedljivo, oziroma vsaj ne izvedljivo na tak način in v takem obsegu, kakor so želeli Nemci. Zaradi tega načelnega in čisto osnovnega nasprotja je prišlo kljub žrtvovanju Češkoslovaške v Monakovem do izbruha. Anglija je tedaj s svojim korakom samo pokazala, da ni kos nalogam, ki jih od nje zahteva čas in ki jih je z raznimi pogodbami tudi prevzela. S tem je pokazala samo svojo slabost in vlila drugemu taboru toliko več poguma. Ob izbruhu sovražnosti se je naglo razširilo pojmovanje, zlasti po porazu Poljske, da velja vojna borbi med totalitarnim in demokratičnim načehom o ureditvi človeške družbe. To je veljalo, oziroma bilo v ospredju, dokler ni nemška vojska v naglem pohodu zavzela cele vrste iobrobnih in takih držav, ki so ji potrebne za uspešno borbo proti Angliji. Po vojaškem zlomu Francije in po dejanskem stopu Italije v vojno, je v Evropi precej splahnela demokratska ideja. Naglaša-jo jo v glavnem le še Angleži. Na drugi strani tudi ni več toliko govora o nemškem narodnem življenjskem prostoru, pač pa je prišel na površje socijalni Ulic o siromašnih in bogatih narodih ter o odpravi te krivice. Z ozko nemškega stališča se je torej zahteva po pravičnejši socialni ureditvi, to se pravi, po pravilnejši razdelitvi premoženja — prenesla na mednarodno širino. Po tem razvoju torej vojna ni več niti samo nemšk-• italijanska zadeva, ampak je stvar vseh siro- mašnih narodov. Razdelitev si seveda mislita osni sili pod nemško-italijanskim vodstvom. V I tem smislu tudi postopata povsod, kjer so iz nevtralnosti prešli pogodbeno v osni tabor, čeprav se dejansko še ne vojskujejo. Končno je to umljivo, vendar je za drugi tahor dobrodošel povod za nasprotno propagando. Angleški svet Anglija je takoj tekom tega razvoja začela napenjati vse sile, da po izgubi francoskega zaveznika pridobi Ameriko za naziranje, da je Anglija samo prednja straža Zedinjenih držav, da sta tore.j Anglija in Amerika v sedanji borbi — enota. Kakor se proglašata Nemčija in Italija za idejno enoto, tako se Anglija in Amerika proglašata za idejno in krvno enoto, tvorita torej svoj, anglosaški svet, dve velesili cb strani Medtem ko je Amerika nevtralna prav za prav samo še besedrto, medtem ko je Japonska nevtralna samo toliko, v kolikor jo k temu sili dolgotrajna in draga vojna s Kitajsko, tega o Rusiji ne moremo reči. Amerika spada v Anglosaški svet in je njeno ravnanje čustveno in tudi gospodarsko razumljivo. Z Japonsko je drugače. Ona je vstopila v sklop osnih držav kot tretja velesila in s tem priznala podmeno o siromašnih narodih ter zahtevo po novi ureditvi sveta. To tudi uradno naglaša in si pridržuje pravico, da po svoje uredi vzhiodno azijski prostor. S tem ne tiče samo angleških in ameriških interesov, ampak v znatni meri tudi ruske. Zato je razumljivo, da bo skušala ostati zunaj neposrednega oboroženega spopada, dokler ji bo to količkaj dopuščal položaj, ali pa celo, dokler se bolj jasno ne pokažejo obrisi, kateri skupini je usoda'naklonila zmago. Ruska nevtralnost je precej drugačna. Sovjetska zveza se ne more pritoževati glede siromaštva. Prej bi bilo verjetno, da jo bo začelo dušiti lastno bogastvo, ako ne bo imela potrebnih tržišč, kadar se gospodarsko dovolj razvije, dvigne in izpopolni. Zato je Rusiji čisto dovolj pakt o nenapadanju z Nemčijo, ker je prav na podlagi tega pakta uresničila svoje stare težnje po izhodih na morje in po zopet-ni osvojitvi velike večine tistih ozemelj, ki jih je v revolucijskih zmedah — v glavnem z angleško pomočjo - izgubila. Verjetno pa je, da Sovjetska zveza niti na