Otvorjenje Ijudske šole Celjske okolice. V torek, dne 15. t. m. vršilo se je alovesao otvorjeaje ljudake aole za Celjsko okolico ia s tem začetek 17, šolskega leta Ob S. zjntraj bila je alovesaa božja služba v farni cerkvi, katero ao alužili katehet, prečaatiti gospod Kraačič. Ob 9. uri zbrali ao ae učeaci v šolakem poslopju, katero je darežljiva ob<?iaa, Celjska okolica, letoa prav lepo ia okusno pustila preaarediti ter odločila, da se° prepusti to poslopje večiaoma za šolske nameae. Pri otvorjeaji bil je aavzoč krajai šolski svet z riačelnikom g. Ivaaom Supaacem, deželai poalaaec ia aačelaik okrajaega zastopa, g. dr.aJo8. Seraec kot občiaaki ia šolski odboraik, ravaatelj mestae ljudske šole g. Bobisut kot krajai aolskijogleda in vai gg. učitelji. Nadučitelj, g. Jakob Lopan pozdravil je navzoče ter predstavil šolsko mladiao, zdrave ia krepke dečke, katerib je bilo precejšaje število. G. Bobiaut zabvalil se je obcini in krajaemu šolskemu avetu, da ao ae pripravili šoli primemi proatori, kateri 80 se tako dolgo pogrešali, ter izrekel v prvi vrsti darežljivi občiai Celjake okolice ia poaebao aje prvemu svetovalcu, g. Ivanu Supancu, kateri je to delo nadzoroval ia vodil, za njegbv neSibičai trud v imeau šolako mladiae aajtoplejšo zalivalo. Izrokcl jo željo, naj bi bili dečki, kateri ae bodo podučevali v teh lepih novili prostorih, eiikrat dobri možje, pošteni državljani in iakreni rodoljubi. G. Lopan opominjal je potem šolsko mladino, naj se izkaže hvaležuo a tein, da ae bode v teh novih prostorih pridno ia marljivo učila ter tadi drugače spodobno vedla, tako da bode drugim šolarjem v lep izgled. S trikratnim živahnitn in navdušeniru živio-klicem na uašega presvitlega ceaarja ae je končala potem ta res lepa slavnost ter ae začelo zapiaovauje otrok. Varčno in pametno gospodaratvo aedanjega občinskega zaatopa je omogoeilo, da ae je šolsko poalopje ne samo šolskim razmeram primerno prenaredilo, temveč da ae je zamogla ta hiša, katera je Ia3tnina obiine Celjake okolice, prepustiti akoraj popolnoma šolskim nainenom; občina je toraj izgubila precej dohodkov pri tej hiši, vendar pa ima v blagajni še vedno več denarja, kakor ga je bilo za časa prejšnjega odbora. Vkljub temu, da hiša v mestu, katera se je prepustila za šolo, ne bode nesla toliko, kakor prej, potem. da se je izdalo za prenaredbo te hiše blizo 2000 gld., bode obeina že letoa izplačala Celjaki hrauilnici dolg v znesku 2400 gld. Stibeneggovci gledajo po strani in pravijo, da je sedaj lahko gospodariti, ker so oni napeljali na pravo pot; aeveda, če imenujejo pravo pot to, da ao zabredli v dolgove, metali denar tako reko': skozi okno in imeli aamo temo v blagajnici, potem imajo že prav; povedano pa naj jim bode enkrat za vaelej, da gospodari sedanji občinski zastop pametno ia varčno, tako. da je v enem letu prihranil že dosedaj 1600 gid. in bode do konca tega leta prihrauil najmanj ae kacih 800 gid. ter izplač&l vsaj en del dolga, katerega je zapustii prejanji občinski zastop. Sirokoustiti se in dolgove delati je seveda lahko, a štediti in dolgove plačevati je malo težje; prvo so znali oni. drugo pa naj se pridejo učit k nam 1 J. K.