PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb.’postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. Št. 289 (5664)
TRST, petek 6. decembra 1963
NOVI VLADI LEVEGA CENTRA MANJKA LE ŠE ZAUPNICA PARLAMENTA
Ministri so včeraj na Kvirinalu prisegli zvestobo ustavi, nato pa prevzeli posle
Pogajanja za porazdelitev državnih podtajništev: PSDI jih zahteva zase sedem, PSI pa deset - Nenni o pomenu sodelovanja socialistov v vladi Ingrao poroča danes o političnem položaju na zasedanju CK KPI
RIM. S. — Moro in novi ministri so prisegli zvestobo italijanski u-stavi danes ob 12.45 pred predsednikom republike, na Kvirinalu. Prvi je prispel Giolitti, ki je na pripombe novinarjev dejal: «Bolje je začeti s točnostjo» (obred je bil namreč napovedan za 12.30). Točno ob napovedanem času je prispel Moro in takoj stopil do Segnija. Nekaj minut za Giolitti-jem so prišli ministri Gui, Ferrari Aggradi in Arnaudi, za njimi pa še vsi drugi. Brž ko je prišel, je Saragat stopil najprej k Giolittiju, mu prisrčno stisnil roko in se je zadržal z njim v razgovoru. Tudi Ferrari Aggradi se
je prisrčno pozdravil z Giolitti-jem in mu dejal: «Tvoje naloge so težavne»; v odgovor pa je dobil: «Skušali jih bomo rešiti na najboljši način». Ferrari Aggradi se je pozdravil tudi s Pieraccini-jem, ker sta bila sošolca na srednji šoli v Pisi. Prihod Nennija so toplo pozdravili vsi prisotni.
Po zaprisegi se je predsednik republike zadržal v razgovoru z nekaterimi ministri, med njimi tudi z ministrom Arnaudijem, ki je docent in strokovnjak za agrarno mikrobiologijo, in izrazil željo, da bi se mogel z njim potvoriti in dobiti njegov nasvet glede nekaterih vprašanj s kmetijskega pod-
ročja. Po običajnem slikanju, so ministri zapustili Kvirinal.
S Kvirinala je Moro odšel v palačo Chigi, kjer mu je Leone predal posle in mu želel čimveč uspeha v njegovem delu. V popoldanskih urah so prevzeli posle tudi drugi ministri.
V dopoldanskih urah so imeli prvi sestanek predstavniki štirih strank (Gava, Zaccagnini, Reale, La Malfa, De Martino, Ferri in Tanassi) in razpravljali o vprašanju porazdelitve državnih podtajništev, ne da bi zadevo izčrpali. Ponovno se bodo sestali jutri popoldne. Tanassi je izjavil novinarjem med drugim, da PSDI zahteva zase sedem državnih podtajnikov.	*
Vodstvo PSDI se bo sestalo jutri ob 17. uri, da bi nadomestilo tiste člane vodstva, ki so postali ministri. Domnevajo, da bo tajništvo stranke prevzel Tanassi, namestnik tajnika bo poslanec Ca-riglia, Orlandi pa bo predsednik skupine socialdemokratskih poslancev.
Avtonomistični člani-vodstva PSI so proučili vprašanje državnih podtajnikov in reorganizacije vodstva stranke. Sprejeli so sklep, da bo stranka zahtevala deset državnih podtajnikov in sicer v naslednjih ministrstvih: notranje zadeve, zunanje zadeve (izseljevanje), obramba, kmetijstvo, prosveta, delo, pošta, finance, zaklad in industrija; za ta mesta bodo predlagali enajst kandidatov: Leonetto Amadei, Anderlini, Bensi, Gua-dalupi, Renato Colombo, Maria Vittoria Mezza, Cattani (vsi poslanci), med senatorji pa so: Fe-noaltea, Banfi, Simone Gatto in Lucchi.
Kar zadeva tajništvo stranke, so se sporazumeli, da bo to funkcijo prevzel za Nennijem De Martino, namestnik tajnika pa bo baje Brodolini. V primeru, da bi levica pristala na predlog avtonomistov, bodo tajništvo poverili e-notnemu izvršilnemu odboru. Prevladalo je mnenje, da se prihodnji teden skliče centralni odbor, ki mora izvoliti nove člane vodstva stranke po ostavki tistih članov, ki so postali ministri.
Po vstopu Realeja v vlado bo mesto tajnika republikanske stranke prevzel La Malfa. Moro pa bo podal ostavko na položaj političnega tajnika KD na bližnjem zasedanju glavnega odbora stranke. Po vsej verjetnosti bo mesto tajnika KD prevzel Rumor, s tremi namestniki tajnika: Scaglia («mo-rotejec»), Forlani («fanfanijevec») in Piccoli («dorotejec»).
Podpredsednik vlade Nenni je dal danes sledečo izjavo: «Na p-deležbo socialistov v vladi moramo gledati z dveh plati. Prva plat je priložnostna, v zvezi s političnim, gospodarskim in socialnim stanjem dežele. Hoteli smo prispevati k utrditvi demokratičnih in republiških institucij s tem, da utrdimo vlado levega centra, hkrati pa pomagati deželi, da premosti sedanje gospodarske in finančne težkoče z nujnimi ukrepi proti konjunkturi in na področju struktur. Tri smernice bodo vodile našo vladno dejavnost: popolno uveljavljenje ustave in njenih vrednot svobode, pravičnosti in odgovornosti; začetek organskega gospodarskega načrtovanja in priprava prvega petletnega načrta, začenši z junijem 1964; čimbolj nagla izvršitev reform, ki jih vsebuje program nove večine, in ki zadevajo kmetijstvo, deželno ureditev, urbanistični zakon, okrepitev šole in znanstvenega in teh-
........iiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiinù*»miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiii..
RESOLUCIJA OZN 0 «KODEKSU 0 VESOLJU» IN 0 PODPORI «ODPOSLANCEM ČLOVEŠTVA»
Pred pogajanji med ZDA in SZ o letalskem sporazumu
Moro bere časnikarjem seznam’ ministrov
omiul	**»*.«»4, tunlniH cpiom»«
nološkega raziskovanja, ureditev in demokratizacija upravnega a-parata države, davčno reformo in reformo socialnega skrbstva ter pokojnin. Ne gre za delo enega dne, in zato smo govorili o sporazumu za vso zakonodajno dobo, ki temelji na programskim srečanju med socialisti, krščansko in laično demokracijo.
«Druga plat vstopa socialistov v vlado pa je v tem, da je PSI premagal izolacijo, v katero so nas potisnile skozi desetletja z razvojem naše družbe povezane zgodovinske okoliščine. TÒ se ne dogaja brez polemik, tudi zelo' ostrih polemik. Vendar sem prepričan, da smo zastavili korak v smislu zgodovine, in anticipirali
tev pretežne večine delavcev.
«Osebno bi bil vsekakor raje o-stal v vodstvu PSI, ki sem jo vodil skoraj nepretrgano skozi 40 let. Stranka pa je odločila drugače. Menjam delovno sobo, toda delam še nadalje za isto stvar in za edine koristi, ki jih poznam, in s katerimi se istovetim: za koristi delovnega ljudstva in njegovega demokratičnega vzpona, da postane Vodilni razred družbe in države».
Na zasedanju centralnega odbora KPI so danes nadaljevali z razpravo o vsedržavni organizacijski konferenci, ki bo v začetku februarja prihodnjega leta; jutri pa bo na dnevnem redu poročilo o političnem položaju, ki ga bo podal Ingrao.
S TISKOVNE KONFERENCE DUŠANA BLAEOJEVIČA
Začetek priprav za 8. kongres ZKJ Izmenjava obiskov Tito - šah Pahlevi
Datum kongresa ZKJ bodo določili na zasedanju CK ZKJ februarju 1964 ■ Zahvala predsednika Johnsona narodom Jugoslavije
BEOGRAD, 5. — Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji seji 3. decembra v Beogradu pod predsedstvom generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza Tita razpravljal o nekaterih načelnih vprašanjih družbenega načrta za leto 1964 in o prihodnjem plenumu CK ZKJ, na katerem bo sprejet sklep o sklicanju 8. kongresa ZKJ in o delu kongresa.
Plenum CK ZKJ, na katerem bodo sprejeli dokončen sklep o sklicanju 8. kongresa ZKJ, bo februarja prihodnjega leta.
Predsednik izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič je poslal predsedniku italijanske vlade Aldu Moru naslednjo brzojavko:	«Ob Vašem imenovanju za
predsednika vlade republike Italije mi dovolite, da Vam v imenu zveznega izvršnega sveta in v svojem pošljem prismne čestitke željo po nadaljnjem razvoju
čim uspešnejšega sodelovanja med našima sosednima državama.»
V brzojavni čestitki, ki jo je poslal državni tajnik Koča Popo-
to, kar bo, prej ali slej, usmeri-
Adita Stevenson opozarja na naraščajočo grožnjo desnice
Težave v zvezi z zakonom o državljanskih pravicah - Včeraj prva seja preiskovalne komisije
WASHINGTON, 5. — Ameriški predstavnik v OZN Stevenson pravi v intervjuju dnevniku «New York World Telegram», da se opaža «naraščajoča grožnja desnice», in dodaja; «Kampanja, ki jo močno finansira izolacionistična propaganda, teži za tem, da doseže izvolitev skrajno konservativnega predsednika in takega kongresa, ki bi utegnil delovati za o-
...............................................
Novi ministri
NEW YORK, 5. — Politični odbor OZN je danes soglasno odobril dve resoluciji o mednarodnem sodelovanju v vesolju. Frva je neke vrste «vesoljski kodeks» in našteva splošna pravna načela o raziskovanju in uporabljanju vesolja. Druga pa je izjava, ki priporoča podroben program mednarodnega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
«Kodeks o vesolju», ki je plod kompromisa med ZDA in
SZ, katerega so dosegli po dolgih pogajanjih, pravi med drugim, da je treba vesolje raziskovati v korist vsega človeštva, ki ima skupen interes pri napredovanju raziskovanja in uporabljanja vesolja v miroljubne namene.
Resolucija poudarja tudi, da mo. rajo astronavti veljati za «odposlance človeštva» in morajo biti deležni vse mogoče pomoči drugih držav v primeru zasilnega Pristanka. Vesolje in nebesna_ telesa so svobodni, in vse države jih lahko raziskujejo in uporabljajo, ne da bi si jih mogle prilastiti ali da bi Uveljavljale nad njimi svojo suverenost ali pa jih zasedle. Resolucija poziva vesoljske države, naj delajo vse svoje poskuse ob upoštevanju interesov drugih držgv, ter naj se posvetujejo z ostalimi državami, če bi nastala bojazen, da bi poskus u-tegnil imeti škodljive posledice.
Ravnatelj ameriške zvezne u-stanove za letalstvo Najeeb Hala-by bo v nedeljo odpotoval iz Washington» v London, Berlin, Moskvo in Pariz. V Moskvi, kjer bo ostal od II. do 14. decembra, ra-čuna Halaby, da se bo sporazu-
mel o tehničnih podrobnostih za letalski sporazum med ZDA in SZ po polarni progi.
Sporazum v tem smislu je bil že sigliran leta 1S61, toda zaradi zaostritve mednarodnega ozračja ga niso nikoli spopolnili in podpisali.
Nov umor v Vientianu
VIENTIAN, 5. — Načelnik lao-ške informacijske službe polkovnik Leuang, ki je pripadal nev-tralistični skupini, je bil- danes ubit, ko se je vračal z avtomobilom domov. Proti njemu je neznanec izstrelil več strelov iz brzostrelke. To je že tretji nevtra-listični častnik, ki je bil ubit v Laosu.
Zaostritev spora, do katerega prihaja od časa do časa v Laosu je posledica dejstva, da so tri lao-ške struje sestavile koalicijsko vlado samo na papirju. Vsaka od treh struj ima namreč lastno voj sko. Sile Patet Laosa in desničarske sile, ki jim predseduje gene-
Straussu odvzeta
parlamentarna
imuniteta
mejitev udeležbe ZDA v OZN. Taka politika pa se bo kaj kmalu pokazala za nemogočo in nepopularno med ameriškim ljudstvom. Ni si moč misliti umika ZDA iz Združenih narodov.»
Ameriški predsednik Johnson je sprejel danes v Beli hiši voditelja republikanske manjšine v predstavniški zbornici Charlesa Hallecka. Govorila sta o raznih vprašanjih/, predvsem pa o zakonu o državljanskih pravicah.
Po razgovoru je Halleck izjavil, da je obljubil predsedniku, da e bo zavzemal za odobritev zadevnega zakona ter je dodal, da predvideva, da bo predstavniška zbornica zakon odobrila januarja.
Nato je Halleck izjavil, da predsednik Johnson realistično gleda in se torej zaveda, da v sedanjih okoliščinah ni moč pospešiti odobritve zakona. Ugotovil je, da so republikanci vedno podpirali zakonske u-krepe za rasno integracijo in da bodo to delali tudi v prihodnje. Pet republikanskih članov komisije v predstavniški zbornici je za odobritev zakona, in prav tako tudi večina demokratičnih članov. V komisiji je vsega enajst članov, in zato ne bi smela dovoliti svojemu predsedniku konservativcu Smithu, da bi zadevo zavlačevala. Nedvomno so člani komisije zahtevali od Smitha, naj zadeve ne zavlačuje, in napoved resolucije, ki bi zahtevala, naj se o zakonu razpravlja naravnost pred predstavniško zbornico, Je pripravila Smitha do tega, da je danes sporočil, da bo komisija razpravljala o zakonu prve dni januar, ja. Smith, ki Je demokratični predstavnik iz Virginije, pa vztraja, da mora o zadevi najprej razpravljati komisija. Smith namreč nasprotuje omenjenemu zakonu. Zato bo morda skušal zadevo še dalje zavlačeva ti. Vendar pa je bil zaradi pritiska sedaj prisiljen določiti prve dni januarja za začetek proučevanja orne. njenega zakona.
Preiskovalna komisija, ki jo j“ ustanovil predsednik Johnson z nalogo, da razišče vse dogodke v zvezi z umorom Kennedyja in njegovega dozdevnega atentatorja Oswalda, je imela danes prvo sejo. V komisiji je sedem članov, predseduje pa ji predsednik vrhovnega sodišča Earl Warren.
Današnja seja je bila tajna ter je trajala skoraj tri ure; prihodnja seja bo jutri zvečer. Danes so govorili o postopku. Zvezni preiskovalni urad ni še pripravil obširnega spisa, na katerega ss bo komisija naslanjala pri svojem delu.
Prihodnji teden bo kongres verjetno odobril zakon, ki bo dajal komisiji možnost, da zasliši pvi-če in zahteva izročitev katerega koli dokaznega gradiva.
Sporočili so, da bodo vse seje tajne, toda od časa do časa bo tiskovni urad vrhovnega sodišča objavil uradna sporočila za tisk.
nje o dejanjih, ki Jih morajo proučiti. Advokatska zbornica hoče tudi ugotoviti, ali Je skušal Howard delati reklamo zase.
Okrogla miza Vzhod-Zahod
MOSKVA, 5. — Na glavnem sedežu sovjetskih sindikatov se je davi začelo osmo zasedanje «O-krogla miza Vzhod-Zahod». Navzoči so delegati devetnajstih držav. Zastopane so:	Sovjetska zveza,
Velika Britanija, Francija, Italija, Poljska, Belgija, CSSR, Avstrija, Romunija, Finska, Danska, Vzhodna Nemčija. Švedska, Jugoslavija, Bolgarija, Zahodna Nemčija, Madžarska, Norveška in Švica. V italijanski delegaciji so florentinski župan La Pira, senator Vittorelli in poslanec Pistelli. Kot opazovalec je navzoč tudi bivši senator Donini.
Okrogla miza Vzhod-Zahod je nestalna ustanova pod pokrovitelj, stvom švedskega senatorja Bran-tinga, v kateri so številne osebnosti Vzhoda in Zahoda. Njen namen je, olajšati stike med Vzhodom in Zahodom.
Delo bo potekalo v treh komisijah (politični, gospodarski in kulturni). Seje bodo tajne.
’ Na današnji plenarni seji je govoril belgijski predstavnik Henry Kolih, ki je med drugim izjavil, da bodo na razgovorih proučili sredstva za zmanjšanje mednarod; ne napetosti, za izboljšanje svetovnega političnega ozračja in za utrditev miru. Rolin je izrekel priznanje sovjetskim naporom za normalizacijo mednarodnih odno-
sov, ter je zatem govoril o delu papeža Janeza XXIII. in preds. Kennedyja. Skupščina je z enominutnim molkom počastila spomin obeh pokojnikov.
