Porota. MARIBORSKA P0R0TA. Požigi v Prekmurju. Dne 14. junija se je zagovarjal 241etni posestniški siu Štefan Magdic iz Ižakovc pri Dolnji Lendavi radi hudodelstva požiga. Zažgal je v dveh mesecih nič manj kakor trem posestnikom gospodarska poslopja. Najprej je zažgal dne 6. junija 1927 okrog polnoci posestniku Štefanu Žižku živinski in svinjski hlev, ki sta mu oba zgorela in še po*U stresje hiše. Izvednec je ocenil škodo na 6700 Din. Štiri1 tedne pozneje, dne 7. februarja, zopet okrog polnaoi, je zažgal jMagdič posestniku Štefanu Koutarju kopo slame in mu napravil 4200 Din škode. Le 5 metrov odtod je oddaIjena hiša, ki sicer ni zgorela, pač pa hlev. Ia čez tri tedne, dne 27. februarja, je zažgal obtoženi še posestaiku Francu Poredošu hlev in skedenj ter mu povzrooil škode 14.291 Din. Požige je izvršil vsled maš^evalnosti. Prvotno je dejanja priznal, zagovarjal se je pa s pijanostjo. Kasneje, pred sodnijo, je rekel, da ni hištvo v stanovanju zažgal. Umora, ropa in požiga je bU osumljen Ignac Krainer, ki pa je dejanje odločno tajil. Ker ni bilo zadosti tehtmih dokazov o njegovi krivdi, je bil oproščen. Detomor. Dne 17. junija so se vršile pred poroto tri razprave. Prva se je zagovarjala Angela Dobrina, služkinja v Mariboru, radi detomora. Dne 12. aprila t. 1. je porodila v Mariboru, Cvetlična ulica 8, nezakonsko dete ženskega spola. Po porodu je stisnila otroku sapnik ter ga zadušila. Svoji gospodinji, ki je našla deMo z mrtvim otrokom, je rekla, da je med porodom omedlela ter ne ve, kaj se je z njo go- dilo. Ko se je zopet prebudila iz oanedlevice, je bil otrok že mrtev. Mestni fLzik je po ogledu otroka izrekel sum, da je bil zadušen ter ]e napravil prijavo na drž. pravdništvo. Raztelesenje je dokazalo, da je dete živelo še kake četrt ure po poradu, nakar je bilo zadušeno. Na vratu so se poznali še jasni znaki davljenja. Obdolženka je vso krivdo tajila ter se je zagovarjala, da do poroda niti ni vedela, da je noseca. Izgovor pa je izmišljen, ker je pisala že par mesecev pred porodom očetu svojega otroka, da je v drugem stanju. Dobrina je bila obsojena na 3 leta težke ječe. Kaznjenec pred poroto. Jožef Klep, 211etni delavec od Sv. Marjete na Drav. p., je prišel pred iporoto kar iz zapora okrožnega sodišča, kjer odslužuje svojo sedenrmeseono kazen radi težke telesne poškodbe. Radi istega delikta je tudi danes prišel pred poroto. Še predno je namreč nastopil kazen, na katero je bil obsojen od okrožnega sodišča v Mariboru, je dne 2. marca t. 1. izvršil nov delikt, ki mu je zopet nakopal na glavo novo kazen. KJep je znan pretepad, katerega se fe vse balo. V noči od 1. na 2. marca t. 1. je v Staržah stal pred gostilno Gojčič v družbi Jožefa Tarsa. Mimo so prišli popolnoma mirno trije fantje, med njimi Franc Ekert. Obdolženec je stopil k njemu, ga vprašal, zakaj je tepel nj^ovega brata, nato pa ga je udaril z vso silo s kamnom po glavi. Kamen si je že poprej pripravil. Udarec je zadel Ekerta na sence ter mu zdrobil lobanjsko kost. Radi te poškodbe ^ki je bila smrtno nevama, je Ekert oslepel na levem očesu. Jožef Klep se zagovarja, da ga ]e nagovoril njegov tovariš Tars, naj udari Ekerta ter mu je on stisnil kamen v roko. Njegov zagovor pa so razne priče ovrgle in je bil na podlagi pravoreka porotnikov obsojen na 3 leta težke jede. Požig radi 20 dinarjev! Skoro neverjetno je danes slišati, kake malenkosti zavajajo naše ljudi v najhujše zločine. Ker je Andrej Balažič, viničar pri Baumannu v Hardeku, dolgoval 171etnetnu Stanku Novaku 20 Din, pa mu jib. ni vrnil, je Novak iz maščevalnosti zažgal vinicarijo. Baumannu je s tem povzročil 80.000 Din, viničarju jBalažidu za 5000 Din škode. Zločin je izvršil letos dne 1. maja v času, ko ni bilo v viničariji nikogar doma. Opazili pa so požigalca Balažičevi otroci, ki so se blizu tam igrali. Zločinca so kmalu zaprli in je najprej vse priznal. Kasneje v preiskovalnem zaporu pa je zopet začel tajiti, češ, da so ga k prknanju prisilili orožniki. Priče pa so vse njegove zagovore ovrgle in je bil obsojen na 6 let težke ječe. Strašen zločin na meji. Dne 18. junija se je vršila zadnja razprava letošnjega poletnega porotnega zasedanja. Na vrsto je prisel strašen zlooin, ki se je dogodil dne 7. septembra 1926 na avstrijski meji v gozdu med Ceršakom in Št. Iljem. Tiliotapci so tu umorili fiaančnega stražnika Janko Resnika. Zlocina dolgo ni bilo mogoče pojasniti. Domnevalo se je, da je bil med moriloi eden najbolj znanib. tihotapcev »Vinc« ali »Cene«, kakor imenujejo viničarja Vincenca Bezjaka od Sv. jMarjete ob Pesnici. Po dolgem iskanju so ga aretirali, toda ničesar ni priznal. Šele, ko je slučajno padel orožnikom v roke 161etni tihotapec Dominik Jamernik, je pri zaslišanju izpovedal, da je bil zraven pri umoru financarja Resnika. Tihotapil je skupno z Bezjakom, nekim Kleraensbergerjem, čevljarjem iz Partinja pri Sv. Juriju, in Alojzijem Golobom iz Marenberga. Nosili so saharin, vžigalice in cigaretni papir preko-meje v Jugoslavijo. V Ceršaškem gozdu jih je ustavil Janko Resnik. Na Bezjakovo prigovarjanje so ga napadli, prijeli, in Bezjak mu je zasadil svoj dolgi nož v vrat in pleča. Po zlocinu so pobegnili. Jamernik je izpovedal isto tudi pred preiskovalnim sodnikom. Pri porohii obravnavi, ki je trajala celi dan ter je bilo povabljenih nad 40 prič, pa je priznanje izpremenil. Izjavil je, da ni bil zraven Alojz Golob iz Marenberga, marveč posestnik Golob iz Kušarnika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, dalje da so ga govorniki poučili, in da mu je trgovec Vrečar zato obljubil 4000 Din nagrade. Vsled teh izjav je sodišče razpravo preložilo na prihodnje zasedanje, da se ta slucaj še bolj natančno preišče.