— r n NijveCji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 - Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j r Iisf islovensldhdelavcevv Ameriki. I- The largest Slovenian Daily in the United States. Iswcd every day except Sunday« 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 136. — ŠTEV. 136. Entered as Second Class Matter, September 21. 19*3, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3 1879 ■ ■ »i _»____ , . — _ _ _*_ _,_NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1931--ČETRTEK, ll. JUNIJA 1931 TELEFON: >—SS79 VOLUME «»»'»T — XXXIX. LASKAI VLADA IN VATIKAN SE BOSTA POBOTALA PAPEŽEV DRŽAVNI PODTAJNIK , PIZZARDO JE ODSTOPIL KOT NAČELNIK "KATOLIŠKE AKCIJE" .Vsa znamenja kažejo, da bo kmalu dosežena po-popolna uravnava. — Vlada bo zopet dovolila otvoriti tisoč katoliških društev, pod pogojem seveda, da bo izvršil Vatikan temeljito "čiščenje". — Monsignor Giuseppe Pizzardo ni posebno velik prijatelj fašistov. — Papež je dal zapreti dve cerkvi, ker se je duhovščina pregrešila proti predpisom. RIM, Italija, 10. junija. — Vse kaže, da bo spor med italijansko vlado in Vatikanom, ki je bil zavzel že precej nevaren obseg, mirnim potom in v obojestransko zadovoljstvo uravnan. Včeraj je namreč odstopil kot papežev državni podtajnik monsignor Giuseppe Pizzardo, ki je bil ravnatelj družbe "Katoliška akcija". Italijanska vlada bo dala zopet otvoriti tisoč katoliških društev, ki so bila zatrta na Mussolinijevo povelje, češ, da so se vmešavala v politiko in uganjala protifašistično agitacijo. Društva bodo pa smela šele nato začeti poslovati, ko bo završil v njih Vatikan temeljito "čiščenje". To 4 "izčiščenje" bo obstajalo v tem, da bo prepovedana članstvu vsaka politična akcija in da bodo sedanje uradnike nadomestili novi, ki bodo vladi povolji. Pizzardo je odstopil na papeževo povelje oziroma na njegovo direktno priporočilo. To papeževo potezo smatrajo vladni krogi za zadosten dokaz, da se pripravlja temeLjita reorganizacija katoliških društev. Ime papeževega državnega podtajnika je pred kratkim omenil neki fašistični časopis, češ, da je Pizzardo na neki tajni seji "Katoliški akcije" govoril proti fašizmu. * ' Sprva je Vatikan zahteval, da mora prositi italijanska vlada papeža za odpuščanje, ker pa tega ni storila, ampak se je samo oprostila, bo Vatikan najbrž tudi z oprostitvijo zadovoljen. Dasi hoče papež za vsako ceno doseči sporazum z italijansko vlado, je vseeno dal kaznovati dve katoliški občini v dveh južno-italijanskih mestih. Navzlic papeževi prepovedi, da se ne sme na Te-lovo vršiti nobene procesije na prostem, se duhovščina omenjenih dveh krajev ni držala te odredbe. Papež je dal cerkvi zapreti, duhovnike bo pa občutno kaznoval. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo vlada vrnila katoliškim društvom pravico poslovanja pod pogojem, da bodo take organizacije v bistvu pp-popolnoma italijanske. Odborniki teh organizaciji ne smejo biti "ino-zemci", to se pravi, da ne smejo biti podaniki papeževe države. Kot dobra znamenja za bližajočo se uravnavo smatrajo diplomatska pogajanja med laško vlado in Vatikanom, ter noto, ki jo je poslala italijanska vlada sv. Stolici. Ker je papež postavil katoliško akcijo pod vodstvo škofov, ki so imenovani od vlade in morajo priseči kralju zvetobo, se domneva, da ne bo imel Vatikan ničesar proti določbi narodnosti, katera je vsebovana v oficijelnem odgovoru na papeževo noto. 43. člen konkordata dovoljuje obstoj Katoliške akcije pod pogojem, da mora biti ta organizacija pd direktno kontrolo cerkvene oblasti. Škofje sicer cerkveno oblast, dvomljivo je pa to o WM. GREEN JE POSVARIL KAPITALISTE Po njegovem mnenju u-tegne imeti nezaposlenost usodepolne posledice za ves narod. NEW BRUNSWICK, 10. junija. — Danes je govoril na Rutgers University predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green. Rekel je. da Združene države ne morejo u-stvariti sosijalnega reda, ki je potreben za, VTJdnžainje narodne dobrobiti, iče ibo nezaposlenost še nekaj eatsa trajala. — Nezaposlenost je denies življenjski ,problem — je dejal. — Če se ne da delavcem prilike, da delajo in zaslužijo, je so^ijalen nemirne izogiben. Sledile bodo jako opasne posledice v družabnem in ekonomskem pogledu. Po njegovem mnenju je največja potreba amer. naroda, da razvije naikugino moč vseh razredov. Potrebni so pa tudi boljši industrij aln£ načrti. Načrti naj 'bi predvsem vsebovali ravnotežje med produkcijo in uporabo. Prisilne prodaje naj bi se nikdar ne vršile. NAPOVEDI COL. H0USE-A AMERIKANCI IN KRIZA NA KITAJSKEM Vlada Združenih držav je odredila, naj odpluje proti Fučovu ameriška bojna ladja za zaščito tamošnjih Ameri-kancev. PEIPING, Kitajska, 10. junija. — Ker komunisti resno ogrožajo razne južne province, je naročila vlada Združenih držav, naj odpluje proti Fu)3ovu amer. bolj na ladja "Pills-bury" ki ima povelje ščititi lastnino in življenje tamošnjih ameriških držar/lj amov. Mesto FučOv so komunisti že dvakrat napadli, (bati se je pa še tretjega napada, ki utegne biti usode-poln. Resno so ogrožene .tudi razne misijonarske postojanke v južnem delu centralne Kitajske. General Čang Ka(j-Šek, načelnik nanklnške vlade, je izjavil danes, da se bo podal v Kiangsi provinco, južno od reke Jangtse. FRANCIJA JE PROTI REVIZIJI Francija se ne bo udeležila mednarodne z a -dolžne konference. — Briand svari Berlin pred naci jonalističnimi demonstracijami. PARIZ, Francija, 10. juniju. — Zunanji minister Briand je izjavil nocoj v poslanski zbornici, da je vlado* odločno proti vsaki mednarodni konferenci, koje namen bi biaJ revizija vojnih doigov, kot posledica angleško-nemških konferenc NARODNO ZASTOPSTVO KATALONIJE Po dolgotrajni dobi se je zopet sestal katalonski parlament v Barceloni. Vse delo naj se osredotoči za dobrobit dežele. Svetovalec pokojnega predsednika W i 1 s o n a pravi, da hrepeni ameriški narod po demokratskem predsedniku. MANCHESTER, Mass., 