Govoril je zatem prof. La Pira, ki je poudaril važnost sedanjega sestanka, dva tedna po Kennedy-jevi smrti. Med drugim je La Pira poudaril, da pomeni moskovska pogodba o delni prekinitvi jedrskih poskusov izhodišče za novo zgodovinsko smer. Ce se bodo ljudje zavestno pridružili tej pogodbi, bo moč graditi mir in enotnost vseh narodov sveta.
Na koncu je La Pira izjavil, da je naloga ljudi, vedno bolj zavedati se zgodovinskega razdobja, v katerem živimo, ter pomagati razvoju, dokler se dokončno ne dosežeta razorožitev in mir.
28 rudarjev mrtvih pri dveh nesrečah
BUDIMPEŠTA, 5. — Madžarska tiskovna agencija Je sporočila, da je sinoči nastala v rudniku premoga v Tabanji eksplozija, pri ka. tari je bilo ubitih 28 rudarjev, štirje pa so bili ranjeni. Eksplozija je nastala v trenutku, ko so v rudnik prišli rudarji nočne izmene. Pri eksploziji se je pokvaril vod za ventilacijo, in zaradi tega se je ves rudnik napolnil s plinom. Rudarji so zgubili življenje deloma zaradi eksplozije deloma pa zaradi opeklin.
V bližini izhoda so bili štirje rudarji, ki jim je uspelo, rešiti se; dobili- so lažje opekline. Trupla rudarjev so dvignili na površje šele deset ur po eksploziji.
SAARBRUECKEN, 5. — V rud-niku Maybach sta zgubila življenje dva rudarja, štirje pa so bili ranjeni zaradi nenadne poplave v rudniku.
					
OSEM DNI PO UGRABITVI
BONN, 5. — Pristojna komisija Bundestaga je danes sklenila odvzeti parlamentarno imuniteto bivšemu Adenauerjevemu ministru za obrambo in predsedniku bavar-
ss, •«sr* it i	jrsrs.ms
sefu Straussu. Imuniteto so odvzeli tudi socialdemokratskima poslancema Gerhardu Jahnu in Hansu Mertenu.
Zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete je postavila sodna oblast. Kar se tiče Straussa, je zahteva v zvezi z aretacijo pod-ravnatelja revije «Der Spiegel». Kar se tič* ostalih dveh poslancev, pa ju sumijo, da sta sporočila nepooblaščenim osebam vsebino tajnih dokumentov, ki se tičejo državne obrambe.
Pred sestankom Hrtiščov-Erhard?
PARIZ, 5. — Francoski tednik «Candide» piše, da so se sporazumeli o sestanku med Hruščovom in kanclerjem Erhardom. Tednik dodaja, da sta se o zadnjih podrobnostih sporazumela v Wa-
ral’ Fumi Nosavan, ne sprejemajo | shingtonu Gromiko in Schroeder, ukazov nevtralistov, ki jih vodi ko sta se udeležila Kennedyjeve-predsednik vlade Suvana Fuma. 1 ga pogreba.
počasno, predvsem pa bodo spočetka zelo previdni, da ne bi prejudicirali procesa proti Rubyju, ki bo februarja.
Predsednik preiskovalne komisije Warren je po današnji tajni seji izjavil, da komisija ni dobila do sedaj nobenega uradnega poročila v zvezi z umorom Kennedyja in Oswalda. Pripomnil je, da Informacije, ki Jih ima komisija, niso mnogo podrobnejše, kakor informacije, ki Jih Je objavil tisk. Dodal Je, da Je komisija zahtevala, pooblastilo, da lahko pozove priče, ki ne bi bile pripravljene priti prostovoljno.
Medtem Je advokatska zbornica v Dallasu sklenila ustanoviti preiskovalno komisijo v zvezi z obnašanjem advokata Howarda, ki brani Rubyja. Howard je obtožen, da Je Javno govoril o dokazih in drugih elementih procesa proti Rubyju, da bi vplival na porotnike. Na podlagi ameriškega postopka morajo porotniki priti na proces, ne da bi imeli kakršno koli osebno mne-
Polkovnik Chenault izpuščen
Aretiran vrhovni poveljnik FALN
»
Ameriški polkovnik je izjavil, da so z njim dobro ravnali
CARACAS, 5. — Pripadniki venezuelske narodnoosvobodilne fronte so davi izpustili ameriškega polkovnika Jamesa Che-naulta, ki so ga bili ugrabili pred osmimi dnevi.
Istočasno so Javili, da Je bil si-
noči aretiran vrhovni poveljnik FALN polkovnik Juan de Dlos Mon-cada Vidal.
Prvikrat je bil Moncada Vidal a-retiran 7. septembra 1958 zaradi poskusa državnega udara, toda pozneje mu Je uspelo zbežati v Curacao, kjer je zaprosil za politično zatočišče. Pozneje se Je tajno vrnil v Venezuelo in se pe pridružil vojski narodnoosvobodilne fronte, kjer Je postal vrhovni vojaški poveljnik.
Polkovnik Chenault Je imel danes na ameriškem poslaništvu tiskovno konferenco. Izjavil Je, da so ga imeli zaprtega v nekem delu Caracasa, ne ve pa v katerem. Pripomnil je, da gre za zelo obljuden predel mesta. Stalno so ga nadzorovali, toda «upoštevajoč okoliščine so z mano precej dobro ravnali». Zatem Je Chenault trdil, da so njegovi ugrabitelji skušali doseči, da bi bral komunistične knjige, kar pa je on odklonil. Sele včeraj so mu sporočili, da ga bodo izpustili; nikoli mu niso rekli, da ga bodo držali kot talca, da bi dosegli izpustitev nekaterih političnih jetnikov.
Davi so Chenaultu zvezali oči in ga postavili v avtomobil. Cez nekaj časa se je avtomobil ustavil. Rekli so mu, da mora ostati z zavezanimi očmi 15 minut in so ga pustili samega v avtomobilu. Po preteku 15 minut si Je Chenault odvezal oči’ in tedaj Je opazil, da Je v r' delu Caracasa ne daleč od svojega stanovanja. Nekaj čask Je šel peš, zatem pa se Je vrnil domov s taksijem.
Polkovnik Moncada Vidal je ustanovitelj narodnoosvobodilne fronte in njene vojske. Ustanovitev te vojske in fronte je Javil aprila letos. Od tedaj ga je policija stalno iskala Vidal je sodeloval pri zrušitvi režima diktatorja Jimeneza, julija 1958 pa je bil odstavljen s položaja v ministrstvu za obrambo pod obtožbo zarote. Nekaj mesecev pozneje je sodeloval pri vojaškem uporu, ki pa ni uspel. Nekaj časa je bil v mehiškem poslaništvu, kamor je bil pribežal. Zatem so ga aretirali, toda ko so ga skupno z drugimi vojaki peljali z letalom iz Puerta Cabella v Caracas, je z o-rožjem v roki prisilil pilota, da Je pristal v Cucarau. Od tu se je tajno vrnil v Venezuelo konec leta 1962 ali v začetku 1963.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v r.vezi s predlogom venezuelskega predsednika Be. tancourta, naj bi uvedli letalsko in pomorsko blokado Kube, izjavil, da niso dobili nobenega takega predloga. Ker je bila zadeva predložena Organizaciji ameriških držav, ne misli ameriški državni departma Izreči nobenega mnenja glede ukrepov, ki bodo eventualno sprejeti.
Svet Organizacije ameriških držav je sklenil, da bo enajsta med-ameriška konferenca 1, aprila 1964 v Qultu. Na podlagi listine OŽN mora biti taka konferenca vsakih pet let; zadnja pa je bila leta 1954. Leta 1959 so konferenco večkrat od. ložili iz raznih političnih razlogov, predvsem pa znrodi sr'r>r« « TTuVu«.
vič novemu italijanskemu zunanjemu ministru Giuseppu Saraga-tu, se med drugim izraža prepričanje, da se bodo sedanji odnosi dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja med obema državama ž obojestranskim zavzemanjem še nadalje uspešno razvijali.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blago-jevič je na današnji tiskovni konferenci pozdravil novo italijansko vlado in izrazil prepričanje, da se bodo dobri sosedski in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo še nadalje uspešno in vsestransko razvijali.
V	zvezi z zlonamernimi članki v rimskem dnevniku «Tempo» in v nekaterih drugih časopisih, ki so se nanašali na Jugoslavijo in na vprašanja jugoslovansko-itali-janskih odnosov, je zastopnik dr-žavnega tajništva dejal, da gre za grobe falzifikate, ki potekajo iz krogov znanih jugoslovanskih fašističnih emigrantov. «Očitno je, je dodal Blagojevič, da skušajo ti listi izkoristiti tiste politične sile, ki bi hotele škodovati dobrim odnosom med Jugoslavijo in Italijo in skaliti sodelovanje političnih in družbenih organizacij obeh držav.»
V	zvezi z odložitvijo procesa proti ustaškim teroristom, ki so lani novembra napadli jugoslovansko zastopstvo v Bad Godes-bergu in pri tem ubili jugoslovanskega državljana Popoviča, je zastopnik državnega tajništva u-gotovil, da je poteklo nad leto dni od zločina, ki je globoko pretresel mednarodno javnost, in da so po zločinu ustaške teroristične organizacije, ki so sestavni del nacizma, organizirano nadaljevale svoje delovanje in na posebnih tečajih šolale diverzantske skupine, ki so jih ilegalno pošiljale v Jugoslavijo z naiogo, da izvajajo atentate in sabotaže. Kljub temu. da je jugoslo-vanska vlada na to opozorila zahodnonemško vlado, je stanje v tem pogledu še vea-no nezadovoljivo.
Zastopnik državnega tajništva je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ah sta se predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in državni tajnik Koča Popovič med nedavnim bivanjem v Waphingtonù sestala z grškim zunanjim ministrom Vemzelosom, in je pripomnil, da so pri tem srečanju ugotovili skupni interes in skupno željo po nadaljnjem vsestranskem razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Grčijo. .
Na vprašanje dopisnika agencije «MEN», kakšno je stališče Jugoslavije glede spora med Indonezijo in Malezijo, je zastopane državnega taništva izjavil, da se Jugoslavija ne strinja z načinom ustanovitve te federacije. Predsednik ZDA Johnson je po. oblastil ameriškega odpravnika poslov v Beogradu Ericka Koche-ra, da sporoči vladi in narodom Jugoslavije njegovo zahvalo in zahvalo vseh .Američanov za številne izraze sožalja ob tragični smr. ti predsednika Kennedyja. Predsednik Johnson sporoča, da je od. čutek žalosti v ZDA olajšalo spoznanje, da milijoni ljudi na svetu globoko sočustvujejo ob bolečim Amerike. «To spoznanje, poudarja Johnson, je okrepilo našo odločnost, da kot Američani, kot državljani sveta nadaljujemo de. lo za mir, za napredek, za smotre, katerim je Kennedy posvetil svoje življenje, Vaše sočutje nas spodbuja, da se tudi sami posvetimo nadaljevanju naporov za dosego političnih smotrov predsednika Kennedyja.»
V	Beogradu so danes uradno sporočili, da je iranski zunanji minister Abas Aram med obiskom izročil predsedniku republike mar. šalu Titu vabilo iranskega šaha Pahlevija, naj obišče Iran. Maršal Tite je z zadovoljstvom sprejel vabilo in istočasno preko iranskega zunanjega ministra povabil iranskega šaha, naj obišče Jugoslavijo. Datumi obiskov bodo določeni pozneje.
V	skupnem sporočilu o bivanju iranskega zunanjega ministra v Jugoslaviji se ugotavlja, da je bila med razgovori izražena pripravljenost z obeh strani, da nadaljujeta napore za ohranitev miru, in poudarjena privrženost obeh vlad načelom OZN in odločnost, da se še nadalje zavzemata za krepitev svetovne organizacije in za uresničenje njenih plemenitih smotrov v interesu miru, varnosti in napredka človeštva. Zunanja ministra Jugoslavije in Irana sta z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Iranom razvijajo v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja, in sta izrazila pripravljenost, da se bosta obe vladi še dalje trudili za napredek medsebojnega sodelovanja v gospodarstvu, znanosti, tehniki, kulturi in na drugih področjih, za kar so ugodne možnosti in obojestranski interes. K°t izraz obojestranske želje za napredek sodelovanja med obema državama so danes podpisali v Beogradu konvencijo o prosvetnem, znanstvenem in kulturnem sodelovanju med Iranom in Jugoslavijo.
B. B.
tična vprašanja v zvezi z nadaljnjim gospodarskim in družbenim razvojem. Na današnji seji je izvršni odbor imenoval člane tajni» štva in izvršnega odbora kakor tu. dl predsednika, tajnike in člane komisij. V tajništvo izvršnega odbora so bili imenovani:	Vida Tomšič,
Franc Kimovec, dr. Joža Vilfan, Mitja Rode, Tone Florjančič, Majda Gaspari, Bojan Lubej, Ivo Janžekovič, Marjan Javornik, Jož« Smolè in Janez Zemljarič.
Za predsednika komisije za politično in idejno-vzgojno delo je bil imenovan Marjan Javornik, za tajnika pa Niko Lukež; za predsedni-ka in tajnika organlzacijsko-kadrov-ske komisije Janez Zemljarič in Jože šager ; za predsednika komi» sije za manjšinska in izseljeniška vprašanja in mednarodne stike Bojan Lubej a za tajnika Jože Gačnik. Ko je dosedanji odgovorni urednik «Dela» Marjan Javornik odšel na novo delovno mesto, je bil za odgovornega urednika imenovan dosedanji član uredništva «Dela» Dušan Benko.
PARIZ, 5. — Diemova svakinja gospa Nu je prišla danes iz Rima v Pariz skupno s svojima dvema otrokorfia. Izjavila je, da misli dokončno ostati v Parizu, kjer bodo njeni otroci obiskovali šolo. Gospa Nu bo napisala knjigo sp» minov, ki jo bo izdala pariška založba «Les Presses de la Cite».
DANES
Sklepi izvršnega odbora SZDL Slovenije
LJUBLJANA, 5. — Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije je na svoji današnji seji sklenil, da se 12. )n 13. decembra sestane razširjena seja glavnega odbora SZDL Slovenije, na kateri bodo obravnavni! noir-atJM-a rataktualnej*« .poli-
Moro in ministri nove vlade so včeraj prisegli zvestobo italijan-ski ustavi, popoldne pa so prevzeli posle. Predstavniki štirih strank se pogajajo glede porazdelitve državnih pod tajni tev. So-cialdemokrati zahtevajo zase sedem državnih podtajnikov, socialisti pa deset. Za jutri je preč *• dena prva seja nove vlade, na kateri bodo imenovali nove državne podtajnike.
- • * *
Politični odbor OZN je včeraj Soglasno odobril; ,.l- resolucijo «vesoljskem kodeksu», ki našteva splošna pravna načela o raziskovanju ili uporabljanju vesolja in ki'je plod kompromisa med ZDA in SZ; v kodeksu je rečeno, da je treba vesolje raziskovati v korist vsega človeštva in ga uporabljati v miroljubne namene; astronavti so odposlanci človeštva, ki jim morajo pomagati vse države; nebesna telc.sa lahko države raziskujejo in uporabljajo, nc morejo pa si Jih prilastiti, jih zasesti ali uveljaviti nad njimi svoje suverenosti. — 2. Druga rcso/ucija jc Izjava, ki priporoča pouroker. program mednarodnega znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
Včeraj sta končali delo dve važni organizacij: KAO in Z KZ.
FAO jc sprejela nekatera važna priporočila vladam: 1. naj uvedejo sistem celotne agrarne reforme; 2. kampanja proti gladu se podalj a preko leta 1985 ; 3. vlade naj nujno proučijo način preprečitve širjenja bolezni živine zaradi uvoza živine in okuženega mesa; 4. Ja na Afrika ne' bo odslej vabljena na sestanke FAO.
Zahodnoevropska zveza pa je sprejela več resolucij: 1. priporoča se uskladitev stuli>č Anguje in šestih držav skupnega tržišča za bli.nja pogajanja v UATT; 2. nadaljujejo naj se politični razgovori s sedmimi državami ZKZ o odnosih med Vzhodom in Zahodom; 3. priporočajo se medsebojne informacije med EGS in EFTA, a ZEZ naj doseže «široko evropsko zvezo» in preuredi svoj ustroj; 4. zaščititi svoboden dostop v zabodiii Berlin in doseči sklenitev mirovne pogodbe z združeno Nemčijo.
