UMOnL t PdflL TL mUff
ZUV. leto.
.Slovenski Narod" velja:
■ j
v I j ubijam* na dom dostavljen • upravništvu prejemar:
Celo leto......K 24- ,    celo leto .,  .      ... K 22*— f
pol leta........12— pol leta .......11 —
četrt leta........6-— četrt leta........5-50
na mesec....... 2—   '   na mesec......m 1*90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredBlitTOB Knaflova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon st. 34.
Iaaafa vsak aaa zvečer iaaiaaail nedelje is
loserati veljajo: peterostopna petit vista za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin.* za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. L pravniilvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka velja 10 vinarjev.---
Ka pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po post!: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
cateteto.......K??~" i  celo leto ......K*—
pol Jeta........13' ■
četrt leta........                            6 50 i z* Ameriko fn vse drugje dežele.
na mesec.......•  2*30 1 celo leto  ....... K 3fr—:
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamkt tprsvništvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon St. S*
I
Volilns gibanje.
Ženski volilni shod v »Mestnem domu«.
»Kakih petdeset jih je pa bilo res,« tako je pozabavljalo neko klerikalno človeče pred »Mestnim domom«:, ko so odhajale naše voiilke od shoda.
Iz teh besed Je razvidna cela klerikalna duša. Sovraštvo, laž. zavist, jeza in predrznost, — - sam0 pristno-klerikalne čednosti. — so zrcalijo v teh besedah duševno gotovo zelo zaostalega in zato pomilovanja vrednega človeka.
Pa ee rečejo klerikalci, da je bilo na ženskem shodu v »Mestnem domu« tudi samo pet volilk, nas to nič ne moti. Še na misel nam ne bi bilo prišlo poročati o številu, ce bi se ta možakar ne bil tako vsiljivo izzivajoče obnašal, da smo primorani misliti, da je tudi klerikalcem na tem, da izvedo pravo število.
Dvorana je bila zelo dobro zasedena, stolov, miz in raznih drugih priložnosti za sedenje je zmanjkalo in celo podij je bil ves zaseden. Štetje jc bilo s« veda pod temi razmerami popolnoma nemogoče; po naši cenitvi pa je bilo navzočega ljubljanskega ženstva do 400.
Shod je otvori! deželni poslanec
srospod
dr. Triller v imenu izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke ter prinesel pozdrave od prevelikega dela zadržanega predsednika g. dr. Tavčarja.
Prvič stopa ženstvo uiti v no v i«vno življenje v Ljubljani, in ta prvi nastop ženstva naj bo tudi njegov prvi triumf v tem smislu, da pokaže smisel za napredovanje. Uspeh, ki ga bo izvojevala napredna stranka pri teh občinskih volitvah bo potem v obilni meri tudi zasluga zavednega ženstva.
Nikar naj se ne da zapeljati ta sli ona volilka od onega apela, ki c:a razpošilja klerikalna stranka tiskanega ljubljanskim volilkam, ona-stranka, ki jo imenujemo lahko z v<o upravičenostjo
stranko draginje, ona stranka, ki hoče izstradati Ljubljano in to samo zato, ker Ljubljana •loče kloniti tilnika pred to gospodo. (Živahno pritrjevanje.)
Za vero gre, pravijo, in to je trivialna in nespodobna trditev, to je iako podla
laž,
da si večje laži niti naši laži vajeni nasprotniki niso mogli izmisliti.
Vera z občinskimi volitvami nima prav ničesar opraviti! (Pritrjevanje.) Sploh pa je tudi uarodno-na-prodna stranka zastopala vedno tako stališče, da gre ž njo lahko celo naj-pobožuejša žena.
Gre pa pri teh občinskih volitvah zelo veliko za
žensko čast,
ki jo je klerikalna stranka že pred desetimi leti teptala z nogami in ki jo je ta ista klerikalna stranka pred 7 leti tako kruto žalila, da je bil napredni občinski svet primoran storiti ^klep, da se ne udeleži nobene cerkvene slavnosti, dokler ta stranka ne da zadoščenja razžaljenemu ljubljanskemu ženstvu. Takega zadoščenja pa poštena klerikalna stranka ljubljanskemu ženstvu še do danes ni dala. še več! Nagrmadila je na te žalitve pri zadnjih državnozborskih volitvah še drugo žalitev s tem, da je rekla, da hčere ljubljanskih žena nastopajo po ulicah, kakor prostitutke.
In če sodelujejo naše ljubljanska žene kje na kaki človekoljubni Javnosti, takoj pride »Slovenec« in jih oblati. Tako j:1 bilo tudi lani na Ciril-Aletodovi slavnosti, ko je »Slovenec« pisal, da je usmiljeni bog poslal še o pravem času dež, da je obvaroval greha hčere ljubljanskih mater, ki da so bile izpostavljene nravnostni pogubi na tej veselici. (Nepopisno ogorčenje med poslušalkami.)
Po teh uvodnih hordah je predlagal g. dr. Triller za predsednico shoda go.
dr. Tavčarjevo,
ki je živahno aklamirana pozdravila zborovalke ter predstavila vladnega komisarja dr. T r n o v e a.
Prvič stopajo ženske na volišče. Veselje bi moralo vladati nad to pridobitvijo, če bi tega veselja ne grenila zavest, da klerikalna deželno-zborska večina ni vpeljala tega volilnega reda zaradi žene iaUtte, marveč samo z namenom, da uniči s pomočjo žena, in to seveda nezavednih in nerazsodnih žena, vsak) kulturno gibanje. Ta stranka namreč upa« da 5 ]KVinočjo teh volilk dobi premoč v občinskem zastopn in zato nastavlja sedaj na vseh koneih svoje limaniee, da bi vjela nekaj nerazsodni}: volilk.
Vero pošilja v boj in apelira na žensko čuvstvovanje. Toda me hodimo molit v cerkev, v svetu pa stojimo za svoje stanovske in rodbinske
koristi in za duševno probu jo nas in naših.
Sami pu so klerikalci oni, ki nam trgajo iz srca zaupanje in vero.
Ainogo je ljubljanskih žena, ki so se vzgojile v uršulinskem samostanu. Sedaj naj stopijo te naše učiteljice, v katerih smo videlo kot mlade dekli-ce nekaj vzvišenega, ki so žrtvovali vse posvetno za svoje ideale, — te učiteljice naj prestopijo sedaj zaradi borih
28 glasov prag samostana,
ko prej niso smeie in tudi sedaj in v bodoče ne smejo iz samostana niti čc jim leži
na smrtni postelji inati!
(Glasno ogorčenje!)
Rodna mati tedaj nit: toliko ni vredna, kakor en glas pri volitvah, kadar se to zljubi vrhovni cerkveni gospodi.
Tako postopanje nikakor ne more biti veri v korist! (Odobravanje.)
Pa še ua drug način nas gonijo iz cerkve. Apelujejo tla naša poštena slovenska in katoliška srca v isti sapi pa pravijo, da je neumen, kdor hodi v cerkev in voli liberalno.
Toda občinska uprava nima z vero ničesar in ničesar s cerkvijo opraviti. Pri miru najf nas puste s takimi neslanimi frazami, molit hodimo v cerkev, naše koristi pa homo zastopale v svetu. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.)
Kot prvemu govorniku je podelila nato ga. dr. Tavčarjeva besedo uredniku gospodu
Pustoslemšku, ki je izvajal v kratkih besedah sledeče :
Cenjene zhorovalke- Armadi, ki bo prihodnjo nedeljo stopala na vo-litveno bojišče, ae ima to pot pridružiti tudi na stotine broječa četa volilk. In morda bo prav ta ženska četa odločila, kateri izmed strank bo končno pripadla palma zmage v volilnem boju.
Za to je povsem umljivo. da vso stranke med sabo tekmujejo, h ako bi si pridobile čim največjo naklonjenost teh volilk in kako bi jih navezale nase, da bi z vihrajočimi zastavami prešle v njih tabor tor jim pripomogle do zmage.
Ta medsebojna tekma mod strankami je povsem naravna, vendar pa se ne motim, ako trdim, da pristoja najmanj tisti stranki, ki je v nasprotju s svojimi najpoglavirnejšimi načeli razpela vse mreže, da bi v njih zanj-
ke ujela, ako mogoče, vse voiilke iz ljubljanskega mesta in okolice.
Ta stranka je klerikalna stranka — tista politična skupina, ki stoji pod vodstvom duhovščine in katere vrhovni poglavar je najvišji pastir katoliške cerkve na Kranjskem — škof Anton Bona ven t ura.
in najvišje geslo klerikalizmi cd sivih dni davne prošlosti pa do današnjega dne je »Mulier taeeat in eeclesia«, kar bi se po slovensko reklo »ženska naj molči v cerkvi in javnosti^.
Po klerikalnih načelih torej ženska ne sme imeti prav nobene besede niti v javnosti, kamoli v cerkvi. Molčati mora, kakor nema, a samo edino to dolžnost ima, da se mora vselej in povsodi brezpokojno pokoriti duhovnim gospodom in če le-ti od nje zahtevajo tudi, in naj si ji je najdražje in najsvetejše na svetu, svoje žensko poštenje in svojo rodbinsko čast. Po klerikalnih nazorih bi naj bila ženska — ne po božji podobi ustvarjeno bitje — marveč navaden predmet, slepo orodje, ki bi naj služilo zgolj klerikalnim svrha m in klerikalnim namenom.
In da ima klerikalna stranka o ženski takšne nazore, se ni čuditi, saj so se prvi ustanovitelji in duševni očetje klerikalizma prepirali celo o vprašanju, če ima žena sploh dušo.
V tem boju je sicer zmagala struja, ki je milostno priznala, da ženska vendarle ima dušo, prevladalo pa je mnenje, da je ženska manjvreden stvor, ki služi samo hudiču in njegovim nakanam in razni priznani klerikalni pisatelji so ženo naravnost proglasili za posodo hudobnega duha, cerkveni učitelj Tertnlijan pa je zapisal za splošno veljavno pravilo, da je žena vzrok vsega pohujšanja na svetu in da je vrata v pekel.
In če klerikalna stranka o ženi zastopa taka načela, kako more sedaj stopati pred naše ženstvo ter se mu h I in iti. da je največja prijateljica uboge zatirane ženske in da ji gre tudi zasluga za to, da je bila za Ljubljano sprejeta taka občinska volilna reforma, ki omogočuje, da se lahke* tudi ženske aktivno udeležujejo volilne borbe in da so v enem ozirtt namreč glede volitve enakopravne z moškimi, je to samo sleparstvo in špekulacija na nerazsodnost in politično neizvežbanost slovenskega ženstva.
Zakaj pa so napravili klerikalci tako občinsko volilno reformo? Morda iz ljubezni do ženstva. morda iz
pravico!jubnosti, da se da ženskam tudi kos političnih pravic? Mislim, da se ne more niti trenotka dvomiti, da so klerikalci to storili zgolj zategadelj, ker špekulirajo na žensko ne-poučenost in politično nevednost, s katero upajo premagati in vreči oh tla napredno misel v Ljubljani.
In samo radi tega pojo seda.i himne in slavospeve tisti ženi, kateri sicer zapovedujejo, naj molči v družbi in katero sicer proglašajo aa posodo hudičevo in z& vrata peklenska?!
Da, klerikalci so prijatelji ženskam, dokler so te nevedne in neizobražene in dokler se dado izrabljati kot slepo orodje v njihovih rokah.
Čim pa postanejo ženske izobražene in samostojno misleee, takrat pa jih takoj proglase za vlačuge m hrj-dre, kakor se je to zgodilo pri zadnjih državnozborskih volitvah.
Pač ironija usode je, da poje sedaj ljubljanskemu ženstvu čast ii» slavo tisti lopov, ki je takrat na naj-ostndnejši način blatil in skrunU čast naših žena in deklet in ki je na to kleče prosil odpuščanju, da je otekel roki pravice.
Vprašam vas, čestite voiilke. ali boste sedaj verjele sladkim besedam ravno istega lopova in mu zaupale? Poštena, naobražena žena takšnim podležem ne more zaupati in ne bo zaupala.
Klerikalnim    prilizova* njeni pa tudi ne bo verjela, ako jih morda sku ša podkrepiti tudi božji namestnik v spovedniei.
Spovednica! Naj se že sodi o njej kakorkoli se hoee, eno je čisto gotovo, da je spovednica, ako se zlorablja, naprava, ki povzroča največje zlo a narodu in rodbini.
V spovedniei se neti sovraštvo, v spovedniei se često truje mirno rodbinsko življenje, ščuje se ženo prot i možu, sestro proti bratu, nevesto pm ti ženinu, iz spovedniee često posega usodepolno nepoklicana tretja roka v mir blaženega zakonskega življenja.
To se zlasti vrši ob časn volitev. Tu je žena oni objekt, potom katerega skuša klerikalizem vplivati na moža. Iu žal, v pretežni večini se da žena izrabljati in izigravati proti svojemu možu.
Vprašam Vas, ali je to dostojno, ali je moralno, da se da žena izkoriščati od tretjega, in naj se tudi inic nuje božji namestnik, in se naščuvat: proti lastnemu svojemu možu afi bratu?
LISTEK.
Skušnjave Tomaža KrmežUavčKa.
Šaljiva povest;  spisal L. Sepetavec. (Dalje.)
Tako je bil sklenjen kontrakt in skupno delo se je začelo še tisti večer s spisovanjem burke »Srajca ko-rarjeve ljubice, ali valčkov čar ločene žene pri jesenskih manevrih barona Trenka v dolini šentflorijamski.«
Tomaž je vzel kupci jsko stran literarne firme Krmežljavček & Ko-zoglav z veliko eneržijo v rake. Gledališki dramaturg ga je sicer ven vrgel, ko mu je ponudil prvo dejanje nove igre v čitanje, a Tomaž je dramaturga na cesti napadel in ga je toliko časa pestil in rotil in obdela-val, da mu je izročil nekaj iger za prevajanje in mu dal predujem.
Kozoglav je bil vesel, da je imel vsak dan jesti in je pisal od zore do pozne noči, pisal, da so mu otekali preti in da je postajal bebast, a vendar je bilo njegovo delo še vedno laglje in prijetnejše, kakor Tomaževo. Z uredniki in založniki je Tomaž bojeval uprav strašne vojske, tako
da se je sam sebi zdel kakor krotitelj levov, a naj so ga tudi podili ven, klicali hlapce in mu grozili s policijo, Tomaž se ni u dal.
