Erjavecia 38 34 VINKO, D. & M. LUŽNIK, 2006. Poročilo o delu skupine za dvoživke. V: Kodele-Krašna I. (ured.), Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«, str. 45-53, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2013. Kačji pastirji. V: J. Pavšič (ured.), Vipavska dolina: Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo, str. 125-135, 353-354, Slovenska matica, Ljubljana. (N. ŠABEDER & D. VINKO) TERENSKI VIKEND SOD 2023 NA KRASU V težko pričakovano terensko sezono smo v Slovenskem odonatološkem društvu zakorakali na Krasu, kjer se je med 2-VI in 4-VI-2023 odvil prvi letošnji društveni terenski vikend. Nastanjeni smo bili v prostorni lovski koči LD Komen, ki nam je dajala odlično izhodišče za raziskovanje številnih kraških kalov v bližnji in daljnji okolici. Območje Krasa zaradi pomanjkanja tekočih in večjih stoječih voda morda na prvi pogled ni najbolj privlačno za raziskovanje kačjih pastirjev, posledično pa nekateri kali, ki smo jih obiskali, pred tem še nikoli niso bili popisani ali pa so bili v preteklosti s strani odonatologov obiskani redkeje. Ne glede na to in na muhasto vreme, ki nas je spremljalo tekom vikenda – v petek popoldne so nam nagajale manjše plohe, v nedeljo pa smo morali teren hitro zaključiti zaradi obsežnejšega dežja – smo uspeli zabeležiti 28 vrst kačjih pastirjev. Med popisanimi vrstami zagotovo največ pozornosti vzbuja obrežna zverca Lestes dryas, ki v Sloveniji pred tem ni bila zabeležena od leta 2018 (CKFF, 2023a) SLIKA 1: Udeleženci terenskega vikend skupaj z obiskovalci, strokovnjaki za QGIS, ob enem izmed številnih kraških kalov (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). Erjavecia 38 35 Terenski vikend je zaznamovala lepa številčna udeležba, saj se nas je udeležilo kar 16 članov – L. Piko, D. Kablar, N. Šramel, A. Tratnik, G. Šulgaj , M. Lipovec, J. Klančičar, M. Bahor, A. Šalamun, N. Erbida, N. Tivadar, P. Kogovšek, M. Plut, L. R. Štupar in avtorja prispevka. Poleg tega smo v soboto dobili še dodatne okrepitve, saj se nam je pridružila še ekipa navdušencev nad GIS orodji, ki so za nas najprej pripravili predavanje o novi terenski različici aplikacije Q-GIS - QField, kasneje pa so se z nami pogumno podali tudi na teren. Da smo lahko maksimalno izkoristili čas, ki smo ga imeli na voljo, smo se na terenu razdelili štiri skupine in tako uspešno popisali večino kalov na območju Sežane, Divače in Komna. V naslednjih stavkih bova povzela nekaj preteklih raziskav na tem območju. Med prvimi slovenskimi raziskavami je vsekakor terensko delo v sklopu priprave Atlasa kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom (KOTARAC, 1997). Istega leta kot izid Atlasa je v Gočah potekal tudi Raziskovalni ekološki tabor (ČERVEK, 1997). Med letoma 2005 in 2007 je v JZ Sloveniji potekal projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. Takrat so zaposleni na Centru za kartografijo favne in flore (CKFF) popisali 150 kalov, med drugim tudi mnoge na območju Krasa (ŠALAMUN, 2007). Favnistični podatki projekta so prosto dostopni na vmesniku BioPortal podatkovne zbirke CKFF (CKFF, 2023a), kjer med drugim gostuje tudi naša društvena zbirka podatkov. Vzhodni del območja (okolica Divače in Kozine) sta bila popisana v letih 2012 in 2022, ko sta na