Hkrati pa se jc včeraj začelo zasedanje v Moskvi «Pri okrogli mizi» med Vzhodom in Zahodom ob sodelovanju devetnajstih držav Evrope, med katerimi so tudi Vzhodna in Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Italija itd. Včeraj je govoril tudi florentinski župan La Pira, ki je dejal, da mora «Okrogla miza» določiti etape in sredstva za postopno dezatomizacijo kozinosa in sveta. Poudaril je, da ni alternativ med apokaliptičnim uničenjem sveta in svetovnim mirom, ter da je treba «premeriti pot miru» in določiti njene etape.
Včeraj se je začela v Karačiju četrta afriško-azijska gospodarska konferenca ob navzočnosti delegatov 28 držav, ki bodo pet dni razpravljali o trgovinski izmenjavi in odnosih med razvitimi in nerazvitimi državami.
Prva seja zvezne preiskovalne komisije o atentatu na Kennedyja je bila tajna in lajne bodo tudi vse ostale seje. Začela se je preiskava proti branilcu Rubyja, ki je javno govoril o «dokazih», čeprav morajo porotniki priti na proces brez kakršnega koli vpliva. Adlai Stevenson, delegat ZDA v OZN, pa je včeraj Izrazil bojazen, da bi utegnil biti izvoljen za novega predsednika ZDA kal skrajno konservativni kandidat t pomočjo izredno finančno močni propagande Izolaclonistov.
V Venezueli so aretirali poveljnika narodnoosvobodilne vojske polkovnika Juana de Dios Mancu-da Vidala. Hkrati pa je poveljstvo te vojske izpustilo ameriškega polkovnika Chenaulta, ki so ga ugrabili pred osmimi dnevi. — V Laosu je bil včeraj ubit nevtrali-stični polkovnik Leuang, ki je bil načelnik informacijske službe; to je že tretji nevtrallstlčnl častnik, ki je bil ubit v Laosu.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3, najnižja 8,1, ob 19, url 8,8, vlage 59 odst., zračni tlak 1008,5 narašča, veter 20 km vzh,-sever.-vzh., sunki 50 kmh, nebo pooblačeno, padavine 22,8 mm, morje razgibano, temp, morja 13,2
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 8. decembra
Miklavž
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.51, Luna vzide ob 22,26 in zatone od 12.15
Jutri, SOBOTA, 7. decembra
Urban
IZJAVE POD PREFEKT A DR. P ASINA V ZVEZI S SESTANKOM NA PREFEKTURI
Poziv trgovcem in potrošnikom naj preprečijo povišanje cen
Trgovci ne smejo umetno navijati cen pred bližnjimi prazniki, potrošniki pa naj se odrečejo nepotrebnim nakupom
Po nedavnem sestanku, ki je bil na prefekturi, v zvezi z akèijo za pobijanje cen, je sinoči podprefekt dr. Pasino, ki je tudi predsednik pokrajinskega odbora za cene, podal po tržaškem radiu sledečo izjavo: «Ugotovljena je bila nujnost, da je treba pospešiti nadzorstvo v trgovini na drobno z namenom, da se zagotovi najstrožje spoštovanje predpisov, ki določajo objavo cen. Župani so bili opozorjeni na zakonska pravila, ki določajo odvzem obrtne dovolilnice v primeru prodaje blaga po višjih cenah, kot so navedene na listkih in na cenikih.
Se posebno je treba omeniti vprašanje mlečnih proizvodov, in sicer masla in sira. Na tem področju je bilo ugotovljeno, da se je v zadnjih mesecih pojavilo veliko povišanje cen v prodaji na drobno. Glede tega vprašanja je sedaj v teku podrobna preiskava, ki jo izvajajo pristojni uradi, da se ugotovi dejansko povišanje cen v raznih fazah prehoda blaga od proizvodnje do trgovine na debelo in na drobno.
Že v prihodnjih dneh se ,bo po-krajinki odbor za cene ukvarjal s tem vprašanjem, zato, da se sprejmejo ustrezni in potrebni ukrepi, med katerimi ni izključena določitev najvišjih cen tudi za te proizvode.
Drugo vprašanje, o katerem je bilo govora, se je nanašalo na goveje meso s posebnim poudarkom na ustanovitev v Trstu tržnice na debelo za zaklano govedo, kar zahtevajo tudi mesarji. Po pobudi, ki sta jo dala za rešitev tega vprašanja pokrajinski odbor za cene in trgovinska zbornica, in po odkritem pristanku tržaškega župana na to pobudo, predstavlja ustanovitev mestne tržnice pri občinski klavnici zanesljiv pogoj za rešitev tega kočljivega vprašanja, kar bo po mnenju izvedencev in strokovnjakov odločilno pripomoglo, da bodo tudi Tržačani lahko kupovali dobro meso po ugodnih cenah.
Na sektorju sadja in povrtnine pa se sedaj opaža utrjevanje cen.
V tej zvezi je treba omeniti predlog, ki je bil dan na omenjenem setanku, da se izobesijo podatki o cenah, ki so veljale v dopoldan-
miiiiiiitiiuiiiiiiiuiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinnmmiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiitiiiiiiiiii
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Stavki tekstilnih delavcev in delavcev v železarni
Pri obeh stavkah j'e bila udeležba popolna • Zjutraj so se stavkajoči železarji zbrali na enotni skupščini
skih urah na tržnici na debelo, tudi v rajonskih tržnicah, z namenom, da se obdržijo cene v pravičnih mejah, kot je bilo to že storjeno na tržnicah na Ponterošu in v Ul. Carducci.
Ob zaključku seje je predstavnik trgovcev zagotovil konkretno sodelovanje svoje kategorije v akciji za zadrževanje cen za prihodnje praznike, in ni mogoče dvomiti, da bodo obljubam sledila dejstva, s čemer se bo preprečilo, da bi morale oblasti poseči vmes z utesnjeval, nimi ukrepi.
Z zadovoljstvom je treba sprejeti sklep upravnega sveta Delavskih zadrug, ki ga je sprejel takoj po sestanku, da bodo obdržali v vseh poslovalnicah sedanje cene za vse blago, ki ga imajo v zalogah. Ni dvoma, da bodo tudi tržaški trgovci v teh težkih pogojih ostali zvesti svojim starim tradicijam resnosti in odgovornosti, ki so vedno odlikovale to kategorijo, in da bodo s tem nudili svoj prispevek v borbi proti naraščanju cen. V tej borbi so neposredno prizadeti predvsem potrošniki, ki se ne smejo prepustiti nenadzorovanim in ne nujnim nakupom, seveda vedno v tradiciji božičnih praznikov. Pri tem je treba upoštevati, da bi bili prav potrošniki prvi, ki bi občutili škodljive posledice povišanja cen, ki bi nastalo vsled mrzličnega nakupovanja.
Tržaški odbor vsedržavnega zdru. ženja potrošnikov je izrazil svojo pohvalo Delavskim zadrugam za sklep, da bodo obdržale nespremenjene cene najnujnejših potrebščin za ves čas prihodnjih praznikov.
Kontingent za Alpe-Adria povečan na 5 milijard lir
Denarni kontingent za poslovne operacije v okviru^ sejma «Alpe- | prepustnicami novembra prešlo Adria» ]e bil povečan od 4 na 5 lr,ej0 na tržaškem področju 682
Adria vršijo samo na enaki uvozni in izvozni višini. V zvezi z lanskoletnim sejmom so v preteklih dneh ugotovili, da je vrednost kupčij dosegla 3 milijarde 400 mi. lijonov lir.
Drevi pokrajinska in občinska seja
Po dolgem času se bo drevi ob 18. uri ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je mnogo navadnih upravnih vpra. sanj.
Drevi ob 18.30 pa se bo sestal tudi tržaški občinski svet, ki irina na dnevnem redu še veliko število sklepov upravnega značaja.
Tržaški socialisti podpredsedniku Nenniju
Tržaška federacija PSI sporoča, da sb poslali Nenniju telegram, v katerem izražajo zadovoljstvo zaradi rešitve vladne krize, s čimer sodelujejo PSI in delavci pri vodenju države. Prisotnost socialistov predstavlja jamstvo za politiko miru in mednarodnega po-mirjenja, za izvajanje ustave, napredka in. zaščite interesov delovnih ljudi. Tržaški socialisti z zaupanjem pričakujejo primerno zaščito Trsta s strani nove Vlade.
Podobne telegrame so poslali socialističnim ministrom:	Arnau-
diju, Giolittiju, Pieracciniju, Coroni in Manciniju.
Nadaljevanje razgovorov o levem centru v Trstu
Včeraj so se nadaljevali razgovori o upravnem programu trza-ške občine in pokrajine v zvezi s pripravami za uveljavitev levega centra na našem področju. Sestali so se načelniki skupin, ki so zastopane v občinskem in pokrajinskem svetu, na ločenih sestankih, ki sta jim predsedovala župan odnosno pokrajinski predsednik.
IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKTOBER
Tudi v oktobru je bilo več smrti kot rojstev
Veliko število kupoprodajnih pogodb za nepremičnine priča o še vedno veliki gradbeni dejavnosti
Omenili smo že redno mesečno porbčilo tržaške trgovinske zbornice za oktober, ki se nanaša na gospodarske in socialne prilike in pri. naša tudi nekatere druge podatke. Poročilo kot običajno navaja podatke o nataliteti in ugotavlja, da je bilo 31. oktobra letošnjega leta v vseh občinah našega področja 303.201 prebivalcev, od katerih je bilo v tržaški občini 276.764 prebivalcev. Rodilo se je 296 otrok, medtem ko se jih je lanskega oktobra rodilo 277, umrlo pa je 310 oseb. Tudi v tem mesecu je opazen stalen žalosten pojav, da smrti preraščajo število rojstev.
Glede trgovine na drobno pravi poročilo, da so bile prodaje normalne in da so nekoliko zvišale za sezonsko blago. Zlasti so bile polno zaposlene papirnice, saj se je komaj pričela šola. Na splošno pa položaj ni bil najboljši in je bilo občinstvo oprezno, tako da so bile
niiiiiiiiiiiiiiiiiiirtmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifxniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiniiH
KLJUB ZAKLJUČKU MEDNARODNE TURISTIČNE SEZONE
Še vedno živahen promet na blokih tržaškega sektorja
V novembru je prešlo mejo s potnimi listi 166.310 oseb, z obmejnimi propu8lnicami pa 682.716 oseb - Blok Škofije na prvem mestu
Skupni novembrski promet, ki so ga zabeležili na tržaških obmejnih prehodih, je še vedno dokaj visok, čeprav je seveda nižji kot je bil oktobra. Pozna se neugodna sezona, slabo vreme in dokončno prenehanje prihodov tujih turistov, z izjemo Jugoslovanov. Po drugi plati pa je še vedno zelo visoko število obmejnih prehočlov s propustnicami.
Skupno je s potnimi listi in
milijard lir. Ta sklep je ministr-stvo za zunanjo trgovino sprejelo z namenom, da omogoči izvršitev vseh kupčij, ki so jih sklenila podjetja v deželi. Kot je znano, se kupčije med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji v obmej-nem pasu v okviru sejma Alpe-
Včeraj je bila po vsej državi in tudi v Trstu stavka delavcev tekstilne industrije. Pri nas je stavka popolnoma uspela, saj so se je udeležili delavci v vseh podjetjih stoodstotno, V Trstu je zaposlenih v tej industriji okrog 1700 delavk in delavcev, največ pa v Tržaški konopljarni, v tovarnah skupine Snia in v podjetju «Cotonificio Triestino». Stavko so sindikati napovedali, ker se noče združenje tekstilnih in-dustrijcev pogajati za sklenitev nove, bolj sodobne pogodbe, ki bi izražala sedanje proizvodne odnose v podjetjih Tekstilci zahtevajo predvsem pravico do pogajanj o vseh plateh dela in delovnih odnosov v podjetjih, o dodeljevanju strojev, o kvalifikacijah itd. Tega pa delodajalci nočejo. Razen tega pa so tekstilni delavci tudi med najslabše plačanimi strokami.
Popolnoma je uspela tudi včerajšnja stavka v železarni Italsi-der v Skednju, ki so jo delavci napovedali zaradi zavlačevanja raznih vprašanj, ki bi morala bi; ti že zdavnaj rešena Med njimi sta tudi vprašanje stiležev in stimulativnih nagrad. Zjutraj pa so se stavkajoči delavci zbrali na enotni skupščini in razpravljali o položaju v železarni.
111.870 lir prispevkov za rimske gradbince
Tržaški gradbeni delavci so zbrali skupno 111.870 lir za rimske gradbince, ki so bili obsojeni zaradi znanih demonstracij. Za družine gradbincev so zbrali 86 tisoč 470 lir, od katerih je prispevala zveza gradbenih delavcev 20 tisoč lir, skupina tesarjev pa 20 tisoč lir. Razen tega so se v nedeljo tesarji, ki so izvolili novi odbor, zbrali pri kozarcu vina in se spomnili tudi zaprtih rimskih gradbincev ter zbrali 25.400 lir, da bi tudi oni kaj spili v zaporu na njihovo zdravje S tem so tudi tržaški gradbinci pokazali solidar-nosi « preganjanimi delovnimi tovariši.
Potrditev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji potrdil 23 sklepov pokrajinske uprave, tržaške, miljske in devinsko-nabrežinske občine ter Kraškega vodovoda. Med ostalimi sklepi je pokrajinski odbor potrdil nekaj sklepov za nakup zemljišč za razširitev in
ureditev Furlanske ceste in ceste pri Orehu. Potrjen je bil tudi sklep miljske občine o najemu 10 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici za kritje primanjkljaja občinskega podjetja AGNA.
Zaplenjen film «Svet ponoči
»
Včeraj so tudi tržaške sodne oblasti odredile zaplembo filma «Svet ponoči št. 3», ki so ga vrteli v Trstu v kinu «Grattacielo». Film baje žali nravni čut. Zaplenili so ga tudi v Rimu in Neaplju. V kinu «Grattacielo» so zato začeli predvajati dan prej kot je bilo v načrtu film «Il Gattopardo».
V ladjedelnici je padel z visokega odra
Dva tedna se bo na prvem kirurškem oddelku moral zdraviti 56-letni delavec Pietro Tremul iz Ul. Cancellieri 23, ki se je včeraj ponesrečil v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je padel z dva metra visokega odra, ki ga je pripravljal za splavitev neke ladje. Tremula, ki se je pobil po zatilju, so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom gasilcev.
Nezavestna je ležala pod klopjo na nabrežju
Na drugi medicinski oddelek so včeraj zjutraj sprejeli 23-letno Giocondo Gregori por. Minin iz Vicolo Castagneto 13/1, katero so našli v slabem zdravstvenem stanju, ko je ležala pod neko klopjo na Obrežju 3. novembra nasproti Ul. Genova. Gregorijeva je imela rane na obrazu in kolenih ter je imela tudi znake zmrznjenja. Verjetno ji je nenadoma postalo slabo in je padla sredi ceste. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK. Okrevala bo v enem tednu.
tisoč 716 oseb, v oktobru pa 755 tisoč 679 oseb. S potnimi listi je prešlo mejo 166.310 oseb, s propustnicami pa 516.406, medtem ko je oktobra prešlo mejo 217.144, odnosno 538.535 oseb.
S potnimi listi je prešlo mejo 98.731 italijanskih državljanov (oktobra 101,377) in 67.579 tujih državljanov (oktobra 115.767). Na prvem' mestu so pri prehodih tujih državljanov Jugoslovani z 41 tisoč 800 prehodi in se je njih število le rahlo znižalo v primerjavi z oktobrom, ko so zabeležili
44.500	prehodov. Prehodi vseh dru. gih državljanov pa so se občutno znižali, saj so zabeležili le 3.600 prehodov nemških državljanov (oktobra 13.800), 3.500 avstrijskih (oktobra 10.300), 2.700 grških, 2.400 ameriških. 2.300 francoskih, 1.800 angleških, 1.700 švicarskih in 1.600 turških.
S propustnicami je prešlo mejo 285.205 prebivalcev tržaškega področja (oktobra 288.903) in 231.201 prebivalec jugoslovanskega področja (oktobra 249.632),
Glede prehodov je na prvem mestu mednarodni blok Škofije z 206.500 prehodi, slede bloki Fernetiči s 164.100 prehodi, Pesek 44.100 prehodov in nato: Lipica
27.500	prehodov, Repentabor 19 tisoč 400, Prečnik 11.100, Sv, Jernej 9.900, Sv. Barbara 6.900, Cam-pore 6.400 in Cereji 6.300.
Sklepi sveta FILCAMS-CGIL
Včeraj se je sestal pokrajinski svet pokrajinske federacije uslužbencev trgovin, hotelov, menz in storitvenih dejavnosti FILCAMS-CGIL ter razpravljal o obračunu sindikalne dejavnosti in pridobivanju članov v letu 1963 kakor tudi o kampanji za pridobivanje novih članov v letu 1964.
