Leto IV.
V Celju, dne 29. julija 1909.
St. 34.
infcaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V«e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n» naslov: ^Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Mev. 3.'
„Karodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta KK. Za Ameriko in droge dežele na leto 6 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „N arodni List" v Celju.
■T
Odlomki iz govora deželnega poslanca dr. V. Kukovca na velikem shodu nar. stranke v Središču.
Kaj bodi naše delo 1 Delovanje v društvih.
Z ozirom na neugodni naš položaj v ti državi, pravi govornik, je torej sedaj edina pot do narodnega napredka v onih sredstvih, o katerih niti vlada niti Nemci nimajo kaj govoriti niti moči nas ovirati. To je gojenje društvenega življenja v prosvetnem delu in zadružništvo na gospodarskem polju. Ta oboje je pridobilo hvala Bogu med Slovenci izvanredno trdna tla in mora biti za narodno stranko zmiraj na dnevnem redu. Proti vzcvitu narodnih društev in narodnega zadružništva je vsaka tuja sovražna moč brez upliva, tu je narod sam merodajen. Naša društva, ki ljudstvo v izobrazbi dvigajo in v narodni zavesti krepijo, na eni strani, naše bujno se razvijajoče zadružništvo na drugi strani, je res tudi največji trn v peti naših nemških nasprotnikov. ki javno priznavajo, da jim je društveni in zadružni bakcil pri Slovencih najhujša ovira uspešnega po-nemčevanja. Obžalovati nam je v tem oziru le, da česar tujec ne more, dela domač sovražnik klerikalizem, ki se že desetletja strupeno zaganja v narodno društveno gibanje, ker se zdi cerkvi preliberalno.
Toda poglejmo na nekoliko slučajih,kako neopravičen je naval klerikalcev na narodna društva in kako se klerikalci sami po zobeh bijejo, ker sami ravno to delajo, kar pri nas grajajo. Ni še dolgo, kar je pisal »Rimski katolik", časopis sedanjega škofa Mahniča, kako bogoklet-stvo so veselice in zabave narodnih društev. Le delajte veselice, le zava jajte ljudstvo k pijančevanju, saj boste spravili kmalu Slovenijo na boben, piše »Rimski katolik" pred 15 leti o narodnih društvih; a danes?! Če bi se vsako leto iztočilo toliko vina in žganja, kakor so ga porabili letos štajerski klerikalci za podkupovanje volilcev, tedaj bi že prišla Slovenija res na boben, pa po brezvestnosti klerikalcev! Dalje nas uči »Rimski katolik", da ženska ne spada v javnost, saj še sv. Pavel pravi, da naj ženska molči v cerkvi in torej tudi v vsaki javni družbi, posebej pa v politiki. Že ženska narava je po božji volji taka, pravi škof Mahnič, da ljubi samoto in domače ognjišče. Že deklice, ki se hočejo le s pužami igrati, so dokaz, da je naloga ženske le materinstvo in ne sodelovanje pri javnih zadevah, kaj še le v društvih ali v politiki. — Tako! Vprašam Vas, Središčanke, pravi govornik, ali so se kaplani še letošnje leto nasproti Vam držali tega nauka
svojega škofa? Ravno vas ženske so noč in dan nadlegovali, da naj huj-skate svoje može zoper voljo postave, zoper svobodne volitve. Kakšna je ta doslednost! Če skrbijo narodnjaki za izobrazbo ženstva, je to baje proti materinstvu, kaplan pa danes celo v politiki vidi vso svojo moč v beganju ženstva! Od nekdaj smo nadalje narodnjaki gojili gledališke predstave, kot izobraževalno sredstvo za ljudstvo. Pa kaj je rekel tudi v tem oziru »Rimski katolik" ? Neumnost, pohujšanje, je dejal. To ni za priprosto ljudstvo. Smešno se je zdelo Mahniču, če se priredi v kaki pozabljeni gorski vasi gledališka predstava. Kako ubogo kmečko dekle se tam cele mesece uči deklamirati svojo ulogo ip se vadi v kretnjah, kako se bode stegnila, ko bodo prišli gospodiči iz mesta igro gledat, da se jim bode bolj prikupila. In vendar je to le pohujšanje, saj ženska ne spada na gledališki oder in saj je že narava tako uredila, da se gotove stvari rajši pred očmi drugih skrivajo nego javno ka-ker vzbujajo poltnost. In danes! Danes je napočila druga doba. Kar je bilo Pr^d 15 leti na narodnjakih po-hujšljivo, je danes naravno. Kar je proklel Mahnič, je blagoslovil klerikalni socijalist dr. Krek
V vsaki pajneznatnpjši vasi imate od kaplana ustanovljeno dekliško društvo, ki vprizarja javne gledališke predstave, »Luršjto pastirico", »Sveto Nežo" itd. Ali se tu dekleta ne trudijo čedno nastopiti, tako da bi njih igranje ne bilo nenaravno, ampak da pgaja očesu gledale^? Ali tu nf nevarnosti, da bi kretnje lepega dekleta vzbudile v klerikalnih mladeničih poltnost? Prave mojstre v tekmovanju z liberalnim; narodnjaki so se izkazali ^lerj^alci s svojimi telovadnici društvi «orljM. (Klici: čuki!) Bodisi kakorkoli, jaz jih imenujem z njih lastnim imenom »orle". Kaj je rekel »Rjmski katolik" pred 15 leti o naših sokol-skih društvih, ki so v najodličnejši meri bila nositelji narodne slovenske misli? Sokolstvo je le vada framaso-nov, da dobe ljudstvo v svoje roke, da ga odtujijo Kristusu. Rdeča srajca je jsnak puntar§tv'a zoper Boga. S sokol-skimi petanii se hoče brezvestno vzgojiti civilne vojne čete za nekdapji odločilni boj ?oper cerkvi zvesto ljudstvo. Tako je govoril takrat najodločnejši jooritelj cerkvene vladoželjnosti, sedanji škof Mahnič. Kmečki fant ves dan in celi teden dovolj telovadi pri delu na polju, pustite ga zvečer spati in v nedeljo Bogu služiti in ne vabite ga v sokolske telovadnice, tako so rekli cerkveni prvoboritelji. Kako Pa danes? Danes izganjajo pred očmi celega naroda hudiča z belcebubom. Že so ustanovili po mnogih vaseh svoja klerikalna telovadna društva in hočejo prepreči z njimi, kakor »Gospodar" prerokuje, celo našo domovino, da bodo strah in trepet liberalcem, da bodo
pred njimi »Sokoli" izginili kakor kafra. Da bi svoj namen gotoveje dosegli, nkradli so »Sokolu" celo njegov kroj, ter se ločijo od njega le z rdečo barvo zgornjega dela klerikalne čepice. Mar zdaj ne telovadijo kmečki fantje dovolj že po dnevu in med tednom, ko na polju teško delajo! Ali jim zdaj ni treba po noči počivati in v nedeljo Bogu služiti? Če je sokolska rdeča srajca znak puntanja zoper Boga, kako da je orlova rdeča barva naenkrat Bogu v čast?
Zakaj Vam vse to pripovedujem, spoštovani zborovalci! Zato, da premišljujete, koliko smete verjeti takim lažnjivcem, ki na narodnjakih isto stvar preklinjajo, katera je takoj sveta, če se gre za klerikalca. Toda morda so cerkveni politiki naenkrat prišli do boljšega prepričanja! Morda so postali naenkrat narodni! Saj je že Mahnič učil, da narodna misel ni pregrešna. Le če smo preveč narodni, če narod preveč ljubimo, smo pogani, maliko-vabi. Ne, cenjeni zborovalci. Klerikalci so od nekdaj vedeli in vedo danes, da naša narodna društva niso cerkvi nasprotna. Blatijo jih le, ker niso pod njih komandom. Klerikalci tudi niso začeli izobraževalnega dela v društvih in javnih prireditvah, ker začenjajo svoj narod bolj ljubiti. Ni se tudi bati, da ga bodo kdaj preveč ljubili, to bode v njih očeh zmiraj poganstvo, malikovanje. Olišpali so se s perjem kakor sraka v bajki s pavovim. Društveno delo je ravno tako satansko danes kakor pred 15 leti, toda klerikalci so izprevideli, da jim tega nikdo noče verjeti. Zato so plašč po vetru obrnili in ustanavljajo neštevilno društev, da ljudstvo dobijo v ista in s tem v svoje kremplje in da res odkrito narodna društva spravijo ob moč in upliv na ljudstvo. Če bi klerikalci enkrat ta cilj dosegli, potem bode izobraževalnih društev konec. Ljudstvo ne bi imelo več v resnici za izobrazbo delujočih narodnih naprednih društev, klerikalni vodje bi pa tudi klerikalna društva razpustili in obsodili ljudstvo v duševno temo, kjer ga bodo brez nadzorstva komandirali in prepustili tujcu v izkoriščanje. To se pa ne sme zgoditi. Narodnjaki, ostanite narodni društveni misli zvesti. Klerikalna burja bode še nekaj časa pihala, če pa neustrašeno vztrajamo, bode brez sledu izginila. Klerikalno izobraževalno delo ni mišljeno odkritosrčno, ampak je le bojna zvijača, neodkritosrčna burka. Pri naši vztrajnosti se bode to delo v kratkem sesulo v nič, če pa zbežimo pred klerikalnimi frazami, bode izgubil narod odkritosrčno narodna in izobraževalna društva na eni strani, izginila pa bodo na drugi strani tudi klerikalna, ki so na pesek zidana! Te moje besede naj bi se slišale in premišljevale v vseh resnično narodnih krogih. Naš narod je danes v nevarnosti, da pride vsled ruvanja klerikal-
stva ob ono bojno sredstvo katerega se pri nas I^emec in vlada najbolj b o j i t a, ob svoja narodna društva. — Narodnjaki, opozarjamo Vas pravočasno!
In naše kmetijsko zadružništvo 1 Našega zadružništva se le kratko dotaknem, ker je o gospodarskih zadevah govoril že predgovornik dr. Božič. Govorim o zadrugah le iz političnega, narodnega stališča ter pravim, da v našem zadružništvu velja skoro isto, kar sem povedal o društvih. Tudi tu so narodnjaki ledino orali in rešili tisoče slovenskih eksistenc z domačimi posojilnicami nemškega vpliva. Naše slovensko posojilništvo je danes moč, ob ktero se nemški valovi zastonj zaletavajo. Tudi klerikalci so se domislili, da je v denarju moč in so z mrzlično naglico začeli snovati zadruge in posojilnice. Ne le snovati, to bi bilo v mnogih slučajih le odobravati, toda ropati so začeli tudi narodne posojilnice. Iz odborov mečejo zaslužne može, ki so bili tam merodajni desetletja. Zoper one zavode, kterih ne morejo dobiti, pa uprizarjajo ljute yojne, obrekujejo načelstva, podkupujejo uradnike, kradejo hranilne vloge. Najbolj pa sovražijo zadružno narodno organizacijo Zadružno Zvezo v Celju. Pokazalo se je, da imamo« preveč duhovnikov z ozirom na potrebe dušnega pastirstva. Duhovnik danes pe porabi ippogo časa za spovedi, za priprave na pridige in uradne posle. Duhovnik setli danes v svoji posojilnici in y svojih hotelih. Konečno vse to skupaj ni tolikšna nesreča. O tem bode že ljudstvo sčasoma dobijo svojo sodbo, ipi bpmo govorili o tem, če bodo duhovniki hoteli imeti zopet svoje plače, kterih si najmanj z dušnim pastirstvom ne odslužijo, povišane. Kar se zadrug tiče, morgpio le odobravati, da se ustanavljajo zadruge, bodisi posojilnice ali drage zadruge, povsod, kjer so na razpolago ljudje, ki jih vodijo. Ne delam tukaj izjeme, naj so ustanovitelji klerikalci ali narodnjak}. V zadružništva je napredek in rast moči slovenstva. Zato se posvečujte povsod zadružništvu. Kar se pa napadov klerikalstva na napredne zadruge tiče, velja načelo: glejte, da bodo naše zadruge svoji nalogi povsod zveste, tedaj je vse napadanje na posamezne zadruge kakor tudi na njih združitev brezuspešno. Kjer so zavladale napake, bode napadanje vedlo le k zboljšanju. Kjer vas odrinejo klerikalci od obstoječe zadruge, ustanovite si novo. če se nam izvabljajo uradniki in nas zapuščajo, pridemo morebiti trenutno v zadrege, toda nič jokati za šibkimi značaji. Nikdo ni nenadomestljiv. Zaključim torej poglavje o zadružništvu in pravim: Zadružništvo brez razlike barve istega je naj/ečja moč slovenstva na gospodarskem polju. Narodnjaki, ne dajte si izviti tega orožja iz rok, študirajte zadružništvo, de-
i u j t e na zadružnem polju. Klerikalstva se niti tu — ni treba bati; Tudi v tem oziru ima napadalna moč klerikalstva — ozke meje.
Kaj pa osebni napadi klerikalnega časopisja?
Dotaknem se še ene za razvoj naših javnih razmer važne zadeve, uloge posameznih politično uglednih oseb širom naše domovine. Večina ljudi v okraju se da rada od drugih voditi ter sledi voditeljem. Poglejte n. pr. v naše ponemčene trge in mesta Ormož in Ljutomer. Dvoje ali troje sposobnih mož vzdržuje nemški značaj cele občine s svojim vplivom in pritiskom na občane. Jednako so kmečke občine ali klerikalne ali napredne, narodne ali nezavedne. Vse je odvisno od tega, ali ima ena ali druga struja tamkaj vplivne sposobne posamne može voditelje. Ti možje voditelji so pa tudi ona tarča, v katero se strelja, če se hoče uničiti nasprotno stranko. Klerikalci so si tukaj prikrojili stališče, ki sicer prav nič hi krščansko, toda skrajlio škodljivo ne le strankam ampak tudi narodni stvari. Geslo klerikalcev se glasi: Kdor se je spustil v politiko, se je odrekel pravici zasebnosti. Seveda velja to le nasproti tako-zvanemu liberalcu, liberalec je pa vsakdo, kdor ne pleše kakor kaplan v svoji polizobraženosti piska. Če si član nesamostojne črede, smeš imeti napake, katere se ti ne štejejo v zlo. Smeš čez mero piti, smeš odirati v kupčiji, smeš imeti tudi nezakonske otroke. Če si obenem v klerikalnem društvu, si tako nedotakljiv, da pride celo v »Gospodarja", kdor bi tebi za sveto stvar zasluženemu možu delal očitke. Drugače je s samostojnimi možmi napredne struje. Ti so zgubili zasebnostne pravice! Kako naravnost puntarsko je to geslo. Da se more vsakdo kot zasebnik svobodno gibati, živeti in pridobivati, nam jamčijo državljanski, kazenski in politični zakoni in naredbe, zasebno varnost, ki je prvi predpogoj urejene države, nam zajamčuje javna oblast celo z varnostnimi -činitelji in napravami.
Za vse to državi tadi davke plačujemo. In zdaj pride „Rimski Katolik" in po njem vsi verni klerikalci, ki ti odrečejo zasebnostne pravice, če si upaš biti samostojen človek, vodja narodnega društva ali celo naroden zastopnik občine, okraja ali dežele. Vsi veste, kako daleč gre ta boj zoper zasebnostne pravice narodnjakov. Ko ste se n. pr. Središčani izrekli na shodu za mojo kandidaturo v deželni zbor, se vam je zagrozilo javno v „Slov. Gospodarju", da se vam odrečejo naj-navadnejše državljanske pravice. Grozilo se vam je z motenjem v pridobivanju vsakdanjega kruha, z bojkotom. Obljubili so kaplani odganjati za kazen naprednim gostilničarjem njih goste, trgovcem njih odjemalce. Tako se pač ne dela za dobro stvar, tem manj pa za vero. Mi narodnjaki veri nismo storili v ničemur krivice, največji škodljivci vere so klerikalni politiki in časopisi „Slov. Gospodar" in ,,Straža", ki pridigajo s takimi pozivi pant zoper državo in njen z zakoni določeni red. Prišli bodo časi, ko se bode ljudstvo morebiti poslužilo tega, kar se sedaj od zagovornikov ničvredne cerkvene politike nauči, zoper cerkev samo. Gorje cerkvi zaradi krivic, ki se danes gode pod njeno zaščito slovenskim narodnjakom! Mi ne bodemo boja zoper cerkev pripravljali, odpor zoper tako postopanje se bo rodil kmalu iz ljudstva samega in takrat gorje klerikalnim krivovercem in pismoukom. Mi ne bomo pomagali napadati, pa tudi z mezincem ne bodemo ganili v svrho obrambe onih, ki zdaj uničujejo poštene sloven-
ske eksistence zaradi naprednega prepričanja. Za tebe, ljudstvo, pa velja nauk: Okleni se svojih naprednih voditeljev. Vzemi jih v zaščito nasproti krivičnim napadom klerikalnih listov, prižnic in klerikalnih kolovodij. Ne hvaležnost, lastna korist in korist naroda ti to veleva.
Nato je razpravljal" govornik o tem, kako hinavsko in neodkritosrčno vlogo so . igrali klerikalni državni poslanci v drž. zboru in — doma. Zgoraj so kričali, da morajo vsi slovanski poslanci složno delovati, doma so pa po časopisju ruvali zoper napredne poslance; na .Dunaju so kričali, da se jim gre zato, da vržejo vlado, četudi se razbije državni zbor, doma so pa pisali, da hočejo razpust drž. zbora, da bi dobili vse mandate v svoje roke.
Zato je seveda razumljivo, če so klerikalci s svojo obstrukcijo pogoreli, ker se jim je šlo pri celi stvari le' za osebno koristolovstvo.