Pivškem potekala biološka raziskovalna tabora – Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB) 2012 (VINKO, 2017) in BIOCAMP 2022 (ŠABEDER, 2022). Na delu Krasa smo se en popoldan ustavili tudi člani društva, ko smo se odpravljali na terenski vikend na obalo v sklopu projekta Še smo tu!, ko smo popisali kal Globočaj (VINKO, 2019). Na območje Krasa pa so vstopali tudi udeleženci Dijaških bioloških taborov s svojimi mentorji, ko so tabori med letoma 2010 in 2012 potekali v Prvačini (BIOTABOR, 2023), in še treh RTŠB (ŠALAMUN s sod., 1997; ŠALAMUN & FERLETIČ, 2005; VINKO, 2018). TABELA 1: Mesta vzorčenja na Terenskem vikendu SOD 2023 na Krasu. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorčenja, zemljepisna širina (Lat.) in dolžina (Lon.) v koordinatnem sistemu WGS84 ter datumi obiska posameznega mesta vzorčenja. Kadar je pri zaporedni številki mesta vzorčenja zapisana zvezdica * pomeni, da na mestu vzorčenja nismo zabeležili kačjih pastirjev, nadpisan R ( R ) pomeni, da so bile na mestu vzorčenja zabeležene ribe, nadpisana črka S ( S ) pa nakazuje, da je bilo mesto vzorčenja suho. IME MESTA VZORČENJA LAT. LON. DATUM 1 R Kal Globočaj 700 m JV od vasi Brestovica pri Povirju 45.712773 13.956823 2-VI-2023, 3-VI-2023 2 Kal V od kala Globočaj, V od vasi Brestovica pri Povirju 45.712583 13.957433 2-VI-2023, 3-VI-2023 3 Kal ob križišču cest 1 km SZ od Žirij 45.713073 13.915708 2-VI-2023, 3-VI-2023 4 Kal v vasi Sveto 45.826957 13.728769 2-VI-2023, 3-VI-2023 Erjavecia 38 36 IME MESTA VZORČENJA LAT. LON. DATUM 5* Betonski kal sredi vasi Štorje 45.739915 13.927925 2-VI-2023 6* Vaški kal Senadole 45.720886 13.985506 2-VI-2023 7 Kal v Majcnih 45.743322 13.93345 2-VI-2023, 3-VI-2023, 4-VI-2023 8* R Kal na Z koncu vasi Kazlje 45.761597 13.904781 2-VI-2023, 3-VI-2023 9 R Kal Jezero ob V robu vasi Dobravlje 45.766149 13.884186 2-VI-2023 10 Goški kal Z ob cesti Goče-Goška prevala, 350 m J od vasi Goče 45.816918 13.92196 3-VI-2023 11 Reka Branica v Trebižanih 45.814361 13.904702 3-VI-2023 12 Vodnjak ob križišču v vasi Krtinovica 45.805196 13.876606 3-VI-2023 13 Kal pred vasjo Tomačevica 45.816745 13.776717 3-VI-2023 14 Kal Lokva v Kobjeglavi, 250 m Z od cerkve, J od ceste 45.815271 13.806758 3-VI-2023 15 Kal Pri Pili na SZ robu vasi Kobjeglava 45.817596 13.806232 3-VI-2023 16* Kal v Dolcu (pri Dovcih), 400 m S od Kobjeglave 45.820873 13.808054 3-VI-2023 17* Kal Počivala 700 m SV od vasi Kobjeglava 45.817642 13.812356 3-VI-2023 18 Kal Vaški kal v vasi Tupelče 45.813725 13.813765 3-VI-2023 19 Kal Lokvica S od vasi Tupelče 45.815922 13.8157 3-VI-2023 20* Kal na J strani vasi Hrastje 45.8429 13.853842 3-VI-2023 21 Zadrževalnik vode pri tabli Šmarje, 100 m Z od vasi 45.848.378 13.855.911 3-VI-2023 22 Kal v SZ delu vasi Šmarje 45.850014 13.849975 3-VI-2023 23 Potok Culovec Z ob zaselku Potok 45.844412 13.85927 3-VI-2023 24 Potok Rakolč od izvira do izliva v potok Culovec J od vasi Šmarje 45.84152 13.848167 3-VI-2023 25 Potok Culovec JJZ od vasi Hrastje 45.836359 13.849605 3-VI-2023 26 Potok Culovec na S robu gozda JZ od pritoka potoka Rokolč do sotočja z reko Branico 45.834569 13.845079 3-VI-2023 27* Reka Branica ob robu gozda JV od zaselka Čipnje 45.834037 13.841345 3-VI-2023 28* Kal na Fabianijevem vrtu v Štanjelu 