Na sestanku so ugotovili, da je opravila federacija veliko dela za sklepanje novih sporazumov in reševanje sporov skupin in posameznikov z delodajalci. Federacija je tudi močno napredovala na organizacijskem področju, saj se je njeno članstvo v treh letih zvišalo za 56 odstotkov. Pokrajinski svet federacije je sprejel tudi razne sklepe, da bi še bolj napredovali organizacijsko in pri izvajanju uspešne sindikalne politike.
Končno je svet sklenil, da skliče tretji pokrajinski kongres federacije 1. marca 1964. Na podlagi pra. vilnika je določil tudi smernice za sklicanje kongresov sindikatov posameznih strok in sektorjev, vključenih v federacijo.
Skupščina pleskarjev
V nedeljo ob 10.30 bo v Ul. Pon-dares št. 8 skupščina pleskarjev, vključenih v sindikat CGIL. Na
TEDEN NASE KNJIGE:
F. SLOKAN :	«Povest o belem kruhu»	samo	L	30,—
J. RIBIČIČ :	Trije na pohodu	»	»	50,—
Ivo CIPIC :	Pajki	»	»	50,—
J. KOROŠEC:	Staroslovenska grobišča	»	»	100,—
L. ČERMELJ:	Jurij Vega	»	A	100,—
A. INGOLIČ :	Lukarji	»	A	100,—
M. SAMSA :	Trst je klical	»	»	150,—
G. VERGA :	Malavoglievi	»	»	150,—
F. KOZAK :	Članki in zapiski	»	»	200,—
B. PAHOR :	Onkraj pekla so ljudje	»	»	300,—
TRŽAŠKA KNJIGARNA — Trst Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 61-792
skupščini bodo sindikalni voditelji seznanili pleskarje z vsebino nove delovne pogodbe za gradbeno stroko, ki velja tudi zanje. Kot je znano, določa pogodba zvišanje plač, znižanje delovnega urnika, zvišanje odpravnin, proizvodno nagrado, razne sindikalne pravice itd. Vendar je treba za pleskarje začeti v Trstu pogajanja za apiiciranje vsedržavne delovne pogodbe gradbene stroke na kraju samem.
Z avtom v zid: 2 ranjena
Na Krmenkl, na cesti iz Doline v Trst, se je včeraj okrog poldne dogodila precej resna prometna nesreča. Proti Trstu sta se z avtom TS 23206 vozila 29-letni Umberto Cozzolina z Vrdelske ceste 23 in 26-letni Gualtiero Lepore s Stare istrske ceste 224. Na mostu, kjer cesta zavije na desno, je Cozzolina iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je najprej trčil v zid na levi strani ceste in se nato prevrnil. Oba ponesrečenca so z zasebnima avtomobiloma prepeljali v bolnišnico, kjer so Cozzolino sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi udarcev in ran po glavi. Okreval bo v 15 dneh. Huje se je pobil po glavi Lepore, ki se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 50 dni. Potrebne formalnosti so na kraju nesreče opravili karabinjerji.
Delavec stisnjen med tovornik in ploščad
V Novem pristanišču pri skladišču št. 65 se je sinoči ponesrečil 33-letni delavec Giorgio Pe-drocchi iz Ul. S. Giacomo in Monte 13. Ko je razkladal blago s tovornika, so njegovi delovni tovariši na roke porinili vozilo, toda niso se zavedli, da so tako
stisnili Pedrocchija med tovornik in ploščad skladišča. Zaradi stiska se je Pedrocchi hudo pobil po spodnji strani hrbta in si verjetno poškodoval hrbtenico. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico. kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni.
Poplavljene ulice zaradi neurja
V včerajšnjih jutranjih urah se je zlilo nad našim mestom neur-je in v pol ure so se ceste spremenile v prave hudournike. Voda je v veliki množini pritekla iz Bošketa in preplavila Rotondo del Boschetto in Ul. Giulia ter izrila celo novi asfalt, ki so ga s stroji položili pred dvema dnevoma. V Ul. Kandler je je bilo kmalu nad 15 cm. Ista slika se je nudila v Ul, Coroneo in na Largo Piave, kjer je nastalo pravo jezero. Zaradi tega so imeli gasilci polne roke dela, ker so morali priteči na pomoč zasebnikom, katerim je voda vdrla v stanovanja, ali reševati celo taksi, kateremu je zdrknilo kolo v cestni kanal.
zaloge prevelike in kroženje blaga z izjemo omenjenih sektorjev prepočasno.
V obravnavanem mesecu so zabeležili 391 kupoprodajnih pogodb nepremičnin v prijavljeni vrednosti 1.324 milijonov lir (septembra 288 za 1.011 milijonov lir). V prvih desetih mesecih so zabeležili 2.752 kupoprodajnih pogodb za 8.603 milijonov lir, medtem ko so jih v istem razdobju lanskega leta zabeležili 2.598 za 7.632 milijonov lir. Ti podatki pričajo o še vedno živahni gradbeni dejavnosti, saj so kupčije z nepremičninami in zlasti z zemljišči običajno tesno povezane z gradnjo novih industrijskih in zlasti stanovanjskih objektov.
Tržaški kadilci so v oktobru pokadili 42.727 kg stotov tobačnih izdelkov, v prvih desetih mesecih pa 402.238 stotov. Potrošnja prvih desetih mesecev je bila za 2% nižja kot v istem lanskoletnem razdobju, ko je dosegla 410.442 kg.
Potrošnja mesa je dosegla oktobra 10.682 stotov, v prvih desetih mesecih pa 95.709 stotov in je bila za 5,3% višja kot v istem lanskoletnem razdobju, ko je dosegla 90.383 stotov.
Potrošnja rib, rakov in mehkužcev je znašala oktobra 2.192 stotov, v prvih desetih mesecih pa 22.753 stotov ali 3,6% manj kot istega lanskega razdobja, ko je znašala 23.599 stotov.
Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so v prvih desetih mesecih pripeljali 229.501 stoto zelenjave in krompirja in 239.934 stotov sadja (lani 239.820 odnosno 237.736).
Z žepnim nožem napadel prijatelja
Žrtev napada je postal sinoči 23-letni mehanik Lucio Baldini iz Ul. dellTstria 1. V Ul. Toti je srečal 25-letnega prijatelja O-skarja ter ga povabil v neko vežo v Ul. Toti, ker se je hotel z njim pomeniti zaradi nekaterih sporov, ki so nastali že pred časom med njima. Beseda je dala besedo in Oskar je nenadoma v jezi potegnil iz žepa nožiček ter ranil Baldinija po levi rami in levi roki. Baldini se je nato zgrasil v bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh. Policija sedaj išče napadalca.
Miklavžev obisk v šoli v Barkovljah
V osnovni šoli v Barkovljah je bila včeraj lepa prireditev, ko so številni otroci, starši in prijatelji mladine pričakovali Miklavža v veliki učilnici šolskega poslopja. Preden se je pojavil Miklavž so otroci pripravili staršem in prijateljem prijeten večer.
Najprej so nastopili najmlajši iz prvega razreda in deklamirali pesmi «Miklaviek». «Samoglasni-ki», «Zajček» in v duetu «Mala miška». Otroci iz drugega razreda so nato podali prizorčka: «Tička je bolna» in «Glasovi», dva u-čenča pa sta deklamirala «Palačinke» in «Prodajalka Metka»,
Prisotni so z velikim navduše. njem pozdravili šolski pevski zbor najmlajših iz prvega in drugega razreda, ki je pod vodstvom malega Adrijana Fahorja zapel «En hribček bom kupil», pod vodstvom učenke Laure Pertot pa pesmico «Ta ptičica mala». Sledil je prizorček, ki sta ga prav pri. srčno podali deklici iz drugega in petega razreda.
Za zaključek sporeda so mali Barkovljani naštudirali enodejan. ko «Miklavž prihaja», pri kateri so sodeloval j skoraj psi učenci.
Po programu se je pojavil belobradi starček — Miklavž in pri. čel s težko pričakovanim obdarovanjem. Med delitvijo paketov je skoro vsak otrok nekaj povedal, zapel ali deklamiral, da bi dobil čimprej tako zaželeno darilo. Po končani obdaritvi so se vsi vrnili na svoje domove zadovoljni, da jih je Miklavž obiskal in se jih spomnil.
Miklavž je včeraj dopoldne obiskal tudi slovenske otroke v otroškem vrtcu na Greti. Tudi tu so se malčki odrezali z raznimi deklamacijami, nato pa so prejeli darilca, s katerimi jih je vse v enaki meri obdaroval Miklavž.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar» obvešča člane in prijatelje, da bo danes 6. t. m. ob 20.45 uri
mldatšietmu^e
za mlade in stare.
Na sporedu bodo šaljivi prizori in tombola.
Vljudno vabljeni!
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V soboto, 7. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu (Campo S. Luigi 11)
PESTER KONCERTNI VEČER GOJENCEV GLASBENE ŠOLE IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI
Sodelovali bodo
SOLISTI, ORKESTER in HARMONIKARSKI ZBOR Vstop prost Po prireditvi prosta zabava Prijatelji mladine vljudno vabljeni !
OOOOOOOOOOO
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
vabi starše svojih gojencev in vse prijatelje dijaške mladine na
Miklavžev popoldan
ki bo v nedeljo, 8. t. m. ob 15. uri v dijaškem domu. Po odhodu Miklavža raznovrstno razvedrilo.
ooooooooooc.
Glasbena Matica Trst
Po nadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in v Kanadi bo
Slovenski
oktet
nastopil v Avditoriju v torek, 10. decembra ob 20.30 z izbranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev, člani ckteta so:
Gašper Dermota, Božo Grošelj, Marij Kogoj, Janez Li-■ pušček, Tone Kozlevčar, Dragiša Ognjanovič, Marjan - ■ • -Stefančič, Andrej štrukelj, umetniški vodja Valenc Vodušek.
Vstopnice bodo na razpolago od sobote 7. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Gledališča

VERDI
Danes ob 20.30 za red B v pni-terju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih tretja predstava opere Francesca Cilee «Adriana Le-couvreur» z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Gianfranco Rivoli. V nedeljo ob 16. uri zadnja predstava opere. Nadaljuje se prodaja vstopnic za to in naslednjo predstavo.
TEATRO STABILE Danes ob 20.30 v Avditoriju 20. predstava komedije «Prevarani» izven abonmaja. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia», Technicolor. Alee Guinness. Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev
Arcobaleno 16.00 «Uno sconosciuto nel mio Ietto», Elke Sommer.
Excelsior 16.00 «Il piede più lungo». Danny Kaye, Clara Williams.
Fenice 16.00 «Totò e Cleopatra». To-tò, Magali Noci, Moira Orfei. East-mancolor.
Grattacielo 15.00, 18.30, 22.00 «Il gattopardo». Technicolor. Buri Lanca-ster, Claudia Cardinale, Alain De-lon.
Supercinema 16.00 «I Basilischi». Nagrajen v Lokarnu in z nagrado mednarodne kritike.
Alabarda 16.30 «Il segno del coyote». Technicolor, Fernando Casanova, Giulia Rubini.
Filodrammatico 16.30 «Clementine Cherie». Rita Pavone.
Aurora 16.00 «Finché dura la tempesta».
Cristallo 16.30 «I figli dol cap. Grant». Technicolor. Walt Disneyjev film.
Capito! 15.30 «Gli uccelli». Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «L’arciere delle mille e una notte». Technicolor. Todd Hunter, Rossana Podestà.
Massimo 16.00 «Avventura a Vallechiara». Stanlio in Olio,
Impero 16.30 «Il molto onorevole ministro».
Moderno 16.00 «Taras il magnifico». Technicolor. Tony Curtis, Yul Bryn-ner.
Astoria 16.30 «Maciste contro lo sceicco». Technicolor,
Astra 16.30 «Bunny, coniglio dal fiero cipiglio». Risanka.
Viittorio Veneto 16.15 «Il pugno proibito». Technicolor. Elwis Presley.
Abbazia 16.00 «Il guascone». Technicolor. Gianna Maria Canale.
Marconi 16.00 «L’uomo del Nevada». Randolph Scott. Technicolor.
Ideale 16 00 «Le avventure di caccia del professor De Paperis». Risanka.
Darovi in prispevki
Ob 18. obletnici smrti pok, Stanke Milkovič iz Gropade daruje družina 1.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok,, G. Morassuta daruje Grozdana 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Morassuta daruje Janko Pestotnik 1.000 -lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. G. Morassuta darujejo: Milja Lipovec 500, Nives Tomasi 500, Alma in Marica 1.000 in Ema Tomažič 1.000 lir za Dijaško Matico.
Ljudska prosveta
• iiiliiiiliiiiilliiiiliiiiiiltlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nii„i„.limili...........................1..illuni
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Omare, štedilniK in rezervoarji v aferi združenih bolnišnic
Pogojna obsodba šoferja, ki je nehote zakrivil smrt delavca Acegat v Ul. Crispi
Obtožbe, zaradi katerih se mora bivši generalni tajnik v združenih bolnišnicah dr. Steno zagovarjati pred kazenskimi sodniki, se nizajo druga za drugo. Tudi na včerajšnjem zasedanju so razpravljali o treh goljufijah, ki jih je, kot trdi obtožnica, zakrivil dr. Steno v škodo združenih bolnišnic skupaj z nekaterimi drugimi soobtoženci.
Prva goljufija zadeva nabavo dveh zidnih omar za 1, in 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice. Obtožnica trdi, da so Steno, Cisilin in podjetnik Negrisin Giovanni 7. zvijačo napotili upravni svet združenih bolnišnic, da je sprejel sklep, naj zadevno nabavo in ustrezna dela opravi podjetje Negrisin. V resnici so vsa dela opravili z delovno silo združenih bolnišnic v 18 dneh. Na ta način je Negrisin zaslužil po krivičnem 117.000 lir.
Drugi dogodek se tiče izgradnje novega štedilnika v kuhinji bolnišnice pri Magdaleni. V tem primeru sta baje Steno in Cisilin seznanila podjetnika Qualinija z načrtom, ki ga je izdelalo podjetje Dell'Orto. Takoj nato je Qua-lini izdelal svoj načrt, ki je bil na las podoben Dell’Ortovemu ter ga predložil upravi bolnišnic. Steno in Cisilin pa sta baje z raznimi zvijačami nato napotila u-pravo, da je sprejela Qualinijev načrt. Podjetnik je na ta način zaslužil po krivem okoli pol mi-lijona lir.
Tretja goljufija pa se tiče dveh rezervoarjev za nafto, ki so ju vzidali v bolnišnici pri Magdaleni. Obtožnica trdi, da so se tudi v tem primeru Steno, Cisilin in Qualini dogovorili, da bodo z zvijačo prepričali upravni svet, naj
pooblasti omenjeno podjetje za nabavo rezervoarjev. Baje je Steno pripravil v ta namen tri načrte in ponudbe. Enega je izdelalo podjetje Qualini, ostala dva pa sta se glasila na podjetji Emila Svaglja in Luigija Castellija. Obtožnica trdi, da obtoženci sploh niso povabili lastnika teh dveh podjetij naj pošljeta svoje načrte in ponudbe. Uprava združenih bolnišnic je potem poverila nabavo omenjenih rezervoarjev Qualiniju, ki je tako po krivičnem zaslužil okoli 850.000 lir.
Na včerajšnji razpravi je dr. Steno odločno zanikal vsakršno krivdo. Kvečjemu, je dejal, mora za morebitne nepravilnosti odgovarjati tehnični urad združenih bolnišnic.
Na koncu včerajšnjega zasedanja so sodniki obravnavali še obtožbo, ki zadeva neurejeno in zanemarjeno knjigovodstvo v generalnem tajništvu. V tej zvezi je preiskovalni sodnik ugotovil, da zapisniki sklepov, ki jih je sprejel upravni svet skozi vrsto let, niso podpisani, tako kot predpisuje zakon. Na drugi strani pa dr. Steno ni poskrbel za kolkova-ne zapisnike. Vse te prekrške je Steno baje zagrešil v letih od 1950 do 1960. Tudi v tem primeru je obtoženec zanikal vsakršno 'krivdo. Izgovarjal se je, da je imel na razpolago samo dve tipkarici, ki sta bili preobloženi z delom ter nista utegnili prepisati zapisnikov.
***
Pred drugo sekcijo kazenskega sodišča (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 20-letni Franco Lazzari Iz Ul. Car-
ducci 20, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 57-letnega delavca pri Acegatu Virgilia Vascotta iz Ul. Baiamonti 29.