Kaj pa deželni zbori •
Naravno je, da govorimo nekoliko tudi o štajerskem deželnem zboru, ki se utegne sklicati čez nekaj tednov k prvemu zasedanju. Ali se bodo naši klerikalci izkazali tamkaj enake mojstre kakor v državnem zboru? Jasno je, da morajo imeti za Gradec natančen načrt za pomoč štajerskemu kmetu, saj vendar ne bodo tudi v Gradcu poznali le — bosanskega kmeta!
Moje stališče o' deželnem zboru in klerikalcih bode stališče narodne stranke. — Kakor povsod bode naši stranki in meni tudi v tem oziru narodna korist edino merodajua. Volitve so odločile za klerikalce, in s tem nam je začasno računiti. Če bodo zasledovali v Gradcu kaj pametnega in za deželo koristnega, ne bodemo se ozirali na to, da so klerikalni poslanci naši zagrizeni nasprotniki, ampak bodemo podpirali vse, kar se nam bode za narod zdelo koristno in častno. Kakor hitro bi pa bilo videti, da se dr. Korošcu ali dr. Benkoviču tudi v Gradcu gre za utr-jenje klerikalstva in osebnih koristi duhovniških kolovodij, zaklical jim bodem tako odločen „ Stoj te I1'", da ga bodo upoštevali. Jaz se tudi ne bod.em razburjal, če bodo gospodje, kakor je že njih navada, da bi mene očrnili, stavili brez mene predloge, ki se tičejo mojih volilcev. Tndi slepa kura včasih zrno najde in pravim, če bodo klerikalci dosegli brez mene v deželnem zboru za moje volilce le eden sam znaten uspeh, se ga bodem veselil ter izvajal posledice s tem, da bodem dal priliko svojim volilcem, da z mojim mandatom morebiti tudi drugače razpolagajo. In kaj bodem storil in dosegel v deželnem zboru jaz? To ni- odvisno niti od nemške niti od slovenske klerikalne večine deželnega zbora, ampak od vas spoštovani volilci in od organizacije narodne stranke. Kakor je dosegla stranka s svojim odločnim načelnim stališčem, ki ga je zavzela k vsem javnim vprašanjem, uspehe že tedaj, ko še sploh ni imela nobenega zastopnika v deželnem zboru, tako bodo se nehote upoštevale in uveljavile od stranke zastopane resne zahteve naroda tudi v prihodnje, o tem ni dvoma. Pogoj uspeha je, da vrši stranka živahno delo na zborih, v časopisju in povsod, kajti javno mnenje politično zavednega naroda se ne da niti prezreti niti ignorirati.
In kaj bo z narodno stranko?
Ob koncu svojega govora mi torej dovolite malo besed še o narodni stranki. Kaj bode ž njo? Ali je je vsled izida zadnjih volitev res že konec, kakor bi imeli radi klerikalci in celo oni, ki sicer niso klerikalci, pa želijo ljubi politični mir, da bi jim šlo
dobro na zemlji? Odgovor j« kratek, kakor ga je podal pred kratkim odličen naš prvoboritelj. Napredek se ne da u niči ti, uničiti se ne da istotak o narodna stranka. Mi vemo, kaj smo in kaj imamo. Neporabljene naše moči ne ginejo, ampak dobivamo nove delavne somišljenike od leta do leta. In zato vemo, da naše delo za napredek naroda mora uspeh imeti in ga bode imelo. Največji sovražnik nam ne more očitati enega narodu škodljivega dejanja, nikdo nas ne more obdolžiti sebičnosti, kakor vodi klerikalce. Prav pošebno potrebno je torej, da tem bolj gledamo na vspopol-nitev naše organizacije, ker le v organizaciji je moč. Zelo obžalujem, da smo Celjani vsled neugodne lege in oddaljenosti s Slovenskimi goricami premalo v stikih. Nujno potrebno je, da se za okrajno glavarstvo ptujsko in ljutomersko ustvari v okvirju strankine organizacije posebno vodstvo za strankino delo v tem okrožju, ki se iz Celja težko obdela. Z ozirora na lepo število odličnih naših sotrudnikov, katere vidim tudi danes navzoče ne le iz Središča, ampak tudi iz Ljutomera in Ptuja in ormoškega okraja, ne dvomim, da se bode ta misel dala izvršiti. Upam in pričakujem, da bode v tem oziru pred-njačilo Središče s svojimi neustrašenimi političnimi delavci v oni meri, kakor pri volitvah v slovenskih trgih dne 24. maja. S tem končam.
Toča.
Srce vztrepeta v kmetovalcu, ako samo sliši to besedo — in tembolj, ko poletnega dne po neznosni vročini za-čuje iz daljave zamolklo gromenje, začuti prve oznanjevalce viharne nevihte. Molče skloni glavo, srce se mu stiska v bolečinah, in njegova duša šepeta priprosto, a globoko molitev: obvaruj nas, Bog, reve in nadloge! In vendar --
Strašna poročila so nam prihajala od minole nedelje naprej iz Slovenskih goric, iz krasnega ozemlja med Muro in Dravo. Od Sv. Petra pri Mariboru doli čez Sv. Barbaro in Št. Lenart, čez Polenšak in čez celi ormoški okraj se je vsula minulo soboto strašna uniče-valka kmetskih nad: toča. Ni je še videl takšne živeči rod: Kamor je padla, vse uničeno: drevje golo, trte pobite, silje na poljih steptano, razdrte strehe, pobite šipe — naravnost grozen pogled! Kakor blazni so zrii ljudje pr/i hip v nemem brezup ju vse strte nade, zrli so pred seboj grozeči prepad bede, videli so< kako trka na vrata — glad. Lani suša — sedaj toča! Minilo je dolgo časa, da so se ljudje zavedli iz prve omamice, in zaplakali, krčevito zajokali so v pravem pomenu teh besed — mnogi nad razvalinami svoje sreče.
Tudi cela nemška vzhodna Štajerska je prizadeta. Stotisoče kmetskih ljudi stoji pred gospodarskim polomom: Slovencev in Nemcev, „liberalcev" in »klerikalcev". V tem trenutku na stran vsako strankarstvo: pomoč je vsem potrebna, zato pomagajmo vsi. Država in dežela, okraji in občine ter posamezniki, vsi se morajo vpreči, da se reši kmeta, kmečkega delavca, vini-čarja in vse: vsi so prizadeti, vsem je treba pomoči.
*
Evo nekoliko poročil o strašni nesreči:
Iz Ormoža nam poročajo: Dne 24. julija t. 1. ob 5. uri popoldne je toča v celem spodnjem ormoškem okraju uničila popolnoma vse; šla je dobrih 10 minut debela kakor najdebelejši orehi ali srednja kurja jajca. Od Ormoža in Sv. Miklavža do Središča in Drave je vse uničeno. Od koruze štrlijo kvišku
le gole bilke, nekatere visoke samo še eu decimeter; uničena je pšenica, kar še ni bilo požete, oves in detelja je zabita popolnoma v zemljo; tu in tam je celo odnesla zemljo ves krompir, da moli gol iz zemlje. Sadno drevje je skoraj golo; pod njim leži skleščeno listje z letošnjimi in lanskimi mladikami, sadje je skoraj vse pobito; nad en dober decimeter ga je ž listjem pod drevesi. Enako je trpelo tudi gozdno drevje. Na strešni opeki je naredila povsod luknjo, kamor je padla; streha izgleda grozno, poseono ona, ki je bila obrnjena proti toči. Ubila je mnogo domače kuretnine in gozdnih ptičev. Uničeno je vse prek in prek, sadna drevje najmanj za dve leti. Najstarejši ljudje se ne spominjajo na kaj enakega. Ljudstvo obupuje, njegov trud je uničen^ beda je grozna. Poslanci, izposlujte nam pomoč!
Iz Pušinc pri Ormožu: Sobotna toča tukaj je tako silno razgrajala, kakor še nisem'doživel. Veter, ki je spremljal točo, je lomil drevesa. Pri posestniku Mart. Mastenu je toča ubila 13 mladih puric, pri več drugih kmetih kokoši in drugo perutnino, ki se ni pravočasno rešila.
Iz Svetinj: V soboto dne 24 jul. popoldne je obiskala našo župnijo iz-vzemši Veličane, Žerovince in Cerovec grozna toča. Našli so se posamezni komadi, ki so tehtali 6 do 7 dek. — Škoda je velikanska. Po vinogradih je vzela toča polovico, le tuintam četrtino pridelka. Najhuje je prizadeta Libanja; vinogradi so vsi opustošeni, njive in travnike pa je poplavila voda. Sosedni Jeruzalem je ostal popolnoma nepoškodovan.
Iz Središča nam poročajo: Toča je 24. t. m. popolnoma pobila Litmerk, Libonjo, Ormož, Hum, Pušence, Fran-kovce in del Obreža. Padala je pest debela, lomila strešno opeko, (ubijala ptice in perotnino. Letina je (docela uničena.
Od Sv. Tomaža nad Orii&ožem
nam poročajo, da je tudi tam v soboto razsajala toča. Posamezna zrna so imela neobičajno debelost im težo.
v Iz Vičanec pri Veliki nedelji smo dobili tole poročilo: V sobotto dne 24. tm. je prišla grozna burja; lilo je na zemljo, kakor ob času vesoljnega potopa. Travnike je poblatilo, nanosilo na nje šibja, listja in druge nesnage. Sena smo imeli, včista malo, otave pa nič. Še vse bi ložje trpeli, ko nam ne bi toča vzela vseh naših poljskih pridelkov razun žita. Čez en četrt ure je v tej hudi burji tolkla toča debela, ko kurja jajca. Vinogradi so suhi, ko vzim-skem času. Po gozdih in sadovnjakih je oklestila drevesa tako, da se bodejo gotovo posušila. Ubila je ptiče in zajce. Živino in ljudi, ki so bili na prostem, je ranila do krvavega. Šipe na oknih in strešno opeko je zdrobila. Tista drobtinica sena. ki jo imajo ljudje na hramih, je mokra, ko gnoj, ravno tako tudi žito (snopje), katero je že spravljena Žito, ki je pa še zunaj, je čisto zmlačeno. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako grozne toče. Akoravno je bila zemlja vsled hude suše suha in trda je napiravila toča lnknje v zemljo, kakor bi s; kladivom tolkel po zemlji. Najbolj poškodovana je občina Vičanci. Ljudjje, ki prihajajo naše nesreče gledat, jjočejo čez nas in našo živino. Ako ne dcobimo pomoči, smo prisiljeni prodati svojo živino, pustiti svoja posestva ter iti s praznim trebuhom za kruhom.
a Toča na vzhodnem Štajerskem. Silna toča je razsajala dne 24. ti m. v okolici Hartberga v bistriški doliini in uničila popolnoma polja, sadovnilke in vinograde. Cela okolica v okrožju petih ur hoda je strašno trpela. Toča ^v velikosti otročje pesti je padala im naravnost zbila v zemljo vse poljskte pri-
delke. Škoda je tem občutljivejša, ker zadeva po večini male kmete, ki so sedaj popolnoma brez vseh sredstev in ne vedo kam za živežem'po zimi. •
z Iz Huma pri Ormožu nam pošiljajo enako poročilo kakor so včerajšnja iz drugih krajev o grozni sobotni toči. Žele si hitre cenitve in izdatne pomoči. — Po gozdih leži vse polno vran, grlic in drugih ptic, katere je pobila toča. Tudi sila mnogo šip je pobitih.
Iz Ormoža. Naš okraj je presenetila v soboto, dne 24. t. m. okoli 4. ure popoldne grozna toča. — Stari ljudje pravijo, da kaj enacega niso nikdar videli. Po najhujših krajih zbila je še drevje, bodisi v hosti ali sado-nosniku tako, da na istem ni lista ne shorje. Poštni vlak, katerega je dobila grozna nevihta med Ormožem in Veliko nedeljo je bil tako poškodovan, da so morali iz Pragerskega celega v delavnico v popravilo poslati. Od 33 občin v okraju poškodovanih je pbčutno 20 občin. V mestu samem in v nekaterih drugih občinah so pobite skoraj vse šipe in nad polovico strešne opeke. Popolnoma uničene so občine Libonja, Vičanci in Šardinje in se je pri teh občinah konstatirala pri vseh kulturah 100°/o škoda. Po toči sledila je namreč taka ploha, da je isto kar je toča pustila vzela voda. Škoda pod 50% se je zamogla konstatirati le v 2 občinah v vseh drugih prizadetih pa po 50—90%. Ljudstvo je eelo obupano, pogosto se sliši med posestniki, da če ne dobe izdatne podpore, da morajo pustiti svojo rojstno grudo in iti po svetu. Umel bo to pač vsaki lahko, če pomisli, da je dobila toča vse pridelke izvzemši rž ter da je uničila vse vrtove, toraj nimajo ubogi ljudje nobenega živeža za se a nimajo tudi kaj živini položiti. Kar 1 je pustila suša — je vzela toča. G. okrajni glavar ptujski si je že v nedeljo ogledal nekatere najbolj prizadetih občin ter obljubil storiti vse v odpo-moč kar je mogoče. Zelo močno povs-pešuje pomožno akcijo tudi naš graščak grof Viljem Wurmbrandt Stuppach. Pripomnim še, da večina vinogradskih občin tokrat ni bila prizadeta po toči.
Iz Litmerka v ormoškem okraju. Strašna toča nas je obiskala v soboto 24. tm. ob 5 uri popoldne. Prišla je od jugozahodne strani in je trajala dobrih petnajst minut, kakih deset minut je padala sama suha in še kakšna! Drob-nejše od treh centimetrov v premeru sploh ni bilo, pač pa največ kakor pest tri — do štiriletnega otroka. Črta, ki jo je zavzela po širokosti meri približno devet kilometrov t. j. od Velike nedelje čez do Žerovinec in Jeruzalema, po dolgosti pa lahko vzamemo do dvajset kilometrov t. j. više Vel. nedelje pa dol do Bolfenka in Središča. Najhuje je razsajala na Libonji in Okojicih obč. Litmerk. Drevje,^gozdno in sadno, je popolnoma okleščeno, da ni videti lista; vrbje popolnoma oguljeno; veje, kar je tanjših od palca, so odsekane, kar je pa debelejših, so videti kakor bi je zajci oglodali. Kar je bilo žita ali pšenice zložene v razstavah, je zmlačeno, da ni zrna najti, vse je na tleh; kar pa je še bilo za žeti, potem koruza, oves itd. vse je zbito v zemljo, da ni videti ali je bilo kaj za žeti ali pa je že str-nišče. Od ajde ni duha ne sluha. Divjačine: zajci, srne itd. potem ptičev je na stotine pobitih. Na strehah ni ena opeka ostala čela. K vsemu temu pa se je še oblak utrgal, vsled česar je voda podrla svinjske hleve gostilničarju Novaku na Libanji; tudi sta mu utonila dva prašiča. Travniki so vsi pod vodo in popolnoma zamlajeni, ker je voda iz bližnjih njiv nanosila zemljo na nje. Danes, tretji danpotoči, seše najdejo celi nasipi toče, ki jih je nanosila voda. Od vseh strani hodijo
ljudje gledat to nesrečo, kajti nikdo take toče ne pomni. Vozniki, ki jih je toča dobila na cesti, so konie kratkomalo izpregii in je spustili sami pa so zlezli pod vozove. Strašno!
d Strašna toča je vničila dne 24. t. m. ob 4. popoldne v dobri pol uri vse poljske pridelke začenši od Sv. Petra niže Maribora 1 in pol do 2 km na široko severno od Sv. Barbare po občinah Zimici, Jablancah, Koreni, Ži-karcah, Selcah, Voličini proti Sv. Urbanu pri Ptuju in naprej proti Ormožu. V goricah je za 3 leta vse potolčeno, žito se mora sedaj kositi. Mali posestniki in viničarji so komaj čakali letošnjih pridelkov, ker jih od lani vsled suše ni bilo, a sedaj še to upanje na letošnje boljše pridelke vzela jim je grozna toča. Gg. poslanci, izposlujte nam državno podporo! Od Sv. Barbare v SI. g. so že 4 prizadete občine vložile prošnje v roke drž. poslancu gosp. Ivanu Roškarju.
Državni poslanec dr. Ploj za poškodovane občine.
G. drž. posl. dr. Ploj se je obrnil takoj, ko je zvedel za nesrečo, na namestnika, finančno ministerstvo, na deželno fin. ravnateljstvo v Gradcu s prošnjo, da se poizvedbe in cenitve škode v svrho odpisa zemljiškega davka in podelitve znatne državne podpore tukaj vršijo in da se izterjavanje davka z ozirom na slab gmotni položaj kmetov ustavi. Župani naj takoj napravijo vsa naznanila z® odpis davka in naj se obrnejo do svojega poslanca dr. Ploja, ki je sedaj v Rogaški Slatini, ako se škoda v kratkem ne ceni. Deželni poslanec g. dr. Kukovec in izvrševalni odbor narodne stranke sta storila iste korake za težko prizadeti del ormoškega okraja kakor drž. posl. dr. Ploj. Pridružujemo se tudi mi in zlasti želimo, da bi okrajno glavarstvo ptujsko hitro in vestno vršilo svojo nalogo, da bi se ne precenjevala škoda, kakor 1. 1907. več tednov po toči. Kakor je videti iz do-šlih poročil, je letošnja letina popolnoma uničena; pa ne le letošnja letina: sadonosniki in vinogradi bodo čutili te udarce še leta in leta. Prebivalstvo obupa je; dolžnost je dežele in države, da mu
čimpreje zdatno pomaga
*
Pomožna akcija je v tiru! Naj vsakdo pomaga! Državne oblasti pa vprašamo vočigled tej strašni gospodarski katastrofi: Kaj je z državno zavarovalnico zoper točo?