10. junija. V svojem tukajšnjem .poletnem domu študira Colonel Edward M. House politični položaj dežele. Od vBeii strani dobiva poročila, posebno pa z Zapada in Jugozapa-da. Možak, ki je bil eden prvih svetovalcev pokojnega predsednika Wilsona, prerokuje za prihodnje leto zmago demokratske stranke. — Če bi bile prihodnji teden predsedniške volitve — je rekel danes nefkemu čajsniškemu poročevalcu — bi dobila demokratska stranka pretežno večino glasov. Narod stremi po demokratskem predsedniku. Glede newyorskega governerja Franklina D. Roosevel t a je rekel, da ima izmed vseh demokratov še največ prilike, da bo nominiran na de- I mcteraitski konvenciji predsedniškim kandidatom. COlanel House, ki pravi, da je "zmeren mokrač", izjavlja, da je Roosevelt najbrž edini mdkrač, za katerega bi tudi pretežna večina suhačev oddala -svoje glasove, j Nadalje je rekel col. House, da se bo položajj v doglednem času izboljšal, da pa ne bicije, da popijejo sedaj v Združenih držrajvah 100 milijonov gtalon več vina na leto kot pa pred prohibicijo. Kongres, na katerega so prišli zastopniki 17 narodov, se je pečal s konsumom alkoholih pijač. Ameriška prohiblcija je bila seveda najbolj važna itočkra razprave. V programu se je glasilo: — Nobenega dvoma ne more več biti glede tega, da je prohibicija Združenih drža»v izjalovi j en je. Kongres bo trajal dva dni. DELAVSKI KANDIDAT PRODRL MINNEAPOLIS, Minn., 9. junija. Že v drugič v zgodovini mesta je bil izvoljen tukaj delavski kandidat za župana. Odvetnik William A. Anderson je dobil nad trideset tisoč več glasov kot njegov na1sprotmk, bivši župcn George E. Leach. AMERIŠKI ŽUPAN PRI PREDSEDNIKU DOUMERGUE PARIZ, Francija, 9. junija. — Danes bo sprejel predsednik Gaston Doumergue skupino ameriških županov v Eljzej-ski palači. S tem se bo zaključilo njihovo potovanje po Franciji. Zvečer bodo gostje tukajšnjih članov Ameriške Legije, koncem tedna se bodo pa vkrcali in odpotovali nazaj v Združene države. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 500 ........... Lir 100 .............. ____ 9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 Din 1000 _________ --------- $ 18.50 Ur 200 ..................... Din 2500 __ J._______ 5 45.75 Lir 300 ....................... Din 3000 ___________ ---------- $ 54.60 Lir 500 ................... Din 5000 ........... _________ $ 90.50 Ur 100A Din 10,000 ......... ........... $180.00 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina: znaša 60 centov za vsako posamezno n&ka. silo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—» za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoj«. Pri velikih -i1rmf-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sponsome-te glede načina nakazila Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbina 7k, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street " New York, H. T. Telephone BArclay 7—0380 Bii mein NEW TORS, THURSDAY, JUNE 11, 1931 LARGEST SLOVEN! DAILY UU.I.I. Owwd and Published by ■LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) '• Pntidwl L. Benedik, Treaa. Place of biiilno— of the corporation and addro—ew of above officers: tM W. 18Hi »tmt Borough of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the Peeple) leaned Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja llet In Kanado Ca pol leta ... Ea četrt leta ... ..$3.00 ..$1.50 celo leto $7.00 Ameriko Za New York Za pol leta Za inozemstvo sa celo leto__....$7.00 Za pol leta __________________________.„43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvaemM nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&ljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in je bivališče v"""nl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 387$ KATALONSKO VPRAŠANJE ehajtei Ne praskajte Rabite ESKO OČE AMERIŠKE PROHDHCIJE 2a GLAS NARODA spisal A. K., New York. -(Nadaljevanje.)- Španska mornarliija so jt* zrušila pod. prvimi udarci španske revolucije. Meščanski republikanci in zmerni soeijalisti so prevzeli republiko. Iztrgali so jo iz rok vstaških delavcev, kmetov in ma-lomešeanov, proti katerim je umirajoča monarhija oddala zadnje salve. Republikanci, ki so stvorih vlado v Madridu, so takoj pojasnili, kakšen je bil socijalni značaj španske republike. V vseh svojih proMamacijah so poudarjali nedotakljivost privatnega premoženja ter začeli obračati svoje poglede na londonsko in pariško borzo, kjer je začela vred nost pesete (španskega denarja) znatno padati. Njihovo edino upanje je bilo, da bi revoucija ne prekoračila mej, katere so bile postavljene s padcem monarhije. Sedanji vladarji Španske se nočejo baviti z bistvenimi vprašanji demokratske revolucije. Španski aristokratje imajo neizmerna posestva in ogromna premoženja. Vladi niti na misel ne pride, da 'bi ta neizmerna posestva razdelila med siromašne kmete, ki bi z veseljem obdelovali zemljo, samo če bi jo imeli. Nadalje noče dati madridska vlada Baskom in Ka-taloncem narodne samostojnosti ter stopiti s tema dvema provincama v federativno zvezo. Navzlic temu pa postaja vprašanje katalonske province vedno bolj pereče. Vlada se ne boji separatizma ki ga pri vsaki priliki poudarjajo omLotni prebivalci. Samo za trenutek se ga je bala, namreč tedaj, ko je proklamiral polkovnik Marcia katalonsko republiko. Ta-mošnja republikanska vlada je pa trajala samo tri dni ter jo je nadomestil katalonski generalni svet. Cesar se Madrid boji, je revolucij ona mo delavsko gibanje v Kataloniji. Katalonski proletariat je namreč odločen pokazati španskemu proletariatu pot, kako naj se izpremeni špansko revolucijo v socijalisticno. Katalonski delavci zahtevajo predvsem razdelitev zemlje, socijalno zavarovanje in pravico samoodločeva-nja. Delavci zahtevajo tudi orožje, s katerim "bi zamogli braniti svoje pravice. Z eno besedo rečeno — radikalno špansko delavstvo hoče imeti na španskem polotoku republiko, osnovano po sovjetskem