Naposled je prišel do spoznanja, da literatura vendar ni prav poklic za človeka, ki hoče postati bogat. Ker sta bila s svojim kompanjonom nekaj denarja prihranila, je pisateljevanje vse bolj prepustil Kozoglav u in se omejil na razpečavanje njegovih umotvorov. Celo ljubezenska pismi* za gospo Ines mu je moral koncipirati Kozoglav. Tomaž je bil samo še literarni podjetnik, Kozoglav pa njegov peresni tlačan. Obenem je Tomaž razširil svoj delokrog. Agentiral je s štampilijnmi in prodajal srečke in nesramne razglednice ter se resno zanimal za poklic liferanta deklet za nesrečne fajmoštre.
Med tem se je približal začetek sezone. Tomaž si je hotel utrditi stališče pri gledališču in se je ponudil, da bo iz golega rodoljubja in ljubezni do umetnosti brezplačno pel v zboru. Njegova ponudba je bila sprejeta z oduševljenjem in Tomaž je bil slovesno proglašen za zadnjega brezplačno za narod delujočega rodoljuba.
Za gledališče se je zanimala tudi Natalija. Postala je pra v prijazna s Tomažem, se posvetovala ž njim o gledališču in ga končno prosila,naj ji gre na roko, da bo sprejeta v zbor.
Tomaž je naredil važen obraz. Bilo mu je v veliko zadoščenje, da se mu je Natalija približala, če tudi ne iz simpatije do njegove osebe, nego ker ga je potrebovala. A obljubil ji je vendar svojo pomoč in svoje pokroviteljstvo in popolnoma iz lastnega nagiba dostavil, da je nikoli ne zapusti, četudi ga ni marala.
»Saj ti mene tudi ne maras,« je odgovorila Natalija »in sploh imaš toliko deklet rad, da ti ne morem nič verjeti.«
Tomaž bi bil Nataliji pri ti priliki lahko povedal, da ima samo njo rad in nobene druge, a premagal se jc, kajti zdelo se mu je, da njegova ura še ni prišla.
Na dan, določen za sprejemanje koristovk, je prišel in Tomaž je spremil Natalijo v »Narodni domc, češ, da napravi gotovo bolji vtis, ee jo on predstavi, kakor če bi sama prišla. Iz sobe dramatičnega društva se je slišalo cvilenje starega klavirja in zdaj in zdaj je zapel kak glas.
»Kapelnik že poskuša . .. drži so dobro, Natalija!«
Vstopila sta v sobo. Okrog klavirja je stala cela vrsta deklet. Kapelnik je ravno prenehal igrati na klavir ter eni bodočih umetnic za-klical:
»Nehajtee — vi imate glas, kakor srakam.«
Natalija se je tako vstrasila, da
je kar odstopila in bi bila najraje pobegnila iz sobe. A Tomaž jo je zadržal in jo predstavil kapelniku
»No joo - bomo poskusil i i v« je dejal kapelnik in zopet sedel za klavir. »Vi saj niste škrbastaa.vv
Začelo se je poskusanje. Natalija je bila zbegana, ženiralo jo je, da so druge punice vse nanjo gledale in delale polglasne opazke in v tej zadregi ni mogla z glasom prav ven.
Naenkrat je kapelnik nehal igrati in obrnivši se do Natalije rekel porogljivo:
»Gospodičnaa — ali nečete raje iti v cigarfabrikoot Tam je cesarskaa službaa! Joo — cesarskaa službaa in penzijoon.«
Kri je zalila Nataliji obraz. Tako je bila užaljena in tako se je čutila osramočeno, da so ji solze stopile v oči. Zaihtela je in se razjokala.
»Noo — kaj pa se jokatee?« se je čudil kapelnik. »Saj vam nisem nič rekeel!«
Zdaj se je čutil Tomaž poklicanega da intervenira.
Dovolite, gospod kapelnik,« je rekel, »da vas na nekaj opozorim. Gospodična Natalija je iz dobre rodo-vine. Njen oče je cesarski uradnik, odlikovan z visokim redom. Gospodična ae mora šele navaditi gledaliških običajev. In peti zna izvrstno. Že tri leta se uči v »Glasbeni Matici« in vsi ji proroku jejo »jajno pri bod-
ri jost, samo če bi jej vi, velezaslušni gospod kapelnik, šli na roke.«
»Takoo — takoo?« je vpra&Hra^ kapelnik. »V Glasbeni Mat»rt! sjajno prihodnjostf«
»Velezaslužni gospod kapelnik — - vi ste izkušen umetnik - vi got -vo veste, da ima človek pri prvem nastopu strah.«
»Noo — joo — to je že rees. Burno pa poznejee še enkrat poskusilii
Tomaž je bil pomirjen. Tolaži i-je Natalijo, kakor je vedel in znal. med tem ko je kapelnik uadaljeva? poskusanje s priglašenimi pevkami Natalijo je najbolje tolažilo to, da je kapelnik tudi z drugimi dekleti ahec-val po domače.
»Gospodičnaa — vi ima to pe>-sluuh, kakor stara kasirolaa.«
»Gospodična — to se ne pra r i peeti ampak lajaati.«
»Gospodična — vi imate morda, talent za babieoo, pa ne za umetni-
COO.«
Take in enake kritike je izrekal kapelnik, a Natalija je hitro zapazila, da jih izreka čisto dobrohotno in to jI je dalo novega poguma.
Tomažu je bila resnično hvaležna za njegovo pomoč.
»Ah Toma!, ti si ros dober,« j«1 rekla. »A kaj če bo kapelnik izv^Arl da si sa zlagal!« Saj bo spmaA <** nisem bita nikoli t   Celaabeni Matici.«
in ali ni za ženo naravnost po-niietalno, ako jo hvalijo klerikalci kot krepostno In pošteno, ako se jim da na tak nemoralen način izrabljati?
A ne samo nasprotniki inobraie-
uegn ženstva so klerikalci, marveč tudi   sovražniki narodnega ženstva.
Le spomnimo se znanih septem-berskih dnih. Vsem je znan razvoj «>nib dogodkov. V Ptuju, tem starem f*!ovenskem mestu, ki je sedaj gnezdo uajbolj strupenega, nemškutarstva, je bila glavna skupščina dražbe sv. Cirila in Metoda. In v tem nemsku-uirskem gnezdu so napadli lopovi slovensko narodno žonstvo s kamenjem in palicami, so opsovali naše vavedno ženstvo in je opljuvali. Popolnoma umevno je in moralo je priti do tega, da je zavladalo v Ljubljani strašno ogorčenje med temi tolovajskimi napadi. Našel pa se je med Slovenci nekdo, in to je bil »Slovenec«, ki je aplavdiral tem lopovščinam. Vsa poštena slovenska javnost se je tedaj zgražala nad pisavo »Slovenca« in tedaj je moral tudi »Slovenec« zabrenkati na druge strune. Vsakega Slovenca je bilo sram, da se :|e v naših vrstah našla tako podla duša, ki je odobravala lopovščine uomškutarjev v Ptuju.
Takrat se je »Slovenec lepo uklonil, ker se .je zbai ljudske uevolje, začel je pisati izpočctka pomirljivo in končno je moral celo sam priznati, da se je Slovenkam zgodila v Ptuju kruta krivica. Takrat se je uklonil Slovencec« ljudski nevolji, sedaj pa, ko so se razmere izpremenile, se mu "ue zdi več vredno zakrivati svoje pravo mišljenje ter vpije v svet, da SO bili septemberski dogodki sramota /*a slovenski narod in da so najbolj škodovali Slovencem samim. (Klici: Kranjska šparkasa!)
Govornik razmotriva nato »slovenstvo« takozvane S. L. S. ter dokazuje, da je to farbarija na vzgledih Elsner, Luschan, nemška gimnazija i. dr.
Če bi se klerikalcem kedaj posrečilo zavladati po celi deželi tudi )K> mestih, bi vrgli še zadnjo krinko raz obraz in se pokazali V vsi svoji ostudnosti. Gorje vsem onim. ki so >c osmelili kedaj pokazati se le kolikor toliko napredne in vnete za blagor ljudstva.
Posebno bi občutile njih strankarsko zagrizenost tudi učiteljice, ki jih danes klerikalci puste še nekoliko y miru.
Zavladati hočejo klerikalci ne .^amo nad našimi telesi, zavladati hočejo tudi nad našimi dušami in jih vkovati v verige. A' to svrho so si v zadnjem čusu izbrali spovednice. Telesen in duševen pogin Ljubljančana je tedaj cilj klerikalcev, ki so si ga postavili, če bi se jim posrečilo zavladati na magistratu. (Navdušeni klici: Ne bodo! Ni k dar 1)
Nato je opozoril govornik zboro-,\ alke na važnost podrobnega dela v zadnjih dneh, nakar je podelila ga. dr. T a vč a r j e v a besedo članu iz-vrševalnega odbora gosp.
Ribnikarju.
Učili smo se, da je šel Kristus 4i) dni v puščavo, da bi tam molil rn se pripravljal. 40dnevni postni Čas je vrinila katoliška cerkev v svoj koledar, ki naj spominja na to Kristusovo bivanje v puščavi, in v tem postnem času naj molijo kristjani in delajo pokoro.
Toda
Antikrist prihaja?
V cerkvah ne slišiš več pobožne molitve in svete pesmi. Politika in sama politika vlada po cerkvah, šopiri se v spovednicah in oznanjajo jo raz prižnice. V cerkev vlačijo duhovniki stvari, ki v cerkev ne spadajo. Kdor je pobožen in noče moliti, pride v cerkev skozi najbolj skrita vrata, sami hinavci pa so oni, ki se razpo-stavljajo javnosti in se tolčejo po prsih, češ. glejte, kako sem pobožen. Taka vera je figo vredna.
Vera ostani lepo v cerkvi, skrb
blagor prebivalstva pa bodi na magistratu.
Kakršne ljudi bodo voliloi poslali na magistrat, tako si bodo prikrojili tudi svoje življenje.
Ozrimo se pred vsem na perece * pružanje
draginje.
Krivda leži deloma izven Ljubljane v avstrijskem državnem zboru, kjer se sklepajo taki zakoni, da mora draginja rasti, kjer odločujejo zastopniki in zavezniki velikih m agu a-tov, baronov, grofov, knezov in škofov, kardinalov in prelatov in delajo takozvano agrarno politiko.
Naša klerikalna stranka je sicer tako neznatna in njih poslanci so bili vedno tako brezpomembni, da v takih vprašanjih niti v poštev ne bi prišli. Toda Šusteršič in njegovi pajdaši, ki se vedno love za kak frak, so se obesili na frak te agrarne stranke in sedaj vpijejo, da so sami agrarna stranka.
Postave, ki se sklepajo na Dunaju, naravnost pomagajo draginji. Pred vsem so tu razne carine, ki so gamo   za   to   vpeljane, da gospoda
svoje blago knrje dražje proda, pšenica se nam je vsled carine podražila za 12 K metereki   etot in
vsled tega je poskočila tudi cena moke.
Sladkor se je v zadnjem času podražil zopet za pet vinarjev pri 1 kg, in stara resnica je, da ae prodaja avstrijski sladkor na Angleškem mnogo eeneje kakor pa doma v Avstriji.
Na mesu je carina SO v. Če bi te carine ne bilo, bi lahko imeli meso iz tujih držav na 1 krono.
Posledic« te agrarne politike je nadalje tudi prepoved nvosa klavne živine iz drugih držav, in v Stopanji vasi je oznanjeval neki klerikalni bivši poslanec, da je evangelij klerikalne stranke biti proti uvozu živine. Ce ostanejo vsi ti za velike posestnike sklenjeni zakoni v veljavi, se nam bo zgodilo, da bomo morali res plačevati meso še po 3K in 4 K.
Vzroki draginje pa, ki leže v LJubljani in njeni okolici, pa so dvojni.
Ljubljanska okolica je izmed \seh pokrajin v naši kranjski deželi najbolj zapuščena.
Povsod drugod vidimo boljše in umnejše gospodarstvo. Niti enega vodovoda ni napravila dežela v celi okolici, niti k enemu prispevala. Samo Ljubljana naj bi bila vse storila? Oni klerikalni voditelji pa, ki se našim okoličanom obešajo, naj bi norce brili iz Ljubljane? Jezica je prišla po vodo v Ljubljano na posodo, Šiška jo dobi iz ljubljanskega vodovoda in vse občine v ljubljanski okolici naj bi preskrbela Ljubljana z vodo!
O cestah niti govoriti ni, ko bi ue imeli paj- državnih cest, bi morali okoličani vse kar hočejo prinesti v Ljubljano, znositi na glavah.
Kmetijstvo ni v nobenem delu dežele tako zanemarjeno, kakor ravno v ljubljanski okolici in vse to zato, ker se klerikalci za ljubljansko okolico niso prav čisto nič brigali.
O kakem mlekarstvu niti govora ni in nič čudnega ni, če se gospodinje zgražajo nad mlekom, ki jim je pri-neso iz okolice Toda nas kmet ni kriv, da je mlekarstvo tako zanemarjeno. Po celi deželi so snovali klerikalni mogotci v deželnem zboru mlekarne, samo ljubljansko okolico so popolnoma zanemarili. Če kmet ni podučen, tudi iz sebe ne bo prišel na naprave, ki jih je treba za umno mlekarstvo.
Tocli sadjarstvo ni prav čisto nič organizirano in zato odide našemu kmetu marsikatera kronica, ki bi si jo sicer lahko prislužil, naš meščan pa mora sadje krvavo drago plačevati. Kadar je veliko sadja in bi kmet pri umnemu sadjarstvu lahko kaj zaslužil, takrat ravno je naš okoliški kmet največji revež, ves dobiček pa pobašejo v žepe okoliški branjevci in okoliške branjevke. Če se našim ljubljanskim branjevkam godi slabo, so krive temu samo branjevke iz okolice. Če pogledamo na tržen dan na Vodnikov trg, bi mislili, da prinašajo na trg blago kmetje. Pa to je popolnoma neresnično, to so sami branjevci, same branjevke, ki so blago kupile že iz druge ali celo tretje roke. Pa ne samo km*'t sam, tudi meščan trpi pod tem sistemom okoliških prekupoev in to občuti zelo občutno na svojem mošnji cku. Na te okoliške barantače pa opir i klerikalna družba svoje upo pri prihodnjih občinskih volitvah.
Drugi vzrok draginje pa « še ta, da klerikalci hujskajo okolico zoper mesto.
Vsem tem nedostatkom bi bilo od pomagano s stroko vnjaško
a provi zac J jo
mesta. Bivši napredni občinski svet je tozadevno že sklenil ustanoviti
mestno
posredovalnico za živino,
tako da bi našim mesarjem ne bilo treba hoditi po vsako živino posebe na kmete.
Sklenil je
razširjenje klavnice, potreben je pri klavnici poseben dvovozen tir,
tako, da bi bilo mogoče dovažati živino tudi oe vlada v ljubljaui živinska kuga.