Jz političnega stfeta.
Ruska vlada ni potrdila pravil ruske sokolske zveze.
Češki deželni zbor bo baje sklican na 15. septembra. Z napetostjo se pričakuje tega dne, ker je od delovanja češkega dež. zbora odvisna tudi usoda državnega zbora.
Obletnico ustave so slavili 23. tm. na Turškem. Položil se je v Carigradu temeljni kamen za spomenik osvobojenja.
Na Turškem do zdajne vlade nimajo nobenega zaupanja več. Kmalu po narodnem prazniku se sestavi nova.
Na Francoskem je odstopilo ministerstvo Klemans6, ker mu drž. zbor ni izrekel zaupanja. Novo vlado je sestavil Briand.
V Maroku je prišlo zopet do nemirov. Sedaj so se zapletli v boj z nekaterimi domačimi plemeni Španci.
Cesar se namerava, kakor je čuti, odpeljati 28. avgusta v Inomost k stoletni slavnosti tirolske vstaje leta 1809.
Deželni zbor v Trstu se je sešel 22. tm. k prvi seji. Po običajnih na-
govorih je takoj slov. poslanec dr.Ry-b&r vložil slovensko vprašanje na namestnika v zadevi grdega obrekovanja Slovencev v 'Trstu in okolici po laških listih. Ko se je interpelacija slovensko čitala, je nastal med laškim občinstvom, ki ga je bilo polno na galeriji, tak krik, da se je morala seja zaključiti.
Tudi Istrski deželni zbor se je
zbral 22. tm. k seji v Kopru. Dež. namestnik je v svojem nagovoru povda-rjal potrebo trajne sprave med Slovani in Italjani v Istri. Nadalje je posebno povdarjal potrebo gospodarske pomoči za deželo z ozirom na ogromno škodo vsled suše v minolih letih in na vinsko krizo.
Na Španskem se je začelo med prebivalstvom gibanje zoper vojsko, v katero je vlada po nepotrebnem zapletla Špansko z Marokanskim. Delavstvo v Barceloni je proglasilo splošno stavko. Tndi drugod po državi se štrajka. Nastajajo nemiri.
Vladarski obiski. Turški sultan namerava obiskati ruskega carja na Krimu, da mu ta vrne na svojem potovanju v Italijo, ki se bo vršilo po morju, obisk v Carigradu.
Gospodarji paberlji.
Gospodarske stavbe.
Na prostore starih lesenih hišnih in gospodarskih poslopij vzdiguje se. od leta do leta več zidanih stavb. Les je strohnel, poslopje se vleče vedno bolj na eno ali drugo stran, da se je vsaki čas bati, da se poruši, tako da gospodarju konečno res ne preostaja druzega, kot postaviti si nova poslopja. Kdor je stvar že poskusil, gotovo ve povedati, koliko je skrbi in truda in koliko še zraven tega stane. Zato, je pa tudi več kot potrebno, če gospodarja razmere prisilijo k zidanju novih stavb, da si postavi nekaj res praktičnega, trpežnega, uzornega, skratka stavba mora odgovarja gospodarskim razmeram, mora biti pravilna. Ne mi-siim tukaj, da bi si zato morali naročiti mojstre Bog ve ad kod, ker delo se da napraviti prav dobro z domačimi, malo bolj izvežbanimi rokodelci, mojster stavbe pa mora biti gospodar sam. Zato pa naj tudi vsak gospodar, predno začne staviti poslopje, stvar temeljito premisli, izboljšuje izdelani načrt (za kar je najboljši čas po zimi pri lažjih opravilih), da bode potem stavba v lesnici ustrezala dejanskim potrebam gospodarstva. Ne more se delati povsod po enem in istem načrtu, kajti v vsakem gospodarstvu, če tudi bi bilo po velikosti si sicer kolikor toliko enako, so drugačne potrebe, tudi drugačen svet za stavbo itd.
Pred vsem bi bilo gospodarjem priporočiti, da si ogledajo kake nove prikladne stavbe, ter iz dobrega posnamejo le najboljše. Na vsako malenkost naj se gospodar ozre, in če je dobra, naj jo uporabi pri svoji stavbi. Gospodarju je gledati, da se vsako delo izvrši kolikor mogoče prosto in ceno, a prikladno. Kjer je pa potrebno, pa tudi ni štediti s p^ir kronami. Opusti naj se pri gospodarskih poslopjih tisto popolnoma nepotrebno zunanje lepotičenje, da izgleda nazadnje kakor kaka mestua hiša. Rajši naj se taki izdatki uporabijo za dobro in trdno notranjo uredbo. Zid tudi na zunaj osnažiti je seveda potrebno, a to naj se dela kar najbolj priprosto in ceno. Drugi gospodarji zopet menijo, češ, naj le mene predrži, naslednik pa si naj dela kakor hoče in more. S poslopji, ki so postavljena na takem temelju, ima navadno že dotični gospodar sam, če mu da Bog le-še nekaj let življenja, dovolj popravka.
Gospodar mora imeti pred očmi, da bode stavba mu za vedno enaka ostala, da se pri tem ne da tako spreminjati kakor pri kakih poljskih delih ki se vsako leto ponavljajo. Spremeniti dajo se le malenkosti, nikakor pa ne sestava poslopja, oziroma z izdatnimi stroški.
Pri vseh stavbah se je ozirati, da so suhe, svetle in zračne. Osobito je gledati na to pri govejih hlevih, sploh pri stavbi teh ali onih hlevov, kar se doseže z ventilacijo, to je z dovaja-
njem svežega in odvajanjem slabega, izrabljenega zraka.
Svetujemo gospodarjem, da se pri vseh gospodarskih stavbah, osobito pa pri stavbi hlevov, obračajo za načrte k našim, za to stroko nastavljenim potovalnim učiteljem, ki takim prošnjam radi vstrežejo. Ob enem naj se pa vsak gospodar potrudi, da si ogleda kje že napravljene uzorne hleve, saj se isti najdejo menda že v vsakem okraju, če tudi ne mogoče v njega neposredni bližini. Pa tudi svoje mojstre (zidarja, tesarja, mizarja) naj^ vodi tje, da vidijo, kako se dela to ali ono, ker iz načrta samega se vsaka malenkost ne more poznati.
Stvar, na katero se poleg naprave hlevov ne ozira skoraj popolnoma nič, katera nam pa prinaša veliko dobička, če je pravilno napravljena, je gnojišče in gnojnična jama. Dobro napravljeno gnojišče naj bi bilo kras in ponos vsakega gospodarja. Saj nam tu leži takorekoč vsa vrednost, ves dobiček gospodarstva. Čim več in boljšega gnoja ko imamo, tem obilnejši bodo tudi pridelki. Kakega pomena je pa gnojnica, bodisi za polivanje gnoja, bodisi za travnike ali poljske pridelke, mislim, da vedo ceniti že vsi kmetovalci.
Prihodnjič še nekoliko o govejih in svinjskih hlevih in o gnojišču.
L. S.
Na pol podrte svinjake vidimo tu-patam po kmetih. Te je treba popraviti sedaj po letu, ko je še čas, da ne bodo živali izpostavljene vsakovrstnim poškodbam in zimskemu mrazu.
z Letošnja vinska letina bode slaba na Ogrskem, v Bolgariji, Srbiji in Švici; srednja na Nižjeavstrijskem in Tirolskem; dobra na Koroškem in v Slavoniji, na Kranjskem, v Istri, Bosni in Hercegovini, Italiji, na Po-renskem, Romuniji, Španiji in Grškem. Dobra bode tudi na Štajerskem, koder še ni vinogradov zadela kaka ujma.
o Ogledovanje goveje živine se bode letos vršilo na Sp. Štajerskem v sledečem vsporedu: 24. avg. v Ljubnem za gornjegrajski okraj; 26. avg. v Šoštanju; 28. avg. za vranski okraj v Kaplji; 30. avg. v Sevnici; 1. sept. v Celju, 3. v Slov. Bistrici, 7. v Ljutomeru in 9. v Ormožu. Slovenski živinorejci, razstavite svojo lepo živino!
Kaj storijo kmetijske zadruge za malega posestnika? Kmetske zadruge l) donašajo kmetu več dohodkov in povzročajo manj stroškov; 2) oživljajo samozavest in vodijo k medsebojnemu zaupanju; 3) uplivajo, da se majhen posestnik zaveda, kako veliko moč in veljavo ima, ako se združi s svojimi sotrpini; 4) delujejo za odpravo zavisti, sovraštva in nevoščljivosti; 5) navajajo k varčevanju in h knjigovodstvu ter umnemu gospodarstvu; 6) izobražujejo kmete, vzgojujejo in uče jih mladino vzgajati; 7) pripomorejo k cenejšemu nakupu in dražji prodaji ter množe blagostanje; 8) varujejo kmete pred izkoriščanjem; 9) preskrbujejo kredit in cen obraten kapital; 10) ustvarjajo s tem neodvisnost, prostost in blagostanje kmečkega stanu ter donašajo plačilo za trudapolno, težavno delo, katero si kmet zasluži; to pa le tedaj, če je vodstvo zadruge v dobrih rokah in so zadru-garji složni.
Lipa — zdravilno drevo. Že iz pradavnih časov nam je lipa znano zdravilno drevo, od kojega v ta namen služi: cvet, listje, skorja, ličje in les; pomniti pa je, da se pri cvetu imajo usnjati rumeni listi odstraniti, l) Najbolj znan je iz lipovega cvetja čaj, kot izborno sredstvo, da se človeka spravi v pot. 2) Lipov čaj je izvrsten zoper razne katare: zoper star kašelj, zoper zaslizene prsi, zoper zaslizen sapnik in zoper zaslizene lednice. 3) Lipov čaj umiri želodčni krč. 4) Lipov čaj popravi slabo prebavo ter odstrani bolečine v trebuhu, pa tudi jednostran-ski glavobol. Slaba prebava pa se tndi popravi, če se z mlekom ali sladkorjem ali na jed potrošeno jemlje po srednjo žlico zelo fino stolčenega lipovega oglja. 5) Lipov čaj, ki se mn pridene' malo strdi in se ga skoz nekoliko časa z mlekom pije za zajtrk, čisti kri. 6) Kdor je jako slab, da se pri ponočnem počitku poti, naj jemlje z mlekom na dan po dve žliii praška, ki si ga je naredil iz lipovega oglja. 7) Tudi pri boleznih na jetrih učinkuje lipovo oglje izvrstno. 8. Kdor ima opeklino
gnoječo se rano ali rano sploh, na kuha lipovo zeleno listje, skorjo in ličje tako dolgo, da dobi sliznato tva-rino, in to naklada. Tudi stolčeno oglje bo rane sušilo in storilo, da nova koža hitreje raste. 9) Lipovo oglje daje pomešano z drobno stolče-nim žajbljem najboljši prašek za zobe.
Proti pijančevanju. Na Angleškem zapro nad 20.000 gostiln. Ta sklep vtemeljuje angleška zbornica z ozirom na veliko škodo, ki jo ima ljudstvo od prevelikega števila krčem. Zaprli bodo vsako peto gostilno. — V naši državni polovici je ogromno število 149.455 šnopsarij, ki plačajo posebnega davka dva milijona 280.000 kron. — Popilo se je lani 97 milijonov 600 tisoč litrov žganja, za 20,451.700 litrov več kakor pred 30 leti. Na vsakega prebivalca naše državne polovice je prišlo lani po 3'70 litra žganja, ki donaša državi davka skupno 90 milijonov 332 tisoč kron.
Betežft.
u Ptujski „Štajerc" — podružnica „sndmarke." — Nemci hočejo, da postane vse nemško do Adrije. Na to dela v prvi vrsti »siidmarka" ki hoče vse Slovence uničiti. V to svrho ustanovil se je ptujski »Štajerč", ki naj pripravlja na Slovenskem tla za neuiške „Pruse." »Štajerc" sploh Slovencev noče poznati. V vseh ..Stajer-čevih" listih bodeš pač redko našel besedo »Slovenec" ali »slovenski". — »Štajerc" piše samo o »Štajercih", »Kranjcih," »Korošcih" itd. nikdar pa o »štajerskih, kranjskih, koroških Slovencih," dočim so vsi listi polni hvale ptujskih, celjskih in mariborskih »heffi-cev". Pri »Štajercu" je vsak nemec in uemškutar na pol Bog, vsak Slovenec pa »prvak" ali »prvaški" ali klerikalni hujskač. Največji pijanci so pri »Štajercu" »naprednjaki", samo da trobijo v nemškutarski rog. Posebno trn v peti so »Štajerch" slovenske trgovine. »Štajerca" namreč hudo boli, da slovenski kmetje kupujejo pri slovenskih tl-govcih in ne pri Nemcih, kajti nemški trgovci so veliki prijatelji »Štajerca" in ga gmotno podpirajo. Slovenci, ki torej nosijo denar v nemške trgovine, podpirajo neposredno od nemške »siidmarke" vzdržavanega »Štajerca", ki noče Slovencev niti poznati. Nemški in nemškutarski trgoVci, ki podpirajo »Štajerca" največ s svojimi inzerati, so si torej sami krivi, ako jih slovenski kmet smatra za svoje sovražnike in se njihovih trgovin izo-giblje, kajti nihče ne more slovenskega kmeta siliti, da to nosil denar svojim največjim sovražnikom.
o Dovoljenje pobiranja pristojbin za mrliške oglede je podelil štaj. deželni odbor trški občini Podčetrtek in obč. Št. Pavel pri Preboldu.
u „Zafrkniti" ali — »katoliško" časopisje. • »Slov. Gosp." je priobčil svoj čas lažnive napade na g. Jos. Drofenika v Št. Jurju ob juž. ž. v zadevi sadjerejskega društva. Vse je falo od začetka do konca zlagano. Seveda je poslal g. Jos. Drofenik listu popravek. Par dni nato sprejme podpredsednik Koroščeve mladeniške organizacije', znani vzorni mladenič v Št. Jurju ob j. ž., od uredništva »Slov. Gosp." pismo: Veleč, g.! Na Vaš zadnji dopis .... mi je poslal g. Drofenik
sledeči §. 19. popravek: ____ (sledi
popravek).... Popravek moram objaviti že v prihodnji številki, ker je pravilen. Vendar pa mislim, da bi bilo dobro ga malo zafrk-niti, če se da. Zato Vas prosim, da mi blagovolite tozadevno kar najhitreje odgovoriti. Fran Rakovič." — Objavljamo to brez vseh pripomb, samo v osvetljenje »blagonosnega" — delovanja duhovniškega časopisja!
k Pod Hochenburgerjem. Okrajni sodnik v Celju dr. Edvard pl. Ducar je prestavljen v isti lastnosti v Zg. Radgono. — Na njegovo mesto pride
dr. Stepischnegg iz Šoštanja. — V Šoštanj pride dr. Gustav Rostok, in okrajni sodnik V. Komasa pride iz Zg. Radgone v Maribor. — Zanimivo na teh imenovanjih je to, da je postalo navzlic vsem slovenskim pritožbam in protestom mesto okrajnega sodnika v Šoštanju, torej v popolnoma slo venskem okraju, nemško »posestno stanje". Pa kaj hočemo? Parlamenta ni — in morda tudi V jesen ne bode rednega delovanja. Večina slov. delegacije se za take »malenkosti" kakor so sodna imenovanja, ne briga četudi lezemo ponemčevanju v žrel j. Kedaj postane drugače?