45.822935 13.847803 3-VI-2023 29* Obrežje reke Branice V od vasi Lisjaki, J ob perutninarstvu 45.840249 13.831097 3-VI-2023 30* S Šolski kal v vasi Dutovlje 45.760328 13.828445 3-VI-2023 31 Kal Lokvica J od bencinskega servisa v Dutovljah 45.755473 13.835925 3-VI-2023 32* S Kal 200 m V od cerkve Tabor, Z ob kolovozu 45.756947 13.85713 3-VI-2023 33 Gorenjski kal 1 km V od Gorenja pri Divači 45.693739 13.962434 3-VI-2023 34 Kal Štirna 200 m J od Brestovice na Z strani ceste 45.714275 13.945948 3-VI-2023 Erjavecia 38 37 IME MESTA VZORČENJA LAT. LON. DATUM 35* R Kal Stari kal 250 m S od ceste Sežana-Štorje, 700 m SV od Dan 45.720606 13.891219 3-VI-2023 36* S Kal na Z koncu Sežane - ob cesti za Orlek (pri čistilni napravi) 45.702762 13.870934 3-VI-2023 37* Obzidan (obnovljen) kal sredi vasi Šepulje 45.749362 13.868994 3-VI-2023 38 R Kal v vasi Skopo 45.771089 13.8257 3-VI-2023 39* S Kal v Zgunjah, 800 m SV od Krajne vasi 45.765621 13.78637 3-VI-2023 40* Kal Luža, spodnji kal ob poti proti Volčjemu gradu 45.813084 13.746044 3-VI-2023 41 R Kal Nova Luža 100 m Z od cerkve sveta Marija Devica v Tomaju, J ob cesti proti pokopališču 45.7554 13.849102 3-VI-2023 42 Obnovljen kal 200 m Z od Divčev 45.818996 13.751908 3-VI-2023 43 Kal Mlačna ob poti proti hribu Na Šijah, 500 m J od vasi Pliskovica 45.766788 13.779128 4-VI-2023 44 Mlake v glinokopu S od Svetega Lovrenca 45.76136 13.914201 4-VI-2023 45 Vodni zadrževalnik J od potoka Martink ob magistralni cesti V od Grmovlja 45.899126 15.327642 4-VI-2023 46 Kal SZ od Škocjanskih jam 45.664759 13.983628 4-VI-2023 47* Obzidan kal na Z strani vasi Hruševica, J ob cesti 45.810833 13.825715 4-VI-2023 48* Kal Prvi kal 100 m JV od vasi Hruševica 45.807886 13.82965 4-VI-2023 49* Nekdanji kal Drugi kal 200 m JV od vasi Hruševica 45.807366 13.830639 4-VI-2023 50* S Kal Dalnji kal 600 m JV od vasi Hruševica 45.804531 13.834146 4-VI-2023 51 Kal v Kobdilju, 470m VJV od vasi 45.814991 13.857798 4-VI-2023 52* Kal v Kobdilju 50 m SV od vile Fabiani 45.816293 13.854742 4-VI-2023 53 Potok Branica pri mostu 160 m V od naselja Trebižani 45.813536 13.906918 3-VI-2023 54 Štirna V čez cesto od (suhega) kala pred vasjo Krtinovica 45.80501 13.876619 3-VI-2023 55 Kal 200 m Z od Štjaka 45.795519 13.901829 3-VI-2023 56 Kal Bačilo JZ od vasi Škrbina 45.839541 13.729191 3-VI-2023 57 Betonski kal S od ceste Kostanjevica na Krasu-Opatje selo 45.845671 13.637947 3-VI-2023 58 Kal JZ od vasi Lipa 45.847213 13.700072 3-VI-2023 59 Kal v vrtači na SV delu vasi Gorjansko, ob cesti proti Komnu 45.803859 13.715926 3-VI-2023 60 Kal Lokvica na S robu vasi, ob kolovozu proti Segetom 45.861952 13.606795 3-VI-2023 61 Kal (betonski) J ob vasi Lokvica, na križišču S od kapelce, V ob cesti 45.858893 13.60315 3-VI-2023 62* S Kal Lokev 100 m S od vasi Novelo 45.846914 13.665496 3-VI-2023 63* Kal 200 m Z od Škrbine, V Dolu 45.843729 13.730344 3-VI-2023 64* Kal 800 m JV od Svetega Mihaela, J od ceste Lipa-Temnica 45.845572 13.69899 3-VI-2023 Erjavecia 38 38 TABELA 2: Seznam 28 vrst (29 taksonov) kačjih pastirjev, popisanih na Terenskem vikendu na Krasu. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po zastarelem Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10; V – ranljiva vrsta, E - prizadeta vrsta), številka mesta vzorčenja iz TABELE 1, kjer smo vrsto popisali. Zavarovani vrsti sta v stolpcu status označene s krepko pisavo. Ob številki mesta vzorčenja nadpisana oznaka »l« predstavlja najdbo ličink vrste, nadpisana oznaka »ex« predstavlja najdbo levov vrste, zapisana zvezdica (*) pa pomeni, da vrste na tem mestu vzorčenja nismo popisali kot odrasli osebek. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME RL MESTO VZORČENJA IZ TABELE 1 Lestes dryas OBREŽNA ZVERCA E 33 Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK 1, 7 Calopteryx virgo MODRI BLEŠČAVEC 23, 24, 25 l , 53 Calopteryx splendens PASASTI BLEŠČAVEC 56 Platycnemis pennipes SINJI PRESLIČAR 7, 51 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC 1, 2, 4, 7, 9, 10 l *, 33, 38, 43, 44, 45, 46, 51, 56, 58, 59, 60 Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V 1, 2, 7, 9, 10, 33, 46 Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V 33 Erythromma najas VELIKI RDEČEOKEC 9, 18 Ischnura elegans MODRI KRESNIČAR 1, 2, 4, 7, 9, 10, 38, 43, 46, 51, 55, 56, 59 Ischnura pumilio BLEDI KRESNIČAR 1, 42 Pyrrhosoma nymphula RANI PLAMENEC 51, 56 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 4 l *, 7 l,ex , 11 l * Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 4 l *, 12 l,ex *, 34 ex *, 54 ex * Aeshna isoceles DEVIŠKI PASTIR V 4 l * Aeshna mixta BLEDA DEVA 4 l *, 44 l * Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 2, 4, 7 l,ex , 9 ex , 10 ex , 14, 21, 22, 25, 31 ex , 38, 43 l,ex , 44 ex , 46 ex , 51, 56 l,ex , 57, 61 Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠČENEC 11 l * Cordulegaster sp. STUDENČAR 24 Cordulegaster bidentata POVIRNI STUDENČAR 25 ex * Cordulegaster heros VELIKI STUDENČAR V 11 l *, 53 l * Cordulia aenea MOČVIRSKI LEBDUH 1, 7, 25 l *, 26 l *, 33 l , 43, 44 l *, 45, 46, 51 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC 10, 33 Libellula depressa MODRI PLOŠČEC 1, 2, 3 l *, 4, 7, 8, 13 l , 19, 25, 31, 33, 38, 44, 45, 51, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 61 Orthetrum albistylum TEMNI MODRAČ 1, 11 Orthetrum brunneum SINJI MODRAČ 10 l,ex *, 15 ex , 33 Erjavecia 38 39 STROKOVNO IME SLOVENSKO IME RL MESTO VZORČENJA IZ TABELE 1 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAČ 1, 2 Orthetrum coerulescens MALI MODRAČ 10 l * Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK 3 l *, 4 l *, 7 l , 10 ex , 15 l,ex , 42, 44 l *, 45 l *, 46 l *, 56, 60 Skupaj smo popisali 64 mest vzorčenja (TABELA 1), na katerih smo zabeležili 29 taksonov oz. 28 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2). Izmed popisanih vzorčnih mest smo kačje pastirje zabeležili na 40, na 24 pa kačjih pastirjev nismo zabeležili. V večini primerov je pri mestih vzorčenja, ki so bila brez opaženih kačjih pastirjev, šlo za izsušene, zasute ali popolnoma zabetonirane kale (TABELA 1). SLIKA 2: Mlada samica bledega kresničarja Ischnura pumilio, zabeležena na kalu Globočaj (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). Zaradi nestanovitne vremenske napovedi smo se potrudili, da smo čas, ko nam je vreme prizanašalo, čim bolje izkoristili. Že v petek popoldne smo se med potjo v našo nastanitev tako ustavili na več kalih. Zanimivo je bilo predvsem na kalu Jezero, ki se nahaja vzhodno od vasi Dobravlje (TABELA. 