Sklenil je zgradbo
tržnice in hladilnice
ter ustanovitev nekake mlekarne
vsaj za mleko, ki naj je vživajo otroci.
To vse je bilo v načrtu napredne stranke in novi napredni občinski svet je poklican v to, da ta načrt tudi izvede.
Toda ravno danes, ravno ob tem času zborujejo klerikalci. To zborovanje pa so sklicali zaradi tega, ker je bil pred par dnevi sprejet zakon, da da država
šest milijonov za povzdigo živinoreje, od katerih odpade en milijon na me* sta za zmanjšanje draginje. Od tega
milijona pa bi odpadlo na Ljubljano kakih
20.060 kron na leto, in po ta* tisočakih se eede klerikalcem sline.
. - . je nožev* a in padnem 4z-venti prej camačene naerte, ker brez dišav ne podpore msga ne bi bilo moglo izvršiti v doglednom času.
Klerikalci pa so danes sklicali glede tega vprašanja anketo, na katero pa niso poklicali niti zastopnika Ljubljane. Da bodejo, oziroma bi radi pobaaali klerikalci ta denar brez vednosti Ljubljane, to je za nje značilno in zelo žalostno za nje, ker je dokaz, da hočejo tudi še ta denar odmreti Ljubljani in vtakniti v črevo svoji pokajoči »Gospodarski zvezi«, ki bi potem morda ustanovila kako zakotno in nič vredno posredovalnico pod klerikalnim okriljem, o tržnici, hladilnicah in drugih takih napravah pa bi ne bilo nikdar ne slnba ne duha, marveč bi morala storiti vee to Ljubljana brez vsake pomoči iz svojega lastnega žepa.
Koncem ae spominja govornik še velikanskega narodnostnega in cerkvenega škandala v Kočevju in kako je škof izdal in prodal svojega kaplana Kopitarja kranjski šparkasi, nakar je zaključila gospa dr. Tavčarjeva
ta velepomembni sbod, opozarjajoč, da stopajo v nedeljo vse zavedne slovenske žene k
volitvam
za narodno napredno stranko in se ne dajo preslepiti od klerikalcev, ki zamenjajo
volitve % molitvami.
Somišljeniki! Pridite danes vsi na
javen shod
ki se vrši
ob 8. zvečer v gostilni gosp. Vojeviča na Tržaški cesti St. 13.
Govorila bosta g. prof. j. Beianer m g. gostilničar Bele, ki bo podal nekaj   posebno   zanimivih razkritij.
Volilno Sibonle na Jpol Štajerskem.
Staje rcijanci so postavili na velikonočni ponedeljek v Mariboru sledeče kandidate: Za Maribor — desni breg proti Roškarju Franca Girstmaverja, posestnika v Leiters-bergu; za Maribor — levi breg Ludvika Kresnika iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici; za Ptuj - Ormož dež. posl. J. Orniga. Girstmavr je znani bivši nemški državni poslanec, kateremu so nemški kmetje že davno dali slovo. Pri slovenskih se mu ne bo godilo bolje. Kresnik se je branil kandidature z rokami in nogami; ni prijetno biti večen kandidat! Ornigu pa se ni niti zdelo vredno priti v Maribor. Veliko bespdo je imel na zborovanju — Linhart. Sprejela se je resolucija, ki pooblašča ptujske renegate, da lahko postavijo tudi v ostalih okrajih štajercijanske kandidature, ako bi se jim to zdelo potrebno. — Nezadovoljni dež. poslanec T e r g 1 a v. Klerikalci so imeli že prpd dobrim tednom v Celju posvetovanje zaradi kandidature v Savinski dolini. K posvetovanju je došel tudi klerikalni dež. posl. Terglav z nekaterimi svojimi pristaši. Izjavil je Čisto odkrito, da hoče kandidirati v državni zbor, češ, da če je bil mariborskim farjem dober za deželni zbor, jim mora biti dober tudi za državnega. Vsled tega Terglavovega nastopa ni došlo na prvem zaupnem shodu do nobenega resultata. Korošec je na to na velikonočni torek sklica i nov shod v Celju in šele ta shod je postavil dr. Korošca za kandidata v Savinski dolini. — O klerikalnem zaupnem shodu v Ptuju smo dobili jz Ormoža sledeče poročilo: Naš okru j je bil na klerikalnem zaupnem shodu v Ptuju skrajno slabo zastopan; iz več kot polovice občin sploh ni bilo nikogar. Glede kandidatov se je vršila sila hrupna kupčija: bili so kar trije predlagani in sicer dež. posl. Meško, Miha Brenčič ml. in sodni svetnik Presker iz Ormoža. Po dolgem debatiranju je padla odločitev za Miha Brenčiča mL, človeka, ki še ni bil nikjer po svetu, ne zna pošteno nemški in nima sploh nobene višje naobrazbe. Pri nas se sodi, da velja sklep klerikalcev za nezaupnico dež. posl. Mešku. Njegovi pristali so bili vsled postopanja, ki so ga doživeli v Ptuju, skrajno ogorčeni. Komandira! je na shodu poslanec dr. Korošec. — Klerikalniračuniglededr.
Jankoviča. Ker vodilni klerikalni krogi računajo s propadom dr. Korošca v Savinski dolini, se je sklenil dogovor, da dr. Jankovič po izvolitvi odstopi in napravi prostor dr. Korošcu. — Ptujski nemški naci-j on a 1 c i so imeli v torek sejo zaupnikov, v kateri so ponovno enoglasno odklonili Malikovo kandidaturo.
SomlSUenlkom
aa sastaje tajništvo aaprashu stranke vsak ena še neddje eepretrgoau ed 8. tjelrtj de 9. zvefer v Wvffev« »Ud lil. (Befeateva MU). Vse one r a. aaie pristaše, U se v kaki stvari m volitve ae ratmutje, avnehne, da se Mafevelijo oglasiti v JaKaovaain arak v tajništvu, kjer debije vse potrebna pojasnila. Ce li bila mogoče koma dostavljena glasovnica aH pa mogoče same ena, čeprav ima volilno pravico v dvek razredih, dobi glasovnice v strankini pisarni, istotako tudi kuverte.
$ahl|e in metfondvo.
(Dalje.)
Na Kranjskem ima v zdajšnjem dež. zbora kat. duhovnik z glasovi kmetov in veleposestnikov nadvlado; on je meščanstvo v tem zastopU potisnil s pomočjo veleposestnikov na stran. Veleposestniki so bili nekdaj ista gospodarska rasa, kakor kat. duhovnik. M to je minulo, naši majhni veleposestnki — in teh je največ — morajo delati, kalkulirati, kakor meščanski obrtniki. Isti niso sovrnmi-ki meščanstvu. Včasih so hodili z meščani. Bilo je napačno, da se jih je pustilo iti v farovški tabor; — nekaj koncesij se je imelo dati tej nemško čuteči gospodi. Slovenci smo obmejno ljudstvice, nemški, laski ž i vel j bosta vedno ali še dolgo imela vpliv na naše gobpodarske, vednostne, literarne, umetniške razmere in ako neče-mo, da bo naš človek iz kmetije vedno moral iti v Ameriko, bo treba preskrbeti mu izgojo, katera bode na kmetiji prevečnega človeka usposob-ljala stopiti tudi kot kvalificiran delavec v delo ladjestave, mornarstvn, trgovine na in ob morju in tedaj bo treba vsaj nekaj znanja jezikov me-jasev, da se ložje pride naprej. Tehnični delavec dobi sicer povsod delo, znanje jezikov ni zanj toliko važno, ali ker imajo drugi narodi dovolj svojih ljudi, bo treba v konkurenčnem boju še tudi tega sred6*va, neko znanje kakega tujega jezika onim, ki se hočejo posvetiti fabričnemu, indn-strijalnemu delu. Slov. duho\Tiiki dajejo zdaj nemštvu na Kranjskem koncesije, ki predaleč segajo tudi po mnenju istih, ki imajo dobro gospodarsko stanje ljudstva pred vsem pred očmd in za tem šele narodnostno vprašanje. Nemci triumfirajo v deželi in zunaj iste, zadovoljni so, da so pustili prijazno izhajanje -z slov. naprednjaki.
Bilo je zedinjenje duhovnikov z veleposestniki sicer kravja kupčija, zamišljena po dubovenstvn v ta namen, da nadvlada farovž nad ne-ščanskimi elementi v dež. zboru in s tem morebiti tudi v drugem življenju; politikovanje, vse bojevanje strank ima dosti kravjih kupčij in voditelj kranjskega veleposestva in Nemštva je znal naš farovž izrabljati takoj v začetku zveze in znal vedno več zahtevati tako, da ta naš farovž ni mogel odrekovati in danes ne more na boben narodnosti tolči, kakor .je tedaj, ko je trgal zvezo veleposestnikov s slov. naprednjaki.
Na Kranjskem se more govoriti o slovenskem meščanstvu; Biajhno število nemških meščanov ne bi dosti veljalo, ako bi jih veleposestniki ne zaslanjali. Na to slov. meščanstvo se je zdaj vrgel farovž s vso silo. Zdaj ima farovž kaj pokladati iz dež. premoženja v jasli istim meščanskim ljudem, ki gmotno niso dobro podprti, ali ki morajo iskati boljših služb, ali sploh služb — včasih je pa tudi: der Topf, der Topf ist das Va-terland, alles ubrige sind Fratzen, — in zdaj vpliva na nradništvo vseh vrst in ker ima dež. zbor tndi voliti dež. šolski svet, je vsemu učiteljstvu položil duhovnik svojo trdo roko na tilnik. In avstr. drž. vladam velja zdaj kat. duhovnik kot najboljši krotitelj delavskih mas, ki hočejo tudi dobiti sedeže na solneu; pa vsaj agitator je kot duhovnik med kmeti z občnim volilnim pravom.
V takih razmerah mi prihaja v spomin, kar sem čital v zgodovini prebivalstva na Kranjskem in kar sem opažal tekom 35 let na tej zemlji. Razumljivo mi je, da je kat. duhovnik sovražnik meščanstva bil in da je še, — razumljivo mi je tudi, da se ta človek sam ne bode krotil, ko mu je dano, da vzraste nad njim in da mu bode škodoval kolikor bode mogel; meščan je bil in bo njegov nasprotnik; ali nerazumljivo mi je, da posvetni pomagači tega duhoven-stva v tej divji gonji proti meščanstvu, iz katerega so po večjem prišli, sodelujejo in še z veliko vnemo. Da ta ali oni teh visoko zrašča in oznanja malemu slov. svetu, da ima vso Evropo v svojih rokah, to je razumljivo; iz majhnih, ubogih raz* mer prihajamo in oblast, neodgovorna oblast je velika slast bivšemu revežu; voniti ee v prvem razredu in si
privoščiti, kar aamoTe imeti kuhinja
in klet dobrega, tudi ni zaničevati. Bogatega plemen i tata stare rodovi-ne potomec kaj takega ne bo osten-tativno kazal, dasi se misli kot neko višje, za vlado ustvarjeno bitje; ali pameten človek se mora vprašati, ako je meščanstvo v zdajšnjem gospodarstvu se delavec in še kaj vreden in — ako mora to vprašanje potrditi, ne sme sodelovati v gonji du-bovenstva proti nieščanstvn; poleg zadovoljenja svoje osebne častihlep-nosti in pridobivanja gmotnega bla-gra mora tak človek vendar le pogledati po vsem gospodarstvu, po razvojih vseh stanov, redov te majhne kranjske družbe in tedaj mora spre-videti nesmisel preganjanja danes še tako važnega človeka, kakor je meščan na Slovenskem in celo meščana, ki se zaveda slov. narodnosti. — Poglejmo na slov. Štajersko, Koroško, na Primorje! — Štejem med meščanstvo tudi vse nradništvo, učiteljstvo in meni se dozdeva, da za Slovence še veljajo David-Stranssove besede: »Meščan sem in sem ponosen na to, da sem meščan. Meščanstvo je le jedro naroda, ognjišče njegove nravi; ono ni le množitelj narodovega gmotnega bogastva, isto je tndi goj'-telj vede in umetnosti. Meščan, ki se misli počaščenega, ako zadobi plemstvo, ali ga celo kupi, se oskrutija v mojih očeh in če zaslužen mož iz meščanstva kot posebno priznanje mu dano plemstvo hvaležno sprejme, majem z rameni kot nad pomilovanja vredno stvarjo.«
Kat. duhovnik je dobro znan vsem stanovom slov. ljudstva. Zgodovina nam priča, da ga je naše ljudstvo že prav trdo zgrabilo in ga ven vrglo iz cerkve. O njem ima ljudstvo jako karakteristične označbe, ki ne razodevajo ljubezni napram njemu. Prepričani smo, da mu ni za socijalist ično stremljenje, s katerim bi nemara hotel opravičevati svoje sovraštvo proti roja kom-meščanom Slovencem na Kranjskem. Angleški prvi krščanski socijalisti naši duhovniki niso, katerih najboljši — (Maurice) je pisal: »Človek nikdar ne napreduje toliko, kakor če zadobi lastno voljo. Človeku stvarjati voljo, je začetek in konec vsake višje vladr.e umetnosti.« In na drugem mestu: »Vsak, kdor priznava nasproti principu konkurence princip asociacije kot močnejšega, sme zahtevati čast ali sramoto, da se ga imenuje socijalista.« — Najinteligentnejši slov. duhovnik ne stoji na takem mestu. Tudi ne mislijo naši duhovniki na to, ds bi pripravili naše ljudstvo do tega, kar je že pridobil francoski kmet v nekaterih krajih po sindikatih, združevanju. »Sindikati so, ne da bi bili politično barvani, prinesli dobrote ved, tehnike in velikega prometa malemu kmetu in so istemu pomagali ekonomično, socijalno, moralno in duševno. Sindikat je duša francoskega kmetskoga prebivalstva, isti je njegova bodeča intelektualiteta. Kmete, ki zamore jo misliti, so sindikati iz-vežbali.« — Ne, zadruga je nevarna vsakemu absolutizmu, zadruga stvar-ja samosvoje ljudi in takih ni nikdar maral kat. duhovnik in jih ne bo! (Dalje prlhodctfć.)
narodnega kolka ne na-lepljati na glasovnice.
Opozarjamo votiice in volilke, naj ne prilepljajo narodnega kolka na glasovnice, ker bi bila vsaka taka z narodnim kolkom opremljena glasovnica neveljavna.
Torej pozor, volilci in volilke! Ako hočete pri volitvah darovati za našo šolsko družbo, vrzite dotično svotico naravnost v družbin nabiralnik, a glasovnic pod nobenim pogojem ne prelepljajte z narodnimi kolki!
Politična kronika.