Do nesreče, pri kateri je izgubil življenje Vascotto, je prišlo v nedeljo 27. januarja letos tik pred polnočjo. Lazzari se je peljal po Ul. Crispi z avtom v smeri Ul. Carducci. Do nesreče je prišlo na vogalu 2 Ul. Rossetti. Kot se naši čitatelji prav gotovo še spominjajo, je tedaj ležalo po ulicah še precej snega, ki se je deloma spremenil v led. Prav na vogalu omenjenih ulic so delavci j^cegata izkopali dolgo jamo sredi ceste, ker so popravljali plinovod. Okoli jame je ležal material, ki so ga izkopali in tu pa tam ledene plošče. V trenutku nesreče so bili ob jami trije delavci. Ko jih je Lazzari zagledal, je zavrl avto, ki pa je zdrsnil po ledu ter vrgel dva delavca v jamo. Tretji pa ki je prižigal peč za segrevanje 'ka-trana, t.j. Vascotto, pa ni imel te sreče. Avto ga je sunil na tak način, da mu je zlomil tilnik. Nesrečnež je umrl naslednjega jutra v splošni bolnišnici.
Sodniki so včeraj spoznali Laz-zarija za krivega ter so ga obsodili pogojno na 4 mesece zapora. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 4 mesece ter bo moral plačati pol milijona lir predujma pokojnikovim dedičem.
SPDT priredi 15. decembra Izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah in rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa št. 9 do 10. t.m.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 7. t.m, na stadionu «Prvi maj» miklavževanje popoldne ob 17. uri za ljudskošolske otroke, ob 20.30 pa za odrasle.
» * •
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek od 20.30 do 21.30. Vsi, ki so si izposodili knjige In Jih niso vrnili v predpisanem roku, so vabljeni, da to nemudoma store.
Odbor
SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo danes 6. t.m. ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
5, decembra 1963 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 87-1 etn a Rosa Zvitku vd. Bertossa, 74-letna Caterina Petronio vd. Fraglacomo, 53-letna Giuseppina Belli por. Gemellesi, 86-letni Francesco Ganz, 70-letna Clementiha Legovlch, 67-letni Pietro Steffe, 71-letna Orsola Gracogna por. Mercan-del. 89-letna Maria Ladic por. Rodica, 79-letna Luigia Ronchi, 80-letni Antonio Marini, 58-letni Giuseppe Pa-vanello, 79-letni Ranieri Cossar, 82-letna Carolina Zian vd. Vrabec, 76-letni Beniamino Spessot.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2j Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depar» gher, Ul. sv. Justa 1; Alla Mado» na del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
«SAFFO, VENERE Dl LESBO »
(Saffo, Venera z Lesbosa)
Igrajo: KARWIN MATHEWS, TINA LOUISE, SUSY GOLGI in ENRICO MARIA SALERNO
Kìm ita ifnèù
Mk
predvaja danes 6. t. m. 18. uri Metro film:
(ZID STRAHU)
Igrajo:
6ABR1UU m. mm nms. hiwm uurjt
IZREDNA PRILIKA!


:!!:ši&IHi!iiHHa
Teden naše knjige od 2. do 7. decembra 1963
POPUST do 50% pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST - Ul. sv. Frančiško 20 Telefon 61-792
POLOŽAJ V IRAKU
Najnovejši odnosi in možnosti
Nova vlada in njeni člani - Nadaljnja prisotnost stranke Baas - Trenutno ima vso zakonodajno oblast maršal Aref
Na iraškem političnem prizorišču vlada trenutno, bi rekli nekakšna pozicijska vojna: po nedavnih borbah ni zdaj ne zmagovalcev ne premagancev. Partnerji v novi vladi se zavedajo, da nima nobeden dovolj moči, da bi obvladal drugega. In tako so vsaj navidez zadovoljni s tem, kar i.najo. Za neobveščene opazovalce je težko določiti, kdo so partnerji v novi ekipi. Zavedajoč se delikatnosti vprašanja, se odločilni bagdadski predstavniki na vse pretege trudijo, da se izognejo odgovoru na vprašanje.
Sam predsednik republike maršal Aref, je na svoji prvi tiskovni konferenci poudaril, da je vlada sestavljena od «osebnosti, ki so v deželi poznane, uživajo zaupanje in so dejavne». Uradno pa stranke v Iraku ne obstajajo. Tudi to je maršal A-ref potrdil, ko je izjavil, da nima niti ena stranka dovoljenja za razvijanje svoje dejavnosti, ker da po februarskih dogodkih nobeni ni bilo izdano podobno dovoljenje, V vlado pa so bile vključene tudi osebe, ki so bile ne samo člani stranke Baas, marveč tudi njeni vidni voditelji. Posebno zanimiv je položaj podpredsednika republike, El Bakra, ki je obenem tudi član državnega vodstva stranke Baas. Ali bo on v svojem bodočem delu izvajal direktive svoje stranke ali bo deloval osebno?
To, čemur se v Bagdadu kot izredno delikatnemu vprašanju o-gibajo, v resnici predstavlja hrbtenico trenutnega problema. Stranka Baas je s svojo udarno silo, nacionalno gardo, prešla v spopad z iraško javnostjo in vojsko. Javnost je bila že dolge mesece nezadovoljna in napeta. 18. novembra se je vojska odločila za nastop in je praktično že prvi dan zlomila odpor dobro oboroženih oddelkov stranke Baas. Očitno je, da se oddelkom iraške državne vojske niso postavljali nobeni večji vojaški problemi.
Začeli pa so vojaški voditelji, potem ko so enote prenehale z bojT’in so gardistom odvzele vse avtomatično ter ostalo orožje, začeli pa so v tem trenutku ti voditelji postavljati razne politične probleme. Prvi trenutek, ko je nad prostranim Bagdadom spet zavladal mir, so preprosti ljudje in tudi mnogi politiki mislili, da je s stranko Bar-s za vselej končano. Pričakovali so sestavo široke nacionalne vlade, ki bi s sodelovanjem vojske vodila neko zmerno politiko. Spričo tega je sestava nove vlade, oziroma objava imen njenih članov, povzročila pravcato presenečenje. Od 21 ministrov, jih je polovica bila že v prejšnji vladi. Poleg tega je 9 ministrov članov stranke Baas, dva pa sta generala, premier Tahir Jehja in minister o-brambe, Hardan Takriti. Ostalo polovico vlade sestavlja nekaj častnikov, med katerimi sta tudi novi zunanji minister, brigadir Subhi, in minister za nacionalno orientacijo, general Farhan, kakor tudi nekaj neodvisnih nacionalistov.
Toda diferenciacija s tem še ni končana. Nekateri menijo, da je glavno oporo treba iskati v vojski. Drugi spet mislijo, da je treba podpreti zmerne pripadnike stranke Baas, ki so preživeli njen nedavni polom. Oni, ki vidijo rešitev v vojski, a med temi se nahajajo tudi nekateri pripadniki stranke Baas, polagajo Velika upanja v osebnost maršala Arefa. Ob upoštevanju vsega tega, postane razvidno, da obstajajo v novi iraški vladi tri o-snovne sile: vojska, neodvisni nacionalisti in ostanki stranke Baas.
Očitno je, da sestava nove vlade ni bila lahka. Preostali pripadniki stranke Baas že od samega začetka niso kazali pripravljenosti, da izpuste iniciativo iz svojih rok. Ti so si že prej bili na jasnem, da je vse zlo v Iraku prihajalo od Nacionalne garde. Bili so nasprotni tej formaciji tudi znotraj stranke, kot so se tudi strinjali z nastopom vojske 18. novembra in ga tudi podprli. V kolikor pa so tako nastopali, so tudi postavljali zahtevo, da se jim to prizna z določenimi položaji v novi vladi. Ker pa s tem v zvezi med vojaškimi voditelji niso naleteli na razumevanje, so prešli v napad in začeli groziti. Začeli so se kompromisi. Poleg položaja podpredsednika republike, ki so ga dali bivšemu premieru El Bakru, so Pripadniki stranke Baas ponovno dobili tudi mesto predsednika vlade in še osem drugih ministrstev. Za protiuslugo, pa je morala v zapor večja skupina častnikov, Pripadnikov Baas,' ki so se pokazali preveč ekstremistične in zahtevali več, kot je bilo mogoče dati. V tej situaciji se je zgodilo, da so številni neodvisni nacionalisti odrekli svojo udeležbo v vladi, in tako je naneslo, da so se na ministrske stolčke usedli ljudje, ki tega nikdar niso pričakovali. Poznavalci bagdadskih Prilik celo menijo, da so v novi vladi tudi osebe s skrajno nasprotnimi pogledi in mnenji: baa-sovci na eni in oni, ki so tej stranki odločni nasprotniki na
drugi strani, poleg teh pa še nekateri zagrizeni unionisti. In vendar, navzlic tej heterogenosti, se je našla možnost za sestavo nove vlade, vtem ko pa svet revolucije ni mogel biti sestavljen. Prvotno je bilo mišljeno, da bi ta bil sestavljen od izključno vojaških elementov, kasneje se je mislilo na kombinacijo vojaških in političnih predstavnikov. Toda, ko je bilo treba listo sestaviti, so si mnenja bila preveč nasprotna, nakar se je sploh opustila misel na ustanovitev podobnega telesa. Tako predstavlja zdaj predsednik Aref najvišjo zakonodajno oblast. Najvišji izvršilni organ, vlada, pa je poverjen generalu Tahirju Jehji, ki je do včeraj bil načelnik generalštaba in ki je bil, čeprav pripadnik stranke Baas, eden od pobudnikov operacije 18. novembra, a pomočjo katere je bila likvidirana baasistična Nacionalna garda.	M. A.
Slovenski oktet, ki se je 8. nov. spomnil svojega zvestega tržaškega občinstva s pozdravi iz ZDA, kjer je bil na veliki turneji, nas bo prihodnji torek kar «osebno» obiskal. Oktetovci bodo priredili v Avditoriju koncert izbranih del domačih in tujih skladateljev. (Na sliki Slovenski oktet na poti skozi Trst, ko se je
pred dnevi vračal iz ZDA in Kanade)
IIDKO VREMEC:
Uprli so se fašizmu
iv.
Predvojni goriškl komunist Peter Nardin je povedal zanimive podrobnosti o izdajanju «Dela».
«Po treh letih prestane zaporne kazni sem se v novembru 1982 vrnil na svoj dom v Bukovico. Čeprav sem bil obsojen na 10 let težkega zapora, so me predčasno izpustili zaradi amnestije. Tiste čase je prihajal na Goriško pomemben strankih funkcionar Božič Kolarič iz Milj pri Trstu, skupaj z njim je včasih prišel tudi Ivan Purger-Klement iz Gabrovice v Istri. Povezava med komunisti je tedaj segala čez celotno ozemlje Slov. Primorja. Ob raznih priložnostih so izdajali antifašistične letake. Po strankinih navodilih je bilo potrebno osnovati tehniko za izdajanje ilegalnega glasila. K temu so pripomogli Avgust Špacapan, Andrej Mozetič in Alojz Arčon iz Renč, ki so ukradli na županstvu tega kraja pisalni stroj. Na njem so že pred mojim prihodom pisali razne letake.
Zaupali so mi nalogo, da bom urejal «Delo». Z menoj so sodelovali omenjeni tovariši in drugi. Aprila 1933 smo namestili tehniko v podzemeljski bunker pri Renčah, do katerega je bil strogo zakonspiriran dostop. «Delo» je imelo oznako: «Komunistična stranka Italije — Glasilo slovenskih komunistov v Julijski kra-
UIIIIIIIIIIUIIII|llll|||||||||||f|||||||||||||||||||||,|ri||||l||M|||||,|,,||,,,|||,|||,|||,|||M||||,M||||||||||||m|||||,||,,|,|,||||,|||||||||||||n|f||||||||||||||||||||II]J)|||n|||||||||||||||||t|1||||||||||||||||I|||||||||||t|||f|m|||I|||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||)||u|||||||M||)|1||t|||||||||||||||1||)|||
HITCHCOCKOVA DOMISELNOST V «PTICAH» NI BREZ OSNOVE
Novozelandske papige vrste Nestor pred stoletjem pomorile cele črede ovc
Po svoji zunanjosti te papige niso lepe - So zelo velike - Dejansko izumirajo - Dve tezi znanstvenikov o tem, odkod jim «sla po ledvicah»
NE DARUJTE OTROKOM VOJNIH IGRAČ!
Hitchcock je brez dvoma zelo domiseln človek. To ugotovimo vsakokrat, ko gledamo kak njegov film. Sicer pa je Hitchcock postal že nekak pojem, pojem napetosti v filmu, npr., ki nas le v zadnjem trenutku pripelje do nekega zaključka, ki je sicer povsem logičen, ki pa se nam vsaj včasih zdi nekoliko — pretiran. Ko smo pred nedavnim gledali njegov film «Ptice», se nam je njegova domiselnost zdela že malo preveč pretirana, kajti odkod ptice, ki sejejo smrt?
To Hitchcockoyo «pretirano domiselnost» pa bi bili bolje doumeli, če bi vedeli, da stvar ni povsem izmišljena, da so se v zgodovini že dogajali primeri, ko so ljudje podlegli roparskim pticam. Sicer pa bo glede tega morda zanimiva zgodovina posebne vrste papig, ki so sicer v naglem izumiranju, ki so pa dale Novi Zelandiji nekoč veliko dela.
Nova Zelandija je velik otok, bolje otočje v Tihem oceanu. Tod so pred stoletji živele mnoge papige, ki so bile velike tudi kot velika kokoš. Papige so po navadi lepe. Njihovo perje je raznobarvno in mnogi ljubitelji ptic uživajo v gojenju pisanih papig. Toda papige, o katerih govorimo in ki so nekoč naseljevale gozdove Nove Zelandije, prav gotovo ne bi zamikale nobenega ljubitelja papig, kajti njihovo perje je bilo zelo skromno, le tu pa tam je imelo kak svetlejši, pisan madež, tako da so dejansko bile ali še so bolj grde, kot lepe. Pravzaprav gre za dve vrsti teh papig. Eni vrsti teh papig pravijo Cea ali Plemeniti1 Nestor, drugi pa, ki je živela na jugu Nove Zelandije, pa so pravili,1 odnosno pravijo enostavno Nestor ali tudi Nestor Juga.
Cea ali Plemeniti Nestor je živela bolj v tistih predelih o-toka, koder gozdovi niso segli. To se pravi, da je živela bolj v višjih predelih gora koder se je širilo le grmovje. Druga vrsta«-papige, t. j Nestor Juga pa je živela v glavnem v južnem delu Nove Zelandije ter v manjši meri tudi v nižjih predelih vsega tega bogatega otoka. Obe ti papigi nista vzbujali nobene pozornosti prebivalstva, saj sta bili po svoji zunanjosti zelo skromni, vsekakor prav nič privlačni. Seveda so bile te papige «zgovorne», rekli bi raje kričave, in «kriče» so živele svoje vsakdanje življenje v jatah, hkrati razdeljene po parih, kot papige nasploh. In tako so živele od črvov, sadja in vsega, od česar žive druge papige. Morda so bile v nečem drugačne od svo-
liuiiiiiHMiNiiiimniiiiiiiiiiiiiiiliiilliliiililllHiiimuiiiiiiiiiiiiiiiirnmiiniiimiiiiiiiliMliimiiiiimiiiliiiiiilivmiiiiiiiiiuiiiiiiimmimmiiiiiiiinimiiiiiiiiiiliiiiiHi
‘ Izložbe zlasti sedaj kar pozivajo k obdarovanju (in bude želje, da bi bili obdarovani...) Posebno otroci delajo račune, kaj — bodo dobili. (No, včasih tudi računajo, kaj zmorejo s svojimi majhnimi prihranki, da bi izkazali svojo pozornost staršem.) Ko pa iščemo darov za otroke, dostikrat pozabljamo, da je pri izbiri daru za otroka bolj važno, najti kaj «pravega», kot pa samo izdati mnogo denarja. Kolikokrat se otroci bolj zadovoljijo s preprosto igračo, medtem ko kmalu zavržejo tako, za katero so starši potrošili kup denarja.
Toda eno ni za otroke: Orožje in druge vojne Igrače.