1: št. 9). Tu smo kljub pozni uri popisali pet vrst kačjih pastirjev, med katerimi sta izstopala veliki rdečeokec Erythromma najas in povodni škratec Coenagrion scitulum. Rdečeokca smo tekom vikenda nato uspeli zabeležiti samo še na enem vzorčnem mestu, povodni škratec pa je bil precej pogostejši, saj smo ga skupno zabeležili na sedmih vzorčnih mestih (TABELA 2). Slednje je pričakovano, saj je to vrsta, ki je pri nas še vedno Erjavecia 38 40 najpogostejša ravno na kalih in ostalih manjših vodnih površinah v primorskem delu Slovenije, kljub temu, da je v zadnjih letih čedalje več podatkov o njenem pojavljanju tudi iz drugih koncev države (BEDJANIČ s sod., 2017). Že prvi dan se je ena izmed skupin ustavila tudi na kalu Globočaj (TABELA 1: št. 1), ki smo ga nato ponovno obiskali tudi v soboto. Globočaj je eden izmed najbolj vrstno pestrih kalov na območju Krasa, saj je bilo pred terenskim vikendom tukaj zabeleženih že kar 27 vrst kačjih pastirjev (VINKO, 2019). Tudi tekom vikenda je bilo to eno izmed bolj pestrih vzorčnih mest, saj smo tu popisali deset vrst kačjih pastirjev, med katerimi sta izstopala bledi kresničar Ischnura pumilio in prisojni zimnik Sympecma fusca. Obe vrsti smo tekom vikenda našli samo še na enem drugem vzorčnem mestu – bledega kresničarja na obnovljenem kalu zahodno od Divčev (TABELA 1: št. 42), prisojnega zimnika pa na kalu v Majcnih (TABELA 1: št. 7). Sobota je bila vremensko najlepši dan, ki smo ga s pridom izkoristili in prečesali večino območja med Divačo in Lipico. Številni kali so nas sicer rahlo razočarali, saj so bili brez kačjih pastirjev, nekateri pa tudi že povsem presušeni. Tudi sicer je bilo na obiskanih mokriščih prisotnih razmeroma malo vrst, na srečo pa so bile tudi izjeme. To so bili kali, ki niso bili zabetonirani, temveč lepo ohranjeni, z bogato obrežno in vodno vegetacijo. Zelo lep primer takega kala je Gorenjski kal 1 km vzhodno od vasi Gorenje pri Divači (TABELA 1: št. 33). Tam smo zabeležili osem vrst kačjih pastirjev. Med drugim je bilo to edino vzorčno mesto, kjer smo tekom vikenda zabeležili prodnega paškratca Erythromma lindenii in eno izmed dveh, kjer smo zabeležili opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea. Na tem kalu nas je pričakala tudi glavna trofeja terenskega vikenda. Predsedniku društva Perotu je uspelo v metuljnico ujeti samico zverce, ki nam je najprej povzročala kar nekaj preglavic pri določitvi. Osebek smo natančno fotografirali iz vseh zornih kotov in nato slike poslali D. Vinku in M. Bedjaniču. Na naše veselje sta oba potrdila naše domneve, da smo ulovili obrežno zverco Lestes dryas. Na Krasu je vrsta znana iz kala Kal v Dolcu iz leta 2007 (TABELA 1: št. 16, CKFF, 2023a) kjer pa na letošnjem terenskem vikendu nismo zabeležili nobenega kačjega pastirja. Izven Krasa je bila obrežna zverca najbliže popisana v Vipavski dolini (VINKO, 2016) , na Kraškem robu in Pivškem ter ob Cerkniškem jezeru (ŠALAMUN s sod., 1997; VINKO, 2017, 2018). Vrsta je bila nekoč znana iz več vzorčnih mest po Sloveniji z mnogimi mesti pojavljanja v Beli krajini (ŠALAMUN in sod., 1997) ter lokalnimi redkimi pojavljanji drugod po Sloveniji z izjemo Gorenjske in Posočja (KOTARAC, 1997). V zadnjih letih je obrežna zverca postala ena izmed