Avstrijski ministrski predsednik baron Bieneth je bil včeraj od cesarja sprejet v avdijenci. Podal mu je natančno sliko okolščin, ki so bile merodajne za postopanje avstrijske vlade pri ministrskih konferencah o razprav nem jeziku v novem vojaškem kazenskem procesu. Cesar je vzel poročilo na znanje, ne da bi kaj odločil. Neposredno po avdijenci so se na željo monarhovo nadaljevale konference obeh ministrskih predsednikov, ki so predvčerajšnjim prekinile. Tudi v tej konferenci se niso mogli sporazumeti. Vsled tega bo cesar danos sprejel oba ministrska predsednika v skupni avdijenci« e •
Pri dopolnilnih dešelnozborskih volitvah v Modlingu na Nižjem Avstrijskem so krščanski socialisti izgubili svoj mandat. Krščanski soci-aieti so od zadnjih volitev jako nazadovali, kar je vsekako simptomatič-nega pomena za bodoče državnoabor-ske volitve. Nemški nacionalec Ta-
m u s s i n o je dobil 1216 glasov, krščanski socialec G e y e r e g g e r aa le 602 glasova.
Hrvaška delegacija je včeraj v 7 risotnosti bana dr. Tomašica nadaljevala svoje posvetovanje. Konference se je udeležil tndi posl. Pin-rerovič, pristaš stranke centra. Delegacija je soglasno sprejela vse predložene sklepe o domobrambi in
0 trgovinskih vprašanjih. Pozvali so tndi bana, naj deluje na to, da se izvede zakon o krajevnih imenih tudi pri skupnih oblastih in uradih na Hrvaškem. Konference so bile na to zaključene. Sredi prihodnjega tedna pojde delegacija v Budimpešto, da se udeleži posvetovanj o proračunih skupnih ministrstev v državnem zboru.
O albanski ustaji poročajo iz Skadra: Iz Podgorice prihajajo vesti, da so se vršili pri Kastrati.pi, Koti ju in Gradi med ustaši in turškimi četami in prostovoljci iz Skadra krvavi boji. Bilo je 1500 mrtvih
1 u G00 težko ranjenih. Mesto Tnzi so ustaši popolnoma obkolili. Komunikacije so pretrgane. Če ustaši osvoje mesto Škadtr, tedaj pride najbrže do krvavesra klanja Turkov
* * *
Na Portugalskem bodo danes aH jutri objavili zakon o ločitvi cerkve od države. V tem zakonu ^c zajamči vsakemu iz povodanj u popolno svobodo in se obeuem izjavlja, da katoliška vera ni več državna vera. Vse stroške bodo morali plačevati člani verskih zadrug. Država ima samo nadzorstvo. Cerkve se bodo dale duhovnikom na razpolage.
♦ * *
Iz Tangerja poročajo, da so ustaši zavzeli in uplenili mesto bez, kjer je tudi izbruhnila revolta. Francoska ^Jada je dobila od poslanika v Fesu poročilo, tla so bile vladne Čete z velikimi izgubami premagane.
•
Iz Mehike poročajo, da so ustaši pozvali me^to Juarez, naj se v J 4 urah poda. Kakor poročajo iz Mehike, so poslanci zahtevali popolno poročilo o mirovnih pogajanjih, čeprav so dosedanja pogajanja vodili neofi-cielni vladni agenti.vendar ni nikaka lajnost. da je dal zunanji minister po-rehfte direktive. — Iz Xew> orka poročajo: Predsednik Diaz sumniči v vojem odgovoru na protest Amerike oradi bojev na ameriški meji ameriške četa, da >o pristransko postopale. Ta odgovor nima tndi potrebnih diplomatičnih oblik. V IVashingtonu >o mnenja, da hoče Diaz povzročiti, da prekoračijo ameriške čete mejo, kar bi združilo v>r Mehikance.
Sirarn« ifl tule hrafe
tudi v
uredništvu „Slovensjaiegai Naroda" v Knaflovi ulioi 5, v pritličju na levo. u
Primonho.
Volilci in volilke!
Komur še ni bila dostavljena volilna legitimacija, naj jo dvigne nemur?.or^a pri t« kr. dež. vladi odd. X., EL nadstr., oziroma naj ae zglasi v tajništvu naše stranke, Wol!ova ulica 10, kjer se bo takoj potrebno ukrenilo.
RsrofRo.
Otrok s#» zadušil. Neka irostačiea breškem okraju je pustila na Veliko soboto svojo polletno hčerko samo - zibelji doma in je šla k žegnu. Ko je prišla nazaj, je našla svojo hčerko rfcvo v zibeli. najbrže se je otook zadušil. Seveda bodo   truplo umrlega otroka raztelesili, da doženejo pravi vzrok smrti.
Težka nezgoda je zadela na velikonočni ponedeljek nadučitelja Xa-gn leta a' bližini Brez. Ko ,e je peljal domov, se je konj splaŠil pred železnico in zdi rja 1 po cesti, pri čemer se /• voz razbil. Seveda o padli vsi z voza. Kočijažu in nadučitel je vi hčer-se ni zgodilo uič hudega, naduči-ir]j Nagele pa ^* je hudo pobil na glavi in si zlomil tudi nogo.
l/arulte se Klerikolnih ogltoforjen in sleparjev!
Klerikalni agitatorji kradejo volilne kuverte našim voliJcem in volilkam po   stanovanjih  ter  jim podtikajo
volilne kuverte s klerikalnimi glasovnicami- Takšnega lopova, ako ga zasačite, dajte takoj areti-
tirati!
Vsak vohlec in volilka naj pregleda volilno kavortO in se prepriča, ako jo v njej glasovnica narodno napredne Stranke. Naroduo-napredni
agitatorji, prepričajte ae, ako niso klerikmlci našim volilcem in volilkam zamenjali kuvert in glasovalo!
Škofovi zavodi v Gorici. Stavbe tkotovih zavodov v Gorici rastejo iz tal, kakor gobe. Sedaj prizidajo še cerkev. Dela so oddali nekemu podjetniku iz Trsta. Toda oddali so jih seveda nekemu Lahu. Domačih stavbnikov seveda niti vprašali niso ali hočejo predložiti svoje načrte.
Premeščenje. Iz Kobarida v Kr-min je premeščen davčni asistent g. Josip Devetak.
Nesreča pri delu. Valentin štrukelj, 411etni težak je pomagal prenašati premog iz danskega parnika »Niels K. Fiausen«, ki je vsidran v novem Franc - Jožef ovom pristan i -ščn v Trstu. Med nalaganjem v notranjem delu parnika mu je padel precej velik kos premoga iz znatne višine na glavo. Prebil mu je črepi-cjo in težko ranjenega so odnesli v splošno bolnico.
Nadzorovanje mornarice. V l*uij pride, kakor se poroča, v kratkem vrhovni poveljnik mornarice, admiral grof Montecuceoli. Z jadrenjco »Lacroma«, ki je tam v stalni službi, se odpelje proti eskadri, ki pride iz Levanta. Po nadzorovanju \rnivše se združene eskadre, se bodo vršile pod vodstvom admirala velike pomorske \aje, nakar se obrne cela eskadra proti Pulju.
Javna dražba \ skladišču južne železnice v Trstu se vrv v soboto ob 10. dopoldne v II. nadstropju kolodvorskega poslopja. Prodajalo se hode vse blago, katerega odpošiljatelji ali prejemniki niso dvignili za najvišji ponudek. Blago >e mora takoj plačati in radi pomanjkanja prostora tudi takoj odpeljati Zapisuik blaga je razobešen v vesiibulu osebnega kolodvora. Pod inklieno ceno se blago ne bode prodajalo.
VoUlcem in volilkam
šentjakobskega okraja.
Ta teden so vsak dan od 2. pop. do 7. zvečer v hiši g. Berganta na Sv. Jakoba trgu št. 5 v prvem nadstropju na razpolago
glasovnice
za one, ki bi jih ne bili dobili ali bi jih   potrebovali  za  koga drugega.
Gospodarsko  napredno društvo za šentjakobski okraj.
Ml si le treba zupomnitl za občinske volitve?
Volilne legitimacije in volilni kuverti.
V.-i volilci in volilke, ki bo vpisani v volilne imenike, dobe najkasneje •"> dni pred volitvijo t. j. n jkas-nejc do velikonočnega torka, dne IS. aprila po pošti volilne legitimacije ali izkaznice in volilne kuvert««.
Volilna legitimacija služi v to, da se volilec ali volilka izkaže pred volilno komisijo, da ima res \oliluo pravico.
Zato mora vsak volilec ali volilka legitimacijo prinesti sabo na volišče.
Volilni kuverti so zato. da se vanje da glasovnica.
Ako bi kakšen volilec ali volilka najkasneje 48 ur pred volitvijo, to je do petka, dne 21. aprila ne dobil volilne legitimacije in volilnega kuverta, mora iti osebno na deželno vlado, Simon Gregorčieva ulica, pritličje, desno, kjer bo dobil potrebne volilne dokumente. ♦
Pri volit vi se smejo uporabljati samo uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni volilni kuverti.
Ako volilni kuvert izgubiš ali pokvariš, dobiš lahko novega.
Sicer pa se volilnih kuvertov lahko kupi na magistratu, kolikor se hoče, toda treba je za vsak izvod plačati 2 vinarja, vendar pa je magistrat dolžan, volilne kuverte prodajati samo do petka, dne 18. aprila.
Končno se lahko volilni kuvert dobi tudi pri volilni komisiji.
Volilni kuvert za I. razred je — bel, za II. razred — moder in za III. razred rdeč.
Na kuvertu ne sme biti napisanega ničesar drugega, kakor volilni razred (z rimsko številko I., II. ali III.)
Nihče naj torej na kuvert ničesar ne piše, ker bo sicer njegov glas neveljaven.
Glasovnice.
Glasovnico si lahko sicer vsak sam pripravi, vendar pa je bolje, da
ae vsafc veHlec ali volilka zgtasi pn kakem naprednem političnem društvu v Ljubljani ali naravnost v pisarni narodno - napredne stranke v Wolfovi ulici, Dolenčeva hiša v I. nadstropju ter tam zahteva pravilno izpolnjeno glasovnico.
Glasovnica je pravilno izpolnjena: Za I. volilni razred, ako je na glasovnici napisano: I. razred (ako napišeš arabsko številke takole 3. razred, je glasovnica neveljavna). — Narodno - napredna stranka — Ivan Knez.«
Za II. volilni razred se mora glasiti glasovnica tako - le:
»II. razred. — Narodno - napredna stranka. — Fran Višnikar.«
Glasovnica za III. razred se glasi tako - le:
»III. razred. — Narodno - napredna stranka. — Doktor Ivan Tavčar.«
Vse tako izpolnjene glasovnice so veljavne.
Na glasovnici torej ni treba pisati imen vseh kandidatov, marveč samo prvo ime izmed kandidatov, ki jih je v dotičnem razredu postavila narodno-napredna stranka.
Prav posebno pa je treba pomniti, da se ne sme noben volilec ali volilka podpisati s svojim podpisom.
Sicer pa smo že gori naglašali: Naj se nobeden volilec ne muči, da bi glasovnico sam napisal, marveč naj se zglasi pri narodno-napredni stranki, ki mu bo dala na razpolago vse potrebne glasovnice.
Glasovnico za I. razred je treba vtakniti v beli — beli kuvert, glasov-za II. razred v modri kuvert, glasovnico za III. razred pa — v rdeči kuvert.
Na to je treba posebno paziti, za kaj ali kako deneš na primer glasovnico za III. razred v beli ali modri kuvert ali narobe, je tvoj glas ne\e-1 javen.
Zato skrbno pazi, da deneš glasovnico 1. razreda v beli, glasovnico
II. razreda — v modri in glasovnico
III. razreda v rdeči kuvert.
Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, je treba zalepiti in ga skrbno čuvati, da se ga ne pokvari ali za-maže, ker se sicer glasovnica proglasi za neveljavno.
Kako se vrši glasovanje?
Volitve se prično, kakor je znano, v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne in trajajo do 4. popoldne.
Vsak volilec ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo in z volilnimi kuverti, v katerih že ima glasovnice, na volišče.
Prišedši na volišče, je treba predsedniku volilne komisije najprej pokazati volilno legitimacijo, nato pa se mu vroče v zalepljenem kuvertu glasovnice.
Predsednik položi kuverte, ue da bi jih smel odpreti, v volilno posodo, za to določeno.
Volilec je s tem volitev opravil in se 1 ali ko odstrani, lahko pa tudi ostane, ker je volitev javna.
Volilci III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdečem kuvertu.
Po dve glasovnice pa oddaš, ako si volilec I. ali II. razreda, ker imaš potem volilno pravico tudi v III. razredu.
V tem slučaju bos torej oddal eno glasovnico za I. razred v belem kuvertu, oziroma za II. razred v modrem kuvertu in poleg tega še eno glasovnico za III. razred v rdečem kuvertu.
Izvrševanje volilne pravice.
Volilci in volilke izvršujejo svojo volilno pravio© osebno, to je, vsak volilec in vsaka volilka mora iti osebno volit.
vsaka ženska, ki plačuje kakršenkoli davek, ima volilno pravico in voli, kakor smo že naglašali, osebno, a ne. kakor je bilo dosedaj v navadi, potom pooblaščenca.
Društva, družbe, ustanove, zavodi, korporacije, sploh vse juridične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po osebah, ki jih na zunaj zastopajo, ali pa po svojih pooblaščencih, ki pa morajo biti moški.
Soposeslniki davku podvrženega zemljišča, imajo skupaj en glas.
Ako ta soposestnika živita v zakonski skupnosti, potem voli za oba mož.
Ako pa soposestnika ne živita v zakonski skupnosti, lahko pooblastita enega izmed sebe, da gre za oba volit, ali pa tudi kakega drugega.
Vsak pooblaščenec pa mora biti tudi za se volilec, in mora imeti, ko pride volit, v rokah pismeno pooblastilo, ki so je podpisali vsi soposestnika ali vsaj večina njih.
Če so soposestniki samo moški ali pa moški in ženske, smejo dati pooblastilo enemu izmed moških sopo-sestnikov aH pa kakšnemu moškemu volilen.
Ako pa so soposesinice samo ženske, morajo pooblastiti eno izmed sebe aH pa kako volilko.
Naglašamo vnovič: Pooblaščenec mora biti sam volilec, a ne sme prevzeti več kakor enega pooblastila«
Kakor smo že gori omenili, volijo društva, družbe, sploh razne kor-
poracije po zastopnikih* to je po tistih osebah, ki ih na zunaj zastopajo.
Takšen zastopnik je tudi varuh mladoletnih.
Vsak zastopnik mora biti avstrijski državljan in vsaj 24 let star.