Od nekod. Imenovanje nemškega šolskega nadzornika na slovenskem Štajerskem je globoko užalilo tudi naše učiteljstvo. »Branirod" v št. 164 »Slov. Nar." izraža svoje ogorčenje nad tem krivičnim činom ter kliče svoje tovariše k odločnemu odporu. Narodnjaki gojimo vročo željo, naj bi njega nazori ne padli na kamenita tla, haj bi jih sloV. učiteljstvo vestno upoštevalo, naj bi bila vsakega posameznega učitelja sveta narodna dolžnost, po njih se ravnati. Srce je bolelo vsakega pristaša narodne stranke — ktera še je od po-četka že zavzela za težnje učiteljskega stana, ga brahila in ščitila, zaradi česar jo je klerikalno časopisje za učiteljsko stranko krstilo — kako se jč odzval Velik dfel našega učiteljstva o času volitev zahtevati! stranke. Koliko jih je bilo, ki se niso upali s svojim naprednim mišljenjem odkrito nastopiti, so se vstrašili groženj nasprotnikov, se vzdržali Volilnega boja, volitev, ali pa celo (proti svojemu prepričanju) volili pristaše njim sovražne stranke. In kaj so dosegli s tem? Učitelja, kateri je skrivil svoje mišljenje, se ogibal volilnih bdjeV. klerikalci črnijo in sumničijo po časopisju, nasprotno se pa boje onih, ki so odločno nastopili; mlačneži so pri naprednem prebivalstvu baš zaradi svoje mlačnolsti izgubili zaupanje. Vpraš&l sem v času volitev našega pristaša, kaj dela učiteljstvo za volitve; reče mi: »pustite učitelje, mlačni in strahopetni so". Bolela me je ta sodba, in molčal sem. — Bodite gg. učitelji prepričani, da naše ljudstvo, zlasti mlajše, vidi v učiteljh vzor svojega političnega mišljenja, da visoko ceni (razen zapeljanih zvezarjev) njega delovanje in mu hudo zameri, ako se ne poslužuje svojih pravic. Tedaj z Branirodoin: Neizprosno na vidik! Učite ljudstvo ljubiti, visoko ceniti in braniti svoj jezik, svojo narodnost, opustite nemško poročanje, ura-dovanje itd., kažite mu pot do narodne samozavesti. Uvažujte besede vrlega Braniroda in v kratkem času bodemo ponosno klicali: na slovenskem Štajerskem se dani!
a Promoeija. V petek 23. t. m. je bil promoviran na češki univerzi v Pragi g. Franjo Lipold iz Žalca doktorjem prava. Čestitamo!
z „Cena vina bode padla, če se ne zapre ogrskemu vinu pot", piše »Straža". Cisto prav! Toda katoliški list je dal s tem hudo klofuto poslancem kmečke zveze, ki so ravno glasovali za to, da so ogrske meje odprte! Sedaj ne pomaga nobena tožba Več!
o Pušenjak — poštenjak. Kakor znano, je tožil znani vlado Pušenjak g. Franca Sagaja, pos. sina na Krapju pri Ljutomeru ker mu je gosp. Sagaj v Ljutomeru ob priliki občn. zbora okrajne posojilnice rekel: »Nepošte-njaku ne dam roke!" Povedali smo tudi, da je g. Franc Sagaj po svojem zastopniku g. dr. V. Kukovcu v Celju nastopil zelo obširen dokaz resnice in bi se zaslišale mnoge priče o Puše-njakovi poštenosti. No, Vlado Pušenjak se je še pravočasno po posvetovanju z dr. Benkovičcm in Janezom
Roškarjem spomnil, da je v — klerikalni stranki, kjer se ljudem glede značajnosti in poštenja ne gleda tS.ko natančno na prste — in je tožbo umaknil. Zbežal je očividno pred zanimivo obravnavo in je rajši »nepo-štenjaka" požrh — Kaj si sedaj misli vsak pameten človek?
o 11 Gradca. Dne 24. t. m. je pro-moviral na graškem vseučilišču starešina akad. tehn. društva »Triglav" g. Šandor HrašoVec doktorjem prava. — Čestitamo!
u Skrb štajerskega deželnega odbora za Slovence je res ginljiva. Sedaj se je n. pr. pritožil pri železniškem ministerstvu, češ da je železniška proga Polzela—Kamnik — nepotrebna, ker bi baje služila le gospodarskim koristim kranjske dežele. Brez vsake pripombe prepuščamo to v razsojo posebno Savinčanom. Mi samo pravimo: proč hočemo od Gradca, ki hoče samo naš denar, ki pa so mu trii v peti naše koristi!
u Dva romarska vlaka na Brezje so zopet priredili klerikalci, da bo Koroščeva kršč. socijalna zveza imela nekaj tisoč kron profita. In to v času, ko si še ljudstvo ni oddahnilo od lanske suše in ko ga vkljub vsem romanjem tudi letos zadeva nesreča za nesrečo! Brezvestni izsesovalci!
Celjski o*raj.
c Savinjska dolina. Na »Gospodarjev napad na posl. Robleka pod zgornjim naslovom le sledeče: Kdor je prečital Roblekov govor, ki smo ga objavili v št. 29. in 30. »Nar. Lista", bo presodiij ali se posl. Roblek res kaj poteguje za našo zahtevo po železnici Polzela—Kamnik ali ne, ali se res kaj potegaje za naše gospodarske zahteve, osobito za naše hmeljarstvo, ali ne, in osobito, ali je posl. Roblek res v vladnem taboru ali ne. Kdor ima še svoje možgane, bo presodil. Dragim pa itak ni pomoči. — Kmet.
c Sv. Jurij ob juž. žel. V četrtek 15. tm. se je vršila pri nas volitev župana in starešinstva v okoliški občini. Prvi prizor: darovala se je slovesna sv. maša za izvolitev katoliškega (farovški komandi neomejeno udanega!) župana (to je bilo sicer odveč, ker so bili tako izvoljeni sami od g. Žganka izbrani!) — Župan je po3tal g. Jože Rataj, kar se je sicer že takoj po izidu občinskih Volitev vedelo, č eravno se je predsednik kmečke zveze »jas pa jas" enčink zanašal, da bodo njega »zlozali." Župan Rataj je sicer sin spoštovane napredne »Zikošekove rodbine," a je iz neznanih vzrokov zajadral v klerikalni tabor; mož sam na sebi ni napačen. V starešinstv5 so izvoljeni skozinskoz nezmožni ljudje. — Po volitvi pa v župnikovo gostilno »klerikalni dom!" Tam je namreč bil pripravljen Mikuš-S&arguettijev »fraj-pir;" bilo ga je samo 5 sodčkov. Da je g. župnik dal »primarširati" kar dva sodčka, je vsekakor zanimivo, ker je drugače zelo stisnjen, a je vendar opravičljivo ker ga je enkrat vendar ta „folk" ubogal. Da se je pa odločil izkazati se novemu občinskemu zastopu italjanaš Scargnetti, stavbenik, ki gradi ravno sedaj novo ljudsko šolo v Št. Jurju, je večjega pomena. Izrazil se je baje ta dični gospod: da se enkrat za vselej župana Urleba znebim (kajti on mu je vedno na prste gledal!),dam kar za tri sodčke piva. G. Urleb je županoval čez 9 let v naši veliki občini.
d Iz Št. Jurja ob juž. žel. Novoizvoljeni klerikalni okoliški občinski odbor je izvolil v svoji prvi seji dne 25. jul. kaplana Žganka za — častnega občana. Resnično, velika je zasluga Žgankova, da so izvoljeni v obč. odbor tako ^brihtni" odborniki, za to
zaslugo si je že zaslužil častno občan-stvo. Priporočamo pa klerikalcem, naj še izvolijo za najčastnejšega občana veleč. Šolinčevega misjonarja Podgor-šeka, kateri ima tudi veliko »raznih" zaslug. Saj komedija mora biti popolna. Že se nam bližajo časi, ko bodo v naših kmečkih občinah gospodarji in častni občani mežnarji ter kaplani, kmetje pa hlapci. Sicer pa — prav se jim zgodi, ako jih ni sram! — Jakob Dobrajc, kateri se je obesil, je bil navdušen klerikalec in tretjerednik, jeden od Žgankove armade.
d Nemškutarska surovost. Zadajo nedeljo je prišel nek nemškutarski delavec pozno zvečer v Cimpermanovo goStilno na Polzeli, kjer se je vršila C. M. slavnost in javna sokolska telovadba. Natakarica ga je prijela, ker ni hotel jednega vrčka piva plačati. To je nemškutarskega suroveža tako razburilo, da jo je z nožem zbodel v roko in ji razrezal dlan wkrog palca. Dekle je ^začelo kričati, na kar ji je na pomoč prihitel njen brat. Tega je pa nemškutar zbodel v stegno in v trebuh smrtno nevarno. Poklicali so takoj braslovškega zdravnika dr. Čer-vinka, da je nesrečnežu napravil prvo obvezo. To so sadovi hujskarij, s katerimi nekdanji anarhist Linhart neovirano polni »Štajerca".
o Iz Šmartnega v Rožni dolini. Nedeljska veselica »Bralnega društva" je uspela tako lepo in zadovoljivo kakor že doleo ne. Slišali smo zopet lepo petje domačega zbora, vojniški dile-tantje pa so poskrbeli za smeli in zabavo. Videli smo mnogo gostov iz Voj-nika in Novecerkve, posebno pa še moramo pohvaliti Celjane. Mladi članici »Zveze narodnih društev" časti-tamo na tej lepi slavnosti!
o Umrl je minoli petek v Slivnici pri Celju trgovec A. Eiehbarger. Truplo so prepeljali v Celje, kjer se je vršil danes pogreb na mesttno pokopališče. Pokojnik je bil hud Nemec.
c Iz Šent Jurja ob Taboru. Klerikalni mazač je v 28. štev. »Slov. Gosp." prav po pasje zalajal na dve neljubi mu osebi. Ker pa piavi nar. pregovor: »Povej mi, s kom se pečaš, in povem ti, kaj si," pozivljeta napade nca lažnjivega in dokaj otročjega dopisuna, naj blagovoli javiti svoje častito ime, da se vidi, je-li vredno in častno se ž njim malo popečati ali ne. Torej zahrbtnež, pokaži korajžo!
c Teater v Vrbjih pri Žalcu. V najlepšem spominu nam je še slavnost vrlih Ložničanov, kamor smo prihiteli tudi mi napredni Vrbenčani na okin-čanem" vozu. Ta veselica se je zvršila v najlepši složnosti zbranega ljudstva. — Kako pa pri nas v Vrbjih? Predzadnjo nedeljo so priredili podrepni Vrbenčani z Zupancem in Vraberjem na čelu dve gledališki predstavi. Zbralo se je precej ljudij pbd kozolcem kmeta Kača p. d. Špičjeka. Izmed zunanjih gostov moramo omeniti neizogibnega Jančiča, njega družabnice gospodične Žužove, novoceljsko služinčad, gali-škega Juraka in davčnega asistenta Žužo (Schuschoj. Mi smo pa ostali doma. Teater se začne. Prepelo se je nekaj pesmij ter igralo v zadovoljstvo zbranih, prvič na vrbenskih tleh. Do sem je šlo vse gladko. Po končanej igri pa se že zadere hišni go->podar nad svojo hčerko: »Glej, da mi vino kar plačajo, ki sem ga dal igralcem pri vajah!" fcer pa osorna hčeirka ni koj ugodila očetovi zahtevi, jje bila vpričo na razhodu se nahajajoččih po očetu oklofutana. Prvi uspeh! — Po predstavi so se nekateri poiz^ubMli domov, drugi pa v domače gostilme. A kmalu so si bili med seboj v laseh. Začel se je pretep, na domače kakor tudi na zunanje goste in sotruidnike, ki so se vračali poparjeni domiov, je
Priloga »Narodnemu Listu" št. 34.
■	■	■——s i iii .	■ ..........,.	n i 11 1 i ur ur
LISTEK.
Šaljivec iz Podravja.
Zbirka pripovedek iz Podravja na Štajerskem.
ki jih zapisuje Janko O s o j n i k.
Marberška dvorana.
Kdor hoče vedeti, kaj je pridnost in kaj je delo. naj stopi nad Marberg k staremu parobu, kjer je stal nekdanji marberški hrast. Velike rjave mravlje so se nastanile pod parobom, ki so presekale zemljo, kamen in korenje ter si zgradile velikansko do-movje. Na vse zgodaj že maršira na stotine krepkih rjavih delavcev iz globokih lukenj in se raztepa v procesijah na vse strani, nekateri v gozd, drugi navzdol na polje, tretja skupina pa že vlači suhega hrošča proti domu. Na stotine delavcev pa se suče doma po mravljišču, ki snažijo stanovanja, rahljajo zemljo in razširjajo hodnike. Niti trenutek ni miru, nihče si ne upa počivati v senci in še le zvečer ob solnčnem zahodu se polagoma zgubljajo rjavi težaki pod zemljo. Kedki stražniki še pogledujejo v mraku tupatam, ali so vsi prihodi skrbno zadelani in ali je okolica mirna. Ko se prepričajo, da ni nobene nevarnosti in da je vse v redu, takrat se zakopljejo celo zadnje straže pod mehko zemljo.
Kdor hoče vedeti, kaj je pridnost in kaj je . delo, na.j pride v Marberg, kjer se zida sredi trga nova občinska hiša. —
Od jutra do večera se gibljejo stotine rok po stavbišču. Tu se kopljejo kleti in temeljni jarki, tam se privaža kamenje, tu se seje zemlja skoz železna sita, tam se vdeluje blato in gasi apno. Po sosednem travniku leže debla in že so lesarji na delu, koliko mož pa še hodi po marberških gozdih, ki iščejo pripravne hojke, jelke, bore in hraste. Dela je dovolj tudi za žene in deco. V Marbergu ni počitka več, a ga tudi ne bo, dokler ne bo dovršena njihova imenitna občinska stavba. Od zore do mraka se trudijo rol^e, od mraka do dne pa bistre glave, ki premišljujejo in se posvetujejo v tajnih ponočnih sejah o vseh malenkostih, na katere se ne sme pozabiti pri veliki stavbi. Eden edini odbor ne zmore toliko dela. Zato so se razdelili možje v 15 samostojnih odsekov, v katerih so se imela natančno premisliti in prerešetati posamezna dela. Nekateri odseki so bili zelo delavni, v drugih pa se je delalo začetkoma bolj počasi. »Podstrešni odsek" je imel že davno dovršene načrte in stegano sleme, ko še »temeljni odsek" ni imel v redu niti številk o dolžini in širokosti stavbe. »Zidarski odsek" bi bil že rad začel z resničnim zidanjem in je silil, naj se mu vendar pokažejo načrti »temeljnega odseka." Ni čuda, da se je delalo povsod vedno živahneje, saj je tako povsod, kjer se ljudje vzajemno vzpodbujajo in priganjajo in kjer skušajo drug; drugega prehiteti in prekositi.
Stavba je že rastla. Dan za dnevom se je spenjal obod više na vseh koncih in krajih. Ni bil iz kamenja, ne iz opeke. »Zidarski odsek" je bil prišel na posebno izvrstno misel. Ker se mu je zdelo obsekanje kamenja premudno in žganje opeke pretežko in dolgočasno, je zidal ali bolje »butal" z obdelanim blatom namreč z ilovico, pomešano s slamo. Ko se je za siJo posušila prva plast, se je butalo više in više in za tri tedne je stal ogromni obod v Marbergu, dva seznja visok, 15 sežnjev dolg in 5 sežnjev širok. Vreme je bilo staviteljem zelo naklonjeno. Zadnja stena v obodu se jim je sicer enkrat prevrgla toda kmalu je bilo vse popravljeno. Zdaj še le so zgali opeko. Nametali so v obod in
okoli njega sibja, lesa in slame, kar so užgali, da bi postal ves obod kakor ena-sama opeka. V«e je šlo po sreči. Drugega dne so že vlačili bruna in tramove na vrh, tretji dan zbijali le-meze in začeli pokrivati. Streha je bila nekoliko prekratka, a kar je prekratko, *e lahko dostavi in obije z deskami.
Ko je bila nova občinska dvorana pod streho, se je napovedal tridnevni počitek. V teh dneh se je menila prirediti domača veselica, prva marberška slavnost v novem rotovžu. Naročila se je godba in Marberžanke so napekle mesa in pogač. Neizmerno pa so strmeli stavitelji, ko so zapazili, da je v novem rotovžu popolnoma tema kakor v kozjem rogu. Pri butanju so bili pustili samo ozko luknjo kot vhod v rotovž, na okna pa so celo pozabili. Nikomur se prej ni niti sanjalo, da se puščajo v zidovih okna zaradi svetlobe. Kaj sedaj storiti, da bo v hiši svetlo ? Ves ubogi dan žgati luč bi bilo preveč in še baje za oči ni dobro, je rekel neki tržan.
Slavnost pa se kljub temi v občinski hiši ni odrekla. Možje so prišli s svojimi družinami pred novo hišo, kjer se je jedlo in pilo, igralo in plesalo.
Od tega dne je bila pot skozi Marberg zopet odprta. Precej okoliških ljudi je prišlo gledat, kaj neki so si zgradili Marberžani. Smehljaje so hodili krog zanimive hiše in migali z glavami. Prisopel je tudi šepavi kočar Lačnov Jurij iz Vižinge z veliko vrečo moke na hrbtu. Šterc ga je poznal in nagovoril:
»Hej Lačen, kaj nosiš v vreči, svoje grehe kali, da tako sopeš in flniš?" Marberžani so se glasno kro-hotali temu nagovoru.
Ta zgaga me hoče za norca imeti, je menil Jurij in je hotel pošteno odgovoriti, pa si je premislil.
»Če bi nosil ti pol ure to4e vrečo, bi tudi sopihal. Pa kaj sem hotel reči? V mlinu sem zvedel, da slavite otvoritev nove občinske hiše."
Lačnov Jurij je prislonil vrečo ob steno in pogledal skoz luknjo v rotovž. Nato se je obrnil k Štercu ter rekel:
»Oken pa niste napravili. Ali se bojite, da bi vam ušla tema iz občinske hiše?"
Jurij se je držal zelo resno, ko si je ogledaval marberško stavbo. Kmalu se je zbrala skupina marberških mož krog njega,' češ, ta bo nam dobro presodil in nas pohvalil. Ker pa dolgo ni zinil nobene besede, je začel Šterc:	x
»Čuješ Jurij, ti si že večkrat povedal kako pametno, svetuj nam, svetuj, kako bi si najlaže in najceneje spravili več luči v to lepo hišo! Mogoče bi bila škoda, če bi morali v tako lepem poslopju temo rediti."
»Kaj bi vam svetoval ?" je odgovoril Jurij in si nalagal počasi zopet svojo vrečo moke na ramo. »V vreče si naložite lnči in jo potem iztresite v hiši, pa bo!"
Možje so se zamislili na hip, Lačnov Jurij pa jih je pozdravil in vlekel svojo vrečo dalje proti domu.
»Saj res!" se je začudil ves zbor. »To je pa pametna misel. Hvala ti; Lačen!" se je zadri Šterc za Jurjem.
Takoj so privlekli največje vreče iz vseh hiš in kleti in jih razvezali, da je sijalo solnce v nje. Ko so se vreče nekoliko ogrele in je bilo v njih dovolj luči, popade vsak svojo vrečo in jo zaveže, da mu ne ujde svetloba, ter hiti z njo v hišo. Tam so iztresali svetlobo kakor koruzo ter se vračali naglo po več.