redkejših vrst pri nas, saj pred terenskim vikendom že pet let v Sloveniji ni bila zabeležena (CKFF, 2023b), zadnjo karto razširjenosti vrste pri nas pa podaja VINKO (2021). Osem vrst smo zabeležili tudi na Goškem kalu (TABELA 1: št. 10), kjer smo med drugim zabeležili opoldanskega škrlatca ter sinjega Orthetrum brunneum in malega modrača O. coerulescens. Slednjega smo v sklopu terenskega vikenda zabeležili samo na tem vzorčnem mestu, sinjega modrača pa še na dveh drugih (TABELA 1: št. 15 in 33). Poleg kalov smo v soboto obiskali tudi redke tekoče vode na območju. Tako smo se na primer ustavili ob potoku Branica in potoku Culovec. Ob slednjem (TABELA 1: št. 25) smo zabeležili povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata, ob Branici pa na dveh Erjavecia 38 41 vzorčnih mestih (TABELA 1: št. 11 in 53) velikega studenčarja Cordulegaster heros. Obe vrsti sta na območju Krasa redki zaradi pomanjkanja primernih življenjskih okolij (KOTARAC, 1997; ŠALAMUN, 2016). SLIKA 3: Samica obrežne zverce Lestes dryas, fotografirana ob Gorenjskem kalu, 1 km vzhodno od vasi Gorenje pri Divači (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). V nedeljo nas je pričakalo oblačno vreme in nižje temperature. Zaradi tega smo se po zajtrku počasi odpravili proti domu in se vmes ustavili še na nekaj vodah ob poti, dokler nas ni dokončno pregnal dež. Med drugim smo naredili postanek pri mlakah v glinokopih S od Svetega Lovrenca (TABELA 1: št. 44), kjer smo na seznam zabeleženih vrst na terenskem vikendu dodali še drugo najdbo blede deve Aeshna mixta. Bleda deva je bila do sedaj na Krasu in bližnji okolici popisana le na Goškem kalu (VINKO, 2016), na kalu Sirkovce 500 m J od Lipice (BEDJANIČ, neobj.) ter na že omenjenem kalu Jezero (ŠALAMUN in CIPOT, neobj; VINKO, neobj), medtem ko je v bližnji Vipavski dolini najdb precej več (VINKO, 2016). Podatka pridobljena na tem terenskem vikendu pa naše poznavanje pojavljanja vrste Erjavecia 38 42 postavljata še precej zahodneje na Krasu v vasi Sveto in severneje v Kazlje. Podobno smo tudi ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula doslej na Krasu poznali le iz okolice Sežane ali še vzhodneje (CKFF, 2023a), naša dva podatka pa se nahajata zahodneje na Krasu (Kobdilj in Škrbina). Večinoma so nas ta dan spremljale tudi sicer najpogostejše vrste na vikendu, kot na primer travniški škratec Coenagrion puella, modri kresničar Ischnura elegans, močvirski lebduh Cordulia aenea, veliki spremljevalec Anax imperator, modri ploščec Libellula depressa in progasti kamenjak Sympetrum striolatum. SLIKI 4 & 5: Samec travniškega škratca Coenagrion puella in samica velikega spremljevalca Anax imperator, dve izmed najpogosteje zabeleženih vrst v sklopu terenskega vikenda (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). Vikend je zelo hitro minil in že smo bili na poti domov, polni lepih vtisov in v še bolj veselem pričakovanju tega, kaj vse nam bo še prinesla terenska sezona, ki se je komaj dobro začela. LITERATURA: BEDJANIČ, M., A. ŠALAMUN, D. VINKO, M. VRHOVNIK, A. LEŠNIK, A. MIHORIČ & N. ERBIDA, 2017. Pregled pojavljanja povodnega škratca Coenagrion scitulum v osrednji, južni in vzhodni Sloveniji. Erjavecia 32: 69-75. BIOTABOR, 2023. Spletni vir. Dostopno na URL naslovu: https://biotabor.si/ [november, 2023]. CKFF, 2023a. Projektni podatki. 