evropskem severu niti na jugu ni dosegla vsega tistega, kar je želela. Po drugi strani je vprašanje rusko-japon-skih odnosov še vedno odprto. Ohraniti tam mir brez izgub, ampak po možnosti še s pridobitvami, to se zdi trenutno stremljenje sovjetske politike na Daljnem vzhodu. Sedanja vojna je torej v pravem pomenu svetovna in ima za končni cilj veliko revolucijo. S to besedo ne mislimo seveda nobenih nasilnih krvavih dejanj, kar je že samo po sebi umljivo. Pač pa imamo v mislih silne pre-osnove in preureditve vsega življenja. Do takih preureditev bo brez dvoma prišlo ne glede na to, katera skupina bo ostala končno zmagovita. Nastalo bo veliko prevrednotenje na materialnem področju, še večje pa verjetno na duhovnem. Zato bi skoraj lahko rekli, da je končni cilj sedanje vojne zaključiti sedanjt vek in odpreti na široko vrata za pot v novega. Kakšen bo ta novi vek, tega danes niti tisti ne morejo napovedati, ki se zavestno in pogumno bore zanj. V obrisih ga bomo morda zaslutili, k\o se bo jela vojna nagibati h koncu. Do tega pa je bržkone še precej daleč, čeprav se tolikokrat pojavljajo ugibanja o bližnjem miru in celo resne napovedi o skorajšnjem koncu vojne. Treba je namreč pomisliti, da so sedanji boji v glavnem boji strojev s primeroma majhnimi človeškimi žrtvami. To borbo pa je teže odločiti in končati kakor boj med ljudmi. Res, da je tudi danes hrabrost vojaka dragocena za uspeh, toda nič manj važno ni strnjeno in požrtvovalno delo ročnih in duševnih delavcev po vsej državi. Šele ti zadnji namreč s svojimi telesnimi in duševnimi silami, z odpovedjo lastnega ugodja in z žrtvovanjem osebnih koristi skupnostni ideji omogočajo vojaške uspehe pri raznih vojnih podvigih. V tem silnem trenju stojita ob strani dve velesili: Japonska in Rusija. Njuna nevtralnost je močno različna in tudi vzroki za tako ravnanje kažejo bistvene razlike, Sedanja vojna je po vsem tem brez primere v zgodovini. Kjer pa ni primerov, iz katerih bi se dalo zanesljivo sklepati, so tudi vse napovedi le domneve, tolažba za živce. V AFRIKI so angleške čete po zasedbi Mo-gadiscia sedaj zasedle važno cestno križišče Bardero v italijanski Somaliji. Drugod se boji nadaljujejo in je položaj v glavnem nespremenjen. V ALBANIJI se nadaljujejo krajevni boji. Italijani so nedavno"sestrelili 9 nasprotnih letal, Angleži pa 26 italijanskih. MED NEMČIJO IN ANGLIJO se nadaljujejo letalski boji, ob obali Kanala pa Nemci odseljujejo prebivalstvo v 30 kilometrov širokem pasu. H Po vesteh iz indijskega mesta Bombaya bodo angleški parniki preepljali iz Indije v evropsko Anglijo 50.000 mož, katere bodo zaposlili v raznih tvornicah angleške vojne industrije. Bolgarija je pristopila k trojnemu paktu — Mernike eete so vkorakale v Bolgarijo — Kaj fea z Grčijo — Nastanek balkanske fronte — Vloga Turčije in Rusije Dne 1. t. m. je predsednik bolgarske vlade prof. dr. Filov na Dunaju podpisal protokol o pristopu Bolgarije k trojni zvezi osnih držav (I tali j a—Nemči j a—Japonska). Ta vsekakor važen diplomatski akt so podpisali von Ribbentrop za Nemčijo, grof Ciano za Italijo, prof. Filov za Bolgarijo, veleposlanik Ošima za Japonsko, poslanik Stojay za Madžarsko, poslanik Cermak za Slovaško ter odpravnik poslov Gracioanu za Rumunijo. Pri tej priliki sta imela slavnostne govore Filov in von Ribentropp. Zadnji je med drugim dejal: Prepričan sem, da bodo ob dozorevajočem spoznavanju pravih in pravičnih ciljev zaveznikov trojnega pakta in glede na njihovo silo vedno nove države izrazile svojo solidarnost z nami. Nekaj ur po podpisu pakta so začele