Zastopnik ne sme biti pod skrbstvom, ne sme biti aktiven vojak, ne sme uživati ubožnih podpor iz občinskih ali drugih javnih sredstev, in ne sme biti obsojen radi raznih nečastnih dejanj, kakor tatvine, sleparstva, goljufije itd.
V čemer pa se zastopnik razločuje od pooblaščenca je to, da zastopniku ni treba, da bi bil za-se volilec in da lahko zastopa več volilnih upravičencev, ki ne morejo osebno voliti.
Vsak zastopnik se mora z dokumenti kot tak izkazati pred volilno komisijo.
Volilna dolžnost.
Opozarjamo volilce in volilke, da je pri teh občinskih volitvah u veljav Ijcna dolžnost, to se pravi — vsakdo, ki je v volilnih imenikih vpisan kot volilec ali volilka, mora voliti, to je, priti na belo nedeljo dne 23. t. m. med 10. dopoldne in 4. popoldne na volišče in tam oddati volilni kuovert z glasovnico.
Volilni dolžnosti niso podvrženi samo tisti, ki ne prebivajo stalno v Ljubljani.
Kdor izmed volilcev ali volilk ne pride k volitvi, bo po končanih volitvah pozvan na odgovor in kaznovan.
Izvrševalni odbor narodno-nanredne stranke.
pozor volilci!
Kdor še ni dobil volilne izkaznice in   volilnega   kuverta,   je dolžan,
da stop! takoj na deželno vlado ter tam zahteva, da se mu vročita ta dva dokumenta.
Somišljeniki, ki teh dokumentov niste dobili, storite to SVOJO dolŽUOSt
nemudoma.
nevne vesti.
— Pogrete laži. Bolj nesramnih iažnjivcev kakor so naši klerikalci, ne najdeš pod božjim solncem. Cvet (eh   Iažnjivcev je zbran okrog ljubljanskega »Slovenca«. To so po večini    brez verski    popi, ki Kristusa vsak dan pri maši znova križajo, in ki bodo sodni dan polnili peklenska stranišča. Komandant jim je Proštov Johanček, ki rad slepari in goljufije vganja pri volitvah, in katerega rojstvo je že bila — goljufija. Ta »Slo-venčeva« druhal laže, tla kar vse poka. Originalnosti pa ae kaže nič posebne, zatorej ni čuda,    da pogreva same stare, obrabljene laži. Posebno piko imajo na dr. Tavčarja. Vse iz-i iečejo na dan, kar so si bili prejšnje čase izmislili o njem. Zatorej je moral nastopiti tudi stari Šuklje s svojim Frančičem — in z nedolžnim svojim črvičkom.Znano je, da je premožni posestnik Frančič bil obdolžen, da je ustrelil svojo ženo. Šlo se je torej '/a življenje in smrt. Hotel je ]k> vsi sili   imeti    zagovornika   v osebi dr. Tavčarja. Le-ta se je branil ter Frančiču svetoval, da naj se obrne do mlajšega zagovornika, bodisi v Novem   mestu,   bodisi v Ljubljani. Frančič pa ni odnehal ter se podvrgel honorarju 1400 K. češ, da ima premoženje in nič otrok.    In res ni imel otrok, ali otroka— ubogega čr-vička — mu je rodil stari Šuklje, ki je a* državu i zbornici zapel prvo laž o tem črvičku. Kako je dr. Tavčar staro »sembiljo« Šukljeta takrat po prstih okrcal, o tem govore stenografi čn i zapisniki državnega zbora. Tistega dne Šuklje ni podčrtal v politični svoji pratiki,       in Frančiče-vega črvička tudi ni več na soluee prinašal. Privlekel pa ga je na solnce Proštov Johanček ter z novo pogrel nekdanjo Šukljetovo laž. Nekaj pa je bastard v Katoliški tiskarni pri tem pozabil.   Dr. Tavčar je moral radi Frančiča štirikrat at Novo mesto, da se je o stvari informiral. K temu je prišla še obširna porotna obravnava, pri kateri je storil tir. Tavčar svojo dolžnost. Da si je dal dr. Tavčar svoj honorar   sodno   odmeriti, bi se mu brez dvojbe bilo odmerilo več nego 1400 kron. Bastard iz Katoliške tiskarne pa je pozabil, da je dr. Šuster-£ič skoraj v ravno isti dobi zagovarjal pred sodiščem v Novem mestu, nekega klerikalca iz Dolenje vasi pri Ribnici. Pa ne radi umora, temveč radi navadne kride. Ne pred porotniki,   temveč   pred navadnim senatom. Za ta navadni zagovor si je dal dr. Šusteršič    izplačati    1800 kron. Frančičeve gavge so bile torej dosti ceneje nego Šusteršičeva krida! Radi teh 1800 K pa si nista nikakih čr-vičkov iz nosa vlekla, niti sembilja v deželnem dvorcu, niti bastard v Katoliški tiskarni! Sleparji!    Tako izgledajo vse »Slovenčeve« laži o dr. Tavčarju, in ta bi onečaatil samega
sebe, če m tem Katoliškim ta£xrftvcem sploh kaj odgovarjal.
-J- Baron 8chwarz se hoji revolucije in barikad. Stara stvar je že, da boleha naš ljubi deželni predsednik baron Schwarz na raznih fiksnih idejah, ki odločilno vplivajo na vse njegovo delovanje in nehanjc. Kakšne fiksne ideje je mož imel po septembrskih dneh, je znano že vsakomur. Sedaj pred občinskimi volitvami si je mož jel domišljati, da bo v, nedeljo Ljubljana pozorišče strahovitih dogodkov, da bo izbruhnila pravcata revolucija in da se bodo gradile, barikade. In da prepreči vse to, je poklical v Ljubljano cel bataljon orožnikov, ki bi naj v kali zadušil' vsako »revolucijonarno gibanje.« Iil ,da bi prepreči] še zgradbo barikad, je včeraj zaukazal vodstvu električne cestne železnice, naj ob tiru in progi natanko preišče, ako se nevarno ne maje kakšna skalca ali kamen, da bi se dal izruvati in eventualne porabiti za barikade ali borabardma. Seveda se je vodstvo električne cestne železnice pokorilo temu ukazu ter dalo temeljito in natanko preiskati vso progo. Vsak količkaj majajoč Se kamen je bil odstranjen in nadomeščen z novim, ki je bi i tako zabit in pritrjen v tla, da je ni sile, ki bi ga mogla izruvati. — In tako sedaj zopet lahko mirno spimo in hvalimo dobrega boga, da je nam dal tako skrbnega deželnega predsedniki!, ki te vnaprej sluti vse grozeče nam nevarnosti in ki jih k sreči zna v svoji veliki modrosti tudi uspešno preprečiti.
+ Predrznost deželnega odbora« Klerikalci so si napravili agitacijski lokal v — deželnem muzeju. V svojih okrožnicah na volilce in volilke naznanjajo, da so predavalno sobo deželnega muzeja okupirali za svoj agitacijski lokal. To se je seveda, moglo zgoditi samo s pri voljen jem deželnega odbora. Brez vseh ovinkov bodi povedano deželnemu odboru, da je to nesramnost prve vrste. Deželni muzej je znanstveni zavod in je last cele dežele, ne pa klerikalne bandi in deželni odbor je le na predrzen način zlorabi! svoje oskrbniške pravice, ko je v deželnem muzeju otvori 1 agitacijski lokal. Pa kaj bi se čudili. — Klerikalci so tako predrzni, da kradejo deželni denar, kaj bi se potem /enirali še deželni muzej porabljati y.a agitacijo. Ženirajo se tem manj, ker so v osebi dr. Mantuanija nastavili ravnatelja, ki je popolnoma nesposoben za svojo nalogo. Uj>eljal ae je dr. Mantuani s šildkrotami, ki jih je proglasil za kristjanske glave, ]h>-tem so prišli politični metulji notarja Hafnerja, ki so veljali 4000 K deželnega denarja in zdaj je postal muzej politi agitacijski lokal. To je ves napredek, ki ga je zaznamovati, odkar je koritar dr. Mantuani s .-.ijajno plačo nastavljen v deželnem muzeju. O znanstvenem tlel u ni nobenega sledu, kvečjemu če se smatra kot znanstveno delo, da v numizmatičnih omarah pajki predejo svoje mreže.
Klerika lua iiupertineuea.
Včeraj sta vdrla v hišo nekega našega somišljenika v času gospodarjeve odsotnosti dva klerikalna agitatorji* ter sta zahtevala od soproge dotičnoga somišljenika, naj jima pokaže moževe volilne kuverte in glasovnice. Gospa tega seveda ni hotela storiti, češ. da ima mož dolične dokumente spravljene' na varnem in da nima nihče pravice, zahtevati, da bi se mu ti dokumenti pokazali. In nato se je eden izmed agitatorjev predstavil za vladnega uradnika ter v imenu zakona ukazal, naj mu gospa takoj predloži zahtevane dokumente. Gospe je seveda takoj uvidela, da capin ne more biti vladni uradnik, zato je obema energično pokazala vrata. - Iz tega slučaja je razvidno, da se klerikalci j>osl užu jejo vseh mogočih sredstev in da se ne strašijo niti protizaikonitosti. samo da bi mogli oslepariti in ogoljufati naše volilce in volilke. Se pač vidi, da stu jih volilnih sleparij in goljufij učila priznana mojstra Krcgar in Štele. Somišljenike pozivamo, naj pokličejo takoj policijo, ako bi se vtihotapil v stanovanje kak klerikalni capin ii» se morda celo izdajal za vladnega t>:-^ gana.
4- Kakor stekli psi grizejo zd;«j klerikalci okrog sebe in se zaletavaj » celo v dame. Napadli so gospo dr. Šlajmerjevo in napadli že tudi gospo« dično Kadivčevo, seveda si bodo privoščili tudi še druge. Bodi jim I veselje, saj se tem le pokažejo, kak:. banda da so. Sicer pa ima tudi vsaka dama pravico agitirati po svoji volji vsekakor več pravice, kakor taki ljudje, kakršni zdaj agitirajo za klerikalce. Slovenske gospe in gospodične, delajte krepko in neustrašeno za našo sveto stvar.
-\- Klerikalna nesramnost. Klerikalci niso nikdar izbirčni bili g!o-de sredstev, s katerimi so se spušča li v boj proti političnim svojim nasprotnikom, višek nesramnosti pu uganjajo v sedanji volilni borbi. Kei o gospodarstvu mestne občine pod naprednim občinskim zaatopom, dasi
i** ^tikavali po vseh kotih, niso »o-srfi nikdar nič slabega izslediti, po-
naa^rajo si z izmišljotinami, katere prodajajo onim bedakom, ki jim ae
faaj verujejo, za čisto zlato. Med dru-ti i 111 pripoveduje njihovo časnikarji* glasilo, da je bivši župan Ivan Hribar potoval im mestne stroške po l»nsiji. Debela je to !až. da se lahko otipi je. Mi sicer vemo, da »Sloven-čevim« l užem noben pameter* človek ne verjame, vendar pa hočemo izreč-jro konstatirati, da je ona trditev polenoma izmišljena. Županu Hriba r-jh nI bilo potreba privatnega svoje-i*i potovanja dati si od kogarkoi pla->*evati in ne pri »Slovenčoveih« po-->spraševat i, če in kam uaj potuje. Polival bode skoraj gotovo tudi v bo-Vočo. pa naj bode to klerikalcem všeč ali ne. Da ima mesto Ljubljana kot -središče slovenskega naroda repre-•M-ntativne dolžnosti, ki jej velevajo pogostili s>emtertje kakšne goste, tega klerikalci seveda he bodo prizna-H, saj so Ljubljano iz sebičnih na-i^ttov prodali nemskutariji in vse »jihovo obnašanje kaže, da bi še cele želeli, da pade na nivo navadnih provincijalnih mest. Zato pa bode ua-"arino-uaprodna stranka stala na Mra/J, da se kaj takega ne /godi ter fesde nje volilstvo dne 23. t. in. ndloč-•flf odbijalo laki1 klerikalna nakane.
Lisičja zvitost dr. Evang. k reka. Ker je g. Ivan Evangelist «fr*klor utriusuue sv. pisma, namreč sanre in nove zaveze. :nu !ioben člo-vefc ne more odrekati učenosti in spo-safcnosti! A poleg tega pa je tndi polteno liguorjan>ki lisjak, kojemu ni priliki dobro prija znani pripomoček iz vsakoršne zadrege: reserva-trn men ta lis! Ta namreč odpušča vsa-Šso laž, ako si človek sam pri sebi kaj i*rri<u2a misli. Torej primer: Dr. K v. RCrek je trdil v svojem > programa-tienam« pb Slovencu (fdV0> ra, >da N. L. S. ne bo dala za Ljubljano niti petih goldinarjev a pri sefci si je pa mislil, ampak dali bo-mrt 5. tudi deset tisoč! Kaj to komu mari, vsaj smo jih dobili iz vsenčili-šfcega zaklada. Punkt um.
r Klerikalci farbaju Trnovča-N£. Klerikalci so zdaj začeli agitir;ui used Trnovskimi posestniki s tem, da pravijo, da bodo odpravili Kern«, >r pridejo ua magistratu do moči. Kavnotako tudi obljubujejo, da se bo Korunova ulica znatno razširila. On-dotne hiše se lx>do po obljubah klerikalcev drago odkupile iz melijorae-wcga posojila. To vse je seveda napajalna far hitriji« in sleparija. Kdor pašna klerikalnega kandidata Franca llkofa, ta ve. kakšnega mnenja SO klerikalci glede :>Kerna<. Klerikalci 5»r niso bili nikdar za to. da se odpravi »Kora«, pač pa ravno nasprotnega omenja. Sicer je pa danes že toliko kot gotovo, da bo tudi v prihodnjem občinskem svetu odločevala narodno-uapredna stranka. Če pa klerikalci obfjubujejo, da l)odo iz deželnega denarja drago odkupovali hiše in grabili ceste po Ljubljani, so to sleparske obljube, ker so klerikalni poslanec v deželnem zboru javno priznali, bo Ljubljana samo plačevala, do-pa ne bo ničesar. Trnovski volil-i& naj to u važu jejo in naj pomečejo tsitlie klerikalne agitatorje iz hiš.
izgredi leta 1903. Klerikalci govore sedaj veliko o 20. septembrn. Poklicati jim je pa treba v spomin izgrede iz leta 1903. Takrat so klerikalci pr*redili velike izgrede, napadli kazino, pobili vse šipe in Nemci so «^elo trdili, da se je takrat streljalo v kazino. Bđen voditeljev teh izgredov jb bil Štefe. Ti izgredi so dali prvi povod napadom na Ljubljano. Pa \fi, ilogodkov se klerikalci zdaj ne-čvjo nič spominjati. Umejemo!