»Glej, glej," pravi Purcl, ki je opravljal zelo dobro svoj posel, saj je
res že veliko bolj svetlo v palači. Ko sem bežal zdaj skoz vrata in sem po neprevidnosti butnil s čelom ob steno, se je po hiši tako razsvetilo kakor če se bliska. Le pridno delajmo !"
Nato s6 hiteli in nosili še bolj in bi bili gotovo nosili do solnčnega zahoda. A sreča jim je prinesla rešitelja in pomočnika. Kovač Klančič od Sv. Janža, dober znanec marberških trža-nov, je prišel gledat, ker je bil prodrl glas o marberški palači celo k njemu gor v Kozjaške planine. Smilili so se mu marberški prijatelji, zato jim je pokazal pravo pot. Navrtal in izsekal jim je v steni okno in nato so si izvrtali in izsekali Marberžani v prihodnjih sami ostalih 23 oken. Sedaj je bila dvorana svetla dovolj in po mesecih je bila tudi že pobeljena in precej v redu. Nekoliko prevelika se je zdela prvi hip celo častiželjnim domačinom, a prišli so časi, ko jim je dodro služila.
Dodatek k pripovedki o marberški dvorani.
Pohorski muzikant pripoveduje, da kovač Klančič ni kar naravnost povedal Marberžanom svojega dobrega nasveta, kako se naj spravi svetloba v občinsko dvorano, ampak da jim je poprej poplačal star dolg. Saj še veste, da so Marberžani nekdaj zaprli Klančiča, ko je klical po Marbergu »živili Slovenci!", česar jim Klančič dolgo ni mogel odpustiti. Klančič je bil sicer dober kristjan, toda ni nastavljal levega lica, kadar ga je udaril kdo po desnem, temveč je rajši vračal ob priliki, kar se mu je posodilo. Po sedmih letih še pride vse prav! Mogoče je torej res kaj resnice na tem, kar pripoveduje muzikant.
Klančiču so se usmilili Marberžani. Obljubil jim je, da jim spravi sam svetlobe v dvorano. Drugo jutro naj pridejo, ko bo vse pripravljeno, da jim pokaže, kako se delajo okna.
Marberžani so mu bili hvaležni za te besede in so ga dobro pogostili.
Po noči pa je šel Klaučič v novo hišo ter izdolbel precej veliko odprtino, katero je nazadnje zadelal z rahlo plastjo, da ni bilo videti okna. Zaran so ga že čakali možje. Klančič jim veli prinesti sveče in stopi z možmi v temno dvorano. Tam jih zbere krog sebe in jim nakaže, naj dobro pazijo, da bodo vedeli, kako se delajo okna. Pozor! Klančič je stopil na sredo dvorane in se zaletel z vso močjo proti steni, v katero je butnil z glavo. In glej, lepo okno je nastalo, ker je izbil Klančič veliko odprtino s svojo trdo glavo. Skoz okno je zasijal solnčni žarek tako lepo, da ni bilo več treba nikakih sveč.
»Tako se delajo okna."
Marberžani so se čudili in menili: »Saj to ni prehudo, okna delati znamo mi tudi." Zaganjali so se in treskali z glavami ob trde stene, toda brez uspeha. Ko so poskušali vsi in že omedlevali s krvavimi glavami, takrat jim je pokazal Klančič še drugi način, kako se vrtajo in sekajo okna z ostrimi dleti in sekirami. Tako pa je šlo, dasiravno počasi. Klančič se je potem poslovil, češ, da si ostanejo zopet prijatelji, župan Guzl pa mu je zatrjeval, da se mu v Marbergu ne bo nikdar več nič neprijetnega pripetilo, naj še tolikokrat zakliče »živili Slovenci!"
PtnjsCi oHraj.
p „Štajerc" — podružnica »Sudmarke." Zadnja številka te ptujske cunje sama priznava, da je podpirana od Sudmarke. To samo pribyemo, ne da bi nadalje se razburjali nad Linhartovimi anarhističnimi oslarijami. Heil Linhart!
p Slovence v Ptuju in okolici
opozarjamo še enkrat na gledališko predstavo igre »Slepa ljubezen," ki jo priredi »društvo za otroško varstvo in mladinsko sk?b v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj" v nedeljo 1. tm. ob 7. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma." Čisti dobiček je namenjen društvu.
d Zapeljevanje ljudstva. Gospod kaplan Štuhec od Sj. Miklavža je peljal zadnjo nedeljo celo vrsto ljudi na — Brezje. Bi bilo bolj pametno, če bi dotični ljudje, ki imajo v sedaj tako ubogem ormoškem okraju preveč denarja, istega dali siromakom za kruh kakor da e:a zapravljajo po Brezjah in Bledu. Pa na besedo g. kaplana gredo ljudje po svetu. Kaj kaplana briga ljudska beda in nevolja? Dandanes ni več moderno, da bi se duhovniki na take malenkosti ozirali!
o Imenovan je Alojz Plešec za poštnega ekspedijenta pri Sv. Marjeti niže Ptuja.
o Zaročil se je 25. t. m. g. Jos. Sever, c. kr. davčni asistent v Mariboru, z gospdč. Anico Urban v Ptuju, častitamo!
o Umrl je v Gradcu v bolnišnic ugleden posestnik g. Andraž Bedjanič iz Obriža pri Središču. Truplo prepeljejo na s.ediško pokopališče. Vrlemu možu bodi lahka domača žemljica!
o Miši so se pojavile v neobičajno velikem številu na poljih v Žetalah. Oškodovale so silno razno žito, a sedaj bodo šle na krompir kakor na sosednem Hrvaškem. Letina je tod zelo slaba, rabili bi pomoči, nasvetov in pouka — »kmečkih" poslancev pa ni od nikoder! Sedaj je še namreč dpsti časa do volitev!
o Veselica Ciril Metodovih podružnic v Ormožu, ki se je imela vršiti dne 8. avg., odpade zaradi nesreče, ki je zadela v soboto skoro celi okraj po toči.
z Novi poštni urad, ki začne že s 1. avgustom poslovati, se je ustanovil pri Sv. Lovrencu na Dr. p. V njegovo okrožje spadajo vasi, oziroma kraji Apače, Pletrje, Sv. Lovrenc na Dr. p., Župečja vas, Ograja, Špatlja, Štum-peršek, Benečija, pristava Šnevajs in Sterniše (katero postajo vsi Slovenci imenujejo z grdo nemško spako — »Sterntal").
z Samomor pred poroko. Dekla Tilj v Vurbergu pri Ptuju je bila že drugič na oklicu z nekim tesarjam. Te dni se je s svojim ženinom nekaj sprla. Zaradi tega prepira je skočila v Dravo in utonila.
o Iz Ptuja se nam piše dne 21. julija: Danes se je sestavil okr. odbor ptujski, čeprav Gora ni to-Fi 1 a s v o j e ga zastopnika. Slovenci so vložili dva protesta, katera se pa od večine nista uvaževala. Vložil se bo protest na upravno .sodišče. — Smešen je bil »Altersprasident", znani Visenjak iz Slom. Pozdravljal je (hotel) nemški, pa nemški ni znal govoriti; imel je nekaj napisanega, pa čitati ni znal, moral je poseči vmes s. komisar. Pred volitvijo so se Slovenci odstranili.
o Brzojavna zveza Moškanjci-Sv. Marjeta-Zavrč se sedaj prične graditi. S tem je odpomagano že davni želji in potrebi.
o Iz Ormoža. Utis grozne nesreče v soboto, ki je zadela s točo našo faro, je bil tako silen, da so odpadle pri nedeljskem žegnanju popolnoma vse običajne cerkvene slav-nosti. — Ptujski okr. glavar se je že v nedeljo pripeljal v Ormož, da si ogleda nesrečo. — V mestu Ormož se vrše v kratkem volitve v občinski odbor. »Siidmark" išče za naše mesto nemškega odvetniKa.
Od Sv. Barbare v Halozah. 22. julija je bil izvoljen za načelnika kr.
šolsk. sveta poštar Anton Rakuš, za namestnika Ivan Žuran, za blagajničarja nadnčitelj Anton Ogorelec. — Ta dan je tndi nadzoroval kukajšno sedem-razrednico okrajni š. nadzornik ravnat Jj Ivan Dreflak. Našel je vse v redu in se je posebno pohvalno izrekel nad krasnim petjem šolske mladine. Dopadlo se mu je tudi, da se učenci pridno poslužujejo domače hranilnice, v katero so od novega leta že čez 300 K vložili. — *
o Iz Ormoža. Ministerstvo za notranje zadeve je potrdilo koncesijo, katero je podelila štaj. namestnija mag. phar. Gustavu Trautvvetterju za ustanovitev lekarne v Ormožu. — Jeden Nemec, ki se bode bogatil na slovenske stroške, več v Ormožu. Mi imamo dovolj kaplanov in morda tudi filozofov, takim strokam se posvečuje le malokdo.
o Mlatiča je ustrelil. V pondeljek dne 19. julija se je igral s puško 15 letni sin posestnika Beraniča v Cir-kovcih na D. p. Hotel je baje goloba vstreliti. Namesto goloba pa je zadel mlatiča na škednju in ga vstrelil. Mla-tič zapušča ubogo ženo, ki je še povrh vse nesreče noseča. Tako se zgodi, če se da otrokom orožje v roko.
0	Goljufivi »vinski" trgovec. — Prve dni tega tedna je hodil po Za-vrču iu okolici vinski trgovec, ki je v kratkem času pokupil do 3 tisoč hektolitrov vina. Hodil je z nekim meše-tarjem po kleteh, jedel in pil ter ljudem. ki imajo še silno mnogo neprodanega vina, obljuboval lepe cene. — Nadavka ni dal nikomur. Pač pa je obljubil, da pridejo 22. t. m. ljudje, ki bodo pretakali vino, v avtomobilu na Z'avrč, kjer jih naj vsi prodajalci počakajo. No 22. t. m. pa ni bilo preta-kačev, pač pa je prignal orožnik »vinskega trgovca", ki ni nikdo drugi ko večkrat kaznovani goljuf Korper, vklenjenega. — Obraze vinogradnikov si naj vsakdo sam naslika.
Zjutotnerski okraj.
1	Malanedelja. V nedeljo dne 18. jul. se je naš g. župnik v svoji rani pridigi znosil nad našimi naprednimi fanti. Očital jim je namreč, da giejo namesto k večernicam v gostilne itd. Bodejo ga v oči že dalje časa posebno nekateri, ker ne ubogajo na vsak njegov migljaj, kakor so tega navajeni njegovi podrepniki in ker včasih tudi njegove račune nekoliko prekrižajo. — Svetoval bi našemu župniku, da bi svojega žolča preveč ne izlival na naše fante, ampak naj pogleda rajši na se in na svoje ljudi, da vidi, kaj je naredil on in njegovi. Potem bo morda molčal! — Fantom pa želim obilo sreče v delovanju za ljudstvo in tudi poguma in vstrajnosti v istem.
*	Naprednjak.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. v Seršenovem logu javno telovadbo Varaždinskega in Murskega Sokola ter Varaždinskih Sokolic.
—	Po javni telovadbi se vrši na istem prostoru velika ljudska slavnost z raznovrstnimi zabavami kakor plesom, konkurenco lepotic, kavarno, slaščičarno itd. — Omeniti je tudi, da je obljubil svoje sodelovanje pri tej slavnosti amerikanski brzofotograf. Tudi ruska kriminalna policija se je odzvala našemu povabilu ter odpošlje odposlanca, ki bode skrbel za mir in red.
—	Prijatelje dobre kapljice pa opozarjamo, da so oskrbele naše narodne dame svojo vinarno z najboljšimi ljutomerskimi vini. — Zvečer se zažiga umetalni ogenj. — V nedeljo vsi v Ljutomer!
z Zgorelo je 22. t. m. gospodarsko poslopje in hišna streha posestniku Štelcarju v Brezju pri Sv. Juriju ob
Ščavnici. Ker je ogenj izbruhnil ponoči, ga dolgo časa nikdo ni opazil. Zgorele so tudi vse svinje, par goveje živine je že moral zaklati, a druge bodo težko okrevale. Domači so ogenj zapazili šele, ko je že gorela hišna streha in so se rešili skozi okna. Škoda je velika. Kdo je zažgal, se še ni moglo dognati.
o Letina na Murskem polju. Pšenica je letos zelo smetljiva, rž izpita. Ječmen se je dobro obnesel. Koruza in jaro žito kažeta lepo. Proso je slabo. Sadja ne bode nič. Grozdje se je doslej počasi razvijalo. Strupena rosa se še ni pokazala, pač pa je že toča hudo obdelala vinograde pod Kapelo.
z Iz Gornjega Krapja pri Ljutomeru. Utonil je 19. t. m. v Muri pri kopanju 27 letni mladenič Fr. Tomažič iz Slamnjaka. Nesrečneža še do sedaj niso našli. — Umrla je 20. t. m. 20-letna Bernarda Babič. Bolehala je že dolgo časa na pljučnici. Bodi ji žemljica lahka!
3z raznih krajcV.
V Arjivasi bo v nedeljo ob priliki veselice gasilnega društva ustanovni zbor Ciril-Metodove podružnice.
z Verska gorečnost Ivana Bozine. V nedeljo, dne 18. t. m. je prinesla babica Senekovič od Ornikovih iz Sp. Gašteraja k farni cerkvi pri Sv. Jurju v Slov. gor. h kistu sinčka. Pri tej fari pase duše — kakor mogoče znano — veliki katoliški politik Bozina. Navedena oseba obrnila se je torej do tega zastopnika božjega s prošnjo, da naj sprejme malega otroka v naročje svete katoliške cerkve. Pričakovala je, da bo ta goreči zagovornik vsega, kar je lepo in sveto, z veseljem opravil Bogu dopadajoči obred in to tem bolj ker otrok ni bil nezakonski, kakor znani Janez Roškar iz Žitence in Wag-nitza. A se je ženica grdo zmotila. Osorno je zavrnil duhovnik, da zdaj (bilo je ob 1Al2. uri dopoldne) nima časa, ker ima z devicami pevsko vajo, da naj prinesejo otroka jutri. Otroka so zanesli nato k Sv. Lenartu, kjer se je tudi krstil. Taki so politikujoči duhovniki tam, kjer bi morali enkrat izpolnjevati res njihov poklic. »Pevske vaje" z »devicami" imajo prednost pred božjim opravilom. Ni čuda, če se potem trudi ena ali druga taka bivša devica v potu svojega obraza sodno dokazati, da je njen otrok v zakonu spočet, če je bil tudi zakon šele šestmesečen. Ljudstvo pa vse to počenjanje gleda in bude se mu težki dvomi, kar je nam popolnoma prav.
o Ornig et tutti quanti — skrbni mestni očetje. V mestu Ptuju je meseca junija razsajala davica. Očka Ornig se niso dosti zmenili za to. — Umrlo je več otrok, a šol niso zaprli; prepovedali so sicer šolarjem udeležbo pri procesiji sv. Rešnjega Telesa; pa belih deklic šolaric je biio vse polno. Pripetil se je pa eden slučaj davice na slovenski okoliški šoli, zbolela je namreč deklica, katero so pa takoj oddali v bolnišnico. Bila je že tedne ondi, pa so se slavni možje v okrajnem šol. svetu spomnili, da bi bilo dobro slov. okoliško dekliško šolo zapreti. Kaj naj si sedaj pameten človek misli? Ali je to morda sekatura?!
d V konjiškem okraju je sedaj 75 vinotočev »pod vejo", kjer se toči lansko vino po 52 do 56 vin. Letos pričakujemo še obilnejšo trgatev ko lani. Kam bodemo z vinom?
a Otrok s šestimi prsti na obeh nogah. V sredo je pripeljal Jakob Kamplet, kočar v Šerovem (obč. Šmarje okolica) svojega 3 in pol letnega sinčka Karla v celjsko bolnišnico, kateri ima na obeh nogah po 6 prstov mesto pet Otrok se ne more obuvati, zato ga je
\
pripeljal oče v Celje, da mu nepotrebna prsta odstranijo. Zanimivo, da je vseh 6 prstov nepravilno zraščenih in da je stopalo spredaj sicer nekoliko širše, da pa površen opazovalec ni mogel na prvi pogled videti, da ima Kari šest prstov.
a Proti podržavljenjn meščan-ških šol se je izrekel mariborski obč. svet. Predsedstvo nemškega društva mešč. učiteljev na Dunaju je namreč naprosilo vse nemške mestne obč. za-zastope v Avstriji, naj podpirajo njegov sklep za podržavljenje meščanskih šol v Avstriji. Obč. zastopnik Bancalari je nato predlagal v seji mariborskega obč. sveta, naj se tej prošnji iz narodnih ozirov ne ugodi, ker bi podržavljenje mešč. šol pomenilo novo oškodovanje nemštva v Avstriji. Ne bi omenili te zadeve, ako bi ne bila živ primer za to, kako delajo Nemci z vsemi močmi na to, da bi zlasti -mi Slovenci ne dobili nobenih višjih in strokovnih šol. Žal, da sedanji tok domače naše slovenske politike naravnost mori v širokih masah ljudstva čut za potrebo višjega in strokovnega slovenskega šolstva.
o Nedostojnost. V Rogaški Slatini se mudi sedaj srbski prestolonaslednik Aleksander in mnogo odličnih hrvatskih in srbskih gostov. Vkljub temu »Štajerc" na najpodlejši način blati celo srbsko kraljevo rodbino in ves srbski narod. Zveze »Štajerčeve" s ptujskim okrajnim glavarstvom, rogaškim okrajnim zastopom in gospodo na Slatini so znane. Čudimo se zategadelj, da vsa ta gospoda pusti mirno pisati Linhartu take nesramne napade. Ali pa to morda nemški sla-tinski gospodje v svoji strastni zaslepljenosti sami opravljajo ter tako skrbijo za ugled in napredek toplic?