sistemu. Umevno je, da se bo proti vresničenju takega načrta madrio pokazala, kaj se bo zgodilo. Zaenkrat je le toliko jasno, da z odhodom kralja ni bila španska revolucija zavržena. Wheeler se je tedaj hotel maščevati nad governerjem Herrickom. Pod njegovim vodstvom se je začela propaganda za peticijo, katero je podpisalo 100,000 državljanov v Ohdju, da se Herrick ne sme več noiminirati kot kandidat za gover-nerja. Ampak tudi to ni Izdalo. Wheler je radi tega .pristopil k demokratom pod pogojem, no-mdnirajo kot kandidata za governed j a suhačiai Začela se je kampanja. Wheeler je v nji nastopil z 3000 govori tna shodih po vsem Ohiju. Vršil se je hud -volilni boj. Wheeler je dobro -vedel, da je država Ohio pri prošlih volitvujh oddala' 300,000 glasov večine za republikanca Roo-sevelta, tod^. obupal ni. Vpregel je ,vse sile, cerkve, ženske in suhažke organizacije .ter celo šole. Po kampanji z onimi tisočerimi govori pa. je zmagal Naslednji governer je bil demokrat. Ampak zaradi tega država Ohio vseeno ni postala suha. Po deželi se je še zjboidilo zanimanje za prohi-bicijo, ampak po mestih je niso hoteli, posebno ne v Clevelandu in v drugih včejih mestih države. Tako je Wheeler začel s propagando po mestih. Gibanje za prohibicijo se je širilo, mokrači so izgubljali tla. Prva obl-utna izguba aa mofcrače Je prišla leta 1913. Tedaij je bila sprejeta postava, ki je določaiai, da noben salon ne sme biti v bližini šole ali cerkve v dialj-aivi 300 čevljev. Prva postava, tte vrste je prišla v Ohiju, nato še v New Yorku. Mokrači niso držali križem rok. Zmagali so leta 1915 v Ohiju ter odpravili opisani i County Option Act. Tudi v New Yorku so mokrači preprečili večino poizkusov prohibi-cijonistov. Najbolj uspešno kampanjo za prohibicijo so suhači uvedli leta 1915. V Ohiju so zmagovali. Stopnjema se po številkah lahko sodi, kako so pridobivali tla. Leta 1915 so pro-pidli saimo za 53,000 glasov, a leta 1916 že samo za 12,000 galsov. Pro-hiibicijui v Ohiju je torej prihajala. Istodobno pa se je začela širiti propaganda za splošno prohibicijo za vso unijo. Že leta 1913 je bil Wheeler klican v Washington za razpravljanje, kako naj se ustavi vtlhotapljanje opojnih pijafc iz "'mokrihv "suhe" teritorije. Pri razpravljanju so zastopniki prohi-bJcijonistov prišli do zaključka, da ni drugega izhoda 'kakor da "posušijo" vise Združene države. Ko je bil Wheeler leta 1916 zopet klican v Washinjjton kot zagovornik antisalonske lige, so bile podane v javnost številke o močeh prohibici-jonistov. Doznalo se je, da imajo po vseh Združenih državah na svoji strani 60,000 cerkvvi, od najbolj zagrizenih metodistovskih pa do katoliških. Ampak katoliške cerkve so rteda'j izstopile. Katoliški škof, ki je bil vpisan med prohlbdcijonjsti, je namreč (podal izjavo, da izstopi radi pritiska iz Rima:. Rečeno je bilo, da prohibicija postada politično vprašanje, in katoliška duhov čina je izstopila, češ, da se katoliška cerkev n05e mešati v politiko Združenjih držav ameriških. Antisalonska liga, obstoječa iz cerkva, pa je Imela vpisano tudi posamezno članstvo, ka- tero je plačevalo svoje redne prispevke. Vsega članstva-je bito 700 tlisoč. To je seveda zelo neznatna manjšina, ampak zelo močna, če bi jo primerjali na pr. z republikansko ali katerokoli stranko, kajti nobena nima* toliko organiziranih članov, še manj pa članov, da bi plačevali prispevke. / Propaganda prohibicijonistov ni bila posebno čedna. Pogledati je treba samo v časopisje, ki je tiste čase zagovarjalo profhibicijo. Vso deželo sa naravnost poplaviH s tiskovinami, knjigami, časopisjem itd. Po mnenju Wheeler j a je bilo do leta 1916 zbranega vsega skupaj $35,000,000 za ito propagando. Največ propagande je storila pro-testantovska duhovščina. Lahko se računa, da je 60,000 duhovščine z leče pridigalo o strahotah pijančevanja in o grehu In pogubljenju pijancev. Lastno ali prohatoicijonistom prijazno časopisje je vsega natiskalo 6,487,972,000 knjižnih strani propagande za prohibicijo. Znan je na primer "boiler plate", s katerim se je v časopisju sramotilo vsako uživanje opojnih pijač. Drugi del propaganda, kateri je bil uspešen, akoprav ne posebno čeden, je bilo ustrahovanje zakonodajalcev. Vežarstvo (lobbying) je prohibicij onistom služilo skoro v vsaki državi, še najbolj pa v Wash-ingtonu. Wheeler je bil sam najbolj agilen v tem poslu. Duhovščina pa je pisala in pošiljala brzojavke za-kanodajcem svojih okrajev, da morajo glasovati za prohibicijo, če hočejo, da' bodo še kdaj izvoljeni. Washington je bil ravno leta 1916 poplavljen s peticijami, prošnjami in pismi za uvedenje prohibacije. Po vsej sili so hoteli osušiti Združene države in to se jim je tudi posrečilo. Wheeler jeva propaganda in diplomacija je rodila sad. Končni preizkus v Washington u je prišel že leta 1916. Zakonodaj) ci, ki so glasovali za prohibicijo, so tvorili 63% ©lasov, ampak to ni zadoščalo, kaij-ti za amendment je trebi- dve tretjini vseh glasov. ajve kot ©lava v izvrševanju prohiibicije, toda ves čas se je moral boriti z nasprotniki in je bil v de-fenzivi. V Washingtonu pa je veliko veljala njegova beseda. Za časa Hardinga, je takorekoč on narekoval, kdo ima biti nominiran za Scafeano mesto. Posebno je znan slučaj z zveznimi sodniki. Wheeler se je vsikdar posvetoval s Hardingom, ko jih je bilo treba Imenovati. On je vetiral Hardingom imenovanja. Celo nad Hsundittga se je spravil. Kot. (Nadaljevanje na 4. strani.) - SAKSER STATE BANK K CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. ' Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. are zvečer. Poslažujmo se vsi brez izjeme te stare in stapovitne domače banke. ] Peter Zgaga j KRAS1N0VA VDOVA TOŽI Vdova ranjkega sovjetskega poslanika v Parizu gospa Krasinova toži svojo bivšo najboljšo prijateljico pred sodiščem v Parizu na povrnitev 350,000 frankov. Ta tožba ima svojo zgodovino. Po smrti poslanika Krasi na je namreč Krasinova vdova izrekla