Železničarji — socijalisti! Iz \i-deli smo iz jako verodostojnega vira, da bodo vasi nemški, oziroma »temškutarski sodrugi, kakor: Škor-janee, Outschar, Wedenigg, potem Sebi vrsta nemških sodrugov iz kuril-vrit-j- kakor en mož volili nemško !?sto!! Sramota! Tu Aidite slovenski 'Mczničarjri, da velja intemaeijonala >amo za vas slovenska para! — Nemški tovariši - sodrugi se vara »trindiaehno Gesindel« - smejejo v pest! Ako imate kaj samozavesti, l-irimite Škorjanca za ušesa in ga prisilite, da bo volil vašo listo, saj ste i*a vendar vi izvolili v personalno komisijo, kamor bodi kot sodrug ka-ifit fine cigare, vleče mastne dijete in skrbi      ne za vas, ampak v prvi
r>ti za-se In za svoje otroke, kate-nm je že preskrbel z vašo pomočjo
*rne in mastne kotičke pri železu i-d! - Saj toliko- naj vam l*> bvale->irttf. intemacijonalen in socijalno-de-jnokratičen, da bo tndi z vami - so-i ljalnimi demokrati - volil!
r Zlatar Jože Debevec na Marija Terezije cesti se posebno odlikuje Itrj klerikalni agitaciji.   Zdaj ima
-rftk večer koš umazanega »Slovenca-- iz Kopitarjevih ulic na razpolagi, da ga daje večinoma otrokom, \.+r volilec tafeo nobeden zanj ne ma-wi. Snoči je pa šel ta mož pred »Mestni dom« ženske - volilke štet in kontrolirat, katere in koliko se jih je «4roda udeležik>. Ali premalo časa je
v šolo hodil, ni znal tako visoko šteti, da bi mogel danes povedati klerikalcem, koliko je bilo volil k na shodu.
ker se mu je preje število v glavi ^mešalo, kakor je zmanjkalo volilk.
— Napredni in socijalno - demokratični volilci, dobro si zapomnite, kdo je ta Jože Debevec. Sploh pa že danes lahko povemo, da je on jako slab in neugleden agitator pri voliloih.
-f- Uslužbenec državne želeaniee ❖k-hott. Ali je c. kr. ravnateljstvu znano, zakaj je uslužbenec g. Schott bolan: Zato, da jako pridno agitira xa klerikalno stranko. Ali ravnateljstvo hoče takemu postopanju storiti konec, ker drugače se moramo obrniti na direkcijo v Trst. Gosp. zdrav-uik naj pa Schotta natančno preišče. Ce je za agitacijo zdrav, potem mora biti še bolj sposoben za pisarno. Napredni volilci, bojte se plačanega agitatorja Schotta, in sicer trrkrat pla-nega, pokažite mu vrata temu sitnemu in nadležnemu pajacu.
+ Bran je v ka pri peti stojnici za Ljubljanico od mostu doli — všteta ni 1. stojnica, ki ima za streho dežnik kričala je včeraj, ka&or besna: »V nedeljo bomo pobili vse liberalce! Vse liberalce bomo pobili!«
+ Gorje tf, ubogi kmet, gorje! če prideš kdaj Brejcu v roke! Najpopolnejših klerikalcev je dr. Brejc v Celovcu. Njegova bisaga ima klerikalni patent. V pravdi (hie 19. decembra 1910 je sedel sedem ur v gorki sodni dvorani, zahteval je za to plače 500 K, kar znaša za eno minuto l K 10 vin. Za malenkostni trud v tisti pravdi je zahteval 1436 K 61 vin. in samo nemško sodišče v Celovcu mu je odbilo več kot polovico zahtevka. Ta klerikalk- j»' prav eksem-plar   uesramnega oderuha!
- Kdaj bomo vedeli izid volitev? Ker nam dohajajo z raznih strani vprašanja, kdaj se bo izvedelo za izid nedeljskih volitev, dajemo to-le pojasnilo: Uradni izid volitev bo znan Še-le kasno proti večeru. Mi seveda bomo vedeli točni izid volitev takoj ob 4. popoldne, ko se volitve zaključijo. Kako je to mogoče, se bo pač marsikdo začudil. To je prav enostavna stvar. Vidite, volilni imeniki so izredno dragocena stvar: vsakega volilen in vsako volilko imajo natančno zabeležene, kaj da so in kje stanujejo. Zato se da na podlagi teh volilnih imenikov sestaviti natančen seznamek vseh volilcev in volilk na« rodno - napredne, klerikalne, nem. -k ura rs k c in socijalno - demokratske stranke. Takšne seznamke smo si nepravih in naši zaupniki jih bodo uporabljali na posamnih voliščih, izčr-tajoč iz njih vsakega iz te ali one stranke, ki ie že volil. Na ta način bomo takoj ob zaključku volitev natanko vedeli, kdo je volil in kako je volil in zato nam bo izid volitev znan že ob 4. popoldne.
f- Iz Dolenjske. Na deželi še bolj zanimamo za va=še volitve ko si mislite. Povejte volilcem ljubljanskega mesta, da naj klerikalcem nič ne verjamejo, ker oni samo lažejo in farbajo tako na deželi kakor bodo v mestih. Sama laž jih je. Samo sebič-neži in častihlepni imajo pri njih veljavo. Čudimo se le, da se dobijo Uudje, ki se štejejo izobraženim pa jim je sebičnost nad značajem. Klerikalci so nasilni in nesramni, zato jim dajte šilo za ognilo.
Razpisana srednješolska me-sla. Od 12. do 17. aprila so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Dunaj XII. (K. Lndvr. g.. L. Gr. d., 30. IV.), Dunaj XIV. frealg., L. Gr. d., 30. IV.) — Modema filologija: Brno (realg., Fr. L., 8. V.), Dunaj I. (akadem. g., D. 1. gr., 30. IV.), Dunaj II (Rainer. g., Fr. L., 5l V.), Dunaj VI. (r. Fr. D., 30. IV.t — Mat.-fiz. skupina: Dunaj ITI. (r., M. NI., 30. IV), Dunaj IV. (r., M. NI., 30. IV.), Dunaj XV. (r., M. Geom., 30. IV.), Dunaj XIX. (f. M. NI., 30. IV.) — Prirodopisna skupina: Dunaj f. (akadem. g., Ng. m. nI., 30. IV.), Dunaj XIX. (r., Ng. C, 30. IV.), Litomerice (g., Ng. nI., 10. V.)
— Risanje: Dunaj XIX. fr. 30. IV.) Kratice in znaki kakor navadno.
Javna dražba slik. Ravnateljstvo drnžbe za razstavljanje umetniških slik konča letošnje razstavno potovanje v Ljubljani. Da se izognejo umetniki in lastniki slik velikih stroškov vožnje in carin * so pooblastili ravnateljstvo, slike na javni dražbi ne oziraje se na prejšnje cene največjim ponudnikom pod vsakim pogojem prodati. Dražba se vrši v torek 25. aprila dopoldne ob pol 10. Znano bode čitateljem iz prejšnjih ocen v raznih listih, da 80 to mojster-ske umetniške slike in da se nudi ljubiteljem umetnin najlepša prilika nabaviti si jih za najnižje cene. Škoda bi bilo, če se no bi ta krasna dela najbolj znanih umetnikov prodala. Priporočamo torej vsakemu, kdor si želi nabaviti kako res krasno in lepo sliko za svoj dom, naj se udeleži te javno dražbe. Slike se lahko ogledajo vsak dan do dražbe od D. dopoldne do 6. zvečer v razstavnem prostom v hotelu Union. Tam se dobe tndi vsa pojasnila in katalogi o razstavljenih slikah.
CatH je v Goriemi št. 1 v nreser ski fari barjanski original Jnri Širok. Dosegel je starost 75 let. Mop je slnail kot vojak pri pešpblku Maroj-čič in se je udeležil vojne 1. 1850. in vojne 1. 1866. na Italijanskem. Jhri Širok je bil občno znan v lovskih krogih in zaradi svoje dovtipnosti in svojega krepkega humorja obče priljubljen. Tudi visoki gospodje iz naj-odličnejsih krogov so se radi z njim pomenkovali in aabavali. Naj v miru počiva!
Nesreča. Pred par dnevi smo poročali, da je g. učitelj Ciril Vrtovee iz Lokavca skočil v Savo. Zgodila se mu je pa nesreča. Hotel se je prepeljati na brodu Čez Savo, pri tem je slučajno izgubil ravnotežje ier padel v vodo.
Prazen strah. Iz Karmelja se nam piše: Pred kratkim Časom je dobil posestnik v Karmelju Ivan ljevičar iz Francoskega neke rjava sval-čiee in pa nek prašek z zaznambo »Insektenpulver«. V navodilu je bilo rečeno, naj rabi to zdravilo zoper težko sapo. Pošiljatev se je Levičarju zdela sumljiva, ker na Francoskem nobenega človeka ne pozna in ni nikoli naročil nobenih zdravil od tam. Bil je prepričan, da mu je poslal kak »dober prijatelj« strup v tej obliki. Že je mislil napraviti potrebne korake, ko dobi pismo od starega znanca, ki mu sporoča, da je naročil zanj na Francoskem zdravila zoper težko »apo in ga vpraša, če je dobil ta zdravila, o katerih sta ae bila menila pred več meseci. S tem je, bila dodobra pojasnjena ta a la Hotrichter-jeva afera.
Posilstvo kali? la Mokronoga se nam piše: Pri posestniku Majcnu v Polju pri Mokronogu služita za hlapca France B. in za deklo Jožeta U. Prvi je star 20, druga šele 16 let. Torej oba mlada, oba živa. Dne 27. marca je prišla Jožeta U. v hlev, da pomolze krave. Hlapec France pa je bil tako dobro in tako spomladansko razpoložen, da je začel siliti v njo, kar ga je še bolj razburilo. Nazadnje jo je odnesel na svojo posteljo, ki jo ima v hlevn, in tam sta se enkala naprej. Daleko še ni bil hlapec Jože na cilju, ko pride v hlev pogledat stara pestunja Ana Jernc, ki je videla ves položaj. Jožefa Umek je šla potem, najbrž« iz sramu, ker so jo zalotiti v tako sitnem položaju, orožnikom naznanit vso zadevo. Nekateri so mnenja, da bi ne bila ničesar naznanila, če bi ue bilo stare pestunje v hlev in bi jn nihče ne bil zalotil. No, prihodnjosi pokaže, ali je Jože t i F. resno bilo z ovadbo.
V Radovljici je za dan 24. aprila zopet dovoljen semenj, i samo za blagovni promet; za živino je pa še prepovedan, ker živalska kuga v tem okraju še ni popolnoma ponehala.
Umrl je v Trstu, dne 19. t. m. vpokojeni deželnovladni svetnik dr. Ludovik Thomann plem. Montalmar. Pokojnik je bil sin stare in ugledne tržaške rodovine in je tudi v Trstu začel svojo uradniško karijero. Iz Trsta je prišel kot okrajni komisar fc deželni vladi v Ljubljano in jo postal po dveletnem službovanju v ministrstvu notranjih del okrajni glavar v Kočevju odkoder je prišel kot vladni svetnik v Ljubljano. Pred nekaj leti je stopil pokojnik v penzijo in se je naselil v Trstu. Lansko leto je bil odlikovan z redom železne krone. Umrl je nagloma star šele 60 let, zapustivši vdovo porojeno baronico Albori in sina.
S eeste. Včeraj se ga je bil nek hlapec tako naerkal, da je kar na vozu zaspal, živino pa pripustil samo sebi. Stražnik je odredil, da so vse skupaj odvedli hlapčevemu gospodarju. — Ko so bile včeraj popoldne zaprte prečnice pri prelazu v Latter-mannovem drevoredu, je nek hlapec hotel z vozom čez prelaz, pri tem pa zadel prečnico, katero je zlomil in napravil s tem južni železnici 40 K škode. — Istega dne je nek hlapec tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v voziček perice Frančiške Po-gačnikove ter ga tako poškodoval, da ji je napravil 10 K škode.
Navihauka. Predvčerajšnjem je prišla v hiso st. 7 na Dolenjsk* cesti neka 301etna ženska obiskat neko tovarniško delavko, katere pa ni bilo doma, pač f*i je bila njena služkinja, katero je neznanka pod pretvezo nekam poslala, med tem pa ukradla z mize 1 K. porcelanast lonec, dve krili in bluzo i* jo popihala, še predno .ie priSla služkinja domov-
Utopijenca aallt. Ko je sla danes zjutraj kuharica Boeallja Borčeva po Poljanskem nasipu, je zapazila v obllžju šentpeterskega mosta v Ljubljanici nekega utopljenega vojaka. Ko so ga potegnili iz vode, so ga agnoscirali za narednika domobranskega alpinskega polka Zaeherja, ki ie bil v noči od 9. na 4. t m. v obližju jubilejskega mostu po nesreči padel v Ljubljanico in utoni!. Truplo so odpeljali v garnizijsko mrtvašnice.
IJke^ prisiljen«*. Na Mirju je pobegnil od dela priMljenee Alojsij Kropinnik, roj, 1*65. v Andritan pri Gradcu. Navedene© govori *!ovensko
in nemško ter je po aoklien pek. - -Pod Bolnikom je pa pobegnit prisi-
Ijenec   Jožef Friderik Kopper, roj. l6£0 v Stevru. Kopper govori nemško ter je po poklicu izdelovalec kosa. Tatvina.   V DragomlJH   je bila
kočarju Alojziju Burici ukradena srebrna ura z verižico, vredna 22 K, šunka in za 20 K svinjine, njegovi sosedi 3 K, sosedu pa 14 K denarja. Tatvina se je izvršila v odsotnosti oškodovancev.
Vtihotapec. Predvčerajšnjem se je v neko hišo v Igriški ulici vtihotapil nek dninar ter odnesel 3 K vreden predpasnik, katerega je potem prodal pri starinarjih za 30 v. Zvečer ga je stražnik v Rožni dolini izsledil in dognal njegovo identiteto. Zagovarjal se bode pred okrajnim sodiščem.
Kolo poneveril. Minuli teden si je klavec Matija Lavtižar izposodil pri nekem tukajšnjem izi>osoj:nalcu koles 130 K vredno kolo, katerega ni več pripeljal nazaj. Ko je Lavtižar izvedel, da mu je j>olicija pozneje v njegovi odsotnosti kolo odvzela, jo je neznano kam popihal. Naveden as ima prestati pri deželnem sodišču večmesečni zapor.
Zaradi ženske s<- je vnel predvčerajšnjem v Hradeckijevi vasi med dvema delavcema prepir, pri katerem je eden grozil svojemu nasprotniku, da ga zahode. Natančnejše se bodeta pogovorila pred sodiščem.