a Vlekel je 37 letni Vincenc Os-valdella v Trstu 55 letno vdovo Antonijo Schiavoni. Stanoval je v njeni hiši, spoznal, da je petična, in pod pretvezo, da jo bo ženil, pričel ž njo intimno razmerje, pri tem pa izvabil tekom časa iz nje čez 8000 K »kot posojilo". Končno se je Schiavonki zdelo predolgo čakati na zakon in naznanila je stvar policiji, ki je Osval-dellija aretirala.
a Gospodarsko organizacijo kmet-skega ljudstva na Goriškem pridno izpolnjuje kmečka stranka. V nedeljo je osnovala vinarsko in gospodarsko zadrugo v Vojskem, 25. t. m. osnuje enako v Št. Ferjanu. '
a Kranjska deželna vinarska zadruga je bila 22. t. m. v Ljubljani ustanovljena. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 60 interesentov. V imenu naprednjakov je zahteval dr. Gregor Žerjav, naj se iz zadruge izloči vsaka dnevna politika, naj se da tudi naprednim vinogradnikom primerno zastopstvo v odboru. — Oglasilo se je 60 članov z 253 deleži (po 20 K). Načelnikom zadruge je izvoljen posl. dr. Hočevar, njegovim namestnikom grof Barbo.
a Dokazi nemške »kulture" v Mariboru. Za tablo trgovca Šoštariča je prišla na vrsto tabla odvetnika dr. Vladimirja Serneca. Tudi to so poma-zale — menda pod zaščito znane mariborske policije — mariborske barabe v dokaz, da so sinovi »kulturnega" nemškega naroda. Za nas Slovence je to le gotovo priporočijo!
o Na Bledu je letos jako mnogo letoviščarjev. Vsi večji hoteli so prenapolnjeni.
a Ustrelil se je bi. Pobreža pod Mariborom mariborski špediter Franc Quandest. Baje zaradi tega, ker je že dalje časa trpel na neki težki bolezni.
o Občinske volitve v Krškem se vrše 27., 28. in 29. t. m. Klerikalci upajo dobiti občino v roke, ker spada
zraven tudi več vasi, ki so jako klerikalne. Zato upamo, da se bodo tudi naprednjaki ganili.
o Strajk v Ajdovščini. — Ravnatelj Amman strelja na delavstvo. — Delavci demolirajo tovarno. — V soboto popoldne se je vršil v Ajdovščini shod štrajkujočih delavcev. Udeležilo se ga je nad 600 delavstva. Govorili dr. Mandič. Jaklič in drugi. Delavstvo silno razburjeno. Po shodu šla množica v sprevodu pred tovarno. Vratar v strahu pozabil zapreti vrata. Množica šla pred stanovanje ravnatelja Ammana. Par otrok, ki bili zraven, vrglo kamenje v okna tovarne. Amman 6 krat ustrelil iz revolverja. Nekaj težko, več lahko ranjenih. Streljal tudi neki delovodja. Delavci nato razbili vsa okna na tovarnah in uničili razne naprave iz skladišč. Tovarna izgleda kakor demolirana. — Bilo bi prišlo še do hujšega, da nista mirila množice dr. Mandič in Jaklič.
V Trstu so začeli Italjani huj-skati zoper Slovence. Hočejo baje bojkotirati Slovence s tem, da si osnujejo svojo pralnico in tako odvzamejo slovenskim pericam v okolici delo. Nadalje bujskajo italjanske gospodinje, Daj odpovedujejo slovenskim deklam in naj ne jemljejo več od okoliških Slovencev mleka. Bomo videli!
Zadnji dopisi.
Dobje pri Planini. V torek 27. tm. ob 12. uri po noči je :začelo goreti pri posestniku Jakobu Gračner na Spodnjem Brezju. Zgoreli sta mu dve hiši, tri gospodarska poslovja in vsa živina; rešil je komaj golo življenje. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil za 2000 K — to pa je bila vredna samo živina. Ker je rad drugim pomagal, zato se ga toplo priporoča v podporo.
Mozirje. Moška podruižnica družbe sv. Cirila in Metoda za IRečico, Mozirje in Kokarje je imela dne 25. tm. 1909. svoj redni občni zbor, na katerem so bili za nadaljno dobo izvoljeni: predsednik g. Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, namestnik g. Maiks Turnšek, trgovec v Nazarju, tajnik g. Drago Majer, učitelj v Mozirju, Magajničarji gg. Radoslav Knaflič za Kokarje, Ivan Veit za Mozirje in Jože Štiglic za Rečico, — Pri tej priliki je nabrala gdč. Tonči Ježovnik iz Mozirja 14 K 58 v. za družbo sv. Cirila in Metoda.
b Iz Zdol pri Brežicah. Naš krajni šolski svet je sklenil v svoii jesenski seji vsled predloga načelnika Drenovca, znižati dosedanjo odškodnino za šolsko popisovanje v znesku 24 K, na 8 K, kar je zopet dokaz, kako nasprotni so naši v kraj nem šolskem svetu sedeči modrijani šoli in učitelj-stvu. Nadnčitelj bi naj za 8 K cele 3 dni od hiše do hiše po šolskem popisovanju hodil, medtem ko nima načelnik Drenovec zdaj, ko mu ni treba več vsaki mesec opominskih listov pisati, skoraj nič opraviti, pa vendar na leto 84 K potegne, Katerih pač nikakor ne zasluži. Naj le sam hodi. Za šolo pa ne stori čisto nič. Od šolske oblasti je dobil že davno ukaz, da nnora šolo s potrebnimi učili oskrbeti a do sedaj še ni niti za en vinar ničesar kupil. — Zadnjič, ko je bila stavbeno-policijska komisija tukaj, sta župan Pajdaš in načelnik Drenovec tajila, da sta nasprotnika šole, ker ju je bilo sram, da so to navzoči gospodje slišali, a slišala sta jih od gg. Černoga, Ivanuša in Pleterskega zadosti žarkih. Mi pa jima še enkrat povemo, da sta najhujša nasprotnika šole. ker sta tolliko nepotrebnih rekurzov proti razširjenju šole vložila in s tem to zadevo za celih 5 let zavlekla. Pa še tudi zdaj bi t>e nič ne zgodilo, ko bi ne bila šolska oblast svoje odločnosti pokazala.
letelo kamenje. Res vojska v pravem pomenu besede. Največ je odnesel že imenovani Kač, ki je bil — od svojih pristašev seveda — ranjen na nosu, ki mu je bil baje odgriznjen, pa tudi na roki je dobil precejšnje poškodbe, da si je moral poiskati zdravniško pomoč. Ta K. je sprejemal že imenovane goste. Dober tek, častita gospoda! — Drngo jutro se pripelje v jedni sapi Jančič oblažit in udušit vrbenski škandal. Pa ne bo šlo! Kmalu se zopet misli vrniti. Ker pa temu gospodu kot najhujšemu klerikalnemu savinskemu agitatorju voz silno trpi, se mu pri Pergerjevi gostilni zlomi os voza in je bil Jančič že na državnih tleh. Dunajski doktor Jančič jo maha potrt nazaj v žalski farovž iskat okrepčila, rimski doktor Vraber ga tolaži, voz pa vlečejo h kovaču. — Zdaj pa hodijo orožniki po vasi in preiskujejo. O konečnem uspehu posledic glediške predstave bo govorila najbrž celjska sodnija; domači zgodovinar nam bo pa zapel „slavospev". Sramota! To je •delo kmečke zveze in njenih baranttf-čev! Le tako naprej in kmalu pride čas, ko bode tudi črno Vrbje iz-pregledalo.
c V Celju so sedaj varnostne razmere take, da si Slovenec ponoči1 skoraj ne bo več upal na ulico, ne da1 bi bil oborožen od pet do glave. Da1 bi pa odvrnili pozornost javnosti od' teh gnilih in divjaških razmer, sedaj I po svojem lističu lažejo o nekih strašnih napadih Slovencev na Nemce v' -celjski okolici. Tako predrzno lagati znajo samo narodni janičarji!
c Dr. Korošec, baje slovenski poslanec, je v svojem zadnjem govoru v drž. zboru napadel profesorja na celjski slov. gimnaziji Jošta in mu podtikal stvari, ki bi g. profesorja seveda1 morale spraviti v službeno preiskavo. Brez ozira na to, da je dr. Korošec očividno lagal v tem svojem govoru, kar se lahko vsak čas dokaže, je samo na sebi to dejstvo, da je skušal ovaditi s svojim govorom slovenskega uradnika, že tako gnusno, da dr. Korošec ne ^zasluži druzega-nego krepki: sram te bodi!
c V Prekopi pri Vranskem se je ustanovila v nedeljo 18. tm. ljudska knjižnica. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo lepo število Prekoplja-nov, zlasti mladeničev in deklet. O pomenu ljudske knjižnice in izr)>razbe sploh so govorili A. Jakše ter visoko-šolca Fr. Šlibar in Lev Brunčko. — Knjižnica ima tudi svoj pevski zbor ter priredi v nedeljo 1. avgusta vrtno veselico z godbo, petjem, igro, kegljanjem na dobitke in še marsikaj druzega. — Ker ljudstvo v Prekopi rado čita, zato je bila ustanovitev ljudske knjižnice nujno potrebna ter vlada za njo splošno zanimanje. Skrbelo se bo tudi za gospodarska in druga predavanja.
c Iz Št. Vida pri Grobelnem.
Pišejo nam: Mislil sem, da je res, kar vedno naši duhovniki pravijo, da je pri »krščanskih" mladeniških zvezah samo olikana, pobožna in res krščanska mladina, ki jo „Slov. Gosp." vedno tako lepo hvali. Tudi jaz sem bil tako neumen, da sem to verjel. No sedaj sem hvala bogu spoznal to krščanstvo. Neki podpredsednik krščanske mladeniške zveze se je priklatil nedolgo temu v Št. Vid v gostilno miroljubnega župana Goleža; ni še rekel »dober dan", stopi k Goležu, ga prime za suknjo in se prav osorno zadere nad njim: No, pri kateri stranki ste pa Vi ? Ali ste klerikalc ali liberalc ? Gosp. Golež mu prav lepo in mirno odgovori: Hm, se ne brigam za to politiko. — Tako se ga je hotel mirno otresti, ker je bilo že pozno zvečer. Pa se je zmotil! Ta »krščanski mlade- '
nič" je še dolgo razsajal po gostilni, ko pa je slednjič rekel g. Goležu, da je posili — župan, tedaj vstane žena Goleževa, ki ni imela miru pri počitku, in ker je videla, da njen mož ni hotel se prepirati, pošteno pouči fantalina iz Št. Jurja kako se naj vedejo krščan -ski mladeniči, naj ne pijančujejo tako pozno in ne napadajo mirnih ljudi. In skoro bi ga bilo treba ven vreči. Slov. mladenič.
O isti zadevi se nam poroča z druge strani iz Št. Vida: — Pri nas klerikalci še ne mirujejo. Prišli so li. tm. v županovo gostilno in so ga napadali. Valentin Metličar p. d. Videški, zagrizen klerikalec, je namreč pri zadnji županski volitvi »skoz padel," čeravno se mu cede sline po županskem stolen. V tej jezi je baje naprosil nekega Žličerja iz Šentjurja kot zabavljača in tudi dve priči je s seboj prignal, da bi mogel župana pri kaki besedi v kazen spraviti; naprošeni Žli-čar je zaničljivo očital županu, da je posili župan in je trdil, da ne bo dolgo. — Odišli kaplan Osterž pride skoraj vsaki teden sem, da babjeverno ljudstvo hujska; žalostno je, da taki gospodeki nimajo posla na svojih mestih, kjer so nastavljeni. Moralo se bo enkrat klerikalnim hujskačem na r<p stopiti, tistemu žličjekovemu Žličjeku pa bomo že o priliki ričeta pripravili. — Kmet.
z Iz Petrovč. V nedeljo, dne 25. julija ob 10. uri zvečer S9 je peljal1 skozi vas Petrovče g. Žani Fridrich ter spal na vozu. Pred Polančevo trgovino so stali trije fantje in ga, ker je voz1 bil že čisto kraj ceste, povsem mirno opozorili, naj na vozu ne spi. Začel jih je nato zmerjati in par trenutkov pozneje ustrelil iz samokresa v smeri, kjer so stali fantje ter se peljal naprej. Naenkrat obrne voz, se pripelje nazaj in začne fante, držeč samokres še vedOo v roki, znova izzivati in jih pitati z najgršimi psovkami. K sreči so bili fantje pametni. Ni se jim zdelo Vredno odgovarjati na izbruhe tega človeka in tako so preprečili veliko nesrečo. Opozarjamo ca ta dogodek c. kr. pravd-ništvo, da bodo v prihodnje mirni ljudje varni pred nepotrebnimi napadi.
z Obesil se je na svoj god minulo nedeljo J Dobrajc, najemnik Žličarjeve trgovine, na podstrešju. Prihodnjo jutro ga je našel g. Javornik in hitro pre-rezal tanko vrvico, misleč, še nesrečneža oživeti, pa je bilo že prepozno. Kaj vse ne delajo pijanost, jeza in žalost!
z Neprevidni dečko. 10 letni Franc Zupane, sinko malega posestnika v občini Marija Gradec, se je hotel 26. tm. zjutraj peljati v Ljubljano. Na postaji v Laškem trgu pa je stal vlak, namenjen v Celje. Dečko je hitro vstopil in je šele takrat, ko se je vlak že peljal, opazil, da je v napačnem vlaku. V svojem strahu je fant kar skočil z vlaka in obležal z mnogimi ranami nezavesten pri progi. Prepeljali so ga s prihodnjim vlakom v Celje, kjer so ga zanesli v bolnišnico.
z Zmešalo se je gostilničarju Boštjanu Medvedu v Verpetu pri Fran-kolovem. Spravili so ga v Gradec.
o Velika narodna slavnost v Celju. Kakor se nam poroča, se bo vršila koncem avgusta oziroma začetkom septembra v vseh prostorih Narodnega doma velika narodaa slavnost v prid Čiril-Metodovi družbi in Zvezi narodnih društev.
z Vzor celjskega nemškutarja je mizar Pernovšek v Studenčnih ulicah. Vkljub temu, da živi izključno od slovenskih strank v okolici in dobiva celo delo pri šolskih stavbah v slovenskih vaseh (!), je mož celo tako predrzen, da trdi, »če bi moral živeti od ,bin-dišarjev', bi crknil". Kaj kmetje v
okolici niso morda Slovenci? Zdi se nam, gospodine Pernovšek, ali kakor se pišete sedaj, ko ste zatajili svojo narodnost, Pernovschek, da bi »crknili če bi vas celjski nemškntarji vzdrževali.
z Iz Dramelj pri Celju. Zopet so nam priredili člani naše nove Ciril-Metodove podružnice v nedeljo 18. t. m. prijetno zabavo. Dasi smo pogrešali nekaj starejših mož, bilo je pa tem več mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila izurjenim domačim igralcem, ki so v tem kratkem času pokazali, kaj zmore dobra volja in kaj se da tudi v naših vaseh doseči z domačimi močmi, ako se ne strašimo v začetku ovir in truda. Potovalni učitelj Ciril-Metod6ve družbe je kratko govoril o pomenu takih prireditev, ki naj služijo v zabavo, razvedrilo in pouk, ki naj navaja ljudi k lepšemu in boljšemu. V tem leži ves veliki vzgojni pomen naših domačih slovenskih veselic. Delavni po družnici v Dramljah kličemo: le tako naprej in zopet kmalu na svidenj^!
o Kaznovano ovajanje učitelj stva. Z naraščajem moči naših klerikalcev naraščajo tudi ovadbe proti narodnemu učiteljstvu. Gotove klerikalne .glave se ne sramujejo ovajati učiteljstva pri okr. glavarstvih, okr. in dež. šol. svetu. Največkrat se ponavlja pritožba, da je dotičen učitelj strasten agitator narodne stranke. — Treba biti narodnemu učitelju samo toliko značajnim, da brani šolo pred klerikalno samovoljnostjo in da' ni bo-jazljivec, ki zataji svoje politično pre pričanje — pa že romajo ovadbe v Gradec. Pred celjskim okrajnim sodiščem (sodnik svetnik dež. sodišča dr. Erhatič) se je obravnaval zanimiv tozadeven slučaj. Priobčili smo svoje časno ovadbo, katero sta vložila pe-trovški župan Koren in F. E. Fridrich iz Kasaz proti nadučitelju Slancu v Petrovčah. Očitala se mu je strastna* agitacija pri deželnozb. volitvah (dasii je takrat dva meseca težko bolan ležal v postelji), sklicevanje političnih sestankov v šoli itd. Ker g. nadučitelju Slancu take ovadbe naravnj radi šolskih oblasti ne morejo biti ravnodušne, je vložil proti Korenu in Fridrichu tožbo. Prvi se je poravnal, proti zadnjemu se je vršila 23. t. m. obravnava. Nastopil je dokaz resnice, kateri pa se je popolnoma ponesrečil in je bil obsojen na globo K 25 in stroške. Tako nizka kazen se mu je določila, ker je g. Slane sam prosil, da se mu ne odmeri visoke kazni. Upamo, da bode gospod Fridrich se nekoliko spametoval in ne bo v svojem slepem sovraštvu nadaljeval divje gonje. G. Slanca je zastopal g. dr. Vek. Kukovec. Neustrašenemu in vstrajnemu g. nadučitelju privoščimo iz srca zasluženo zadoščenje!