nemške čete korakati v Bolgarijo. Zvečer so se pojavili prvi nemški oddelki že v Sofiji. Angleški državljani so že zapustili Sofijo, kjer je ostalo samo še osebje angleškega poslaništva. Javnost sedaj v prvi vrsti zanima vprašanje Grčije. Ali bo sklenila mir z Italijo? Ali bo sprejela borbo z Nemčijo? Doslej Grčija in Nemčija še nista prekinili medsebojnih diplomatskih odnosov. Ako se to zgodi, ima mala Grčjia proti sebi dve velesili in vojno na dveh frontah. V tem primeru bi morala vsekakor sprejeti pomoč angleške kopne vojske, kar je doslej odklanjala. Potem bi seveda nastala nova balkanska fronta pri Solunu. Za ta primer bi baje Turčija odprla angleškim bojnim ladjam Dardanele. Vsekakor utegnejo sedaj na Balkanu in Bližnjem vzhodu nastati novi zapletljaji, ki lahko v veliki meri vplivajo na razvoj vojne in morda celo na njen končni izid. Jugoslavija bo ob čim večji pripravljenosti skušala še nadalje ohraniti svojo popolno nevtralnost. Upajmo, da bo naše državnike pri tem spremljala sreča in bo njih delo uspešno. USODNI DNEVI ZA BOLGARIJO Že nekaj tednov sem pomeni Bolgarija vprav prevesico za. nadaljnji razvoj položaja na evropskem jugovzhodu. O dogodkih samih smo poročali sproti in tudi podčrtali dejstvo, da tej naši sosedi močno škoduje notranja idejna razcepljenost. Medtem ko doslej uradnih glasov o pravem položaju v Bolgariji ni bilo — razen kratkih de-mantijev, ki prav za prav ne povedo ničesar, je 27. februarja dal angleški poslanik pri bolgarski vladi v Sofiji George Rendell ameriškim novinarjem obširno izjavo ki pomeni prvi angleški uradni glas o Bolgariji in razmerah v njej. VELIKA NEVARNOST Poslanik Eendell jd izjavil, da Anglija ne namerava kršiti bolgarske nevtralnosti in ne želi, da bi bila Bolgarija potegnjena v vojno. Kar bo mogoče, bo storil. Vendar je čas, ko bo Anglija prekinila odnošaje z Bolgarijo zelo blizu. Ako odidem, je dejal poslanik, potem bo za Bolgarijo zelo velika nevarnost, da postane vojno področje. Zapustil bom Bolgarijo samo, če bo prišla pod nemško kontrolo ali če bo služila Nemcem za oporišče za vojne operacije proti zaveznikom. NEMCI V BOLGARIJI Po poslanikovi izjavi je v Bolgariji morda celo že več tisoč nemških vojakov v civilnih oble- kah. Ta množica daleč presega število, ki bi bilo opravičljivo, ako bi bili Nemci res prišli samo vežfoat bolgarsko vojsko. Po mnenju poslanika Rendella so ti Nemci predhodniki nemškega vdora v Bolgarijo. Ako bo prišlo do vdora (invazije) ali ne, je sedaj še odprto vprašanje. (Medtem je bila pa invazija že izvršena, op. ur.) Anglija pa nikakor ne bo dovolila, da bi spravili Nemci Bolgarijo polagoma pod svoj vpliv kakor Rumunijo. Mnogo Nemcev je že sedaj na vodilnih položajih v Bolgariji. Prišli so tehniki za gradnjo in popravljanje mostov. Skozi državo so napeljane telefonske zveze za potrebe nemške vojske. Bolgarska policija je v glavnem pod nemško kontrolo (nadzorstvom), enako tudi vse vodilno bolgarsko časopisje. Bolgarska vojska, ki je popolnoma mobilizirana, ni bila poslana na Donavo, ampak na druge meje. Končno je menil poslanik Rendell, da so ne-katerji bolgarski vodilni politiki zakrivili tak položaj. Drugi si sicer prizadevajo, da bi Bolgarijo rešili vojne, vendar je malo upanja, da bi se jim to posrečilo. VOJNA NAPOVED Preden bo Anglija posegla po kakih vojaških ukrepih, bo v primeru potrebe Bolgariji napove- dala vojno. Ravnala se bo pri tem po istih načelih kakor v zapadni Evropi. To je glavna vsebina Rendellovih izjav, ki vsekakor precej osvetljujejo položaj v tem delu Balkana. Za izpopolnitev