Kje jo pogrešajo? Še meseca septembra je bila v VVartsteino v Nemčiji sprejeta v zdravilišče neka srednje stara ženska, ki pravi, da je Ana Seiezek (Zajček) iz Kranjskega. Njena stika v> ti« i pogled pri mestni }>oiiciji.
Aretovan jt* bil veeraj na Mestni m trgu, ko je od trgovine do trgovine beračil, brezposelni brivski pomočnik Mirko Hess, rojen 1874. v Zagrebu in tjekaj pristojen. Hess je zaradi svojega dobrega ]>ona.sa.aja izgnan iz vseh avstrijskih kronovin.
Ukradeno je bilo nekemu inženirju pred prazniki 50 K vredno risalno orodje, ki je bilo iz novega srebra in v črnem etuiju.
V Ameriko se je odpeljalo včeraj z jnžnega kolodvora 10 Mac»-doneev, nazaj je prišlo pa H Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Riza Honigova je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela nekaj denarja. — Ga. Marija Miklavčičeva je izgubila čm grelnik. — Ga. Ema Ja-kn se jeva je izgubila zlato žensko uro, ki je imela na eni strani črki Bi S., na drugi pa J. E. — Delavka v tobačni tovarni Frančiška Makov^eva je našla srednjo vsoto denarja.
Pozor!
Komar ni bila dosedaj še legitimacija pravilno dostavljena, (za vse razrede, kjer ima volilno pravico) naj se nemudoma obrne osebno na deželno vlado (oddelek X, n. nadstropje, kjer jo dobi.
narodno obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda ie
izročil gosp. župnik Vrhovnik 3 *K, dar g. D. L. v Trnovem o priliki veselega rodbinskega dogodka. Hvala!
Narodna požrtvovalnost. V nabiralniku Ciril Metodove družbe pri »Sodčku« v Hrenovi ulici, oziroma na Žab jek u se je v poldrugem mesecu nabralo 42 K. - Čast požrtvovalnim gostom narodne gostilne!
Opozorilo
za društva, družbe, zavode, korporacije itd.!
Za društva, družbe, zavode, korporacije itd., ki imajo volilno pravico, voli kot njih zastopnik predsednik.
Vsak tak predsednik si mora emu mm nteatnem mnsjistratn ■spraviti nradno potrdilo, ds |o ros predsednik dotftae korporacije, kor drugače as ko pripusoea h vsUtvi.
Pozivamo torej vsa drnitvs, drntko, zavode, satanove In drago korporaclle, ki imajo volilno pra vico, staj si nsnmndoma Im
I
Društveno naznanila.
Zsdrnga krojaeev, krajaeic itd.
naznanja tem potom cenjenim članom zadruge, da se vrši prihodnja preisskusnja za vajence in vajenke, ozir. pomočnike, v sredo dne 3. maja ob 2. popoldne v c. kr. obrtni šoli, Stari trg st. 34. Prošnje za k preiz-skušnji je viositi pravočasno pri na-čelstvu zadruge. Dalje naznanja na-celstvo, da se vrti v kratkem izredni
občni shod aadrnge anfOjaeev, na Katerem se bode razpravljalo od pomočnikov zahtevana kolektivna pogodba. Cenjeni člani se že vnaprej opozorijo na ta shod, da se ga zanesijivo vsak član udeležiti blagovoli.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraja ribniškem ima svoj občni zbor v ee* trtek, dne 27. aprila ob 10. dopoldne v sobi št. 7 sodišča v Ribnici.
Koncert v »Sokolaki dvoranic v Kranju bo v soboto', dne 22. aprila ob pol 0. zvečer. Sodelujejo: ga* Anica Pirnatova (klavir), g. prof. dr. Pavel Kozina (tenor), orkester »Sloga« lin pevski zbor »Narodne čitalnice^ v Kranju. Spored: 1. O. Dev: Zarja* Mešan zbor. 2. J. Aljaž: Na bregn. Moški zbor. 3. a) Fr. Gerbič: Pogled v nedolžno oko; b) Dr. G. Krek: Sum vira in zefira. Pesmi za tenor s spremijo van jem klavirja. 4. E. Adamič: Zaman pod oknom. Mešam zbor. 5. H. Volarič: Divja rožica. Dvogla*-ni ženski zbor s spremi je vanjem klavirja, fi. I. pl. Zajec: Ornogorae Cr-nogorki. Moški zbor. 7. a) Fr. DoL ižan: Vrtec gradila bom; b) O. Dev: Barčica. Narodni pesmi. Mešan zbor.
8. a) F. S. Vilharr: Nezakonska mati. b) J. Prochazka: Poslednja noe; e> A. Lajovic: Serenada. Pesmi za tenor b spremljevanjem klavirja. 9. Dr. A. Scbwab: Dobro jutro. Pevski valček za moški zbor s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob pol
9. zvečer.
Pevsko in bralno društvo »Triglav« v Radovljici vprizori v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. v restavraciji g. K. Kunstlja narodno igro s petjem v 5 dejanjih »Deseti brat«. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina: Sedefi I. vrste 1 K 60 v, n. vrste 1 krono 20 v, III. vrste 1 K, stojišča 60 vin.
Slovensko pevsko društvo »Zvon < v Š mart nem pri Litiji obhaja svojo L'Oletnico dne 2. julija t. 1. v večjem obsegu, na kar se slavna društva tem potom opozarjajo in zaeno prosijo, da ne prirede na omenjeni dan kakršnihkoli slovesnosti.
Poduk.
K volitvi se ima izkaznica ali legitimacija brezpogojno s seboj prisesti.
Paziti je, da se vloži volilni listek v kuvert, ki ima ravno tisto rimsko števiko. kot volilni listek.
Paziti je. da so kuverti snažni in nezmečkani. Tudi se imajo zalepiti prej, kot se oddajo volilni komisiji.
Razšle! po slovanskem sveta.
— Vsesiovanski časnikarski kongres v Belgradu. Začetkoma tega meseca se je vršila v Pragi seja sVse-slovanske časnikarske zveze*«, pri kateri se je razpravljalo o programu vseslovanskega časnikarskega kongresa, ki se vrši letos v času od 1%. do 14. julija v Belgradu. Seje so se udeležili zastopniki »Srbskega novinarskega udruženja« predsednik Bra-nislav N n š i č , tajnik Ivan Iva-n i č in Jovan Kovačevi č. Njihovi referati so bili z odobravanjem sprejeti na »nanje. Po pripravah soditi, bo ta kongres eden izmed naj-krasnejših, kar jih je bilo dosedaj. S kongresom bo združena razstava vseh slovanskih časopisov. Mesto Belgrad in vsa srbska javnost se pripravljata, da sprejmeta z bratsko iskrenostjo in gostoljubnostjo in s sijajem slovanske goste. V »Zvezo« je bilo sprejeto društvo srbskih časnikarjev in književnikov »Zmaj« v Karlovcih. Kongresna taksa znaša, kakor vsako leto, 10 kron. To pristojbino je treba vnaprej plačati. Kdor se namerava kongresa udeležiti, st* naj čim naj preje prijavi, ker je le v tem slučaju mogoče pravočasno preskrbeti udeležencem breaplačne voz. ne listke. Vsakdo izmed prijavljen-cev uaj navede, ali se hoče v Belgrad voziti preko Dnnaja in Peste ali preko Zagreba. Redakcije vseh slovenskih listov in časopisov prosimo, da bi blagovolile poslati po dve številki svojega lista »Društvu slovenskih časnikarjev« v Ljubljani za časopisno razstavo v Belgradu. Prijave za kongres sprejema in daje VSS potrebna pojasnila tajnik »Društ\> slovenskih časnikarjev v I<tubljani — urednik Rast o P u s t o s 1 e m še k..
Pazite
m voHue lcgftiaatije m vodne koverte, u izročajte jamosvI
Klerikalci se Mane peta* a mM vttlld ter jih tkate* psi ran* twMi prfctoHtf n m. pri tea pa
Ženske - volilke
volijo vm v dekliškem Hoeju na aiahoeieoei eeoti.
Žaaski volilni lokal jo * SapaneMevi hiti na Blei-weisovi eooti  tO, orltliojo.
MltocJiskl Muli narodno-napredne stranbe
so v nedeljo sledeči:
Hotel Ilirija: Gostilna de Sehia v a, Kolodvorska ulica.
I. drž. gimnazija: Arena Narod uega doma.
II. drž. gimnazija: Gosti In-a pri Jurju«, Poljanska cesta in gostilna pri Kozaku«, Poljanska cesta 21.
Rokodelski dom: Hotel »Štru kelj«, Kolodvorska ulica.
Hotel »Union«: Gostilna »prt Štefanu«, Miklošičeva cesta in hotel \LIoyd«.
Šola pri Sv. Jakobu: Gostilna »pri Zupanu« Sv. Jakoba trg.
L mestna deška judska šola: Go
<tilna »Pri beli Ljubljani k. Konien->kega ulica.
Narodni dom: »Arena Narodne
iia doma.
Mestni doro: Gostilna »pri Fer-
fincu«, Ces. Jožefa trg.
II. mestna deška   ljudska šola:
<TOStilne pri Debevcn na Bregn in Raku« na Krakovskem nasipu.
Ljudski dom: Gostilna pri Tnr-ku v Streliški ulici.
Volilni lokal za dvorski okraj je pri Mraku, Rimska cesta. Volilni lokal za vodmatski okraj pri Zupančiču na Ahacljevi cesti.
*
Kje se zbirajo   ljubljanski okoliški kmetovalci na belo nedeljo pred volitvami?
Ker bodo klerikalci na vse načine begali ljubljanske okoliške kmetovalce na belo nedeljo pred volitvami, poživljamo vse one okoliške kmetovalce, ki hočejo sami sebi dobro in ki nočejo postati žrtve klerikalne po-žrešnosti, da se skupno zbirajo na belo nedeljo okoli devetib dopoldne v sledečih sostilnah:
Volilei iz Št. Vida, Drave!j, Kosez in okolice — pri »Slepem Janezu«.
Volilci iz Jezice, Črnuč, Kleč, Savelj in okolice — pri »Figabirtu«.
Volilci z Viča, Gline, Brezovice, f)obrove in okolice — pri »Francelj-mi« in pri Terpincu (pri »Jožetu«) na Tržaški cesti m pri »Marča-nu« na Rimski cesti.
Volilci z Barja in okolice — pri češnovarju«, »Ribico« in »Rastoli* r ju« na Dolenjski cesti.
Volilci iz Štepanje vasi, Bizovika in okolice pri »Belem konjičkn« na Poljanski cesti.
Volilci iz občin Snebrje, Moste, Obrije, TomaČevo, Šmartno ob Savi in okolice pri »Zupančiču« na Martinovi cesti.
Kmetovalei, pridite vsi in ne dajte se begati od klerikalnih agitatorjev, ki vas hočejo samo oslepariti.
predno greste na volišče
oglasite se v gostilni pri Rusu
Morile Teruije eesta.
Književnost
—    »Slovenski    Trgovski Vest-
nik« ima v št. 4 sledečo vsebino: 1. Val. Žun: Pridobitne in gospodarske
adrage. 2 Dr. K. Hinterleehner: Praktiška geologija. 3. Fr. Zelenik: Odstotno računanje. 4. Iz trgovske orakse. 5. Raznoterosti. 6. Statistika. 7. Slov. trgovsko in obrtno društvo
Maribor«. 8. Slov. trgovsko društvo v Celju. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo s- Ljubljani.
Razne stvori.
* Zopet kuga na Kitajskem. Iz Uongkonga poročajo, da so se pojavili v Linhovu v provinciji Kvang-Tun zopet mnogobrojni slučaji kuge. Med ljudstvom je nastal silen strah. Telefonski in brzojavni uradniki so /opustili svoja mesta, tako da je bila iosedaj vsaka brzojavna zveza prekinjena. . •
♦ prnski prine je povozil s svojim avtomobilom na cesti Pisani pri Florenci neko lOletno deklico, ki je dobila jako težke poškodbe. Vzel jo ie na voz in jo odpeljal v bolnišnico. >?ato je šel s stražnikom na policijo, kjer se je legitimiral kot princ Avgust Wilhelm pruski.
• Smrt v snežnem zametu. Dne 22 decembra so odšli štirje častniki s tremi sanmi s pasjo vprego is OtU-ve v Kanadi proti severu. Dospeli so do Cela, kjer jib je presenetil veli-
i vihar m snežni zamet, v kate* frem so obtičali. Blodili so brezuspešno v okrožju 280 mil. Zadnje poročilo od njih so prejeli dne 96. februarja. Pred par dnevi pa so dobili izstradane in smrznjene ponesrečence v nekem sneženem kotlu v bližini zaliva Pearason.
* Papež ns detn« Iz Rima poročajo, da izdeluje papež na vse krip-3je zopet nov »Motu proprio«, ki bode vseboval za pokvarjeno njegovo duhovščino jako obsežne in važne naredbe. Prepoveduje jim obisk kinematografskih gledališč, kar je za duhovski napredek in izobrazbo kaj značilno. Prepovedan jim je dalje pristop in sodelovanje pri vjseh športnih društvih. — Med te spada seveda tudi kranjska čuk arija. Resno opo-zarja svoje pastirje na predpisano dubovško obleko, katero so začeli zanemarjati in zamenjavati celo s fer-tahi. Posebno pri srcu pa mu je ton-zura, o kateri izda prav stroge naredbe.
pozor volilci in volilke!
Opozarjamo še enkrat, da se dobe glasovnice in volilne koverte v centralni pissrni Nsrod. napredne stranke, VVolfova ulica 10/1. Istoiam se dobe vse potrebne informacije. Na dan volitve pa dobi vsak volilec in vsaka volilka vse potrebno v volilnih lokalih nsr. napredne stranke.
Telefonsko in brzojavno
poročilu
Koze na parniku.
Trst, 21. aprila. Na Lloydovem parniku »Gizela«, ki je priplnl predvčerajšnjem iz orienta v Trst so se pojavile pri nekem zamorcu koze. Njegove zamorske tovariše so internirali, ladjo pa so dezinficirali in jo dobila iele potem »libera pratica«.
Cesar rahlo zbolel.
Dunaj, 21. aprila. Pri cesarju se je pojavilo zopet rahlo prehlaje-nje, vsled česar so vse splošne avdi-jence do 2. maja odpovedane.
Škodova tovarna.
Dunaj, 21. aprila. Na borzi so Skodove delnice danes dopoldne iznova padle za 100 K proti včerajšnjemu kurzu. tako da so dospele danes dopoldne na 760 K, katera vsota pa se je se znižala na 707 K. Mnogo nesrečnih špekulantov je izgubilo mnogo tisočakov. Opoldne so se Skodove delnice zopet nekoliko dvignile.
Brambni zakon.
