NAŠ ČASOPIS
Vesele počitnice —
vsi osmi razredi v prilogi Našega časopisa
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXV, ŠT. 234
Čas oddiha
Napočil je čas počitnic in dopustov, ko se vsaj malo zdi, da je več časa na razpolago, ko se vse nekoliko umiri, ko mine tista huda sila^ ki sili ljudi zgodaj vstajati, hitro delati in zlasti hitro živeti'.
Človek ni suženj ure več kot dve ali tri stoletja. Prej je šlo vse zelo počasi, ljudje so živeli od praznika do praznika in od nedelje do nedelje, od jutra do večera.
Denimo, da bo letos vse poletje tako, da bodo ljudje delali in počeli, kar bodo želeli. Danes je vse več takih ljudi, ki lahko delajo, kar želijo, le da tega ne morejo, ker so na borzi dela in brez posebno velikih dohodkov.
Počitnice so bile nekdaj tisti nujni počitek, ko se je šlo na morje, ko smo nekoliko spremenili okolje, ko smo skratka pobegnili enoličnemu življenju. Ko ura ni bila naš gospodar, če smo tako hoteli. Čas, ko smo za dalj časa spreminjali poletno okolje, je nepreklicno minil. Danes se gre na počitnice za kakšen teden, če se gre. Vsaj večina. Bile so v prejšnjih časih šale v humorističnih in drugih listih, na katerih je bilo naslikano: človek z nogami v lavorju, ima na glavi slamnik, v roki pa turistični prospekt Kanarskih otokov. -Se pravi, noge v vodi izpod pipe, glava pa v širnem svetu.
Nekdaj so naši predniki v poletnih mesecih, ko je bila košnja za njimi in žetev končana, hodili na dolga romanja, tja v Španijo in naprej v Galicijo, v Santiago di Composte/a, včasih pa kam bliže. Hodili so dolgo in tudi prišli tja in še nazaj. Ni jih tako hudo preganjal čas. Danes hodijo v Evropo politiki. Zdaj v eno prestolnico, naslednji dan v naslednjo in tako naprej, ker je ura politikov gospod, čeprav še sam ne ve, zakaj. Vprašanje je, če bomo tja prišli tudi drugi.
Seveda imamo danes prav toliko časa kot naši predniki, imamo pa delovni ritem, ki se meri, lahko je to čas od priljubljene televizijske oddaje do druge priljubljene televizijske oddaje, denimo od TV dnevnika do TV dnevnika, od enega izida Našega časopisa do izida drugega, časa skorajda ne merimo po tem, da bi ga razporedili od enega do drugega skupnega družinskega kosila, ker tu pa nam za tak način sobivanja v družini že zmanjka časa.
Letos med počitnicami, ko ne tiščijo delovne dolžnosti, Se ne dajmo pustiti motili zunanjim vplivom: tudi današnji oblastniki, ki smo z njimi vsi rasli v nekakšnih drugačnih časih, nas hočejo še vedno tiščati nazaj v čase, ko smo se navadili na nekoliko čuden vzorec uravnavanja svojega življenjskega, družbenega in delovnega ritma: ali praznujemo v velikanskem brezdelju, ko naši prazniki trajajo več dni skupaj (praznični mostovi) in je vseeno, ali nam odpeljejo celo Slovenijo. Ko to mine ali kar tako nenadoma nastane silna naglica in silna nujnost (zakonipo hitrem postopku, o zadevah, ki še včeraj niso nikogar skrbele, naglo sklicane tiskovne konference, ki vznemirijo javnost, ker se na lepem odkrije afera, škandal, ker moramo na lepem kam priti ali pa izvajamo za naše državne ureditve značilno natriletno spreminjanje ustave), se zadeve improvizirajo, v velikanski skrbi, da bi se morda ne izšlo drugače, kot želijo ali kot želi posamična politična skupina. Tukaj smo -še zelo ostali v starih časih, kjer je bila končna bodočnost svetla, potovanje do nje so včasih malo pospešili, včasih pa nekoliko zavrli. Tako se ni opazilo, da je zadeva v glavnem na avtomatičnem pilotu, ki ga je nekdo naravnal, da pelje v tisto srečno prihodnost, kjerkoli že je. Nekateri so imeli prihodnost že zdaj, drugi pa so nanjo še nekoliko čakali.