celotne slike naj omenimo še nekatere druge podrobnosti. BOLGARSKA VOJSKA jo po angleških poročilih razmeščena tako: dve diviziji sta bili poslani na turško mejo, vsa ostala vojska pa je že razmeščena na grški meji. j KRONA IN OPOZICIJA i Pred kratkim so najuglednejši člani bolgar-| ske opozicije razen Cankova poslali kralju Borisu posebno spomenico s prošnjo, da jih v zvezi z zunanjo politiko sprejme v avdienco. Za avdienco so se med drugimi prijavili bivši predsednik Mušanov, bivši predsednik Georgijev, bivši zunanji minister B u r o v, vodja zemljoradnikov D i m i t r o v in cela vrsta drugih. Kakor poroča sedaj bolgarska uradna agen-1 cija, jih kralj ni sprejel. i POLOŽAJ IN MOSKVA i Po ameriških poročilih je sovjetska vlada i baje sporočila, da ne bo pristala nar to, če bi j nemška vojska čez bolgarsko ozemlje napadla Grčijo. To vest je treba seveda sprejeti z vso previdnostjo. Kakor vidimo, je položaj skrajno zaostren in napet. Vsak dan lahko rodi važne dogodke Obstanek in napredek naše vasi sloni na zdravju. Na zdravju sloni napredek vsega človeštva, toda za kmetskega človeka velja ta resnica še prav posebno. Zdravje vsakega posameznika in vsega naroda je večni vir moralnih in materialnih sil. V zdravstvenem pogledu na naši vasi ni vse v redu. Mnogo je stvari,, ki kvarno vplivajo na zdravje ljudi. Mnogo nevšečnega bi ljudje lahko sami odpravili, mnogo pa je take prirode, da mora poseči vmes skupnost, banovina ali država. Siromaštvo in beda sta glavni krivec narodnih bolezni. Pomanjkanje sredstev je prvi vzrok, da se ljudje ne morejo obvarovati bolezni in isti vzrok jim preprečuje, da bolni ne morejo iskati pravočasno in dovolj učinkovito ljubega zdravja. Tudi nepoučenost in pomanjkljiva vzgoja sta velika krivca bolezni na deželi. Tu želim omeniti le nekatere nedostatke, ki bi jih bilo treba odstraniti na naši vasi zaradi boljših zdravstvenih razmer. V prvi vrsti je pomanjkanje dobre pitne vode. Na naši deželi se je zgodilo že mnogo higienskih vodnjakov in dobrih vodovodov. Toda ugotoviti je treba, da še zdaleč niso razmere s pitno vodo zadovoljive. Zaradi siromaštva si po-samenzi kmetje ne morejo preskrbeti in zgraditi dragih naprav za dobavo zdrave pitne vode. To zadevo mora imeti v rokah in ji dati pobudo javnost. Za zgradbo higienskih vodnjakov in vodovodov bi morali imeti izdelan načrt za vso Slovenijo. Načrt za dobo petih ali desetih let, naj bi določil preskrbo prav vseh vasi z dobro pitno vodo. Druga neodpustljiva pomanjkljivost na naši vasi so stranišča. Koliko graje bi moral človek napisati o tem predmetu. Stranišča bi si lahko kmetje sami zgradili. Stroški niso veliki, toda v tem pogledu vendar le vidimo silno malomarnost in zanikrnost. Treba bi bilo odločnih perdpisov in pregled stranišč pri vseh kmetskih hišah. Vsaka hiša bi morala zgraditi stranišče na takem mestu, -kjer bi bile vse nevšečnosti odstranjene in higienska stran upoštevana. Danes obstojajo le zadevni predpisi za gostilne, šole in druge zgradbe javnega značaja. Ti predpisi bi morali veljati za vsako kmetsko hišo. Brez števila člankov in razprav se je že napisalo o gnojnici, ki se razliva po vaseh in teče po vaških potih ali se razliva po odtočnih jarkih Stvar strokovnjakov je, da povedo, koliko je v gnojnici dragocenega premoženja, ki se pusti propadati sredi ceste.. Njihova stvar je, da izračunajo, koliko težkih milijonov gre po naših vaseh z gnojnico v nič in koliko težko prislu-ženega denarja moramo izdati za umetna gnojila. Jaz bi le rad opozoril na higiensko stran tega vprašanja. Danes