(Na žalost pa prav te vrste igrače v nekaterih trgovinah skoraj prevladujejo.) Glede tega so ponekod nekatere organizacije že povedale svojo besedo. Tri avstrijske organizacije, «Avstrijska družba za ustvarjalne igre
—	Oesterreichische Gesellschaft fiir das schòpferische Spiel», «Prijatelji otrok Avstrije — Kin-derfreude Oesterreichs» in «Katoliška družinska zveza Avstrije
—	Katholischer Familienverband Oesterreichs», apelirajo na starše in druge odgovorne pod geslom «Boj vojnim igračam». V tem pozivu je med drugim povedano: Starši smo veseli, če so
naši otroci zdravi in veseli, če se v šoli učijo, kakšen je svet v resnici. V poznejših letih naj bi se kot odrasli znali uveljavljati. Kdor otroke ljubi in želi, da srečni zrastejo v mirni svet, ne bo njihovih morda razdiralnih in brutalnih nagonov spodbujal in pospeševal. Odgovorni starši bodo tedaj nazorne prispodobe orožja vseh vrst in druge vojne igrače odklanjali. Vsaka vojna je katastrofa, vsaka vojna pripese strahote in bedo nad človeštvo. Nikdar se vojna ne sme poveličevati: Orožje ni igrača! Matere in očetje, upoštevajte naše resno svarilo. Vzgojite otroke za prijatelje miru! Učite jih spoznavati božično poslanstvo «Mir ljudem na zemlji...» in ne darujte vojnih igrač.
Seveda to ne pomeni, da bi otrokom sploh ne darovali igrač. Brez igrač si dandanes otroka skoraj ne moremo misliti, vendar so lahko igrače na tisoč načinov zanimive in privlačne, ne da bi bile puške, pištole in kar je še zraven vojakov, tankov in podobnega. Zlasti slovenski starši pa naj pri obdarovanju otrok ne pozabljajo na knjigo. Imate jih na razpolago najrazličnejše: za take, ki še ne znajo čitati, za nekoliko večje in za velike, ki hodijo že v srednjo šolo. Kar stopite v knjigarno in boste lahko izbirali.
ŽIVALI
Naslovna stran slikanice Moje živali. (Ta slikanica je namenjena najmlajšim. Naslikala jo je Marjanca Jemec, izšla pa je pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Dobite jo v Tržaški knjigarni.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomanjkanje razumevanja med sodelavci in vami utegne ogroziti vsak napredek. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce boste ukrepali dovolj naglo, vam je u-speh zagotovljen. Da bi si mogli pridobiti simpatijo neke osebe, bodite bolj odkritosrčni.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte se pogovoriti z neko vplivno osebo, to vam bo pomagalo utrditi vaš položaj. S komaj poznanimi osebami bodite bolj previdni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaš trud in vztrajnost bosta poplačana. V čustvenih zadevah bo dan zelo uspešen.
LEV .(od 23.7. do 22.8.). Pri reše-
HOROSKOP
vanju neprijetnih in težkih vprašanj, bodite bolj odločni. Pokažite razumevanje in strpnost v odnosih do družine.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V teku današnjega dne vam bo uspelo, rešiti neko zelo važno vprašanje. Spor z nekim prijateljem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zasluge nekega sodelavca vas bodo spodbudile k utrditvi svoje poslovne organizacije. Sreča in dobra volja v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobra zamisel vam bo pomagala
rešiti vprašanje, ki ga prej niste mogli. Brzdajte svojo domišljijo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zmanjšajte raje količino svojega dela, kot pa njegovo kakovost. Prehodna duševna potrtost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugoden trenutek za sodelovanje z osebo, ki ima odlične organizacijske sposobnosti. Vaše občudovanje neke osebe je pretirano < VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Novice, ki jih boste prejeli v teku jutra, bodo ugodno vplivale na uspešen zaključek nekega posla. Upoštevajte nasvete družine.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za vse finančne posle. Natančna proučitev družinskega položaja, vam bo odkrila ustrezne instrumente za njegovo rešitev.
jih sovrstnic, ker so s svojimi močnimi kljuni, kot naše žolne, kljuvale po drevju in izpod lu-badi vrtale ličinke.
Toda zgodilo se je, da so do tedaj bolj zanemarjene papige nenadoma postale predmet zanimanja tamkajšnjih ljudi. Domačini, in še bolj evropski doseljenci, so opažali, da se te vrste papige, da se — Nestorji obeh vrst v jatah ustavljajo na mrhoVinah velikih živali ter da s svojim močnim kljunom kljujejo po teh mrhovinah in da s svojim posebnim jezikom ližejo kri iz svežih ran. Te vrste papige imajo poseben jezik, ki je sicer podoben ploščatim jezikom vseh papig, ki pa ima na koncu nekake vršičke, s katerimi papige ližejo kri.
Pionirji iz Evrope, ki so se naselili v Novi Zelandiji, so si pripeljali iz Evrope tudi ovce, kajti pašniki in l?lima nove domovine so bili za to primerni. Posebno so si veliko obetali od volne, zato so si pripeljali sem ovce vrste merinos, ki so znane po svojem bogatem kožuhu. Bilo je to pred približno sto leti, točneje 1867. Evropski kolonisti so računali, da jim bodo črede ovac prinesle velik dobiček.
Toda nekega dne so odkrili nekaj, kar jim je prekrižalo račune. Najprej so odkrili nekje za grmom poginulo ovco, ki je bila na hrbtu razmesarjena. Nato so se podobna «odkritja» začela naglo množiti. Ljudje so bili prestrašeni in začeli so zalezovati «zločinca», ki jim to počenja. Nekdo je rekel, da to delajo papige vrste Nestor, ki da se hranijo z ledvicami umorjenih ovc. Možu niso hoteli verjeti, ker so menili, da gre verjetno za nekoga, ki bi hotel sam rediti ovce in zato mori tuje, da gre za navadno zločinsko konkurenco. Da bi papiga umorila ovco in to na tak način, je bilo preveč neverjetno. Toda straže, ki so bile postavljene nalašč za to, so se na lastne oči prepričale, da je krivec tega zla de;ansko papiga vrste Nestor. Videli so jate ali posamezne papige, ki so se vrgle z višine na čredo in se v svojimi močnimi kremplji trdno opri-jele za hrbet posamezne ovce, nato s svojim močnim kljunom začele kljuvati, dokler niso odnesle v njem še svežo, toplo ledvico, dočim je ovca vsa okrvavljena padla in poginila.
Zoologi so se začeli ukvarjati z vprašanjem, odkod papigam vrste Nestor ta «sla po ovčjih ledvicah» Nekateri so menili, da so morda te papige nekoč živele v bližini klavnic in se hranile z ostanki, ki so jim jih metali klavci. Na tak način naj bi se bile navadile na okusno ovčje meso. Drugi zoologi, ki jih gornja razlaga ni prepričala, so iskali razlago v navadi tamkajšnjih ljudi, da so ovčje kože sušili na prostem in so se pod temi kožami redili črvi, ki so jih papige vrste Nestor našle tako, da so kljuvale ovčje kože, pod katerimi so se razmnožila cela legla črvov. To se pravi, da so se papige vrste Nestor «naučile», da se pod krznom najdejo lahko legla črvov.' Zato so napadale ovce, misleč, da bodo pod krznom našle črve, pa so našle ledvice, ki so jim prav
tako šle v slast.
Točnega odgovora na to vprašanje pa ni bilo in ga še do danes ni. Toda novozelandski kolonisti se niso zmenili za mnenje zoologov. Njim je bila vzreja ovc življenjskega pomena,. Zate 'sb na eni strani predlagali odnosno zahtevali od nóvcìzetand-ske vlade, naj razpiše na vsako umorjeno papigo posebno nagrado. Hkrati pa so jih sami pobijali, kjer so jih zalotili.
Seveda so se na račun te «krvoločnosti» papig vrste Nestor razbohotile tudi «zgodbe», ki so bile pretirane ali celo daleč od resnice. Drži pa, da so se papige včasih lotile tudi človeka. Od tedaj do danes je že sto let in v sto letih se tudi neznaten dogodek lahko spremeni v velik, izreden dogodek, en sam primer pa postane že splošen, že pravilo. Drži pa, da sO novozelandske oblasti prepovedale vzrejo ovc, kar pa ni obveljalo, z druge strani pa so se prebivalci Nove Zelandije s tolikšno vnemo vrgli na te papige, da so jih tako rekoč že iztrebili. Danes boste na Novi Zelandiji našli le redek primer papige vrste Cea ali Nestor Juga in so zato tem več vredne za ornitologe in zoologe nasploh. Z druge strani pa nam to dejstvo pove, da Hitchcockova domiselnost ni tako neutemeljena niti v filmu «Ptice».	Dr. M. G.
Vogrsko pri Gorici, hiša Henrika Marvina: Podzemeljski prostor, kjer so v letih 1934—35 razmnoževali «Delo» in priložnostne letake
jini.» Naenkrat sem postal urednik, prevajalec iz italijanskih komunističnih listov «Stato operaio» in «Unità» ter uvodničar za aktualne borbene članke.
Za dostavo ilegalnega glasila številnim bralcem smo razpredli obsežno mrežo.
Po konspirativnih kanalih je prihajalo «Delo» na področja: — Spodnja Vipavka dolina: Renče, Bukovica, Volčja draga, Bilje, Vrtojba, Šempeter, Podgora, Solkan, Vogrsko, Kromberg in Gorica;
•— Srednja Vipavska dolina: Batuje, Branik, Šempas, Vrtovin, Kamnje, Oteljan, Ajdovščina;
—	Gornja Vipavska dolina: Vipava, Podraga, Podnanos;
—	Tolminsko-Bovško področje;
—	Goriška Brda;
—	Ilirska Bistrica in njena okolica;
—	Gornji Kras: Komen, Škrbina, Kostanjevica, Opatje selo, Gorjansko;
—	Trst, Tržič in tržaška okolica: Opčine, Nabrežina, Prosek, Križ, Sesljan, Devin, Zgonik, Sežana, Dolina, Divača, Milje;
—	Slov. Istra vse do Pazina.
Glasilo je redno izhajalo dvakrat mesečno v nakladi do 300 izvodov; pisano je bilo na ciklo-stilnem papirju, ki smo ga prejemali iz Trsta in deloma tudi iz Gorice. Zaradi občasnega pomanjkanja literature v italijanskem jeziku so se obračali italijanski komunisti do slovenskih, da so le-ti prevajali nekatere odlomke iz «Dela». Na tak način so bili na tekočem za vsakodnev.no pldli-tično aktivnost.
Pri nočnem tehničnem delu sta izmenično delali dve skupini: a) Ivan Žižmond, Ivan Keber in Avgust Keber iz Volčjedrage, b) Salvo Mozetič in Srečko Gregorič iz Bukavicè, medtem ko so Avgust Špacapan, Andrej Mozetič in Alojz Arčon pisali matrice na pisalni stroj. Skrajno nevarno in zdravju škodljivo nočno delo v podzemeljskem bunkerju je trajalo nad dve leti. Dne 4. julija 1934 sem prenehal z urejanjem «Dela» zaradi aretacije. Zamenjala sta me Jožef Žižmond iz Volčjedrage in Angel Kodrič iz Renč. Po njunem prizadevanju je glasilo še nadalje izhajalo do konca 1935. leta. Zaradi tega so premestili tehniko v poseben bunker, ki so ga zgradili v hiši Henrika Marvina na Vogrskem št. 3.
Vsega skupaj sem izdal 20 številk ilegalnega glasila. Le-to je usmerjalo komuniste in njihove simpatizerje v političnem delu, obsojalo fašizem in budilo zavest delovnega ljudstva.»
Do osnovanja Pinkovega «Dela» leta 1937 je neredno prihajalo iz inozemstva istoimensko glasilo, ki
pa ni moglo odigrati take vloge, kot jo je imelo glasilo, porojeno v težkih ilegalnih razmerah.
(Nadaljevanje sledi)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Nemka Ursula Hess v «Rettori»
Po dolgem odmoru se razstavna dejavnost spet prebuja v galeriji «Rettori». Tam namreč gostuje s svojo osebno razstavo kamnotiskov nemška slikarka Ursula Hess. Je to še mlada, osemindvajsetletna umetnica, ki se je izučila v Trieru ter se izpopolnila v Muenchenu in to predvsem v obvladanju moderne litografije, za kar je leta 1962 bila tudi nagrajena. A letos je obiskovala še poletno akademijo znamenitega Oskarja Kokoschke v Salzburgu in litografski seminarij Slavijo Seučeka. Iz raznih drugih podatkov razberemo, da je bilo njeno grafično udejstvovanje do danes zelo plodovito, ker na svojih potovanjih po Franciji, Italiji, Avstriji in Svici Ursula Hesso-va ni nikdar zanemarjala, seznaniti se z vsem novim, kar spada v njeno grafično stroko kamno-tiska.
Prefinjeno dovršenost tehničnih prijemov ristftiftSna kamen pa lahko pravilno oceni le tisti, kdor do dna ali bolje pozna omejene možnosti litografskega tiskanja na ročnih strojih. Običajne črte peresa in poteze čopičev ter krede so tu ponekod obogatene z ozadji izredno rahlega tonskega senčenja, katerega drobnost zrna se že približuje bakrotisku.
To v toliko, kolikor zadeva plat strokovne izvedbe. Z umetniške strani pa listi Hessove posedujejo nedvomno dovolj posrečene izvirnosti v obnavljanju že mnoga izkoriščanih splošno znanih ten\ kot so to cirkus, pustna veselost in zdolgočaseni ljudje po barila-Kljub teži neizogibne dediščint nemškega ekspresionizma pa veje iz teh listov dokaj vedre svežine francoske šole najbližje sodobnosti, kot npr. v delu «Heuri-ger», ki predstavlja množico veselih Dunajčanov v uživanju nedeljskega oddiha v tej svetovno znani gostilni. Miselno zgoščenej-ša je Hessova v risbi bibličnega kita preroka Jone, dočim se v trobarvni litografiji «Riba» že predaja čisto umetniškim iskanjem rešitve ploskovnih razmerij.	M. BAMBIČ
Radio Trst A
7.0(5:	Koledar; 7.30; Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30; Iz glasbenih sporedov; 13.30: Motivi iz revij; 17.00:	Tržaški mandolinski ansambel; 17.20:	Pesem	in ples;
18.00: Bilo je nekoč; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Koncert violončelista A-driana Vendramellija; 18.55: Vesele harmonike; 19.15: Radijska univerza; 19.30:	Lahka	glasba:
20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Pesmi brez besed; 21.00:	Koncert operne glasbe;
V odmoru Znanost in tehnika; 22.15: Jazz v Italiji; 23.00: Nežno in tiho.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Pesmi za najmiajše; 13.45: Dante Cuttin «Miklavž»; 14.05: Furlanski glasbeniki; 14.30: Glasba v sodobni družbi.
11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Dva glasova — en mikrofon; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15; Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni carnet; 16.00:	Program za
najmlajše; 17.25: Thomas, Berlioz in David; 18.00: Vatikanski koncil: 18.15: Lahka glasba: 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Th. Wilder: «Il ponte di San Luis Rey»; 21.00; Simfonični koncert.
II. program
7.35: Jutranja glasba; 8.35; Mara Del Rio; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.05: Pevci; 14.45; Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert; 16.00: Rapsodija; 16.35: Mali koncert; 16.50:	Vaš juke
box; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: De Musset: «Margot»; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 21.35:	Znanstvena oddaja;
22.00: Jazz.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50; Glasba po željah; 13.40: V domačem ritmu; 14.00: Skladbe velikih skladateljev; 14.30: Melodije; 15.30: Siov. narodne pesmi; 15.45: Prenos RL; 16.15: Pevci; 16.30; Današnje teme; 16.40: Ob stoletnici rojstva Pietra Masca-gnija; 17.40: Glasbeni program; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi; 19.30: Prenos RL; 22.15; Orkester Woody Herman; 22.40: Mozartove skladbe: 23.00: Prenos RL. -
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz albuma: 9.15: Pesmi: 10.00: Operna antologija: 10.30: Sola;
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: De Grandis: «Marden»; 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revijski program; 20.40: Na programu Glinka in Musorgski; 21.20: Luigi Chiarelli: «La maschera e il volto».
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj srbskega jezika; 8.05: Moravani pojejo; 8.30: Tisoč pisanih taktov; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: S Koroškega v Belo Krajino; 10.15: Drobni prizori iz «Snegu-ročke»; 10.35: Novost na knjižni polici; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Vo-
kalni kvintet Niko Štritof in Štirje fantje; 12.40: Lepe melodije; 13.30: Pesem in ples iz Jugoslavije;. 14.05: Radijska šola: 14.35: Za prijetno popoldne; 15.15: Napotki za turjste; 16.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00:	Vsak dan za vas;
17.05: Pri skladatelju F. Schubertu; 18.00; Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Razbita čaša; 18.30: Pripoveduje Borut Lesjak; 18.45: Iz naših kolektivov: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Iz filmov in revij; 20.15: Zunanje-po-litični pregled; 20.30: Dve novi izvedbi Beethovna: 21.00: Ham-rrond orgle; 21.15; Oddaja o morju; 22.10: Zaplešite z nami; 23.05: Glasbena medigra: 23.18; Orff: ■ Afroditino zmagoslavje.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.40: Sola; 16.45: Nova srednja šola; 17.30; Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00:	Dnevnik
J®*®: Recital Rosanne Carteri 19.55: Vatikanski koncil; 20.15 Sport; 20.30: Dnevnik: 21.05: Die fo Fabbri: «Qualcuno tra voi» 22.30:	Evropa v avtomobilu
23.10; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik; 21.15: Sejem
sanj; 22.35: Lov v Ugandi; 23.00: Športne vesti.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Filmska oddaja 18.30: Ohranimo zdrave zobe — poljudnoznanstvena oddaja: 19.00 TV obzornik; 19.15:	Dokumen
tarni film; 19.30: Naši baletn umetniki — nastop Mire Sanjine 20.00; TV dnevnik; 20.30: Propa gandna oddaja: 20.45: Risani fil mi; 21.15: «Doba Freda Astaira» — film; na koncu Poročila.