Mi imamo letos počitnice, tudi če smo v Sloveniji, se pravi v Evropi. Zato vas Naš časopis do začetka septembra ne bo trapil z nobeno politiko, niti z občinsko ne. TONE JANEŽIČ
JULIJ 1997
,:
ARGONAVTSKI SEJEM NA VRHNIKI
Prireditev se je prijela
Tradicionalni Argonavtski sejem in številne vzporedne prireditve so potekale na Vrhniki od petka 20. junija do nedelje 22. junija. Vsem prirediteljem je letos bilo naklonjeno tudi vreme, ki je prejšnja leta krojilo usodo samega sejma in vseh prireditev ob njem. Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika je še enkrat dokazalo, da se da s skupnimi močmi in ustreznim programom, ki mora biti zanimiv za občane in ostale obiskovalce, popestriti s poletno - turistično -kulturno - zabavno ponudbo Vrhnike. Pri celotnem programu so sodelovali še: Občina Vrhnika, ZKO Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, gostilna Marinčič, Club Leskovec in Cankarjev hram. Vrhničani pa moramo spoznati, daje Argonavtski sejem naš, da so številne prireditve namenjene nam in tudi vsem sosednjim obiskovalcem, da se teh prireditev udeležimo v čim večjem številu, saj so izbrane za vse starostne strukture in za različne okuse. Prava škoda pa je bila, da se letošnjega Argonavtskega sejma niso mogli udeležiti predstavniki grškega mesta Argos, ki so preko grške ambasade obljubili sigurno udeležbo. Napovedali pa so prihod na sejemske prireditve v naslednjem letu. S peresom in fotoaparatom smo obiskali tri dnevne prireditve ter jih objavljamo v besedi in sliki na notranjih straneh.
Sam sejem pa je odprl predsednik turističnega društva »Blagajana« iz Vrhnike, Tomaž Grom na trgu za sodiščem, kjer je nastopila vrhniška godba in logaške mažoretke.
Tekst in foto: Simon Seljak
Tudi gasilski dom na Dobrovi pripravljen na 100-letnico
Hura - šole je konec -dobili smo spričevala
Ta beseda se je prav gotovo večkrat slišala v torek 24. junija, ko so se zaprla vsa šolska vrata. Nekaterim bodo morali še nazaj v šolo na popravne izpite, če hočejo napredovati v višje razrede. Ne glede na to pa so se začele brezskrbne počitnice, kjer naj se vsi učenci in dijaki od-počijejo.
Tudi letos smo v okviru NAŠEGA ČASOPISA pripra: vil posebno, tokrat prvič barvno prilogo »KONEC šolskega leta 1996/97«. Večji poudarek smo dali našim osnovnošolcem, ki so na prvi prelomnici v svojem življenju. Predstavljamo vam slike vseh osmih razredov, osmih osnovnih šol iz področja, ki ga pokriva časopis. V prilogi pa so tudi številni drugi podatki in rezultati številnih tekmovanj iz šolskega obveznega programa. Vse podatke smo pridobili iz osmih osnovnih šol tega področja, za kar se jim zahvaljujemo. Vsem učencem ter njihovim učiteljem pa srečne in varne počitnice, da se spočiti in zdravi zopet vidite 1. septembra, ko se prične novo šolsko leto 1997/98.
Na Dobrovi je že vse pripravljeno za 100-letnico tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, vključno z novim gasilskim domom, ki so ga do kraja uredili prav do velikega jubileja. Gradnje fasade so se lotili že jeseni, a jih je prehitela zima. Tako pri gradnji samega gasilskega doma kot njegove zunanjosti
so v glavnem delali (prostovoljno) člani društva sami in drugi krajani z Dobrove in okolice, prostovoljno pa je bilo opravljenih tudi veliko obrtniških del in storitev (več o gradnji doma je bilo objavljeno že v prejšnji številki Našega časopisa).
B. V.
Borovniške investicije
Med borovniške investicije, ki gredo delno iz letošnjega borovniškega občinskega proračuna, sodita tudi ostrešje farne cerkve sv. Marjete (proračunska postavka 3 milijone, drugo zberejo drugače) in vsaj delna zaščita Cukalove stale (v ozadju), ki pomeni spomenik zgodovinske dediščine. Les za cerkveno ostrešje je že pripravljen, prav tako bo-brovci, s katerimi bodo prekrili streho. Pogoj za zaščito Cukalove stale pa je tudi delno sofinanciranje iz državnih virov, ki bi obogatili borovniški milijon. Spomeniško varstvo namreč zahteva, da se stavba, ki je močno drugačna od tiste, ki je kraljevala sredi starega borovniškega jedra, ko je bila v najlepših letih, zaščiti. Občinski svet v Borovnici je na eni izmed zimskih sej sklenil, da podaljša to zaščito za eno leto, v tem času pa bi ugotovili, kolikšen je interes za to, da se stavba ohrani v prvotni podobi, seveda brez nevarnosti, da se prej podre.
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla v prvem tednu septembra 1997. Gradivo sprejemamo do konca avgusta. V juliju je uredništvo na dopustu.