je vprašanje gnojnice tudi turistično vprašanje. Kdo pa bo hodil v še tako lepe kraje naše domovine, ako že zdaleč smrdi sparjena gnojnica sredi vasi, ki se steka navadno še v studenec ali pronica v vodnjak. Prav kakor za vodovode in vodnjake bi bilo treba obveznih predpisov glede ureditve gnojničnih jam in gnojišč. Zopet bi bilo treba večletnega načrta za zgraditev teh prepotreb-nih in prekoristnih naprav. Mnogo, mnogo bi bilo za omeniti še glede stanovanjskih prostorov v naših bajtah in siromašnih hišah. Iz takih hiš izginja topla domačnost. Tukaj prihaja do popolnega izraza trditev, da je beda največji sovraniik zdravja na naši vasi. Kolikšne pomanjkljivosti obstojajo v pogledu zdravstvene zaščite našega podeželja nam prikazujejo skoroda na vsakem koraku žalostne slike v delavskih in bajtarskih družinah. Glavno breme socialne mizerije, kjer je tudi glavno leglo bolezni vseh vrst, nosijo viničarske in ko-čarske družine. Veliko stanovanj našega podeželja je utesnjenih v enem samem prostoru, kjer se nahaja kuhinja, spalnica, jedilnica, delavnica in ponekod celo hlev v eni sami celici. To vpliva na človeško zdravje in zlasti na ne-odraslo mladino, si lahko predstavljamo. Taki stanovanjski prostori so naposled še vlažni. Razumljivo je, da so taknši prostori naj udobnejše leglo jetike. Pogosti slučaji umiranja dojenčkov v teh družinah je posledica takih razmer. Navedel sem nekatere poglavitne medostat-ke na naši vasi, na katere opozarjam vse, ki se jih tiče. Kmefskc mladina PODHOSTA PRI NOVEM MESTU Pri našem Društvu kmetskih fantov in deklet smo imeli v nedeljo, dne 23. fabruarja t. 1. redni občni zbor. Na njem smo obravnavali vse zadeve, ki se tičejo delovanja naše prosvet-no-kulturne organizacije in sklepali o delovnem načrtu, ki ga moramo izvesti. V odbor so bili izvoljeni tile tovariši in tovarišice: Leopold Turk, predsednik; Viktor Urbančič, podpredsednik; Alojz Bradač, tajnik; Leopold Bavdek, blagajnik. Odborniki so: Angela Henigman, Ivan Bradač, Avgust Murn, Franc Senica, Ladi Mar-kovič, Alojz Gorenc in Stanko Pucel. Revizorja sta: tov. Anton Henigman in Alojz Zupančič. Nadalje smo ustanovili tudi prosvetni odsek, ki bo imel nalogo izvajati naš prosvetni program. Število članstva se je zelo pomnožilo, zato bo tudi delovanje olajšano in bolj uspešno. V tem smislu stopamo v novo poslovno leto. MOTA PRI LJUTOMERU V nedeljo, dne 23. februarja t. 1. je imelo tukajšnje novoustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet Cven svojo prvo predstavo. Uprizorili so igro »Begunka« in sicer v Rajhovi gostilniki dvorani »Pri Sokolu«. Pri igri so sodelovali skoro sami novinci, kar je povsem razumljivo in je bila kljub temu prav dobro podana. Vsi so se izredno potrudili, in jim moramo priznati veliko sposobnost. Sami so delo naštudirali in prireditev organizirali brez tuje pomoči. Dvorana je bila nabito polna in so tudi pri geldalcih dobili zadoščenje in bili deležni tudi velikega odobravanja. Naši mladi kulturni organizaciji želimo tudi v bodoče krepkega razmaha in najboljših uspehov! —ič. SV. JAKOB V SLOV. GORICAH Občni zbor tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca t. 1. ob pol 4. uri popoldne v zasebni VODICE sobi gost. Matjašič pri Sv. Jakobu v Slov. gor. I Za člane udeležba obvezna, vabimo pa tudi druge fante in dekleta, da nas posetijo in se pridružijo naši organizaciji! LJUTOMER Ptujsko okrožje kmetskih fantov in deklet priredi s sodelovanjem ljutomerskega in prekmurskega okrožja v dneh 23.—25. marca 1941. svoj XI. prosvetno-organizatorični tečaj, ki se bo vršil v Zavratnikovi dvorani. Društva prejmejo te.