svoji prijateljici bojazen, da ji sovjetska vlada ne bo dala nikake pokojnine, ker bo brez dvoma zvedela, da ima gospa Krasinova v neki banki v Stockholm u naloženih 50,000 švedskih zlatih kron. Na to pripombo je prijateljica svetovala sospej Krasinovi, naj ta znesek da prepisati na njeno ime. Gospa Krasinova je res tako storila in je tudi dobila od sovjetov primerno pokojnino. Ko pa je bila zadeva s sovjeti u-rejena, je zahtevala gospa Krasinova denar od svoje prijateljice nazaj. Ta pa je se branila vrniti denar in je začela trditi, da je ona ranjkemu Krasinu ta znesek posodila.... Vsled tega je gospa Krasinova vložila tožbo. Njen zastopnik je znameniti pariški odvetnik Torres, nasprotno stran pa zastopa odvetnik Giaffieri. KORIST NOVINARSKEMU DOMU V BEOGRADU se vrši v soboto zvečer v dvorani mternacijonalnega Instituta, 341 East 17. St., New York City, sveqan umetniški koncert z igro. Koncert prirede srbska društva. Začetek bo pol devetih zvečer. Nastopili bodo: Kvartet, ki bo pel s spremljanjem tramburaškega zbora, filmska umetnica gospa Rakila Davidovič, virtuoz g. Milan Trošt, pijanistka gospa Nikoloričeva, g. Emil Blažeivič, plesalka gdč. Vera MilčinoviS 'TTašamira), filmski u-metnik g. Voja Djordjevšč. Igral bo tamburaški zibor Balkan. Vstopnina prostovoljna. Čisti dobiček prireditve, je. namenjen Novinarskemu Domu v Beogradu. KOSE iz najboljšega Jekla, * nnčkem — 24. 26, 28, 30 in'32 palcev dolge $2 — 6 kos po ...................... $1.75 Klepllno orodje po .... $1.25 in $1.E0 Pralca po ................3oc in 40c Mo tika..........................—.90 Srp ............................—190 Brusni kamen...................—.50 Ribežen za repo z 2 nožema $1.15 ro3triina" prosta. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Stn., New York. N. Y. 1KNJIGČ VODNKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »1— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N/ Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo, re vsak vlagatelj dvigniti vsaki cas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vlage obrestujemo po 4°/o m obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. i_ Sakser State Bank DCFOtlTOftV OF TKK STATE OF NBW YORK CJ " i I imajo asi uspeh MBW YORK, N. Y. ' V « V -r UDARITI JE TREBA ZNATI. Ker se je sezona slamnikov na cestah začela In v tovarnah končala, naj bo še enkrat slamniku na ča^t Izgovorjenih par besed. Slamniki so -taiki in taki, beli in rjavkasti, trdi in mehki, težki in lahki, slabši in boljši. S tem ugotovilom se pa tudi pri-liično neha moja slamnišfca modrost. Le nekaj vem: slamnik, ki mi ga je napravil moj prijatelj Jim ter ga opremil s svojim posebnim patentom, je nekaj izbornega. Nosim ga vsak »dan, razen ob nedeljah, ko za izpremembo drugega nataknem. Jimov slamnik je vreden vsega spoštovanja, in je jako zračen. Tako 3'e zračen, da se vsak dan sproti v glavo prehladi m, iko se vozim iz Jerseya v New York. Kamorkoli grem, priporočam Jimov slamnik. Moje priporočila baje nekaj zaleže, toda zadnjič so me bili alamnikarji ugnali v kozji rog, pa bi me ne bili, če bi znal prav udariti. Žal mi je, da ne znam. Našim slamnikarjem je že tako prirojeno, du vedno in ob vsaki priliki najiu'je o slamnikih govore. Celo omizje jih je bilo, toda ko sem začed hvaliti Jimovo robo, so bili vsi v me kot sršeni. Na vse pretege so mi dokazovali, da je Jimcw slamnik za Jiič, da je Jimov patent od muh in sploh — saj veste, kako zna slamnikar slam-nikurja, oz. shumnikarica slamni-karico asvinjati. — Paterkt že zato aii nič prida — je modroval naijmodreljši« med njimi — ker je iz celuloida napravljen. Malo se kam pritisneš s takim slamnikom, pa je kot harmonika, in če se še malo pritisneš, se razdeli na tri kase, pa je fuč. Jaz som iz lastne skušnje vedel, da ni xes. Vedel sem, da govori iz njih samia zelena zavist in stanovsko nasprotje. ' Po dolgoletnih študijah in opazo-vanljih sem n-_imreč nepobitno, do-gna.l sledečo resnico: — Če je v New Yonku, recimo, petsto slovenskih islamnikarjev, Ima Vsak med njimii StiTistodevetinde-vetdeeet nasprotnikov. Ej, škoda, da ni bilo takrat mojega prijatelja Jima Mušiča, ko so tako nasarensko obirali njegov slamnik. On bi jim že pokazal. Kajti nekoč sem bil poleg, ko jim de pokazal. Ko se, je nekdo obregnil ob njegovo iznajdbo, je povsem mimo in brez besed vzel slamnik z glave, ga položil na mizo in dvakrat zaporedoma udaril s pestjo po njem. Kdor pozna Jima in njegovo močno petst, že ve, kaj se to pravi. Nato ga jim je vsem po vrsti pokazal. Navzlic silnim udarcem je bil neomadeževan in nepoškodovan. Talk je toil kot da bi ga bil raivnokar iz škaitlj ice .vzel. Kaj so hoteli? Molčali so in so v zadregi še enega pili. Saj pravim ^ikOkia, da ni bilo. takrat Jima poleg, ko so z besedami, očitki in zabavljanjem mrcvariii slamnik, ki je pokorno in v svojo usodo vdan, čepel na moji giavi. Kako rad bi se bil poslužil Jimo-vega dokaza, kako rad bi jim zavezal ježike ! Sriemal sem že skimndk z glave, ipa sem se hipoma premislil, kajti.... Bilo je par mesecev po mejem prihodu v Ameriko. Ko se vračam nekega vežera z dela, opazim na vogalu kričečega moža, ki je imel v veliki čajni kakih 50 glavnikov. Veliki tso ibili, lepi in beli, in prodajal jih je po petindvajset centov. Da dokaže ljudem njihovo dobroto in trpežnosb, je vzel v levico glavnik, v desnico'pa debelo železno kkudivo, in neusmiljeno udrihal po nflem. Na^o je žagal z glavnikom po leseni košari, z vso Silo ga Je vrgel ob tla, hodil po njem, toda glavnik je ostal nepoškodovan. Dosti Jih Je prodal In tudi jaz sem enega kupil. Ves ponosen in^areč sem stopil v sobo kjer so že bordarji čakali ve-čertje. — Poglejte, fantje, — sem rekel EmagOBtavtio — potegnil glavnik iz žeipa ter tidaril iž nJim po robu mize. Ne prehudo in ne premočno. Tokia,-reklo Je — pienk, — in glavnik se je raotetel v solnčni prah. Vidite tistega skbčaj« sem se Opomnil, ko sem snemal »l^mn^k z glave