Asfalt skozi Črno vas
Cesta med Podpečjo in Lipami je že asfaltirana, vendar za promet uradno še ni odprta. Po sredini cestišča morajo potegniti bele črte, opraviti je treba tudi tehnični prevzem. Na občini Brezovica pravijo, da gre pri tem 2,5 kilometra dolgem cestnem odseku za dobro sodelovanje med ljubljansko in brezovško občino.
Svetniki zahtevali objavo v Našem časopisu
Na 22. seji Občinskega sveta Vrhnika je bila burna razprava glede odgovora na vprašanje, ki ga je na eni predhodnih sej, 27.2.1997, postavil svetnik Tomaž Grom. Zahteva je bila, da se v Našem časopisu objavi vprašanje in oba odgovora.
VPRAŠANJE
Občani Vrhnike se pritožujejo nad opravljanjem zdravstvenih storitev v Zdravstvenem domu na Vrhniki, kajti privatni zdravnik pošilja svoje paciente z napotnicami na krvne in druge preiskave drugam, čeprav bi jih lako opravil v zdravstvenem domu na Vrhniki. Postavlja se vprašanje, zakaj se take storitve ne opravljajo na Vrhniki oz. ali to lahko pomeni, da odnosi med službami v Zdravstvenem domu na Vrhniki niso dobri.
Odgovor Zdravstvenega doma Vrhnika
»V zvezi z vašim dopisom z dne 10.3.1997, št. ll/l-delodg/97 glede vprašanja svetnika, dajemo naslednji odgovor:
Za razjasnitev postavljenega vprašanja vas moram seznaniti z dejstvom, da je bila ob priliki odhoda zdravnikov v zasebno prakso podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju med javnim zavodom Zdravstveni dom Vrhnika in zdravniki zasebniki.
14. člen te pogodbe govori o nudenju laboratorijskih in drugih diagnostičnih uslug, ki se izvajajo na podlagi napotnic zdravnikov - zasebnikov. Poudariti moram, da Laboratorij Vrhnika sprejme vse bolnike, kijih napotijo zdravniki - zasebniki in opravi naročene preiskave oz. če gre za preiskave, ki se ne opravljajo pri nas, pošlje odvzeti material v ustrezne ustanove v Ljubljano.
Vprašanje, zakaj zdravniki zasebniki pošiljajo svoje bolnike na laboratorijske preiskave drugam, morate to vprašanje zastaviti zdravnikom - zasebnikom. Zdravstveni dom Vrhnika ne razpolaga s temi podatki. Obenem želimo poudariti, da so odnosi med zdravstvenim domom in zdravniki - zasebniki korektni.
ODGOVOR Zdravniške zadruge Vrhnika
»Zdravniška zadruga Vrhnika je na svojem sestanku dne 22.4.1997 sprejela sledeč odgovor na vaš dopis št. ll/l-delodg/97, z dne 26.3.1997:
Zdravniška zadruga Vrhnika se strinja z mnenjem, ki gaje na isto vprašanje že posredoval ZD Vrhnika in meni, daje napotitev v laboratorij odvisna od presoje bolnikovega stanja in vrste laboratorijske preiskave, pri čemer lečeči zdravnik upošteva tudi cene storitev v različnih laboratorijih. Pripravljeni smo se o tem tudi podrobneje pogovoriti.«
LU O
VVZ Antonije Kucler Vrhnika vpisuje otroke, rojene leta 1991 in januar —avgust 1992, v skrajšan program priprave na šolo (MALO ŠOLO). Prijave sprejemamo od 14. 7. do 31. 7.1997 v enoti Poštna 1 ali po telefonu 754-207.
Ravnateljica Matilda Hafner
Dvig zastave pri lipi
samostojnosti
Na predvečer slovenskega državnega praznika 25. junija dneva državnosti je bila v športnem parku na Vrhniki slovesnost v počastitev spomina na dneve, ki so se dogajali pred šestimi leti. Ob razglasitvi slovenske samostojnosti je bila v športnem parku posajena lipa miru in slovenske državnosti. Ta lipa je bila že večkrat polomljena in oskrunjena, vendar je preživela vseh šest let in se prav lepo razvila in popravila.
Svečanost so pripravili veterani Vrhnike in Borovnice. Pri-četek svečanosti je napovedal
vrhniški pihalni orkester. Zastavo je dvignil najperspektivnejši športnik smučar in kartist Aleš Prek. Slavnostni govor pa je imel Tomo Pejič, ki je bil pri takratnih dogodkih v teritorialni obrambi poveljnik protidi-verzantske enote.