^jii okrožnice s podrobnimi navodili. Prijave je treba poslati predsedniku okrožja, pošta: Sv. Bolfenk pri Središču. TRNAVA PRI GOMILSKEM V dvorani Gasilskega doma v Trnavi je v nedeljo 2. marca t. 1. Društvo kmetskih fantov in deklet Orla vas uprizorilo igro »Vrnitev«. Obisk je bil izredno lep, zato je bila tudi velika dvorana popolnoma zasedena. Igra je bila zelo dobro podana in se vidi, da ima društvo zelo sposobne igralce. Posebej pa moramo še omeniti, da so bili posrečeni sodelujoči otroci. Za svoj izreden nastop in petje so bili deležni splošnega odobravanja. Z uspehom igre je društvo lahko zadovoljno. Pohvaliti pa moramo tudi režiserja, ki se je izredno potrudil. ŠT. JURIJ OB J. Ž. Društvo kmetskih fantov in deklet Št. Jurij ob j. ž. je priredilo v nedeljo, 23. t. 1. pustno zabavo, ki je bila izredno dobro obiskana. Vsi posetniki so bili izredno dobre volje in je zabava potekla v najlepšem redu. Cisti dobiček prireditve je namenjen za prosvetno delovanje našemu društvu, ki bo delo vsestransko poživilo in tako opravičilo svoj obstoj. Upamo, da bo članstvo, ki je že na tej prireditvi pridno sode- i lovalo tudi v bodoče pokazalo za nadaljnje delo polno razumevanja in pripravljenosti! V sredo 26. februarja smo spremili k večnemu počitku pokojnega Franca Kristana. Pogreb je bil lep, kakrkšnega v Vodicah skoro še nismo videli. Šolska mladina, ki se ima prav Kristanu največ Zahvaliti za šolo v šenkovem turnu, je šla na čelu sprevoda. Sledili so številni venci društev kmetskih fantov in deklet, Sokola, kmetijskih zadrug itd. Za krsto so stopali globoko potrti štirje pokojnikovi sinovi, peti služi našo vojsko in ni mogel priti k žalostnemu slovesu od svojega očeta. Za domačimi so se zvrstili predstavniki gospodarskih in kulturnih organizacij, pri katerih je pokojni Kristan sodeloval ali jih vodil. Med njimi smo videli predsednika Zveze slovi, zadrug g. Ivana Pipana ter ravnatelja g. Frana Trčka in revizorja A. Rožeta. Dalje predsednika Kmetskega hranilnega in pos. doma g. Alojzija TI V Razdejana angleška plinarna, na katero so odvrgli nemški strmoglav-ci težke rušilne bombe Nego -obe po iVCJ" meni' varoval zdrcw\e- U«? - -,„.-, . r,r • •v7;1■■■>•••'. Sargov KALODDNT proti zobnemu kamnu Tršana, člana uprave g. Černeta Jožeta, z dvema zavodovima uradnikoma. Kmetijsko družbo sta zastopala Albin Koman in Milan Mravlje, Zvezo kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek itd. Sledila je nato dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev, med katerimi je bil tudi njegov soborec v življenju tov. Anton Cerer iz Kamnika. Po opravljenih cerkvenih opravilih so se pri odprtem grobu poslovili v imenu domačega Društva kfid tov. Hafner Miha, v imenu domačih gospodarskih zadrug tov. Verbič Jože, v imenu Jugoslovanske nacijonalne stranke tov. Albin Koman, v imenu Zveze kfid tov. Kronovšek Ivan, v imenu prijateljev tov. Cerer Anton in v imenu »Sokola« šol. upravitelj g. Završnik. Ob pretresljivih govorih ni ostalo nobeno oko suho in govorniki so se lepo oddolžili nepozabnemu pokojniku za vse njegove zasluge in požrtvovalno delo v našem javnem življenju. Francu Kristanu bomo ohranili trajen spomin, težko prizadeti družini naše globoko sožalje. Kmetovalec Februarska številkka tega odličnega strokovnega časopisa zopet potrjuje, kako je potreben slovenskemu kmetijstvu nezavisen list. Pomembni v tem pogledu so članki: »Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje«, »Za večjo donosnost krompirja«, »Slovensko vmogra