In hotel tako na^jfArviti iflOt'Je bii Jim na^mvil. Sam Bog, da sem se pravočasno premtolH. Udarita Je naznreč tnte stiftU. V tam Uči ./o ' ' ' K v , J r "QIAI I A I O S i1 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1931 LARGEST SLO YENS DAIL\ I r r GUSTAV STRNIŠA: Ko zavlada v gozdu noč in potihnejo njegove drobne ptice pevke, se oglasi na jasi nova pesem. Mali pritlikavi gozdni možek vabi v jasnih nočeh gozdne prebivalce na večerno rajanje. Na piščalko svira, da tajinstveno odmeva čez polje In les. Luna razliva sanjavo mesečino preko drevja. Visoki, mrki hrasti so tedaj sllčn: mogočnim stoletnim prestolom, vitke smreke blestečim smaragdnim stebrom, široke, šu-šteče lipe taijinstvenim kapelicam z 2lat mi strehami. Vitke brce so pa kakor bele princeze zamaknjene v mesečino. Kakor bi stezale prozorne roke in hotele objeti vso prirodo. Počasi prihajajo gozdnf prebival. Že priskaklja zajček. Postavi s? na zadnji nogi, popraska *e-s šapico po smrčku in je ponosen, da je prišel prvi. Takoj nato se razdeli grmovje. Pred pritlikavcem stoji jelen. Potem se zbirajo še druge živali in poslušajo skrivnostno pesem malega gardovnika. Najbolj boječa Je mlada srna. Njeno vitko telesce kar trepeta ko uho posluša ubrane glasove. Srna se boji. Vendar bi najrajše kar zaplesala. Ko so živali zbrane, jim zasvlra njih kralj novo pesem. Zamaknejo se vanjo in si veselo kimajo, ko pe:em utihne. Potem prične gozdni mož žival-cem pripovedovat: basen. O njih prednikim jim pripoveduje. Opisuje jim čudežno zemljo, ki je nekdaj tu Jrodila mogočna orjaška drevesa. O živalih jim pripoveduje, ki so tu živele ogromne in strašne. Vendar so bile te pošasti pradedje sedanjih gozdnih prebivalcev. Nato prične pritlikavec živali lepo poučevati. Svari jih. Razlaga Jim, -kje jim preti nevarnost. Lisica se tedaj običajno že Izmu-<7a. Zvitorepk^ si misli, da je sama bolj prebrisana ko stari gozdni Vladar. Živalce odhajajo nazaj v hosto. SRNA Samo srna ostane. Ljubeče se stisne k malemu možlčku. — A ti si še tukaj, živalca ljubka? Da, da, nate sem pa skoraj pozabil! Za drevjem si se skrivala, ko da bi se me bala. Tudi tebe maram opozoriti. V srce ti* vidim. Ti ne poznaš sovraštva. Predobra si in premlla. V tvojih rjavih očeh odseva sama dobrodušnost. Veš, srnica ljubljena! Ljudi se moraš ogibati, posebno tistih s puško na rami! Neizkušena in majhna si. Zdaj ne -bodo še streljali nate. Skušali te bodo pa ujeti in zasužnjiti. Suženjstvo pa ni za svobodno divjad. V suženjstvu boš poginila od hrepenenja ea zlato svobodo, Le pojdi in zapomni si moje besede. Srnica ni hotela oditi. Dobri gozdni možiček ji je bil tako všeč, da bi bila najrajši pri njem ostala. Spet je nagnila k njemu svojo glavico. Zadela je pa v praznino. Možek je zginil. Le bleda jutranja meglica je pred njo trepetala in vstajala kvišku. — Zakaj me svari pred ljudmi? Tudi on sam ima človeško podobo, kakor nam je nekoč pripovedoval. Vendarle je zelo dober! Morda se pa moti? Mogoče so ljudje dobri? — je dejala srnica. Sklenila je, da se tudi ljudi ne bo izogibala. Pa se je spomnila, da ji je možek omenil, da je v nevarnosti njena prostost. Kar prestrašila se je: — Ne! Zlate svobode ne dam za vse na svetu! Rajši se bom izogibala človeka! — si je rekla. Pa se je takoj spet pojavila pred nji slika njenega dobrega vladarja. Zde- j lo se ji je, da ga vidi v družbi takih malih prijaznih ljudi, ki jo gledajo, gladijo in se ji smejejo. Po-gumnejši ji dajejo tudi jesti In pritiskajo svoje male kograste j glavice na njen vitki vrat. In spet je pozabila strah pred človekom. Po gozdu je prihajal stari lovec gospod Ambrož. Pred seboj je zagledal mlado srnico. Prijazno ga je gledala. Starček se ji je nasmehnil: VABILO —: NA :— PIKNIK KATEREGA PRIREDI "SLOVAN JI v NEDELJO, DNE 14. JUNIJA ob io. uri zjutraj pri REVNEM HUDIČU ZA ZAKUSKO BO DOBER IN PRISTNI OGRSKE GULJAŽ IN KRANJSKE KLOBASE ZA PLES BO IGRAL IZVRSTEN SLOVENSKI "TRIO JADRAN ' , Dobitek bo "Maček v Zaklju". Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Vas uljudno vabi — "SLOVAN" VABIJO SE TUDI VSA CENJENA SLOVENSKA OZIROMA JUGOSLOVANSKA DRUŠTVA IZ GREATER NEW YORKA, DA POSE-TI J O PIKNIK SLOVANA. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" trn Ota «mo nfa ^uutTo, p«£ pa^i Slonnd ▼ rail okoBd, 4XN&ZA40LASE S6 ZMERNE ■ ■ ..I ■ .L — Prav take oči ima kakor moja ranjka mala hčerka Tinca! Ti ljubka živalica ti! — je rekel in že mu je zablestela solza v očeh. — Starček joka! Dober človek mora bMi, podoben je našemu gozdnemu vladarju! — si je mislila srnica in obstala. Gospod se ji je približal. Skozi solze se j: je nasmehnil. Pritisnil jo je k sebi: — Kar z menoj pojdi! Kakor vidim si sama. Neusmiljeni lovci so ti pač ustrelili starša! Tudi jaz sem sam In zapuščen. Le z menoj pojdi. Srnica je ljubeče nagnila glavo lovcu na ramo. Starček jo je objel in počasi sta odšla. — Mala srna nam dela neumnosti! — se je jezil stari jelen proti svoji družici. — Neumnica je šla s starim lovcem! Beba meni, da ji bo prlzanesel in jo zastonj hranil! Kako se moti! Ko bo do-volj reje-na, se bo zabliskal mesarski nož in srnice ne bo več med živimi! — Da kaj takega stori! — se u-jezi jelenova samica. — Še njeni materi sem obljubila, da bom pazila nanjo, če se starki kaj pripeti. Često sem jo svarila. Nič ni pomagalo! Srnica je pač neizkušena in zlobe ne pozna. Prav to jo bo pa tudi pokopalo! — Da, da, pokopalo jo bo! — je pritrdil oče jelen, kateremu se je mala živalca kar smilila. Tedaj so pa -zaškripale veje pod nogami prihajajočega lovca in oba sta zbežala. Gospod Ambrož je ob gozdu i-mel svoj voz. Vsedel se je nanj. Srnico je položil poleg sebe. Že so zleteli na njegov dom sredi prostranega travnika. Kako se je razveselila srnica, ko je odslej živela brez skrbi. Njen novi gospodar ji je določil kos svojega gozda, ki je bil ves zagrajen In tam je odslej živela. Često jo je obiskal mali kužek PinčekPriva-del se je njene