V svojem govorom je med drugim poudaril: »Zbrali smo se ob lipi, ki smo jo leta 91 posadili kot simbol svobode in samostojnosti, za katero smo se takrat skupno odločili in jo bili pripravljeni plačati tudi s krvjo. Naš cilj smo tudi uspešno dosegli. Protidiverzantska enota je dobila nalogo, da zavaruje ta dogodek - prireditev. Nalogo sem preučil in izbral način, ki se mi je zdel najboljši. Nismo bili opazni, bili pa smo budni in pripravljeni na vse. Nadzirali smo poleg tega prostora tudi širšo okolico in predvsem izhod
iz vojašnice in smer proti prireditvi. Želeli so nas zmotiti in pokazati, da napačno razmišljamo, vendar nihče nezaželjen se ni mogel skriti in biti neopazen in nas ne čutiti, in ne čutiti vse tiste velikanske energije, ki jo je izžarevala množica na svečanosti tisti večer. Prireditev se je odvijala brez incidentov. V čudovitem vzdušju in zaneseno-sti se je zaključil tisti večer. To noč se je začela vojna. Mi, ki smo jo doživljali, vemo, kakšna je bila. Nekateri pravijo, daje ni bilo oziroma da je bila desetdnevna. In dobro je, da je hila
kratka. Zanje, saj se prav dolgo ne bi bili mogli skrivati, in za nas, kajti bilo je zelo naporno. Zmogli smo in zmagali. Slovenija je samostojna in svobodna. Upamo in si želimo, da bi taka tudi ostala. Očitno pa je, da bomo morali še kaj storiti zato, pa čeprav smo mi svoje že naredili. Zgodovina nam je pokazala, kako je s tem, kaj pomeni brat, bruder in fratello. Upam, da se nam ne bo potrebno »zbirati ob lipah«, morda celo po lastni krivdi, tokrat proti novim gospodarjem«.
Kresovanje na Razpotju
Vpondeljek, 23. junija, na kresni večer, so vrhniški člani Socialdemokratske stranke Slovenije, skupaj z mladino Velike in Male Ligojne, pripravili kresovanje. Kres so prižgali na Razpotju, na lepem in razglednem prostoru, ki je last Valentina Ogri-na. S prireditvijo so želeli počastiti največji državni pravnik — dan državnosti ter obuditi starodavni slovenski običaj kresovanje.
V krajšem kulturnem programu so nastopili člani kvarteta Raskovec ter zlasti s pesmima Slovenec sem in Oj, Triglav moj dom ustvarili praznično vzdušje. Pridržili so se jim simpatični mladi godci iz Ligojne, ki so doka-
zali, da je mogoče lepo zaigrati tudi na nenavadne in preprosto izdelane »instrumente«.
Kresovanja so se udeležili člani OO SDS s svojimi družinami ter številni simpati-zierji in prijatelji strank slovenske pomladi. Ob soju ognja so prepevali in^ tudi plesali pozno v noč. Zal je odličnega golaža kmalu zmanjkalo, saj prireditelji niso pričakovali tolikšnega obiska. Vsekakor bodo vrhniški socialdemokrati pripravili kresovanje tudi prihodnje leto, verjetno v istem okolju, Janko pa obljublja, da bo naslednjič skuhal dvakrat več golaža.
E. B.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/95) in statuta Krajevne skupnosti Ligojna je delovno predsedstvo na zboru krajanov, ki je bil dne 4. 6. 1997 sprejelo
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ligojna
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ligojna.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 6.7.1997, od 7. do 19. ure na glasovnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti.
3. člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa krajevne skupnosti, in sicer: javna razsvetljava, priprava za izgradnjo mrliške vežice, igrišča in druga obvezna javna dela. Skupna vrednost programa znaša 30,000.000 SIT. S samoprispevkom bo zbranih 12,000.000 SIT.
4. člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in sicer od 1. 8. 1997 naprej.
5. člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Ligojna, in sicer:
— zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oziroma nadomestila za druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače, po stopnji 1% od neto plače oziroma nadomestila
— zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavnosti
— od povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trimesečje po stopnji 1%, če so zavarovani iz tega naslova
— od ugotovljenega dobička po stopnji 2%
— zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1% od izplačane pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo
— zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 4% na leto od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov
— zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
6. člen
Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz social-novarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidninah in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine, za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
7. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri Agenciji RS za plačilni promet Vrhnika.
8. člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren Svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih vsako leto poročal na zboru občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala Agencija RS za plačilni promet in Republiška uprava za javne prihodke — Izpostava Vrhnika.
9. člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa Republiška uprava za javne prihodke — Izpostava Vrhnika.
10. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani v KS Ligojna, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let.
KRAJANI LIGOJNE
V nedeljo, 6. 7.1997, vas vabimo v bivšo šolo na volišče. Odločali se bomo za uvedbo samoprispevka. Z denarjem, ki ga bomo tako zbrali, si bomo razsvetlili vas in pričeli graditi mrliško vežico. Prosimo vas za čim večjo udeležbo.
Svet KS Ligojna
11. člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Referendum bo vodila volina komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma.