z Iz Celja. Jezikovne razmere pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju so zares od dne do dne slabejše in so že naravnost neznosne. Kdor si pogleda uradno tablo v veži c. kr. okrajnega glavarstva, takoj zeipazi, da so skoraj vsi razglasi nemški in sicer taki razglasi, ki so vendar v prvi vrsti za slovensko ljudstvo, ne pa morebiti za celjske meščane. To je naravnost nesmiselno. Bilo bi bolje, da si gospodje sploh prihranijo ta trud in ničesar ne objavijo. Tako je na treh oklicih razglašeno, da se zaradi živinske kuge ne sme živina uvažati na Štajersko iz Krškega, Kočevja in Hrvatskega: Na 4. nemškem razglasilu se slovenskemu ljudstvu naznanja tarifa, na podlagi katere se od države vrača škoda posestnikom, ki se jim je v slučaju preteče živinske kuge po uradnem naročilu morala živina zaklati. Ta razglas je podpisal slavni celjski dr. Zoffal in je poleg njegovega imena pritisnjen seveda nemški uradni pečat. Konečno se v
dveh drugih oklicih dvema slovenskima stankama naznanja, da se jima zanaprej odreka dosedanja postavna olajšava vojaške službe. Ali kdo razume, kar se pove v razglasih, to je gospodom deveta briga. Da bi kak slovenski kmet morebiti uvažal iz prepovedanih krajev živino, ker nemškega razglasa ni razumel in ga ni mogel brati, ter bi bil kaznovan, kaj je to mar nemškemu birokratu? Zares daleč smo prišli v naši Avstriji.
z Za sveto bisago. Po celjsk okolici nadleguje neznan človek po gostilnah ljudi z lističi, na katerih je natisnjena neka molitev ter jih v »imenu Kristusovem" prodaja po 8 in pa po 4 vin.
o Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno v Laškem trgu so
zmagali z mal6 večino nemškntarji — Govori se, da po zaslugi dveh »zavednih" Slovencev iz Hrastnika in Trbovelj. -
o Iz Trbovelj. Mlnoli teden so prebili iz rudnika na novi kolodvor za nalaganje premoga vodeči »savski predor". — Delo je izvršila* graška tvrdka Ways, Wesiermann & tt. Novi predor ima namen, da se bode dova-žal po njem premog naravnost iz rudnika na kolodvor. Dolg je 1.700 met. Severni konec leži 100 m. pod zemljo in je zvezan s površino zemlje s posebnim predorom. Pri južnem koncu predora se bode postavila velika železna lopa, katero sedaj stavijo. S pomočjo predora in priprav na novem premogovem kolodvoru bode mogoče vsak dan naložiti do 400 železniških voz premoga.
f Frane Hrašovee. Kdo ga ne pozna, očeta graških Slovencev, moža, ki je do svoje smrti ohranil v svojem srcu kakor malokdo mladeniško navdušenje za slovenski rod in jezik, moža, ki je vzgojil 6 sinov in 2 hčere v vzornem narodnem duhu; moža, v katerega hiši se je — tudi ko je bival med Nemci — govorilo vedno samo slovensko, moža, ki je bil za graške Slovence res pravi oče in duša njihovega narodnega življenja? ki je tudi kot sodnik bil vedno zaveden Slovenec? Ki je podpiral vsa obče narodna in dijaška društva? Ki je s solzami v očeh poslušal našo pesem in slovenske govore ? Ki je bil krušni oče slovenskega dijaštva? — Pozna ga skoro vsak; vsaj po imenu. Ta mož, rojen 31. avg. 1821 v Berkovcih župnije sv. Juri ob Šč., je bil po dovršenih študijah sodnik v raznih krajih (Gor. Radgona, Celje, Gornjigrad, Ormož, Brežice, nazadnje med Nemci na Koroškem). Po 40 letnem službovanju je 1. 1889 stopil v pokoj in se za stalno naselil v Gradcu. Sedaj je dne 25 tm. po večmesečni bolezni 88 1. star umrl. Vzor-možu in značajnemu narodnjaku bodi lahka žemljica!
BrežišHi olfraj.
h Železno nad Podsredo. (Marsikaj. Če prebiramo ptujskega »Štajerca", ki živi od podpore »sudmarke" in »šulferajna" in kojega glavni stebri so pek Ornig, odvetnik dr. Plach-ky, dr. Delpin itd. — ne moremo se načuditi, kako je mogoče, da ta list tako nesramno grdo piše in blati vsakega, ki dela na to, da se ljudstvu vendar enkrat odprejo oči, da spozna svoje prave prijatelje, tiste, ki so zares iz kmeta in hočejo zastaviti vse svoje moči, da se kmet povzdigne na stopnjo spoznanja svoje vrednosti in svoje moči. — Hitro pa nam postanejo ti dopisi jasni, ako pomislimo, da se zbirajo, kakor nam je to tudi sodnija dokazala, okrog tega zamazanega glasila Judežev Iškarjotov v prvi vrsti sleparji moiilci in tati. Blatili bi radj
našo slovensko čast in jo okužili s svojim smrdljivim strupom. Če dalje pomislimo, da se zbirajo okrog „Štajerca" razni bivši anarhisti, komiji, ki so dne 13. septembra 1. 1. mirne Slovence v Ptuju pretepali s palicami, jih pobijali s kamenjem in ometavali z gnilimi jajci. — Če torej le malo pomislimo, ne bodemo se več čudili, zakaj »Štajerc" tako nesramno piše; — saj se to tndi. lahko godi, ker imajo mariborski porotniki v takih stvareh vedno dvojno mero. — Vsakemu bodi geslo: „Ta nesramni list moramo med seboj zatreti!" — Razširjajmo med ljudstvo naše napredne liste! S tem, da bo ljudstvo prebiralo naše napredne liste, bo se mu bistril razum, ker bo videlo, kako delajo neustrašeno drugod in kako napredujejo. — Dajmo ljudstvu luč, svetimo mu skrbno in zadovoljna bodo naša srca v poznih letih, bomo gledali sadove svojega dela! — V roke -Narodni Dnevnik in „Na-rodni List" in krepko naprej! — Pozdravlja vas Vaš: Josip.
b Kapele. Po naših travnikih se vedno bolj razpreda neka plazeča se rastlina po domače »bradavičjek" imenovana. Cilenšek jo imenuje ostra ho-mulica ali bradavičnjak. (lat. = sedum-acre, nem. = scharfe Fellhenne, scharfer Mauerpfefler.) Cvete od rožnika do vel. srpana. Je plevel in zaduši ysako drugo rast. Okusa je žgočega in ostrega, povžita deluje kot strup ter sili k bluvanju in povzroča drisko. Posečeno zelišče ni nevarno. Vse to čitamo v knjigah, a nikjer se nas ne poduči, kako da je treba to rastlino zatirati, iztrebiti. Vničiti pa nam hoče sčasoma vse travnike. Poskusili smo že več sredstev, da uničimo rastlino, a ni se nam do sedaj še posrečilo. Obračamo se torej s prošnjo do kmetskih strokovnjakov, naj nam oni povedo, kako so se oni uspešno ubranili tega zla. Priobčijo pa naj to v »Narodnem Listu," za kar jim bo hvaležen slednji Kapelčan.
b V Sevnici se je po preteku 15 let vršil občni zbor tamošnje Ciril-Metodove podružnice. Izvoljeni so v novi odbor delavni možje, katerih imena nam jamčijo, da bo podružnica tudi delala. Predsednik je g. notar Korber.
Podsreda. Pod tem naslovom se zaganja v »resnicoljubnem" „S1. Gosp." nam znani dopisnik ves penast v „Nar. List" in v njegove dopisnike. Naši dopisi so klerikalčke strašno spekli; le bodi dopisnnče hvaležen g. uredniku „Nar. Lista", da je že več dopisov glede tebe vrgel v koš, kakor pišeš sam. Doižiš me, da sem jaz podpisani dopisnik baje „ grdih, lažnjivih dopisov N. L. iz Podsrede". Vedi pa, ako me še nadalje kaj takega doižiš, bom prijel za pero in takrat boš videl, da znam jaz tudi pisati... Na dopis odgovarjam le na kratko. Na tvoja štiri vprašanja bo pa, mislim, odgovoril dopisnik „N. L." sam. — Mi se borimo za resnico in pravico ter pobijamo one, ki so zatajili glavni nauk Krista Jezusa: „Ljubite se med seboj!" Vojujemo proti onim, ki niso krotki in od srca ponižni, kakor je bil Krist, nego ošabni, vlade-željni, besnomaščevalni in sovražniki vsake svobode! Vojujemo se proti onim, ki trdijo, da so namestniki onega, ki je dejal, da njegovo „kraljestvo ni od tega sveta", ki je bežal, ko so mu hoteli posaditi na glavo kraljevsko posvetno krono! Mi hočemo nadalje, naj bodo duhovniki v svojem življenju kakor njihov gospod, ki je spoštoval tuje nazore, ki je ukazoval izpolnovati in sam izpolnoval židovske verske naredbe ter učil: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega!" — Naša bojevita duhovščina noče poznati ljubezni in odpuščenja, ona ne moli za svoje nasprotnike, nego preklinja in ugonablja osebe drugih misli
in celo »liberalnim" ženskam ne prizanaša v slepi svoji strasti! Mi se vojujemo proti onim, ki razsajajo po leči, za kar se seveda nihče ne "zmeni! Mi se vojujemo proti onim, ki se hočejo maščevati nad »liberalci" [s tem, da letos ni hotel g. Vaupotič posoditi cerkvenih možnarjev v kraje (Železno), kjer so volili z — z — našo stranko!]. Mi se ravnamo po visokem zgledu njega, ki je z vrvenimi Vozlji ogorčen pognal one predrzne in brezbožne kramarje, ki so hoteli napraviti iz templja trgovsko borzo in torišče barantačev! »Dajte Bogu, kar je božjega!" je učil Krist in zategadelj zahtevamo tudi mi, da bodi božja hiša samo svetišče Gospoda! Naše cerkve ne smejo ostati agitacijski lokali — naša duhovščina ne sme biti tolpa političnih agentov! Borimo se nadalje proti onim, ki strašijo v spovednicah, kakor stare mamice poredne paglavce s »parkeljnom" — osebe, ki čitajo oz. pišejo v »Nar. List" z večnim pogubljenjem! — Minuli mesec je šlo neko dekle k spovedi. Prava spoved je bila prav kratka in tiha. A kmalu je jel spovednik rohneti, da so čuli daleč daleč ljudje: bilo je govora o »Narodnem Listu". Ubogo dekle je povedalo resnico, da bere ta list, na kar jo je spovednik začel strašiti z — večnim pogubljenjem. Vojujemo se proti onim, ki hočejo s silo izvabiti vso mladino v svoja »katoliška" izobraževalna (?) društva. Vojujemo se tudi proti onim, ki vsled »preobilega" dela ne naučijo šolskih otrok krščanskega nauka dovolj! Posledica je, da otroci pri kanonični izkušnji slabo odgovarjajo. Da, da, Vera peša! — Če torej le malo kritiku jemo počenjanje grabežljivih klerikalcev, to vendar niso »strasti polni osebni napadi" ! Pišeš, da gojimo medsebojno sovraštvo. Ljuba dušica, le primi Se za svoj nos!! — G. Vaupotiču nisem podtikal nikoli nenravnih stvari, zategadelj na tretja vprašanje ne odgovarjam! O značajih še govorimo! — Dobro vem, da bo sledil drugi napad v »SI. Gdlp.", a že sedaj povem, da se ne bodem spuščal v polemiko z ljudmi, katerim je časti-kraja in obrekovanje vsakdanje delo, in ker vsakdo ve, s čim so »Gospodarjevi" predali napolnjeni. Obžalujem, da moram svojo čast braniti nasproti ljtidem, ki pojo po »pnšenšakih" pričo mladih kmetskih deklet »okrogle" pesmi, v žepu pa nosijo hrevir!
Josip Planine, junior, Železno nad Podsredo, dne 24. jul. 1909.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
jViariborsHi oKraj.
m Iz Maribora« (Narodne gostilne.) Malo je v Mariboru gostiln ki bi bile na narodnem stališču. Če je tudi gostilničar Slovenec, in obiskujejo tudi Slovenci gostilno, si vendar ne upa na dan s slovenskimi časniki, češ, da bi si s tem odgnal nemške goste. »Samo od Slovencev ne morem živeti," s takimi in enakimi frazami se izgovarjajo drugače zavedni možje, če jih opominjaš na njihovo narodno dolžnost. — Kot dober izgled naj bi bila takim neodločnežem gostilna »Pri pošti" nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru. Tam se občuje slovensko, tam so na razpolago slovenski časniki, in vse to ne moti nemških gostov, katerim je dobra postrežba glavna stvar. Da se tam Slovenci prosto gibljejo, spričuje nabiralnik družbo sv. Cirila in Metoda, ki donaša na mesec po 15 do 20 kron. — Mi smo za to gospej Medenovi, posebno pa gospici Marici iz srca hvaležni, in bi bilo le želeti,
da hi to posnemali tudi dragi sloves ski gostilničarji v Mariboru.
m Iz Maribora. Darila za dražbo sv. Cirila in Metoda: nabral mariborski »Sokol" pri kresn dne 4. julija pri sv. Urbanu 30 K 52 v. Poravnava v kazenski zadevi g. Cafuta proti gosp. Bohakn po g. dr. Rozini 10 K. Družba V »Narodni kavarni" v Laznici pri Mariboru nabrala 1 K 35 v.
m Marija Snežna. — Zgodovinsko društvo v Mariboru je priredilo dne 18. tm. pri Mariji Snežni javno predavanje. Predaval je prof. g. G. Majcen o zgodovini Velke in Marije Snežne. Tudi so bili iz Maribora pevci. Vsa prireditev je krasno uspela. Iz hiš so vihrale trobojnice. Predavanje je gotovo ljudem vcepilo ljubezen do rodne grude in materinega jezika. — Pevci iz Maribora pod vodstvom g. Ašiča so zapeli več krasnih pesmij. Nek kmet je rekel, »pojejo pa kakor skrjančki." Takšne prireditve imajo na meji uspeh; želimo si jih še več. Ako bi bili gg. pevci voljni bi si jih želeli še v nek obmejni kraj. Čudimo se le, da je zgodovinsko društvo naznanilo preuavanje samo v »Slov. Gosp."
d Požar. V Koreni pri Sv. Barbari pri Maribora je požar uničit županu Frann Šabedru veliko gospodarsko poslopje; škode čez 2000 K, pokrito je z zavarovalnino na polovico.
o Kaznovani volilni agitator. — Pred okrožnim sodiščem v Maribora ja bil obsojen kaplan Mihael Kristovič iz Ribnice na Poh. na 50 K globe, ker je napisal nekemu volilen, ki ne zna ne citati ne pisati brez njegove vednosti klerikalnega kandidata dr. Ver-stovška.
o Eksplozija v SI. Bistrici. Poročali smo, da se je 23. marca v smod-niškem skladišču trg. Stigerja v Slov. Bistrici vnel smodnik in napravil veliko škode. Raztrgalo je tudi jednega učenca, dvoje ljudi ranilo in dvdje ubilo. Trgovec Stiger je bil pri sod-nijski obravnavi v Mariboru obsojen na 30 K, ker je imel preveliko zalogo smodnika, v ostalem pa — oproščen.
a Skrajna snrovost. V nedeljo sta gnala policaja v Slov. Bistrici v občinski zapor nekega pijanca. Pri tem pa sta ravnala z njim kakor z živino, vklenila sta ga, vrgla kot klado na voziček za smeti in tako vozila, da je padel na tla. Suvala sta ga, zopet naložila, a tako, da mu je visela glava navzdol. Ljudje, ki nimajo nič proti temu, da se razgrajajoče pijance po zasluženju vtakne v luknjo in kaznuje, so se kar zgražali nad tako živinsko surovostjo, katero je še podžigalo dejstvo, da je bil nesrečnik slovenski okoličan. Ako se z živino grdo ravna, je krivec kaznovan; s človekom pa, če je tudi pijan, sme kakšen surov policaj res vse počenjati?
z Hočka mlekarna se zelo lepo razvija. Koncem 1. 1907 je štela 97 članov, sedaj jih šteje 192. Mlekarna si namerava še letos zgraditi lastno, veliko in moderno poslopje. Kakor je videti, je postalo to podjetje važen činitelj v gospodarskem življenju hočkih slovenskih kmetov. Mlekarna je v nemških rokah. Slovenci ustanavljamo samo posojilnice.
z Sokolska slavnost v Rušah. Opozarjamo vnovič na veliko sokolsko slavnost, združeno z veliko ljudsko veselico, vršečo se dne 8. avgusta t. 1. v Rušah pri Mariboru. Mariborskemu Sokolu je obljubilo svoje sodelovanje pri tej slavnosti že mnogo spodnje-štajerskih sokolskih društev, ki bodo vsa nastopila s svojimi izbranimi vajami na orodju in prostimi vajami.
z Iz Frama. 16. t. m. so našli v Loki mrtvega postopača in pijanca Janeza Sveteja, starega 50 let. — Dne 17. t. m. je bila v gozdu povožena vi-
ničarka • Marija Veronik. Kolo težko naloženega voza ji je teklo čez trebuh. Dobila je tako težke poškodbe, da je v 3 urah nmrla.
a Zopet nekiy nemške kulture v Maribora. Trgovcu J. N. Šoštariču, koji otvori ta teden na glavnem trgu manufakturno trgovino, so neki nemški fakini pomazali slovenske napise s črno oljnato barvo. Mislili smo, da bode po zadnjih pobijanjih vendar nekaj miru, ker se je nekaj teh ptičkov kaznovalo, ali ravno nasprotno. Ta nemčurska druhal postaja vedno ne-sramnejša. Ker je pa ta trgovina ma-nufakturne stroke prva v Mariboru, ki si upa imeti slovenske napise, priporočamo jo slavnemu slovenskemu občinstvu tembolj, ker na ta način med Nemci nima pričakovati odjemalcev. Upamo, da se bodo Slovenci začeli enkrat bolj zavedati svoje narodnosti in izogibali nam nasprotnih trgovin.