družbe, da ni mogel biti brez nje. Iz s-vojega gozdička je srnica večkrat pohitela tudi na travnik pogledat oskrbnikove otroke, ko so se zadovoljno igrali. Kako prijazno in lepo je bilo! Deca je postavila srnico v sredo. Otroci so jo obstopili, se prijeli za roke in zaplesali okoli nje. . Srnica jih je prijazno gledala. Zdelo se jim je, da se jim ljubko smeje, ko opazuje vesele rdečelič-ne obraze. Tudi starček, gospod Ambrož, je želel srnico večkrat videti. Sam je prihajal k nji. Vedno ji je prinesel kosec belega sladkorja, ki je bil tako slasten, da se je živalca še dolgo potem oblizovala, če se je spomnila nanj. Pa se Je pripetilo, da je gospod Ambrož zbolel. — Privedite mojo srnico! — je ukazal starček oskrbniku, ki je takoj odhitel ponj o. In srnica je prišla V sobo, kakor kaka gospodična je varno stopala po lepih preprogah. Začudena je obstala, ko Je v ftrcalu zagledala drugo srno. Hotela je k nji in jo pozdraviti. Pa se je gospod Ambrož začel veselo smejati. Poklical jo je sebi. Hitela je k njegovi postelji. Ozrla se je po svoji tovarišici. Nikjer je ni bilo. Gospodu Ambrožu je bilo vedno slabše. Srnica je morala priti sleherni dan k njemu. Večkrat se je vlegla k postelji In položila glavo k svojemu dobremu gospdarju. Starček je bil ves ginjen. Ljubeče jo je pobožal. Nekega dne mu je kar odleglo. Zaželel se je celo kos divjačine, ki je baš tedaj niso imeli. Upravitelj je predla-gal, da bi zaklali srnico. O kako se je starček razhudil: — Tega pa že ne! Srnice na dam! Nikoli je ne dam! P redno je starček umrl, je prišel iz mesta njegov prijatelj, sivi gospod notar, tla je napisal oporoko. — Takoj ko umrem, morajo mojo srnico odvesti v moje gozdove, ■kjer bo lahko vedno prosta. Moji rmritortnUrl ne smejo deset let streljati srnjakovi — je ukasal zapisati starček v svoj testament. Že naslednji dan je umrl. Zgodilo se Je, kakor Je Mel «o- Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIM OTROK t Ali ste is zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika. Joseph Pishler, Ely, Mino. S pata. Kakor razvidim iz časopisov je šel v večnost Aleksander Tocnun mož mnogih izkušenj, bodisi v domovini, b-tdisi v Ameriki. Možak je bil precej izobražen, le njegovo obnašanje veasi ni bilo v soglasju z njegovo izobrazbo. Več-krajt, sva se srečala in mnogo j dbievala, zi.Tsti v Pueblo, Colo. Pokojni Toman je sodeloval pri, l?stu "Mir", za, katerega je napravil lepo glavo — risbo angelja. ki dr-i ži iv roki cljklno vejo. V Pueblo sem se seznanil tudi z 1 njegovo soprogo. Tam je napravil! ve i u metniških slik, zla sti v ruski; cerkvi, katero je pa zadnja povo-! denj uničila. Tudi ■privatnikom je napravil dosti -slik, in eno med njimi lvistuje j Mr. Walter Predovkrh, rodoljubni i mož, ki mnogokrat kaj poroda v! Glasu Naroda. i Kot rečeno, je bil pokojni Tom an mož velikih zmožnosti, ki jih pa ni mogel dodobra razviti zaradi svoje- i ga vihravega življenja. Piscil je tu-! di v Glas Naroda pod naslovom "Uncle Sam Slovencem". Zadnje dni svojega življenja je preživel v ubožnici v Ljubljani, kjer se nahaja tudi znani slovenski humorist, pisaitelj Rado M urnik. Pokojnik je bil odlikovan od svojega sobojevnika srbskega kralja Petra ter je do smrti dobival skromno pdkojnino. Blag imu 'spomin! Matija Pogorele. Ely Creek, N. Y. Zopet prihajajo iz mesta New York slamniifcarice na farme. Pozimi je v mestu .prijetno, poleti pa na farmi. Zdaj je nas tukaj že veliko število slovenskih farmerjev, in še zmirom pridejo rojakir da si kupijo fairme. Vsak zaveden rojak bo izpre videl, da je najboljše na farmi. Začetek je pa vsaik hud. Treba je prenesti veliko težav, posebno dve ali tri leta, Potem je pa vse drugače. TXhdi mi precej občutimo krizo, ker se vse bolj slabo proda, ampak vseeno nam. ni treba stradati, ker hvala Bogu, za živež se pridela vsega. Reveži so jyretnogarji in tvor-niški delavci, ki bi radi delali, pa ne morejo ker ni dela in nobenega zaslužka*. Ubogi družinski očetje, ki s teža iv o preživljajo"'svoj o družino. Tudi tukaj sem- je prišlo več rojakov za delom. Opravljajo vsakovrstna dela na cestah, pa je tudi že vsepovsod dosti ljudi, ki hodijo od enega kraja do drugega. Malo pozno je že, pa bom vendar poročala, kako smo se imeli 16. maja. Imeli smo Igro in veselico. Prišli so igralci iz Little FallS-a in so ponovili za mas tuka j v Fly Creek Igri "Bucek" in "Vise naše". Ne morem vseh imen tukaj imenovati, ker jih tudi ne vem, ampak Vsi so prav dobro rešiti svoje vloge. Se dobro pozna, da so bili že večkrat na odru. Oh, Ubogi Buoedc, še danes se mi •mili, ker je toil tako v strahu, da se je moral ženi za kikljo skriti! No, je 'bila .pa žena bolj korajžira1. On je vedno rekel, kadar se mu nI bilo treba, oclnikoder nič bati: — Karajža velja! — katdair je pa kaj zaslutil, se je ipa šel skrit. Žena ga je morala redno tolažiti, dostikrat jo je khcai, ko je bila najbolj zapo- i ilena. Ko je pchtiuncve štruklje kuhala, imela je cijromno kuhalni-co in ni čuda, da je Bucek bil v strahu pred njo in je moral teči. In tudi "Vse naše" so dobro igrali. Klobase in vino so kar hitro de-Mi na odru. Srmeha je bilo dovolj. Samo vreme smo imeli slabo. V imenu društva se prav lepo zahvalimo Vsem igralcem in tudi drugim, ki so se udeležili igre in veselice. Veseli-lo bi nas, da bi še kate-rikrat prišli 'k nam iz Little Falls vprizorit kako igro. Ker je zdaj čas piknikov in drugih zabav, je tudi naše Farmarsko Samostojno Društvo sklenilo, da priredi piknik dne 4. juliju. Ob desetih dopoldan se z-"L'tne in bo tudi zvečer. Vsako leto priredi naše društvo kaj podobnega, veselico ali piknik, zato se je tudi letos odločilo, ker je ravno pet let, odikar se je društvo ustanovilo. Proslavimo terej petletnico in tudi druge vabimo, da pridejo. Nekaj let je bilo silno viharnih zdaj pa vse v najlepši slogi napreduje. Saj pregovor pravi: Nesloga tlači, sloga ja£i. ■Kakor je vsam znano, se bo piknik vršil ipri Samostojnem