12. člen i ,
Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in trajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST LIGOJNA
glasovnica
Na referendumu, dne 6.7.1997 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje Krajevne skupnosti Ligojna za financiranje programa krajevne skupnosti, in sicer: javna razsvetljava, priprava za izgrad-.njo merliške vežice, igrišča in druga obvezna javna dela
glasujem
ZA PROTI
Žig
Glasujete tako, da obkroži besedo ZA tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja, in besedo PROTI tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13. člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Krajevna skupnost Ligojna.
14. člen
Zavezancem se plačani zneski krajevnega samoprispevka odštevajo od osnove za dohodnino (7. člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/92).
15. člen
Poročilo o izidu referenduma in po uspešno izvedenem referendumu tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka bosta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
16. člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavljen pa bo v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način.
Ligojna, dne 13. junija 1997
Predsednik Krajevne skupnosti Ligojna Mirko Verbič, l.r.
KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO
Elektrofilterski pepel še vedno razburja krajane
V Našem časopisu smo že precej pisali o razburjenju krajanov krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo, ki se nanaša na odlaganje elektrofilterskega pepela ob magistralni cesti na Drenovem griču. Na pobudo Krajevne skupnost in podpisa številnih krajanov so zaprosili nekatere inšpekcijske službe na nivoju države, da jim odgovorijo od-nosno ukrepajo proti takšnem nepravilnem posegu v naravo. Prejeli so tri odgovore, in to od Ministrstva za gospodarske dejavnosti (gradbeni inšpektorat), Ministrstva za okolje in prostor ter od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Vse odgovore tudi na željo KS Drenov grič - Lesno brdo objavljamo.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI REPUBLIŠKI GRADBENI INŠPEKTORAT LJUBLJANA, PARMOVA 33
Številka: 356.01/022-97 Datum: 03.06.1997
KRAJEVNA SKUPNOST DRENOV GRIČ-LESNO BRDO
1360 VRHNIKA
ZADEVA: NEDOVOLJENO ODLAGANJE ELEKTRO-FILTRSKEGA PEPELA OB MAGISTRALNI CESTI NA DRENOVEM GRIČU
Proučili smo vaš zahtevek za ukrepanje gradbene inšpekcije v zadevi odlaganja elektrofiltrskega pepela na površinah kmetijskega zemljišča I. kategorije ob magistralni cesti na Drenovem griču.
Ugotavljamo, da gre za nedovoljene posege v prostor (odkop in odvoz humusa, nasipavanje elektrofiltrskega pepela), za posege v kmetijska zemljišča zaščitenih kmetij in ekološke vplive na okolje in vodne vire.
Sporočamo vam, da organ Republiškega gradbenega inšpektorata pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti za reševanje izpostavljene problematike v skladu s 6. čl. Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Ur. 1. RS, št. 71/94) in 90. č.. ZGO-b (Ur. 1. SRS, št. 34/94 in 29/86 ter Ur. 1. RS, št. 40/94,69/94 in 59/96) ni pristojen in tudi ne nadzoruje dela inšpektorjev, ki ste jih o preblemu obvestili. Republiški gradbeni inšpektorat namreč na Vrhniki nima nobene svoje organizacijske enote. Zato smo vašo prijavo v skladu s 4. odst. 66. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SRS, št. 47/86 - prečiščeno besedilo) posredovali v pristojno reševanje organom, kot je to razvidno iz priloge tega dopisa.
PRILOGA:
- fotokopija odstopne listine Angelca Cepeljnik, dig. V. d. g. rep. gradb. inšpe.
V VEDNOST:
1. Naslov
2. Arhiv
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI REPUBLIŠKI GRADBENI INŠPEKTORAT LJUBLJANA, PARMOVA 33
Številka: 356-01/022-97 Datum: 03.06.1997
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
URAD INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR
URAD GLAVNEGA REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORJA
Vilharjeva 33
Ljubljana
ZADEVA: ELEKTROFILTRSKI PEPEL OB MAGISTRALNI CESTI NA DRENOVEM GRIČU
Na podlagi četrtega odstavka 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo), odstopamo v pristojno reševanje vlogo v gornji zadevi.
Angelca Cepeljnik, dig. V. d. gl. rep. gradb. inšp.