Dunaj, 21. aprila. Danes dopoldne ob 10. je cesar sprejel oba ministrska predsednika Bienertha in Khuena v posebni avdijenci, v kateri sta oba ministra poročala cesarju o stališču obeh vlad napram bramb-nemn zakonu. Cesar je pri tej priliki opomnil ministroma, da je potrebno, da se konference v tej zadevi še nadaljujejo. Vsled tega bosta oba kabineta izdelala vsak zase nove predloge, da dosežeta končni sporazum. Khuen se je še v dopoldanskih urah zopet vrnil v Budimpešto, da prisostvuje ministrskemu svetu, ki se bo pečal z brambnim zakonom.
Nič sporazuma v Tirolili. Inom ost, 21. aprila. Med krščanskimi socijalisti in klerikalno konservativno stranko vendar ni prišlo do nobenega sporazuma. Vsled tega bodo postavili klerikalni konservativci v 9 okrajih svoje kandidate.
Vstaja v Albaniji. Carigrad, 21. aprila. Listi poročajo, da so se včeraj spopadle turške vojaške čete z Malisori. V boju so podlegli Malisori in izgubili baje 30 ljudi.
Solun, 21. aprila. V nasprotju z brzojavko iz Carigrada poročajo sem od črnogorske meje, da so se nedaleč od meje spopadle turške čete z vstaši in so bili Turki popolnoma poraženi in pognani v beg.
Carigrad, 21. aprila. Vali iz Janine poroča, da so turški vojaki aretirali več albanskih delavcev, ki so bili ravno z orožjem na poti v vsta-ško ozemlje.
Bolgarska princa v Csrigrndn.
Carigrad, 21. aprila. Bolgarska princa Boris   in Kiril   sta dospela
in se
poslaništvu. Temu nssssn ni pripisovati prav nobenega političnega po-
la v mladetsrski stranki.
Carigrad, 21. aprila. Nasproti včerajšnjemu poročilu, da ae je dosegel med frakcijama mladotnrske stranke sporazum, se zatrjuje z vso gotovostjo, da se je razvilo med ne-eadovoljneži selo ostro oposicijonal-no gibanje, kateremu je pristopilo že nad 100 pristašev, ki so se organizirali v skupno stranko. Secesijonisti so si postavili poseben program, v katerem zahtevajo odprave tajnega komite jo mladotnrske stranke in določilo, da noben poslanec ne sme vstopiti v ministrstvo.
Položaj v Maroku.
Pariš, 21. aprila, Položaj v Maroku se od ure do ure poostruje. — Francoska vlada je sklenila, poslati proti mestu Fez svoje čete.
Madrid, 21. aprila. Ministrski predsednik Canaleas se je izjavil proti zastopnikom listov, da je dobila španska vlada iz Maroka brzojavko, ki potrjuje, da je bilo mesto Fez včeraj od vstašev zavzeto in da so vstaši pomorili mnogo Evropejcev.
Revolucionarno   gibanje na Kitajskem.
Peking, 21. aprila. Oblasti so prišle na sled zelo obširnemu revolucionarnemu gibanju. Vlada je dala včeraj zapreti 60 odličnih kitajskih voditeljev, da zaduši revolucijonarne organizacije. Generalni guverner v Mandžuriji je odstopil.
Izdajatelj in odgovora! urednik: Rsato Pustoslemeek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. aprila: Valentin Virant, hiralee, 72 let, Radeckega cesta 11. — Fran Perše, hlapec, 22 let, Kongresni trg 1.
Dne 20. aprila: Stanko Žitnik, posestnikov sin, 1 leto, Karolinška zemlja 20.
V deželni bolnici:
Dne 17. aprila: Terezija Mohor-ko, kočijaževa žena 37 let. — Aleš Piler, mizar, 46 let. — Marija Pože-nel, rejenka, 2 dni.
Žitns mn %? Budimpešti«
Dne 21. aprila 1911. T • r m i n.
PSenica za maj 1911     . .
» a oktober 1911. . Rl za april 1911 ....
RZ za oktober 1911 .  . .
Koruza za majnik 1911 . .
Koruza za juli 1910  .  . .
Oves za oktober Ivi!   . .
Iftkllf.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 1238 za 50 kg 1! 38 za SO kg 8 75 za 50 kg 9 22 za 50 kg 6'2u za 50 kg 6 31 za 50 kg 7*75
Neteorolotlčno porofllo.
ViMrs
g t«
20 'z.pop.j 7355 ' 201 . j S.zv. i 738 91 14-0
~ ' ~        74341 82
21.) 7.zj.
Nebo
sr. jvzh. pol oblač. si. zah. ;del. jasno
brezvetr. ibrezoblč.
Štednja včerajšnja temperatura 14*7% norm. 10 5*. Padavina v 24 arah 0*0 mm.
Mili sr«
Dobi se samo pri tvrdki
Sna) I Ink!
SVSf SSSS   SS   SSSVSSSaS •
k m ia n. ot ■ m
1459
motim kilo
tali kupiti
Vtdf mziit ati žiue. rita
iti sta Mt Fdii Mi
¥ LJubljani.
Dobro tat oca
1226
1458
v prijetnem kraju na Gorenjskem, obstoječa čez 25 let, z dobrim prometom in malimi stroški,
k 11. najem idila za m let v najest
pod zelo ugodnimi pogoji z zalogo vred. Posebna priložnost za gosp. sotrnetoike, da se samostojno nastanijo, ter tudi za izurjeno prodajalko zelo pripravna.
Ponudbe je poslati aa upravništvo »Slov. Naroda« pod „avObitok 1060".
Stanovanje
z 2 sobama, ksJafnfO in prilii fcsisesf se ište za l.sssj 1.1. pni ftSs3 tttt4* m ipovnitM .jSftnt. nvns .
i
t lepe
: sobi:
:-:    vsaka s posebnim vhodom :-:
se odda sta takoj« i*3* Srmnarleve nabrežje številka t*.
2 dobro izurjena
>445
kleparska umnika
sprejme takoj
tal Ujet Hsar, tofcrma na n.
ms m m.
Vsak dan
svež sladoled
m
M8H
ledena kava.
Istetam se spre jase
kavarniški vajenec
E 150/11
1460
Dražbeni oklic.
Po zahtevaniu Ivana Fsrte, posestnika v Trbovljah, nsfa po drju. Ivanu Ssakoviču odvetniku v Celju, bo
dne 7. junija 1911 dopoldne ob pol 18 uri
pri spodaj oznameajesi sodni ji. v izbi št 9
dražba zemljišča
vi. štev. 308 kat. obč. Trifail
hiša štev. 296 v Mah in 275 m2 njive
brez pri ti k line.
Nfpretn čaini, ki jo je  prodati na dražbi je  določena  vrednost aa 24.665 K 50 v.
Najmanjši ponudek znaša 12.332 K 75 v, pod tem zneskom se ne prodaja* Varščina znaša 2466 K 55 v.
Dražbene pogoje, ki se tičejo nepremičnine smejo tisti, ki žele kapaš pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št 4 med opravirarmi urami.
C kr. okrajno sodišče Laško odd. H,
dne 13. aprila 1911.
V. u. št. 2533
Razglas
o glavnem nabora za leto 1911.
Podpisani magistrat naznanja:
1. sVavsi sabor sa deislno stolno mesto Ljubljano so vrši lotos) L, t. is 3. sanja v ,,Ifestsesn doma11 sa Cesarja Jožeta trga,
in sicer 1. maja za I. in II. razred domačih, v Ljubljano pristojnih, 2. maja za III. razred domačih in I. razred tujih, 3. maja za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
Začetek vaelej ob 8« uri dopoldne.
2. Nabornikom, odnosno tndi njegovim moškim svojcem, ki se pe* zovejo k naboru, je priti o pravem časa tresulm in na nabirališčCj ter naj vlože o pravem časa potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje dunovskega stanu, kot posvečeni <tartovrt#ct in kal dušni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.);
e) enoletnega prostovoljstva (§§ 25.—29. voj. zak.).
3. Naborniki, ki žele ugodnosti po §§ 31. do 34. voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasiti, ako bi se Hm odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari naborno dolžnost ali vobce katero iz vojnega a-t-kona izvirajočih dolžnosti j, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas,
Mostni magistrat Ljubljanski,
dne 11. aprila 1911 sta Ijeesstc jiTiiii p*
Laschan, K r.
c. ar.
svetanu
I Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani.
u atrMapjaaa aliea ttav. S ■
PaSratalca v Spttata, Čirom, Trsta, Sarajeva tat StafeL
Srnjoa vsa m tajffltt • n MaS raba tar p        1{ 01 svate)* ti SV laft p MS avaji   A i
Ipttt a praisi snAx b iiiteala pavje vat vat
j2 (0 »
00
Najmočnejše močvirnate kopeli sveta.
Uftno notvirle: 30 milijonov kubičnih metrov aVSS talUrilll glede na kemično sestavo in zdravilnost. — ""
Indikacije.
So*lja otl l. BMfn do 90. septembra. —»• U se sSille *4 1. aprila ss SS.
NajodličnejŠe kopeli za zdravljenje srca V.r.lem"
ima BSlsaSSSSlIe SsAiSssssSua vrslst na kontrncntu. SSST* Prospekte razpošilja
zastonj županstvo.
bledičnost,  škrofuloznost,  indicirane otroške boksat, sopil, sečnih in prebavnih organov, habituetao telesno zaprtje nevrastenija, histerija, StssfcS SOlsiBl, ekaudati, rnvoirt, i insuricienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih mišic, napake srčnih z
nevroze srca, tolščno srce.
laralaab v*s is Tralteih proizvodov: Alta k. k. Paldapotkake ss Bsasi* L,
Išče se moški,
s čedno, lepo, čitljivo pisavo. Uradniki zavarovalne stroke imajo prednost. Plača po dogovora. — Služba stalna. Pismene ponudbe pod Mpisaraslf na upravntŠrvo
> Slovenskega Naroda«. 1360
Damski in dekliški slamniki
se zaradi wMt mUMr M ptrti« za rali primm cm.
P. Masi. modna trgovino v Lit
nasproti   grlavne poš
te. 1
5tmBBkWmW
Radi pomanjkanja prostora se proda nekaj lepih novih godbenih avtomatov na ute, ,a elektriko, kakor tudi en električen klavir pod tovarniško ceno. Največja zaloga {jrattiof OfflOV samo prve vrste s triletno garancijo
1439 Plošče od K 1a— naprej.
Predno kupite avtomat ali gramofon oglejte si mojo zalogo. Popravila vseh vrst gramofov in avtomatov natančno, hitro in ceno.
C00NAC!
ŠTAB, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki 1066
BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana.
Pristen dober
se dobi pri 4220
L SEBENIKU V Spol Sliki.
na Starem trgu št. 30 je kakor navadno ss
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
veleprima, najboljše kakovosti, rumenom esnat 1447
semenski in jedilni sfida po nizki \M v vsaki množini tvrđka Iv. A. Hartmann nasl. ^Jvg. Tomažič v Ijubijani.
jiiiniiiiaii 1 iiiiiiiiiii Sj
Ms debela in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno ?4o
trgovino
z galanterilskiiB io vseli vrst kramarskim blagom in pleteninami.
■'• < DevoclonaUle
in vse vrste blago Z. bOil« pota.
Ivmiila žalna Iraisii glavnikov.
yinton Škof
Ernest Jssitikarjev naslednik
Bnirijska testa. ? biil atHOK it. 6.
Železnični uradnik, mlad in simpatičen, lepe zunanjosti, a privatnim premoženjem in z lepo prihodnostjo, želi znanja z izobražene in simpatično gospico s primerntrr ( premoženjem iz mesta ali dežele Gospice-pevke imajo prednost — Lc resne ponudbe je uposlati na naslov: S i Ivin Zagrajski, Trst, poste restante
do 11. BmSis. — Stroga tajnost je zajamčena. 13$
Volita kmetovalci, volite obrtniki, volite podjetniki, VOUtO za nakup svojih po trebščin trgovca, ki vam postreže z dobrim, zanesljivim blagom in zmernimi cenami
fr. Stupica, trgovec z železnino
v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. \
ima veliko zalogo amerikanskih kosilnic »Deering«, najboljših mlatilnic, čistilnic slamoreznic in drugih poljedelskih strojev in orodja. — Kdor rabi cement traverze, železniške sine, železo, pločevino, stresno lepenko in štorjo za strope razne pumpe itd., naj se obrne na imenovanega, ki postreže vsakomur neari
stransko in pošteno !
Št 259/pr.
Razglas.
144
Z ozirom na § 12, al. 2 volilnega reda za vohtve v državni zbor, zako z dne 26. januarja 1907, drž. zak. št. 17 se javno naznanja, da so
infli lin rt enajst volil, okrajev dežel, slolaesa nista pijan
za k 13. linija 1.1. ra se volitev Mm m [\Mm v toM m
od dne 21. aprila do inkl. dne 6. maja t. I.
vsak dan, izvzemši nedelji, Od 8. dO 12. đSpOidBS 1b Od 2. dO 6, popoldn
razgrnjeni v posvetovalnici mestnega magistrata vsakemu na vpogled.
Ugovore in reklamacije zoper imenik volilcev lahko vložijo*? smisl §13. gori navedenega zakona tiste osebe, ki imajo v dotičnem volilnem ra; redu volilno pravico, ako so v imenik vsprejeti za volitev neopravičeni ali nia sprejeti volilni upravičenci, pri podpisanem mestnem magistratu ali ustno a pismeno do dne 6. maja t. 1.
Za vsak slučaj ima se vložiti poseben ugovor; ugovorom, da kate volilni upravičenec ni vpisan v volilni imenik, priložiti je vsa dokazila, ki s potrebna, da se dokaže dotičnikova volilna upravičenost.
Ugovori in reklamacije, pri katerih se ni ravnalo po teh predpisih a ki SO se vložili po gori navedenem roku se a limine zavračajo.
Vse v svrho dokaza volilne upravičenosti potrebne listine so kolka prost
Pravica do vpogleda v volilni imenik opravičuje tudi da si vpoglednil napravljajo v priliki vpogleda bilježke, v kolikor s tem ne ovirajo drugi
oseb pri vpogleda.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. tfežetae vlade svetni
m I. r.
Svilnato blago, baržuni, pliši. tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jaboti, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila, vedno najnovejše in v največji izberi
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte).
Kupuje in prodajaš vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ni tete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago Ieže6e v javnih skladiščite. — Promete k vsem žrebanjem.
Menjalnica. u
ss   Vloge na knjižice od dneva vložitve ii
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Jla tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. —
AkrodHivl.
n      Centrala v Tratu. u
Eskomptujei menice, devize in faktm Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. —
Inkaao.
u      Filijalka v Opatiji. u
MmM
8.
39
FF3
10
462
81