1001 kal - 1001 zgodba o življenju. (november 2023) CKFF, 2023b. Podatkovna zbirka kačjih pastirjev Slovenije Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. (november 2023) ČERVEK, U., 1997. Poročilo odonatološke skupine. V: I. Kodele Krašna (ur.), Raziskovalni ekološki tabor »Goče 97«, str. 36-40, Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, Ajdovščina. Erjavecia 38 43 ŠALAMUN, A., 2016. Ekologija in razširjenost velikega studenčarja (Cordulegaster heros) (Odonata: Cordulegastridae) v Sloveniji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 76 str. ŠALAMUN, A. & U. FERLETIČ, 2005. Poročilo o delu odonatološke skupine. V: G. Planinc (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004, str. 37-46, Društvo študentov biologije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., A. PIRNAT, M. BEDJANIČ, & M. KOTARAC, 1997. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) jugozahodne Slovenije. V: M. Bedjanič (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 55-74, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠABEDER, N., 2022. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP 011 k poznavanju favne kačjih pastirjev JZ Slovenije. Erjavecia 37: 79-85. ŠALAMUN, A., 2007. 1001 kal -1001 zgodba o življenju. Erjavecia 22: 18-21. VINKO, D., 2014. Poročilo o delu skupine Za kačje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Pivka – Dolnja Košana 2012, str. 47-51, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., 2016. Zaključeno še eno obdobje proučevanja kačjih pastirjev Vipavske doline – rezultati osemletnega zbiranja podatkov. Erjavecia 31: 36-45. VINKO, D., 2017. BOOM 2017 - 7th Balkan OdonatOlogical Meeting - 7. Mednarodno srečanje odonatologov Balkana, Slovenija, 4. – 11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKO D., 2018. (30.) RTŠB po 14. letih znova v slovenski Istri. Erjavecia 33: 19–27. VINKO, D., 2019. Rezultati julijskega terenskega vikenda SOD v Slovenski Istri. Erjavecia 34: 39-46. (N. ŠABEDER & A. KOZINA) DRUGI TERENSKI VIKEND SOD V LETU 2023 - ILIRSKA BISTRICA Drugi terenski vikend Slovenskega odonatološkega društva v letu 2023 je potekal od 18-VIII do 20-VIII-2023 v širši okolici Ilirske Bistrice. Nastanjeni smo bili v ribiškem domu Soze ob akumulacijskem jezeru Mola. Vikenda se je skupno udeležilo 16 udeležencev. V dveh terenskih dneh smo popisali 48 lokalitet (TABELA 1) in zabeležili 28 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2). Vsi zbrani podatki so bili predani v podatkovno zbirko, ki jo SOD ureja skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore ter bodo javno dostopni. Območje lokalitet je bilo usklajeno z Zavodom REVIVO in projektom »304«, ki ga izvajajo v okviru programa Open Rivers Programme. Njihov cilj je, da s pomočjo prostovoljcev in brezplačne spletne aplikacije Barrier Tracker App na porečju Reke popišejo različne tipe rečnih ovir. Podatki, ki jih bodo prejeli, bodo dali odgovor, kakšen je pritisk na slovenske reke, kje vse in kako pogosto je moten njihov tok in kje so priložnosti za izboljšanje njihovega stanja. Fokus projekta je porečje Reke, ker je reka Reka vključena v omrežje NATURA 2000. Poleg tega se