V VEDNOST:
1. Krajevna skupnost Drenov grič-Lesno brdo, 1360 Vrhnika
2. Spis
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Inpšektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo,
lovstvo in ribištvo
Parmova 33, 1000 Ljubljana
tel.: 061/323 643, 322 197; fax: 061/13 23 013
Številka:326-33/97 Datum: 11.6.1997
KRAJEVNA SKUPNOST Drenov grič-Lesno brdo 1360 Vrhnika
Zadeva: Odgovor
Zveza: Vaš dopis z dne 20.5.1997
V dopisu navajate, da so novembra 1996 na parceli ob magistralni cesti na Drenovem griču začeli dovažati elektrofiltrski pepel in odvažati plodno zemljo s prvega območja kmetijskih zemljišč. Krajani dovozu pepela nasprotujejo, ker veter pepel raznaša po okolici, hišah balkonih in zelenjavi. Navajate tudi, da so po nekaterih študijah fini delci prahu potencialno nevarni za dihalne organe. Menite tudi, da deponija ni ustrBzno zavarovana, zato pride pepel v stik z vodo. Pepel po vašem mnenju vsebuje tudi težke kovine, kot so uran, torij, arsen, zaradi tega lahko pride do onesnaževanja podtalnice. Krajani se sprašujejo, ali ima Toplarna Ljubljana sploh dovoljenje za deponijo.
Od kmetijske inšpekcije pričakujete, da bo v okviru pristojnosti ustrezno ukrepala.
V dopisu ne navajate, na katere površine se navaža elektrofiltrski pepel in odvaža plodna zemlja. Iz opisa sklepamo, da gre za parcele št. 1550, št. 1546/1, 1549/2, 1556/1 vse, k.o. Velika Ligojna.
Če se vaš dopis nanaša na omenjene parcele, vam lahko povemo, da sta Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, izpostava Vrhnika, uvedla postopek dne 5.2.1997. Zadeva je sedaj v fazi izvršbe, vendar le za tisti del kmetijskih zemljišč, v izmeri cca 10.403 m2, ki po dolgoročnemu planu še vedno spadajo v I. območje kmetijskih zemljišč.
Glede odprave drugih škodljivih posledic, kijih po vašem mnenju povzroča deponija, onesnaževanje zraka in nevarnost onesnaženja podtalnice, je pristojen Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, zato smo vašo vlogo odstopili v reševanje tudi njemu.
Inšpektorat republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) pooblaščen, da ukrepa, če se kmetijsko zemljišče ali gozd uporablja v nasprotju z njegovim namenom, ki je opredeljen v planskih dokumentih občine in Republike.
Pripravil:
Franc Nelec, dipl.inž. Niko Šivic, dipl.inž. Svetovalec glavnega inšpektorja glavni inšpektor
Vročiti:
- naslovniku
- arhiv, tu
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo,
lovstvo in ribišfvo
Parmova 33, 1000 Ljubljana
tel.: 061/323 643, 322 197, fax: 061/13 23 013
Številka: 326-04-36/97 Datum: 11.6.1997
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Parmova 33 Ljubljana
Zadeva: Nedovoljeno odlaganje elektrofiltrskega pepela ob magistralni cesti na Drenovem griču
Na podlagi četrtega odstavka 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo) vam v pristojno reševanje odstopamo tisti del zadeve iz priložene vloge, ki se nanaša na varstvo zraka in podtalnice.
S tem v zvezi vas seznanjamo, da sta Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Izpostava Vrhnika, uvedla postopek dne 5.2.1997. Zadeva je sedaj v fazi izvršbe, vendar le za tisti del kmetijskih zemljišč, v izmeri cca 10403 m2, ki po dolgoročnemu planu še vedno spadajo v I. območje kmetijskih zemljišč.
Pripravil:
Franc Nelec, dipl.inž. Niko Šivic, dipl.inž. svetovalec glavnega inšpektorja glavni inšpektor
Priloga:
- vloga KS Drenov grič-Lesno brdo Vročiti:
- naslovniku, celoten spis
- Krajevna skupnost
Drenov grič-Lesno brdo, odgovor
- arhiv,tu
OBVESTILO CANKARJEVE KNJIŽNICE MLADINI
Začele so se počitnice, čas dopustov in brezskrbnega življenja.
Mladi boste tudi med počitnicami prihajali v knjižnico po knjige, gledat filme ali se igrat.
Mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice na Vrhniki bo v počitniškem času odprt od 10. do 16. ure. Ob sobotah in druge ure pa knjige lahko vrnete tudi v oddelku za odrasle.
Rade pa bi spomnile tiste, ki med počitnicami nimate namena odpreti ne zvezka ne knjige, da še danes pregledate torbe in police in izposojene knjige, ki ste jih zdaj v šoli odrabili, kar takoj vrnete v knjižnico, da se tako izognete plačevanju nepotrebne zamudnine. Vas pričakujemo
vaše knjižničarke
MAR0STARSKA NOČ
V športnem parku v Blatni Brezovici pri Vrhniki se bo 12. julija ob 20. uri pričela vsem bolj ali manj znana Marostarska noč. Na eni najbolje obiskanih veselic v občini Vrnika bodo najbolj redni gostje lahko noč preživeli že šestindvajsetič. Tudi letos bo veselo. Zabavali in zavrteli se bomo lahko ob zvokih ansambla STRMINA, seveda pa bo poskrbljeno tudi za dobro jedačo in pijačo. Tako kot vsako leto boste lahko tudi letos poskusili specialiteto Marostarske noči — ŽABJE KRAKE, ki vas vodo očarali s svojim posebnim okusom. Svojo srečo pa boste lahko preizkušali na bogatem srečolovu. Da pa bo večer čim bolj zanimiv, bomo, tako kot vsako leto, tudi letos organizirali izbor za miss Marostarske noči. Že sedaj pozivamo vse mlade dame, naj se v čim večjem številu udeležijo izbora, kajti sodelovanje se vam bo lahko bogato obrestovalo.