BLIŽA SE KONEC ANDREJEVEGA SEJMA
Izredno zanimanje za koncert zborov z mednarodno udeležbo
Prireiitft Andrejevega sejma se bodo odvijale po začrtanem programu brez kakršnih koti sprememb
«Prireditve v oirviru Andrejeve, ga sejma bodo potekale no začrtanem programu brez kakršnih koli sprememb». To je na vderaji. njem sestanku sklenil odbor za organizacijo Andrejevega sejma v Beli dvorani pod predsedstvom župana dr. Poterzia, na katerem so odborniki proučili vse doseda. nje prireditve tradicionalnega «andrejevanja» ter jih ocenili zelo ugodno.
Stališče odbora za «andrejeva-mje» dokončno izpodbija zaskrbljenost. ki smo jo včeraj izrazili v našem listu. Nad takšnim izi-dom izrekamo naše iskreno odobravanje ter obenem dajemo priznanje odločitvi reprezentativnega odbora, da bo koncert v dvorani «Unione Ginnastica Goriziana».
Predsednik «Unione Ginnastica Goriziana» gospod Enrico Bissaldi nas je pooblastil izjaviti, da so vsi člani vodilnega sveta UGG, soglasno odstopili v uporabo občinsko dvorano UGG za vokalni koncert, ker je bila prav ta dvo. rana zgrajena z denarnimi sred-•tvi vseh Goričanov.
Medtem sprejemajo organizatorji vedno večje število telefonskih naročil za vstopnice tako za so-hotni kakor tudi za nedeljske koncerte, na katerih bo sodelovalo nad 800 pevcev. Jfikakega dvoma ne more biti, da bo tako kvalitetna prireditev, kakršne v Gori. ci še nikoli nismo imeli, privabila ogromno število poslušalcev iz vseh krajev naše dežele in tudi iz inozemstva. Požrtvovalni pevci zbora «Seghizzi» so prav v zadnjih dneh še povečali napore, da bi kar najbolje opravili tako pomembno nalogo.
Na Sv. Mihaelu postavljajo prenosnik za drugi kanal IV
Lastniki televizijskih sprejemnikov v Gorici so v zadnjem času lahko opazili, da se na ekranih zelo slabo vidijo slike drugega kanala. Pozanimali smo se pri pristojnih tehničnih organih, zakaj se pojavljajo motnje pri sprejemanju. Povedali so nam, da je to posledica del na televizijskem prenosniku na Sv. Mihaelu nad Sovodnjami, kjer tehniki RAI-TV postavljajo anteno ter priključke na omrežje. Dela na tej televizijski napravi so že zelo napredovala. Morda bo potrebno samo še nekaj tednov, pa bo prenosnik usposobljen za programe aru ga kanala. Uprava RAI-TV bo naročnike pravočasno obvestila, kdaj bo pričel delovati ta prenosnik, da bodo antene preusmerili. Z Izpopolnitvijo televizijske mreže v
našem predelu bodo, lahko sprem- i loge sindikalnega zastopništva na ljali program drugega kanala tudi pogajanjih 27. novembra, kjer so
tisti lastniki televizijskih sprejemnikov, ki so bili doslej prikrajšani ali pa so te programe slabo sprejemali.
Uspela stavka tekstilnih delavk
Včerajšnja stavka tekstilnih delavk, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, in v kateri so sodelovale delavke vse države, je na Goriškem popolnoma u-spela. V Podgori, Sovodnjah in v Ronkah je v stavki sodelovalo od 85 do 95 odstotkov vseh delavk. Za FIO so delavke podprle pred-
predstavmilki zveze tekstilnih in-dustrijcev niso hoteli pogajati o enotnih sindikalnih zahtevah za obnovo vsedržavne »elovne pogodbe.
Danes se bo delo v tekstilnih obratih normalno nadaljevalo.
Natečaj za učitelje
Pismena naloga za učiteljski natečaj na podlagi spričeval in izpitov za navadni seznam stalnih učiteljev ter seznam učiteljev nad predvidenim številom, razpisanim 10. septembra 1963. leta, bo 8. januarja 1964. leta ob 8.30 v tehnično-komercialnem zavodu «E. Fermi» v Gorici.
SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
V Tržiču bodo odprli prvi razred tehnično komercialnega zavoda «E Fermi» iz Gorice
ODBOJKARSKI TURNIR ZA «JESENSKO PLAKETO»
Bor A zmagal
ah Bor B poražen
Pod predsedstvom dr. Bruna Chientarolija je bila v torek običajna seja pokrajinskega odbora. Uvodoma je predsednik poročal o razgovorih, ki jih ie imel v družbi parlamentarcev senatorja Vallaurija in poslanca Zuccalija z ribiči iz Gradeža, s katerimi so proučili posledice, ki nastajajo za ribiče, ker lovijo v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Zaradi takšnih prekrškov so jugoslovanski iz-vidniški čolni pred dnevi odpeljali ribiške ladje v jugoslovanska pristanišča, kjer so jim zaplenili nalovljene ribe. Po poročilu predsednika in odbornika Bottegara je pokrajinski odbor soglasno odo-
..........................................
IZPRED GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
Neusmiljeno materso obdolžili da je slabo ravnala s svojim otrokom
Mladenič iz Bologne je ukradel denar, če» da »i bo nakupil hrano
VERDI. 17.00: «I piaceri proibiti.), italijanski čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. J7.15:	« internacional ho-
tel», E. Taylor in R. Burton. A-meriški barvni film v kinemosko-pu. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Alle donne ci penso io», Frank Sinatra in I«pe J. Cott. Ameriški barvni film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «L’ultima cavalcata», A. Quinn in L. Milan. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 8 stopinj v sredo ob polnoči, najnižjo 6 stopinj ob 11.10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 85 odstotkov. Dežja je padlo 16,4 mm.
Na goriškem okrajnem sodišču se je včeraj zagovarjala tekstilna delavka 28-letna Armanda Baiez iz Ul. Croce 13 v Gorici. Dolžili so jo, da ne skrbi za enega izmed svojih dveh otrok. Prekršek se nanaša na obdobje januar 1962-julij 1963, v katerem ni skrbela za najmlajšega sina Renata, starega 6 let. Mati naj bi ga čez dan zapodila iz hiše; požvižgala se je na vzgojo tega otroka ter mu ni nudila niti hrane niti obleke. Branilec odv. Verzegnassi je dejal, da otrok ni hotel sprejeti hrane iz materinih rok, ampak se je hra. nil pri sosedih, kjer se je igral. Kar pa zadeva obdolžitev, da je njen sin spal na tleh, pa je res samo to, da je mati položila na tla kovinsko mrežo, pregrnje-no z odejami, ker je otrok ponoči močil in zaradi tega uničil večje število žimnic. Mati je priznala, da jč Otroka tolkla, ker je to zaslužil. Po njenih trditvah, je 6-letni Renato tepel svojo sestrico in pljuval babico. Baiez je tudi priznala, da je nekajkrat zapodila otroka iz hiše, to pa zaradi tega, ker je bil spolno preveč dozorel, kar se je kazalo predvsem v odnosu do sestrice.
Po izjavah šestih prič (petih sosedov in policijske asistentke Laure Santilli, ki je po nalogu kvesture vodila preiskavo v začetnem obdobju), je sodnik Bassi oprostil Armando Baiez, ki ni poročena, zaradi pomanjkanja dokazov. Državni pravdnik dr. Bernot; zapisnikar Petrella.
Nadalje so sodili 22-letnemu Ar-duinu Mazzettiju iz pokrajine Bologna. Mladenič se je v družbi svojega prijatelja, ki je prav tako iz Bologne, hotel peljati 28. julija letos s Tržaške ceste v Gorici i avtostopom. Iskala sta delo, pri tem pa zagledala drevo s slivami, ki je pritegnilo njuno pozornost. Preskočila sta ograjo, kjer sta v neki baraki našla hlače delavca, iz katerih sta odnesla listnico z 2.000 lirami, dokumente in vžigalnik. Medtem ko je Mazzetti stikal po žepih, je njegov prijatelj obiral češplje. Pri tem delu je Mazzettija opazil delavec podjetja in ga začel zasledovati. Lovu za tatom se je pridružil tudi neki karabinjer. Po uspešno o-pravljeni akciji so Mazzettija prijavili, včeraj pa Je priznal dejanje, vendar je prosil, naj bodo
pri razsodbi uvidevni, ker je izvršil tatvino zato, da bi si nakupil hrano. Sodni« ga je spoznal za krivega ter ga ob splošnih olajševalnih okoliščinah obsodil na 15 dni zapora in 30.000 lir globe. Branil ga je odv. Testa.
V TOREK, 10. DECEMBRA bodo člani
Slovenskega
okteta
priredili koncert v Avditoriju v Trstu. Ob tej priliki bo priredila Slovenska prosvetna zveza avtobusni izlet v Trst. Odpeljal bo izpred kavarne Bratuš ob 18.45 ter peljal po naslednji poti: pevmski most, Podgora (ustavil se bo pred konzumno gostilno), Standrež (trg pred- cerkvijo), Sovodnje (trg pred cerkvijo), Gabrje (trg), Palkišče, JamlJe. Ker se bo pričel koncert točno ob 20.30, avtobus na postajališčih ne bo čakal Na povratku bo prevozil isto pot, da bodo udeleženci lahko izstopili.
Vožnja v obe smeri ter vstopnica za parter stane 600 lir.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. Predstavniki prosvetnih društev, od koder bi bilo več prijavljencev, naj pravočasno pridejo na SPZ, da rezervirajo sedeže v avtobusu. Na SPZ lahko rezervirajo vstopnice za koncert tudi tisti, ki se bodo peljali v Trst z lastnimi vozili.
Nadalje sporoča, da bodo cvetličarne goriške pokrajine v nedeljo 8. decembra, na dan Brezmadežne, odprte od 8. do 13. ure.
Ker bodo zaradi praznika 8. decembra zaprti tudi frizerski saloni, bo ta obrtniški sektor imel skupno s ponedeljkom 9. decembra, zaprto dva dneva.
V bolnišnico zaradi prometne nezgode
Včeraj so ob 8. uri z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 15-letno Dorino Squarzino iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 64. Pri prometni nezgodi na Korzu Italia se je mladenka poškodovala po levem kolenu. V bolnišnici so ji nudili prvo pompč ter jo poslali domov.
bril resolucijo, s katero se zahteva za ribiče zaščito vojaških plovnih oddelkov. Istočasno zahtevajo, da italijanska konzularna oblast v Jugoslaviji nudi največjo pomoč pridržanim ribičem tako zaradi piavice, kakor tudi zaradi ugleda države.
Nadalje so proučili vprašanje otvoritve v Tržiču podružnice teh. nično-industrijskega zavoda s sedežem v Gorici. Otvoritev tega zavoda je namreč potrebna zaradi tega, ker obiskuje tako gori-ške kakor tudi tržaške zavode več. je število dijakov iz Tržiča. V tem mestu bi odprli samo prvi razred takšne strokovne šole. Tr-žiška občina je pripravljena odstopiti nekaj učilnic v občinski šolski zgradbi. O zadevi bo po-kraunski odbor, ki se v celoti strinja s takšnim predlogom, obvestil svetovalce, da povedo svoje mnenje. V nadaljevanju seje so sprejeli več sklepov, ki zade-vajo javna dela, med katerimi naj omenimo popravila uradov pokrajinskega zdravnika in veterinarja.
Izvolitev župana in odbornikov v Romansu
Te dni je imel novoizvoljeni občinski svet v Romansu, kjer je zmagala levičarska stranka, svojo prvo sejo, na kateri Je izvolil župana in odbornike nove občinske uprave.
Za župana so potrdili dosedanjega Marca Delpina (KPI), odborniki pa so naslednji: Iginio Valdema-rin (KPI), Rocco Baldassi (KPI) in Cornegtlo Pitico (PSI), ki je bil v prejšnji občinski upravi samo od-borniškl namestnik.
V novem občinskem svetu so vsi prejšnji svetovalci z izjemo Giovan-nia Gerina (PSI), ki je bil izvoljen na novo. Za namestnike odbornikov so izvolili Luigija Cabasa (KPI) in Achille Zorzia (PSI).
Urnik javnih lokalov v času Andrejevega sejma
Zveza trgovcev goriške pokrajine opozarja na dekret prefekture, s
katerim je priznana vsem lastni-1 pokrajinskemu kmetijskemu nad kom javnih lokalov v Gorici pra-1 zorn'^tvu v Vidmu navodila
vica, da se do 8. decembra tega le ta odrečejo redni tedenski zapori svojih lokalov. S ponedeljkom 9. decembra bo dekret prefekture izgubil veljavo in se bodo morali lastniki Javnih lokalov znova podvreči ustaljeni disciplini o rednem tedenskem prostem dnevu.
.................................................„„
IZ BENEŠKE StOVEHUE
V poplavljenih krajih bodo uredili ceste
Na Višarjah 35 cm snega - Gradnja otroškega vrtca v Srednjem
Na osnovi prošnje čedadskega [ ukrenili v korist poplavljencev ln
jim predvsem popravili ceste ter zajamčili povezavo med posameznimi zaselki.
Prve dni meseca decembra, medtem ko je bil v niže ležečih krajih in predelih dež, pa je na Višarjah zapadel prvi sneg. Pobelil je ves vrh in kakih 200 metrov naokoli do višine 35 cm in tudi več. Sneg je suh in mehak ter kaže, da bo ostal in da se s tem začenja letošnja smučarska sezona, ki se bo potegnila pozno v pomlad prihodnjega leta. Drugi bližnji vrhovi so bili do včeraj še brez. belega plašča; vendar ne bo dolgo trajalo, da se bodo tudi oni pokrili z zimsko suknjo.
V Srednjem so sklenili, da bodo z državno podporo sezidali poslopje za otroški vrtec. Z delom nameravajo začeti spomladi in bodo zanj potrošili predvidoma 8.7 milijona lir. Seveda pa v tem otroškem vrtcu ne nameravajo otrok poučevati v njihovem materinskem jeziku, v slovenščini, ampak samo v italijanščini, kakor povsod v tej deželi, kjer je jezik domačinov «tabu».
župana in senatorja Pellizza sta ministrstvo za javna dela in ministrstvo za kmetijstvo dovolili posojila tistim občinam Beneške Slovenije, ki so bile prejšnji mesec najbolj prizadete zaradi povodnji, ko so stopili preko svojih bregov potoki Malina, Grivo in Grimac.
Minister Sullo je določil 25 milijonov lir posojila občini Ahten, ki jih bo porabila za ureditev cest na svojem področju, ter 35 milijonov občini Praprotno za dograditev ceste Albana-Stari mlin. Nadalje je nakazal 30 milijonov občini Porpetto za dograditev ceste do vasi Corgnolo.
Kmetijski minister Mattarella je s Svoje strani zagotovil, da je dal
da
naj nudijo prizadetim krajem vso tisto pomoč in ugodnosti, ki jih lahko dobijo preko zelenega načrta. Priporočil je te kraje videm. ski prefekturi in finančni inten-danci tudi za direktno pomoč in za davčne olajšave.
Tako kaže, da bodo le nekaj
Po predvidevanju izidi prvega kola kvalifikacijskega dela odbojkarskega turnirja za «Jesensko plaketo 1963». Bor je poslal na igrišče dve ekipi, s katerim; je dosegel eno zmago in en poraz. Neuspeh je doživelo B moštvo, ki je bilo že na tem, da preseneti. Prvi set so namreč mladi borovci v tekmi s CRDA zaključili z zmago, a so morali ostala dva prepustiti bolj izkušenim tekmecem. Več. res ni bilo mogoče pričakovati od teh fantov, ki so še potrebni treninga ln piljenja sistema igre.