domu, kakor ponavadi. Tedaj bo tudi tri leta, ko smo 4. julija krstili naš Sar-mostojni Dom in je dobil Ime 'Smrekov Vrh'. Naše Samostojno društvo vabi vse rojake od blizu in daleč, da se udeležijo našega piknika. Vabimo jih iz Little Fallsa, Worcestra in Cherry Valley in vse iz okolice. Druga društva so prošena, da bi ne prirejala na1 ta dan veselic. Ob drugi priliki bomo ttfdi mi vpo-š te vali in 'bomo tudi mi k vam prišli. Vabimo tudi Petra Zgago, da. se udeleži našega piknika kakor lansko leto. NSkratr naj se ne izgovarja, da je predaleč, ali da je preveč zaposlen in tako dalje. Torej, dragi rojaki, dne 4. julija na veselo svidenje! Vas pozdravlja Frances Terček. i Niagara, Wis. Mc-jn naročnina je potekla dne 20. rmja in Vas prosim, da bi mi oprostili, ker sem se malo zakasnil. So tudi pri nas slabi časi za dolar zaslužiti. Zunanjega dela ni, v tukajšnji tovarni se pa. sploh dela ne dobi, -ampak ravnb nasprotno, odpuščanje delavcev je na dnevnem redu. Oni, kateri so še zaposleni, jim je pa !• Kvergrcen Ave., B'klyn. N. Y. Nadzorniki: T. FRANK CKRAR, IT. FRANK KOŠAK, 1829 Woodbine St., B'klyn. N. Y. 2373 Catalpa Ave . B'klyn. N. Y. IIT., JOITN KR1ŽEL, 1823 Linden St., B'klyn, N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. INJ1GARNI 'GLAS NARODA ia Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 * ■ > * POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN (OK1I I i I O D I* NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1931 uiGBT nomn daily m v. a. nmn LENA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. " (Nadaljevanje.) — Ne, ne, Lena. Jaz se moram postaviti s svojo lepo nevesto! Vsi eosedi bodo povabljeni ki tudi častniki naše mule posadke s svojimi damami in merodajne osebe z dvora. Prepričan sem, da bo poslal tudi voJrvocSa kakega člana svoje družbe na naše slavlje ali pa prišel celo Rim. Le n kake skrbi. Lena! Franc von Borkenhagen velja nekaj v naši majhni deželi in njegova nevesta bo pripadala najbolj sijajnim zvezdam družbe! Njej je bilo vseeno. V očeh njenega očeta je sijala želja po u-žitiku. Videl je Wairnstetten vstati v novem sijaju ter pozabil pri tem, da je hi>a ccna za to, življenjska sTeča njegove lastne hčerke. Govorili so o razpošiljanju zaročnih naznanil in na mizi je ležal seznam oseb. ki bi bile deležne te časti. Lena je imela priliko, da se umakne. Fiunc von Borkenhagen se ji je hotel pridružiti, a ona se je izgovorila s tem, da jo boli glava. Kb stu bila gospoda sama, je rekel Warnstetten: — Ti moraš oprostiti Leni, dragi Franc, v svojih mislih je pri svoji materi in raditega bolj ošabna kot ponavadi! Prane von Borkenhagen se je smejal; — Pusti to, dragi ujee. Nobena cvetka ni brez trnja! Meni je ljubša kot da bi mi vedno viselu na vratu. Nekaj čudnega in ,posebnega bom imel. Da, da, meni je prav, da je taka. Nikakega strahu, jaz jo bom ±e vzgojil tako, Ikot jo potrebujem! Medtem pa je ležala v svoji majhni sobici. — Tega ne morem prenašati, ne morem prenašati! — je zvenelo v® nji. — Človetko srce pa lahko dosti prenese. Uro pozneje pa je korakala pa stopnicah ter naročila v kuhinji *ave, katero je servirala takoj nato obema gospodoma. 1 Potekli so tedni. Gospo von Wv rnstetten so pričakovali danes na-*aj iz bolnice. Lena je okrasila vso hišo s cvetkami ter letala naokrog že na vse zgodaj. Njen oče je dan poprej odpotoval v Lipako, da spremi svojo ženo demov. Prostovoljno se ni ponudil za to, a Lena ga je naprosila in on se ni upal ugm-rjati ji. Bilo je čudno, kako moč je izvajala Lena s svojimi 05mi! Nič ni pomagalo upirati se! Na vsak način so bili ednošaji med očetom in hčerko sedaj drugačni kot poprej. Njegova vladeželjnost ni stopila v ospredje. Borkenhagen je poslal iz svojega cvetličnjaka najkrasnejše rože. da pozdravi mater svoje neveste. Sploh pa je obsipal Leno s pozornostmi. Čutila je kmalu, kakšno moč ima v rokab ter jo uporabila, da nekoliko omeji izbruhe njegove strasti. Prijazen smehljaj je premogel dosti pri njem. Cas svoje zaroke je užival kot sladkosnedež, ki hoče najboljše prihraniti za zadnje. Kakorhitro bo premagana njena bojazljviost, ji bo že pokazal! Preko Lene je prišla topa udanost. Le na bodočnost ni smela misliti, kajti pri tem se je je lotil nemir. Prestavite je svoje misli daleč, a ni našla miru. Na srečo je imela dosti dela. Njen oče je dal nanovo opremiti svoje družabne sobe, na posebno željo svojega očeta ter seveda tudi za njegov denar. Kakorhitro se 'bo gespa Warnstetten popolnoma popravila, se bo vr4i>a. velika zaroka, h kateri bodo pc^abljeni vsi. Zaenkrat pa ni mati Lene še ničesar vedela o jaroki svoje hčerke. Lena sama ji je hotela sporočiti tako obzirno kot le mogoče, kajti vedela Je, da ne bo novica posebno vesela za mater. Lena je st-ala pod oknom ter čakala voz, ki bi pripeljal stariše z kolodvora. Njen pogled je bil obrnjen v daljavo. Tam za gozdom je ležal Rom in ten. Tam je utripalo zvesto srce zanjo. Tam je živel samoten mož, ki je bil cilj njenega življenja. Pritisnila je reko na srce. Na njega ni smela misliti, kajti bi ha. je nevesta Borkenhagena! Izza one slovesne ure ni več videla Romintena Nikdar več ga ni hilo v Warnstetten ter je poslal le včasih semkaj ala, da se informira o stanju goape Warnstetten. Danes zjutraj je pcsfci prnprost šopek rftž za gospo, s pismom, v katerem Je stalo, da želi najboljše za njeno okrevanje. Koinečno je zapazila Lena prihajati voz. Ko so se cdprla vrata, je stopila na prag. Mati in hči sta se držah dolgo dbjeti. Smehljala se Je s solzami, ko Je gledala Lena zopet v ljubljeno lice matere ter jo pritisnila k sebi. — Jaz te imam zopet, moja draga mati! J Je rekal iskreno ter jo zopet pritisnila k sebi. Ana Warnstetten je izgledala -sicer nekoliko bleda in prepadena, a oči so ji zopet blestele kot zdravemu človeku. Bila je srednje postave, ne preveč suha in tudi ne močna, a njeni lasje so bili že prepreženi z srebrnimi nitkami. Njeno gibanje je bilo