V Blatni Brezovici se bo dogajanje aktivno pričelo že popoldne, saj bo Prostovoljno gasilsko društvo Blatna Brezovica tisti I dan proslavljalo 75-letnfco delovanja. Obletnico bomo počastili \ »delovno«, in sicer z gasilsko sektorsko vajo, ki se bo pričela ob
17.30. Po končani sektorski vaji bo v športnem parku blagoslov gasilskega vozila in podelitev priznanj najbolj zaslužnim čla- \ nom gasilskega društva. Vsi prisotni pa se bomo po končanem uradnem delu poveselili na Marostarski noči. Zato vabimo Vas, da se nam pridružite.
(T. G.) '
VSTOPNINE NI!
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna Obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo
RAZPIS
ZA PODELITEV POSOJILA S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI POSOJILIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VRHNIKA IN OBČINI BOROVNICA
Vsebina in pogoji razpisa
1. Skupen znesek sredstev razpisanih posojil je:
• za dolgoročna posojila - 95.000.000,00 sit
• za kratkoročna posojila - 100.000,000,00 sit
2. Namen posojil je pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Vrhnika in občini Borovnica, in sicer za:
• nakup, gradnjo, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov na območju občin Vrhnika in Borovnica,
• nakup stavbnih zemljišč v občini Vrhnika in Borovnica
• nakup in posodobitev opreme
• financiranje obratnih sredstev.
3. Za posojilo lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občine Vrhnika ali občine Borovnica in nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev.
Za posojila lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov bodo posojila dodeljena le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
4. Posojila bodo prednostno dodeljena prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih določa pravilnik, v čim večji meri izpolnjujejo še naslednja določila:
• ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost za nove zaposlitve na območju občin za nedoločen čas,
• razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in tako odpirajo nova delovna mesta,
• opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu občin,
• zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces.
5. Prijava na razpis za posojila mora vsebovati:
• ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila;
• predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki;
• potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja ter priložiti vse za-htevane dokumente;
• dokazilo o uspešnosti poslovanja, kije za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1996), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1995) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1997);
• za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leti 1995, 1996 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1997).
V primeru dodelitve posojila s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo določa pravilnik.
6. Pogoji, pod katerimi bodo dodeljena posojila:
• Dolgoročna posojila:
• dodeljena bodo za najdaljšo dobo vračanja 5 let,
• posojilojemalcem, s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo subvencionirana obrestna mera v višini 3,5% točk na leto,
• posojilojemalcem, s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo subvencionirana obrestna mera v višini 5 % točk na leto. Trenutno veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročna posojila za prvovrstne posojilojemalce je T + 8,5 %.
• Kratkoročna posojila:
• dodeljena bodo za obdobje do enega leta,
• posojilojemalcem, s sedžem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo subvencionirana obrestna mera v višini 3 % točke na leto,
• posojilojemalcem, s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo subvencionirana obrestna mera v višini 4,5 % točk na leto. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročna posojila za prvovrstne posojilojemalce je T + 7 %.
Višina posojila praviloma znaša največ 50 % predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit.
7. Prošnje za dodelitev posojila s potrebnimi prilogami naj prosilci vložijo po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3,1360 Vrhnika, najpozneje v 30 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja.
8. Komisija za dodeljevanje posojil sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 30 dneh od vložitve prošenj. Sklep je treba posredovati posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Po prejemu sklepa o dodelitvi posojila se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se posojilo v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB, d.d., odobri in sklene posojilna pogodba.
9. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil posojil, opravlja banka.
10. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ge. Francki Celarc, tel. 754.184.
OBČINA VRHNIKA
OBČINA BOROVNICA
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA
V vrtcu Vrhnika je premalo prostora
Naloga vrtca je predvsem pomoč staršem v celoviti oskrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Vrtec naj nudi staršem in otrokom enake možnosti, upoštevaje različnosti med otroki, pravico do drugačnosti. Ohranja naj ravnotežje med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.