čeprav Je A moštvo zmagalo, ni zaigralo na višini realnih sposobnosti. Borovci so bili sicer vedno gospodarji igrišča, a priznati je treba, da so Imeli pred seboj samo mlade člane VIS, ki so vrhu tega še premajhni za igro v odbojki. Brez dvoma so člani prvega moštva pokazali, da so najmočnejši in da njim pripada prvo mesto v kvalifikacijskem turnirju tržaške pokrajine. Eden glavnih vzrokov njihove včerajšnje slabe igre pa je v zelo šibki, neprimerni razsvetljavi telovadnice v šoli pri Sv. Soboti.
Izida:
CRDA - BOR B 2:1 (10:15, 15:11, 15:5)
BOR A - VIS 2:0 (15:8, 15:11).
V petek 13. t.m. bo ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj»
4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
2 naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
4.	Diskusija
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
iiiiiiiiiHMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiinniiiiiiMiiMiiiiimiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiininiiiiiitiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHa
KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE
Za petorko Goriziane konec težkih nastopov
Na vseh igriščih napete borbe
Trojica velikih je še enkrat srečno prebrodila oviro nedeljskega kola vendar to pot so vse tri e lupe našle pri svojih protivnikih velik odpor in so se le s težavo rešile negativnega rezultata. Gledali smo dvoboj med Ignisem in Fonte Levissimo iz Cantuja. Slednja ekipa, ki stalno domuje v zgornjem delu lestvice, a nikoli ne prodre do samega vrha, je tudi v zadnjem kolu odigrala bleščeče srečanje.
Srečanje med tema lombardski-
ma moštvoma je bilo dokaj pre-sentljivo. Ignis je pričel z velikim elonam in močno povedel. Zbegane vrste Fonte Levissime niso nikakor predstavljale resne ovire do koša. Po prvih minutah tako slabe Igre so se gostje vendar zbrali in začeli silovito ofenzivo ter skoro dohiteli protivnika. Pred zaključkom prvega polčasa pa so Gavagnln in tovariši še enkrat zaigrali ostreje, tako da sta se ekipi razšli z enajstimi točkami razlike. Ob nastopku igre je Maggetti povečal prednost svojega moštva. Ko je le ta na-rastla na 17 točk je bilo predvidevati lahko zmago Ignisa. Tedaj pa so atleti Fonte Levissima pokazali prav vrhunsko košarko. Prednost domačinov Je polagoma kopnela ln ko sta le dve točki ločili nasprotujoči si ekipi, Je Frlgorio odvrgel žogo Gavagninu ter pognal svoje 1-gralce v protnapad. Vendar prav tu je sreča obrnila hrbet ekipi iz Cantuja. Ustavil jo je sodnik, ki je dodelil Gavagninu dva prosta strela. To je bila morda edina sodnikova napaka na tem srečanju, vendar je njegova odločitev imela usoden pomen za končni izid tekme. Ignis je tako spet povedel za nadaljnji dve točki in zaokrožil svojo pozitivno razliko. Pred samim zaključnim žvi-gom so gostje spet sprožili silovit napad na Ignisov koš, vendar peroti so jim bile že otrpele in Gatti je znal pravočasno odgovoriti na vsako njihovo potezo in realizacijo.
Ravno tako težko, pa čeprav ni imela tekma tako dramatičnega zapleta, si Je priboril točke milanski Simmenthal, ki je gostil drugo va-reško ekipo. Resnici na ljubo moramo povedati, da so Milančani zaigrali z okrnjeno ekipo: morali so se odpovedati nastopu Pierija, Ri-minuccija in Masinija, kar je znatno oteškočalo njihovo nalogo.
Goriziana je z nedeljskim nastopom končno le zaključila serijo nemogočih srečanj. V dosedanjih šestih kolih se je že pomerila s vsemi najmočnejšimi moštvi. To pot je gostovala v Bologni, kjer je ponovno potrdila svojo žilavost in nu. dila Knorru zelo resen odpor. Zdaj je upati, da se bo začela tudi za goriško ekipo pozitivna doba in tako se bo lahko povzpela znatno višje v stolpcih jakostne lestvice.
Nedeljsko kole te prve košarkar ske lige je bilo zelo zanimivo
Razen napetih tekem na igriščih glavnih favoritov, so tudi dvoboji
na ostalih igriščih potekali v znaku popolne enakovrednosti. Tako je Partenope morala prepustiti zmago ekipi vojaške mornarice čeprav je v prvem polčasu vodila z visoko prednostjo. Mornarji so vložili v to tekmo vso svojo agonistično silo in so nudili svojim navijačem še eno zadoščenje, čeprav so si zagotovili zmago šele v zadnjih sekundah igre.
Tudi Algor in Stella Auzzurra sta igrala «na nož». Do zadnje sekunde je rezultat nihal na eno in dru-
go stran, dokler ni Stella Azzurra visoko povedla. Ko je bilo že konec vseh upov, je Algor nenadoma začel odlično igrati ter izbrisal svoje protivnike z igrišča. Domačini pa so ob samem zaključku tekme le našli dovolj moralne moči, da so se otresli Algorijeve nadvlade in sl zagotovili srečanje.
V tem šestem kolu moramo zabeležiti prvo zmago padovske Pe-trarce, ki se je tako končno otresla zadnjega mesta na lestvici.
Izidi:
DMM . Partenope	56:54
Simmenthal - Fides 98:84 Stella Azzurra - Algor 75:72 Livorno - Biella	89:83
Petrarca . GBC	75:62
Ignis - Fonte Levissima 81:77 Knorr - Goriziana	93:84
I. PATRIZIO
V LESTVICI WORLD B0XING ASS0CIATI0N
Sandro Mazzinghi
(in Ismael Laguna)
boksar meseca
MIAMI BEACH, 5. — Italijan Sandro Mazz \;hi in Ismael Laguna (Panama) sta bila izbrana «ex aequo» od World Boxing Associa-tiona kot boksarja meseca. Prvi, ker je ohranil svoj svetovni naslov
v dvoboju z Dupasom, drugi pa za- .  -
to, ker je premagal Raflu Kinga ln
tako postal izzivalec št. 1 za svetovni naslov peresne kategorije.
BOKS
LOUISVILLE, 5. — Prokurator Cassiusa Clayja Bill Faversham je zanikal vest, da bo dvoboj zs svetovni naslov med njegovim varovancem in sedanjim prvakom Son-nyjem Listonom v Las Vegasu.
Faveisham je pripomnil, da bodo kraj in datum izbrali danes ali Jutri in je dodal, aa bodo izbirali med Miami Beach m Las Vegas. Po mnenju Cassiusovega prokura torja bo do dvoboja prišlo 10. ali 24. februarja prihodnjega leta.
Tudi v Listonovem «elanu» trdijo, da bodo morali kraj dvoboja še izbrat. Vse kaže, da se bodo odločili za Miami Beach, ki ima prostor za 18.000 ljudi in nudi tudi večjo garancijo, medtem ko bi v Las Vega-
su lahko prisostvovalo dvoboju le 8.000 gledalcev.
URADNO POTRJENO
Italija-Avstrija 14. t.m. v Turinu
. B*M- 5- — Tiskovni urad FIGC javlja, da bo mednarodna tekma Italpa . Avstrija v Turinu v sobo-t0_ ,• *• m- z začetkom ob 15.30.
Tekmo bo vodila belgijska sodniška trojica. Glavni sodnik bo Gerard Versyp, stranska pa André Hauben in Marcel Deckx.
sz B OR
ATLETSKI ODSEK Nocoj od 19. do 21. ure redni trening na stadionu «Prvi maj».
AgathaChristie: PFSFT
ZAMORČKOV ŠLO JE...
53.
Končno sem izvedel še za slučaj Vere Claythorne. To Je bilo takrat, ko sem se vračal domov z ladjo čez Atlantski ocean. Pozno ponoči sem sedel sam v salonu z mladeničem, ki se je imenovan Hugo Hamilton.
Hugo Hamilton je bil nesrečen. Da bi nekoliko pozubil na svojo nesrečo, Je izpil že precejšnjo množino alkohola. Postal je sentimentalen in vedno bolj zaupljiv. In tako sem se začel po stari navadi z njim pogovarjati, da bi kaj izvlekel Iz njega. Uspeh je bil presenetljiv, še sedaj se spominjam njegovih besed. Rekel je:
«Prav imate. Umor ni to, kar ljudje mislijo, da je — če komu dam ščepec arzenika — če koga sunem v prepad — in podobno » Sklonil se je naprej k meni in nadaljeval : «Poznal sem morivko — dobro sem jo poznal, vam pravim, še več, blazno sem bil zaljubljen vanjo.... Moj Bog, včasih se mi zdi, da jo imam še vedno rad.... ženska je satan — pravi satan. In vidite, to je storila več ali manj zaradi mene.... Nikoli si ne bi mog8l misliti, da bo tako ljunka in prijazna deklica napravila kaj takega. In vendar Je peljala otroka na kopanje in je pustila, da je utoni)! Ali si morete misliti, da bi bila ženska sposobna, da srori kaj takega?»
Vprašal sem ga:
«Ali ste gotovi, da Je to storila?»
«Popolnoma sem gotov. Nihče drug si ni mislil kaj takega o njej. Jaz sem pa vedel že od trenutka, ko sem jo pogledal — ko sem se vrnil — pozneje... In ona je vedela, da vem... Ni pa vedela1, da sem prisrčno ljubil tega otroka...»
To je vse, kar mi je povedal, in vendar je bilo dovolj. Pozneje sem dobil z lahkoto še ostale podatke in izpopolnil sliko.
Potrebna mi je bila še deseta žrtev. Našel sem jo v osebi nekega Morrisa. To prihuljeno, podlo človeče se je bavilo med drugim tudi z razpečavanjem mamil in je zapeljalo hčerko mojega prijatelja, da je začela jemati mamila. Napravila je samomor v starosti enaindvajset let.
Medtem ko sem iskal žrtve, je v moji glavi zorel načrt. Zdaj je bil že izdelan in zadnjo spodbudo mi je dal neki zdravnik v Harleyevi ulici. Omenil sem, da sem bil enkrat že operiran. V tem razgovoru sem spoznal, da bi bila druga operacija brezuspešna. Moj zdravniški svetovavec mi tega ni povedal naravnost, toda jaz sem že vajen, da izluščim resnico iz katerega koli pričevanja.
Zdravniku seveda nisem povedal, kaj sem sklenil — da namreč ne bom umrl počasne, mučne smrti. Ne, umrl bom sredi največjega vzburjenja, še enkrat bom zares zaživel, preden umrem.
. Naj opišem sedaj, kako sem pripravil vse za zločin na Zar morskem otoku. Otok je kupil zame Morris in zabrisal vse sledove za menoj. Bil Je strokovnjak za take posle. Ko sem imel dovolj podatkov o svojih bodočih žrtvah, sem vrgel vsakemu posebno vabo. Moj načrt je popolnoma uspel. Vsi moji gostje so prišli na Zamorski otok 8. avgusta; med njimi sem bil tudi jaz.
Z Morrisom sem že obračunal. Trpel je za slabo prebavo. Pred odhodom iz Londona sem mu dal prašek ln mu svetoval, naj ga vzame zvečer, preden zaspi; meni da je vedno čudovito pomagal pri prebavi. Prav rad je vzel prašek — mož je bil hipohonder. Nič se nisem bal, da bi zapustil kake listine, ki bi
me lahko kompromitirale. Moža sem dobro poznal!
Posebno skrbno sem premislil, v katerem vrstnem redu naj bi se izvršile smrtne obsodbe na otoku. Upošteval sem to, da so bile med mojimi gosti različne stopnje krivde. Sklenil sem, da naj umrejo najprej tisti, katerih krivda je bila najlažja, da ne bi predolgo trpeli zaradi hude duševne napetosti in strahu.
Najprej sta umrla Anton Marston in gospa Rogers. Pri prvem je nastopila smrt v trenutku, druga pa Je umrla v mirnem spanju. Spoznal sem, da je Marston popolnoma brez čuta moralne odgovornosti, kakor jo ima večina ljudi. Bil je ne-moralen — pravi pogan. Gospa Rogers Je brez dvoma delala vse pod vplivom svojega moža.
Ne bom opisoval natančneje, kako sta tadva umrla. Policija bo to z lahkoto dognala. Kalijev cianid lahko vsakdo kupi kot strup proti osam S seboj sem ga vzel primemo dozo, in v zmešnjavi, ki je nastala po gramofqnskem govoru, sem vsul strupeni prašek v na pol prazni Marstonov kozarec.
Medtem ko smo poslušali obtožujoči glas iz gramofona, sem opazoval goste in s svojo dolgoletno sodniško izkušnjo sem spoznal, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da so prav vsi krivi.
Ko sem imel zadnjič spet hude bolečine, mi je predpisal zdravnik močno uspavalno sredstvo. Posrečilo se mi je, da sem si prihranil smrtno količino tega praška. Ko je nesel Rogers svoji ženi kozarček konjaka, ga je postavil na mizo, jaz pa sem mimogrede vsul vanj smrtonosni prašek. To je bilo še lahko, ker takrat ni še nihče ničesar sumil.
General Macarthur je umrl brez bolečin. Ni me slišal, ko sem se mu približal za njegovim hrbtom. Seveda sem moral skrbno paziti, kdaj sem zapustil tèraso; no, pa je le šlo vse gladko.
Kakor sem predvideval, so preiskali otok in ugotovili, da Je le nas sedem na otoku. To Je povzročilo, da se je ozračje
takoj napolnilo z nezaupanjem. Po mojem načrtu bi si mora! kmalu poiskati zaveznika. Za to vlogo sem izbral doktorja Armstronga. Bil je lahkoveren človek, poznal me je že prej na videz in vedel Je, da uživam velik ugled. Zato si ni mogel misliti, da bi bil tako ugleden mož v resnici morivec. Ves nje gov sum je letel na Lombarda in delal sem se, da soglašam z njim. Namignil sem mu, da bi se dalo pripraviti morivca do tega, da bi se Izdal.
Čeprav smo preiskali že vse sobe, sl doslej še nihče ni domislil, da bi preiskali vsakega gosta posebej. Toda tudi do tega Je imelo kmalu priti.
Rogersa sem ubil 10. avgusta zjutraj. Cepil je drva ln me n! slišal, ko sem se mu približal. V njegovem žepu sem našel ključ od jedilnice. Zaklenil jo je bil prejšnji večer.
V zmešnjavi ki je nastala, ko so odkrili Rogersovo truplo, sem smuknil v Lombardovo sobo ln odnesel njegov revolver Vedel sem, da ga je vzel s seboj — saj sem bil naročil Morrisu, naj mu to priporoči.
Pri zajtrku sem stresel zadnjo dozo svojega praška gospodični Brent v skodelico, ko sem ji točil kavo. Pustili smo jo v jedilnici. Kmalu nato sem se skrivaj priplazil za njen hrbet — bila je skoraj nezavestna in z lahkoto sem ji vbrizgnll močno injekcijo cianida. Zadeva s čebelo je bila sicer otročarija -vendar moram priznati, da ml je zelo ugajala. Hotel sem se verno držati tiste otroške pesmi.
Takoj nato se je zgodilo nekaj, kar sem že predvideval — mislim, da sem celo sam to predlagal. Vsi smo se podvrgli temeljiti preiskavi. Revolver sem bil srečno skril in pri sebi nisem Imel več nobenega strupa.
Tedaj sem predlagal Armstrongu, da bi končno izvedla, kar sva se domenila. Po mojem načrtu bi bil naslednja žrtev na videz jaz. To bi mogoče zmedlo morivca — vsekakor bi pa vsi mislili, da sem mrtev, in tako bi lahko hodil po hiši in vohunil za neznanim morivcem. (Nadaljevanje sledi/
UREDNISI VU: TRSI UL MUNTE! CHI o U fEI-EHlN »3-8118 IN »4 83» - Poštni predal 55» - FODKUZIMHA GOKH.A: Ulica S Pellico Ul. Tel *3X2 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - lei St *7-338 - NAKLONINA: mese« na 45< Ur - VnaoreV četrt letna 1800 Ur, kletna *500 Ul celoletna (Mi*1 lir - SFRJ: » tednu 20 dni. mesečne 420 din - Nedeljska posamezne 40 din tern. uho dtn polletno »HO din četrtletno 480 din - osmi tekoči račun. Založništvo tržaskeg: is ut Trst u 5374 - za SFR.I- ADIT D/s L iu bi lana Stritarjeva ulica 3 L »let 21-928. tekoči račun prt Narodni oanki v LJubljatu 60U14 60» 88 - OGI.A.S1: i-ene oglasov Za vsak mm » Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ui beseda - Vsi ob lasi se naročate n rt’ „nr«vt ’
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	J pr p