Slotaijtgrafti okraj.
s Delovanje za kmeta. O tem
poglavju klerikalne politike bodemo v prihodnji številki napisali zanimive podatke iz Marenberka in Slov. Gradca. Osvetliti hočemo delovanje ljubljanske klerikalne zadružne zveze, ki ima v Mariboru podružnico pod vodstvom znanih »poštenjakov" Pušenjaka, Verstovška itd., v »korist" kmetskega ljudstva. Naj ljudstvo vidi, kaki zločini se pod krinko vere gode nad našim kmečkim gospodarstvom!
d V Vnzeniei je nastal dne 26. jul. popoldne velik gozdni požar. Od letečih isker tovornega vlaka se je vnela trava in goščava nad spodnjim trgom: plamen je hipoma rastel in se širil naprej; bati se je bilo, da gre celo še »Cokelburg" v zrak. Toda skrbnost železniškega čuvaja je opazila pravočasno pretečo nevarnost in, prej ko je poteklo pol ure, zbralo se je pol trga na licu mesta, da ali uduši ogenj ali pa ga saj omeji. In vsestranskemu sodelovanju z očmi in rokami se je zahvaliti, da se je prav za prav le nekaj arov gozdne zemlje ožgalo in nekaj lepih dreves posušilo. Škoda se ne da ceniti.
s Woschnagg — Aištrich. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor je za skupino nemških mest Celje—Šoštanj— Brežice bil nemški kandidat tovarnar Hans Woschnagg iz Šoštanja. Naše časopisje mu je takrat odločno povedalo, da je narodni odpadnik, da je bil svoj čas član Sokola v Mozirju in čitalnice v Šoštanju. Isto mu je očital takrat tudi celjski mestni učitelj Aištrich, ki je sicer tudi baje v Šmartnu pri Šaleku rojen, pa hoče biiti vsekakor večji Nemec kakor Woschnagg, No sedaj je vendar Woschnagg našel pogum, da je Aistricha tožil zaradi razžaljenja časti in 22. tm. je bila prva obravnava v Celju; bila je pa preložena, da se zaslišijo nove priče. Zanimiva je bila pri tej obravnavi iz-povedba Woschnaggovega zastopnika dr. Mravlaga, da je mozirski trgovec Rudolf Pevec dal Woschnaggui pismeno izjavo, da (Woschnagg) ni in da ni bil nikdar član mozirskega Sokola. Vsekakor čudno!
z Iz Šoštanja. 26. tm. je bila pri šoštanjskem sodišču (sodnik dr. Dijak) javna dražba Ivan Vošnjakove tovarne za usnje in njegovih posestev. Razun neke majhne hišice v Šoštanju (okrog 4000 kron) in neke druge majhne gozdne parcele (okrog 200 krom) je vse izdražbala slovenska šostanjsska posojilnica za okroglo 150.000 K. Samo za tovarno je dala 100.000 K. tem je zadeva za šoštanjsko posojilnico ugodno rešena.
Razširjajte Narodni list!
-
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
iz milarne
Hudinji pri Celju — pošta Celje
Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
Jnjižnica Narodne založbe y Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
j,Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi »Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1. K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
<t>
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine --P" denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
II DOHI<c
z
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račui O o © o O glavnice in clresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, o o o O &
Loterijske številke.
Gradec, 24. julija 1909: 50, 22, 76, 53, 15. Dunaj, „ „ „ 2, 20, 17, 25, 68.
Lepa hi£ay
▼ sredi trga, tik nove šole, pripravna za manjšo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drugo obrt, se iz proste roke proda. Pojasnil« daje posestnica Marija Napotnik, St. Jur ob južni železnici. 71 3*3
Pozor!
50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K.
Ker je veC velikih tvrdk prišlo v denarne tei-koče, sem dobil nalog veliko postavko Čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodani torej vsakomur 2 para Čevljev na jermenCke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj!
mm flrčan
Meli mlinov in m v 3nrjn ob i i
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
KoVIce iz slrtmKih totirt.
o Nihče noče umreti. V občini Poreč že dolgo nihče ni umrl. Ker grobokop ni imel vsled tega nobenega zaslužka, mu je morala občina dati večjo vsoto.
a Moža je hotela umoriti 50 letna Helena Brišček v Trstu, žena vratarja Južne železnice Mat. Briščeka, ki je pa že 10 let živela ločena od moža. Počakala ga je skrita v vrtu južne železnice in ustrelila nanj iz revolverja. Zadela sra je v zatilnik. Mož se je hitro obrnil in jo s palico udaril po glavi. Oba sta v bolnišnici. Tožila sta se zadnji čas zaradi prevžitka, ki ga je ona zahtevala.
v Slovenska slavnost — v senci bajonetov. V nedeljo je priredila C.-M. podružnica v Borovljah ob priliki občnega zbora veselico pred vrati danes nemškutarskih Borovelj, ki so pa bile še pred 30 leti slovenske, — na Dob-' ravi. Nemškutarji so od vseh strani najeli polno fakinaže, ki je tulila okrog veseličnega prostora kakor besna, in hotela vdrti celo v vrt sam, a so jo razgnali orožniki, ko so ves čas stra-žili vrt. Bazni govorniki, posebno dr. Oblak in jur. Čemer sta slikala položaj koroških Slovencev in njiho [težki boj. Povdarjalo se je: Borovi je so bile in bodo zopet slovenske.
a 2000 letna laška kultura se menda zrcali v stavku, ki ga je nek laški pobalin napisal v kopališču g. Postogna v Miljah, seveda v blagoglasni laščini: Guerra ali Slavi! ucci-dere uno Sloveno non e delitto. (Boj Slovanom! ubiti Slovenca ni zločin!)
z Nova planinska koča se otvori dne 1. avgusta 1909. na Koritnici pod Mangartom.
z Ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani je odredilo pravosodno ministerstvo v sporazumljenju s trgovinskim in finančnim ministerstvom v odloku z dne 15. julija.
z Deželno vinarsko zadrugo za Kranjsko si je popolnoma prilastila klerikalna stranka. V pravilih je že določba, ki omogočuje kakšenkoli vpliv malega kmeta-vinogradnika v zadrugi, pač pa daje vso oblast v roke kapitalistom in denarnim zavodom, — določba: do 50 deležev ima vsak delež po en glas. Ubogi kmet bode spravil komaj 20 kron za en delež, klerikalne posojilnice pa bodo pokupile po 50 deležev. Tako je zasigurana nadvlada
duhovščine nad kmetom., — V odbor niso izvolili niti enega slovenskega naprednega vinogradnika, pač pa Nemca grofa Barbota. Brez pripombe.
z Potok poniknil, „Rd. Pr/ poroča: Višnica, ki teče mimo Zatičine čez Mrzlo Polje v Krko, je propadla v podzemeljski jami. Če ne bi bil ostal drugi rokav, bi oila to velikanska katastrofa za ves kraj, ki nima druge vode za pijačo, ne za gospodarstvo. Višnica žene sedem mlinov, ki si sedaj z drugim rokavom le deloma malo pomagajo. Kolikor se more presoditi, je pod zemljo zelo velika jama. Opomniti je treba, da se je to zgodilo že dne 8. t. m. in sicer ponoči, a komisija pojde šele v pondeljek, 26. t. m. da, dožene, kaj je in kaj bo treba storiti.
d V mestni bolnišnici v Trstu so prišli na sled raznim tatvinam, Bolniške postrežnice so kradle jajca, mleko, piščance, pečenke, gnjati itd. Lepe razmere!
d Na Goriškem se ie prikazujejo vsa znamenja naljutejšega volilnega boja. Na duhovniški strani še je že začelo pridno delo z nevarnostjo za vero, z razporoko in z — vinom.
Na Triglav sta plezala 22. t. m. po takozvani severni steni, po največji strmini, dunajska učitelja Gleichinger in Lass. Temu je spodrsnilo in padel je 25 m globoko ter obtičal z vrvjo nad strašnim prepadom. Tam je umrl. Gleichinger je bil sicer tudi poškodovan, a se je rešil. Lassovo truplo so šele minoli pondeljek mogli spraviti iznad prepada in so, ga pokopali v Mojstrani. — Kako nepremišljeno ljudje tvegajo svoje življenje!
Razne noVojti.
a Velik požar. V občini Szepes-Sumeg je izbruhnil dne 24. t. m. požar, ki je uničil vsled vetrov v kratkem času 60 hiš s cerkvijo in Žolo vred. Jeden mož in jeden otrok sta našla v plamenih smrt. Škoda znaša pol milijona kron.
o Šolski uspehi pri nezakonskih otrocih. Glasom poročila, katero je napisal Nemec Delitzsch, je pokazalo tozadevno preiskovanje v nemškem mestu Plauen sledeči uspeh: Med 14.184 šolarji je bilo 559 ali 4% nezakonskih. Cenziranje pe nadarjenosti je bilo pri 8 zelo dobro, pri 211 dobro, pri 333 zadovoljivo in le pri 7 nezadovoljivo. Ravnotako se je pokazalo, da je obnašanje in pridnost največ teh otrok popolnoma zadovoljivo. Telesno zanemarjenih je bilo 28, bolehavih 61. Te
Poštne hran. račun St. 54.3( - Telefon št. 48. -
„LASTN
Pisarna je v 6elju,
Rotovške ulice St. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©e® dopoldne. © © ©
Številke so pokazale, da stoje nezakonski otroci mesta Plauen kar se tiče nadarjenosti,-^pridnosti, uspehov v šoli in zdravja višje ko zakonski. To je presenetljivo dejstvo, ki zasluži natančnejšega raziskovanja.
Poljube dobiti — ali deliti. Da ni vsejedno, če človek poljube dobi — ali del, je dokazala pred kratkim razsodba trgovskoobrtnega sodišča na Dunaju. V neki prevozni trgovini je zgubil višji knjigovodja službo, in sicer mahoma, ker je trdil lastnik, da poljublja dekleta v pisarni. Knjigovodja je rekel, da to ni res in je tožil za odškodnino. Razprava je v istini dognala, da on ni poljubljal deklet, temveč da so te poljubljale njega. Tvrdka je pravdo zgubila in knjigovodja je dobil svojo plačo za postavni odpovedni rok.
v Najstarejši katoliški duhovnik sveta, dekan Stanislav Mahurski v Li-, sovem (okrožje Kulm na Pruskem) je umrl v starosti 102 let.
v Pobegnil je z Dunaja 28. letni oženjeni knjigovodja Ad. Hajek s svojo ljubimko 43 "letno Frančiško Pruwuller in vzel s seboj doto svoje žene 100.000 kron.
Listnica uredništva.
Sv. Bo fenk pri S., Slivnica pri C. Kar
pride šele v sredo, ni mogoče več, če je daljša stvar. Pride prihodnjič! Sv. Barbara p. M.: Ravnotako! Pride! Sicer je danes kratko! Šmartno v R. d.: Enako! Danes na kratko! — Okonina: Naznanite nam svoje ime. Potem se objavi! Sicer ne! —
Vsem cenj. dopisnikom i Piši vsakdo s črnilom! Piši vsakdo samo na eno sfran lista!
—
II lJI» " '
. ak>W i Ki 11 ki i
.Ob i »a in
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči
sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno Slovensko platno Savinsko platno „ Vojaško platno „ Domestik-platno ,, Gorsko platno „ Istrija-tkanina
Holandska tkanina „
j
Vzorci zastonj in pošiljatve čez , 20. kron franko.
m po 36 v
v 40
» » w D
n » fT* >».
» m 46 „
48
d » w n „ „ 60 54 „ 60 ..
200 kg čistega, garantiranega in izmetanega
■ne
(Schleuderhonig)
ima na prodaj Jernej Mikolič v Žetalah pri Rogatcu. — Pri večjih naročitvah cena 1 K 20 vin.
,19 let star, ki obvlada popolnoma slovenščino v bese(di in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo (šedaj dopisnik raznih listov, odločen pristaš „Narodne 'stranke") želi v odvetniški ali drugi pisarni kake primerite
službe M pisarnišhi začetnih
r , fr	* i
enventuelno tudi v drugi stroki. Ker .ima sjlno veselje ,doručcnja, ,mu je. naj-ljtihše mesto, kjer bi si še kaj priučil. Vstopi'14hko takoj,' ev. 1. sept. 1.1; — Cen j. dopisi se naj blag. nasititi: Josip Planiri6 /iin:, Pods^eda, Štaj., ozir.^ijd
šifro „Pisar" na ,.Nar. list1*" v Celju.
■ • .. : ■ • • ■ ' ' -■■_- ' ••
Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sred-^tvazabanran^las So: \
1.	Vitkov »Vedno mlad" plaro, rjavo,'In čfto>artflo. Kbarva takoj
in trajno. Ena Skatlja Štiri krone.
... ' .. »r . r m
2.	Vitkov ,.Muoin"f steklenička eno
" krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jkko dobro hfkazitfa t tfso«' sinčkih. Edlno ( pristna Iz kem. laboratorija
fr. VM H «o., Praga H.
Zahtevajte samo Vitkove parat«, Vse drage
' Vavrkte'* %
Mizarski učenec In pnmapfiptf
sprejmeta se pod ugodnimi pogoji pri
Z	J*- U;
MT
Pr?poročam svojo zajogo vsa-
r r	j ::r< ■ riST v
koVrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tndi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IVAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Cejju.
s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga
se išče za JfotranjsKo, na parati. — ponudbe z navedbo dosedanjih služb naj se pošljejo pod „£.$.121" na npraV-ništVo tega lista.

Odvetnik dr. Ivan Fermevc |
ulj^dno naznanja, da otvori s 1. avgustom 1909 svojo odvetniško pisarno
Jt
V najem se odda
hiša
oddaljena 5 minut od železniške postaje Ponikva ob ob juž. železnici. Hiša stoji tik okrajne ceste, vrejena s tremi sobami, kuhinjo, s štedilnikom ter z eno kletjo. Primerna za vpokojenega uradnika. — Lep razgled po savinski dolini. Splošna želja je, da bi se nastanil zdravnik v tem kraju, ker je v nujni sili zdravilna pomoč zelo oddaljena, občina in fara pa velika in razširjena. Natančnejša pojasnila daje Franc Podgoršek na Ponikvi ob j. ž. št. 16.
KM
j V Ptuju, ;hi|e,2adrsatVutkca90^ I
->J
'K'V'i>m Tii .»»bS-rs	t>bi .. ™ •
za rabo na roke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in ti*ierje) vseh	sadne in
grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stpoje, zajamčeno najboljšega izdelka, ppipopočfi po najnižjih cenah
trgosina z železnino .ISerkap', P. Majdič, Celje.
Slike in cenp strojev pošilja z obratno pošto »istoiij in fpanko.
»
•v.; t;?;; fl < >ti
m
...

Največja in ^»jcenejža
* in različnih drugimi zlatih, double itd. ujianov, verižic, zapestnic in sploh vsakojrstne zlatnine in srebrnine.
PflvAn f Pred no si knpite uro,
^	'P TeW"
ko zalogo pravih Švicarskih zlk-osamim, nikelna&tihin atenskih ar,.
serov, očal, daljno-najnižjih c/iA
, ver_-Ifd:"
9 62-28
PffltH&i kate^t
Rafael Iplmfc
¥ M* ,Narpdni dpi«'.
^ ' - «
Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih stre je v, posebno
mlatilnice
čistilnice, sadne in grozdne mline, Katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah.
Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi.
Velespoštovaje:
Trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje
pristni (jranjslji
laaeaooljtiatt fšfneŽ
Oljnate barVe
,V posodicah po 1/2, 1 Kg HaHor tndi V Večjih posodah.
fasadne barVe
za hiše, po Vzorcih.
Slikarji Vzorci
in papir za Vzorce.
m-i
pristni anglešKi za VoiaVe, za pohištva in za pode.
(Kit) priznano in stroHoVno preizKnšeno najboljši, i* . t

I
prVe Vrste.
jViaVec (gipsi)
za podobarje in za staVJJe.
m
izdellja za ^arje in za VsaHo obrt
priporoča
' f	■	'^f	..II	m .
4 Cjnbljatti.
prVa Kranjska to Vama oljnatih barV, firnežeV, lafyf in
štetega »eja. IT Zahtevaj ceniKeJ -pi

50QQ jkron zaslužka
plaCam vsakomur, ki mi dokaže, da moja.
* CndeŽna zbirka
300 komadov za samo gld. 2 50
ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent Žepna lira, sistem Roskopf. natančno idoCa in toCno rejgnl. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica,' 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), ] angl. pozlaC. garnitura manšetni. ovratniški in prsni gumbi). 1 amerilt. žepni nožiC 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona. 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska br«>ža, zadnja novost, 1 koristna potovalni toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji^ 1 i at. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali las«} kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih preidmetpv, ki so v vsaki hiši koristni in nenadeomestni, so grat;s. Vse sknpaj z eleg. sist. roskoptf-pateut žepno uro, ki je sama vredna dvakratt toliko, stane sama gld. 2'60. — Dobi se proti ppovzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamlkah) pri S. Urbachu, svetovna razpošiljalinica, Krakov 16. NB. Pri naročilih 2 paketov se; prilotl gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne demar brez odloga, torej vsak riziko izključen.