skrajno pazno, ker je prestala ravnokar operacijo. Z vročo nežnostjo se je ozrfci v oči Lene terase pustila od nje povesti v sobe, 'ki so bile vse okrašene. Lena jI je ponudila stol. Vsi služabniki so se gnetli v ospredje, rite prohibicijoniste. Govorilo se je celo, da je Wheeler Hardingu s svojo pelitično silo ra-pretil, da mora pustiti pijačo. Harding je pozneje res odnehal. Težje je bilo Wheeler ju s Cool-idge-m. Ta je bil sicer suhač, ampak veliko bolj neodvisen kot Harding. Leta 1924 se je Wheeler zbal La FoUetcvega, /gibanja. Bal se je, da bodo vsled nastopa prcijresivcev republikanci tako opešali, da bodo zmagali demokrati in da bo propadla prohibicija. Na'dloga za Whee-lerja je prišla istega leta tudi radi poneverjenja denarja v antisalon-ski ligi. Prohibicijoniste je ponever-jenje zelo osramotilo in Wheeler jih je moral zagovarjati. Liga sama je strpela mnogo korupcije In jo skušala uporabiti tudi ko je šla za imenovanje Andrewsa, proti kateremu je bil Wheeler. Znano je še presenetljivo objavljenje Andrewsa in Melona, ki sta po 10-tedenskem preiskovanju prohibicije prišla. pred ameriško javnost z izjavo, da je prohibicija nemogoča. Andrews je bil prisiljen odstopiti od načelništva. Za Wheeler j a je sledil nato udarec za udarcem. Amerika se je začela na splošno zoperstevljati suha-ški postavi. Govemer Pinchot v Pennsylvaniji jim je z govori nare-redil veliko škode. Nato je sledilo poročilo in priporočilo protestan-tovskkih cerkva v New Yorku, ki se s prohibicijo niso več strinjale. Wheeler kot vodja pa je moral zagovarjati in braniti, liga sajma je iTiyubljala tla. Ugledni možje, sodniki, advokati in drugi ^50 prihajali z izjavami za odpravo suhaške postave. Hears to -vi listi so leta 1925 uvedli kampanjo za dovoljenje piva in lahkih vin. Wheeler je moral odbijati napade. Leto za tem je episkopalna tem-perenčna zveza — zelo vplivna organizacija — izjavila, da prohibicija nič ne pomaga. Reed in senatni odbor so prišli na dan s poročilom, ki je bilo nasprotno prohibiciji itd. Wheeler pa je branil in obenem izgubljal ugled. Tedaj je začelo pešati tudi njegovo zdravje. Leta 1927 je še imel debato z advokatom Ustr-rowom, toda n-a, govorniškem odru. kamor so ga bili pripeljali na vozičku .iz bolnice, se je izkazal le sla-bfaa. Njegova moč je pošla. Umrl je 8. septembra 1927. Čeprav se nad Wheelerjem še danes zgraža veliko ameriških državljanov, vendar možu nihče ne more zanikati velikih sposobnosti. Bil je organizator in izvrsten vodja. Če bi to ne bil. bi se gotovo ne bila razvila ona silna kampanja, katera je rodila prohibicijo, vzlic dejstvu, da sfeoro vsak Amerikanec in ravno tako vsak im igran t rad spije kozarec vina, vrček piva in — ko po trebuhu vije — tudi "ta kratkega (K o n e c.) A N POZOR POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." DRUGI VELIKI SKUPNI IZLET.. . PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JULIJA s parnikom "PARIS" Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno in udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ur iz Pariza do Ljubljane. PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11. JULUA s parnikom "He de France" in ponovno na 1 AVG. TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" na 24. JUNUA in "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine m.t srednje n. in rednega II. razreda. Prihodnjivizlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA" It^ ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi, "^J Se JE CAS Pridružiti ae enemu naših izletov, kdor želi . * „ potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni. MI ZASTOPAMO POLEQ TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ S akser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. I ! Kretan je Parnikov — Shipping N«wa ■— 12. junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, terdara Rot- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jem&te, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob La us hi n COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich-Chicago, Joseph Bllsh, J.*Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc/ Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija B&rborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj • Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger. Jacob Resnlk, Math Slapnlk, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše NUes, Frank Kogov&ek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikeVj OREGON Oregon City, Ore« J. Koblar 13. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen Presdent Hardng, Cherbourg, Hamburg St. Liouis, Cherbourg, Hamburg 16. junija: *Aquitania, Cherbourg 17. Junija: t France, Havre Leviathan, Cherbourg1, Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: Europa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Xapoll. Genova 20. junja: i •Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vuloania, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Ro ter dam 27. junija-. „ Mauretanla, Cherbourg -Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. julija: ♦Paris, Havre men George Washington, Cherbourg, Hamburg Xew York. Cherbourg, Hamburg 2. julija: Stuttgart, Bremen 3. julija: Honn rlc, Cherbourg .Repub'ic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotter da m Augustus, Napoli, Genova 4. Julija: Aoste odpotova'l VULCANIA 24. junija — 30. julija — 9. sep. SATURNIA 9. julija--21. avg. — 25. sep. Katerikoli agent vam bo reservlral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York Najhitrejša PARNIKA NA SVETU BREMEN EUROPA MANJ KOT 5 ONI NA OCEANU »rak« QtiWn -- C 4ai mb tnsin Posebni vlaki iz Bremmerhaven MANJ KOT 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z ekspresnim parnikom C OLUMBUS Tudi redna tedenska odplutja z dobroznanlmi Lloydovimi kabin- Bkimi parnikl. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NKW YORK mobtb ov1 MAN LLOYD