V vrtcu Vrhnika sprejemamo prijave otrok skozi vse leto za vse starostne skupine. Komisija za sprejem otrok v vrtec je 12.6. 97 obravnavala 180 vlog za vse enote na Vrhniki ter za enoti Dragomer-Log. Zaradi premajhnih kapacitet v vseh enotah in v skladu z Zakonom o vrtcih je bilo sprejeto manjše število otrok kot prejšnje leto:
Enota	Sprejeti	Odklonjeni
Dragomer	14	27
Log	10	5
Poštna	14	4
Hrib	6	17
Barjanček	14	69
Skupno je bilo na komisiji za sprejem otrok v vrtec za šol. leto 1997/98 sprejetih 58 otrok in 122 odklonjenih.
V vrtcu skupaj z oddelkom za družbene dejavnosti iščemo mož-
nosti za povečanje števila otrok v posameznih oddelkih v vseh enotah. Po Zakonu o vrtcih se lahko poveča število otrok v posameznem oddelku od 1. 9. 97 s soglasjem Ministrstva za šolstvo in šport. Zaradi izrednih razmer v občini na področju predšolske vzgoje bomo s sklepom župana g. Tomšiča povečali število otrok v jasličnih oddelkih na 16 in v oddelkih 4 do 7 let na 27 otrok. Kljub ukrepom za šol. leto 97/98 vseh otrok, ki bi jih želeli starši vključiti v vrtec ne bo možno sprejeti.
Na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS 44/96), starši uveljavljajo znižano plačilo vrtca na obrazcu 1,82, ki ga vložijo do 31. 7. 97 v računovodstvo v VVE Hrib, Hrib 1. Računovodstvo smo po požaru preselili v enoto Hrib do 31. 8. Od 1. 9. do izgradnje novega vrtca na lokaciji Tržaška 2a bo uprava v II. nadstropju enote Poštna. Vloge lahko starši vložijo vsak dan od 7. ure do 14. ure. Vse starše še posebej obveščamo, da je potrebno predložiti tudi odločbo o dohodnini za leto 1996. Staršem, ki ne bodo uveljavljali znižanega plačila oziroma ne bodo vložili popolne vloge, bo vrtec izstavil račun v skladu s pravilnikom o plačilih.
Ravnateljica Matilda Hafner
Leon Gostih z vodstvom Območne obrtne zbornice Vrhnika
Bivalno okolje v vrtcu in vpliv na otroke
Okolje in kakovost vzgoje sta odločilna dejavnika otrokove vzgoje. Vzgojitelj se s pomočjo raziskovanja svoje prakse poglablja v svoje delo in ustvarja pogoje za otrokov razvoj tudi z oblikovanjem bivalnega okolja. Razvoj otroka pomeni njegovo , pozitivno spreminjanje, vzgojitelj pa mu pri tem pomaga.
Bivalno okoljeje bilo tema letošnjega aktiva za vse svetovalne enote VVZ Vrhnika, ki so pod vodstvom pomočnice ravnateljice Darinke Pintar, to so enote: Dragomer, Log, in Poštna 1. Aktiv je vodila Dragica Slana, srečanja pa so potekala vsakič v drugi enoti.
Tematiko kulture bivalnega okolja smo razdelili na več vidikov:
• ekološki vidik
• arhitektonski vidik
• pedagoško-psihološki vidik. Vzgojiteljice in pomočnice iz
Poštne 1 so proučevale arhitekturni vpliv njihovega vrtca, pripravile načrt dobro opremljenega igrišča in arhitektonske spremembe, ki bi lahko pozitivno vplivale na njihov vrtec. Opozorile so na pomembnost vpliva same zgradbe na počutje otrok in osebja.
Enota Log je pripravila naloge s področja ekologije: poudarile so pomembnost otrokovega
stika z naravo ter opisale dejavnosti, ki vključujejo otroke v ekološke aktivnosti ter spodbujajo ekološko zavest.
V Dragomerju smo se osredotočile na pomen samega pristopa do otroka. Vsakdanji vir veselja za človeka je srečanje s sočlovekom. Človek je vesel človeka in njegove bližine, zavedati pa se moramo, da smo smisel življenja izpolnili že s tem, da smo bili kdaj sami komu vir veselja. Enako otrokom.
Posebno zavzetost je pokazala ravnateljica Matilda Hafner, ki je kar najbolje poskrbela za ureditev novega bivalnega okolja ob elementarni nesreči, ki je letos doletela enega izmed naših vrtcev.
Rada bi pohvalila kolegice za prijetno sodelovanje in domače vzdušje, ki smo ga skupaj ustvarjale. Temi primerno smo vsakič oblikovale tudi prostor, pri čemer mi je bila v veliko pomoč pri izvedbi Helena Tomažin.
Prvič smo se zbrale ob prižganih svečkah, mirni glasbi in primernem besedilu, ob katerem smo začutile medsebojno povezanost. Za drugo srečanje so nam na kmetiji pri Žitkovih spekli domače kruhke, kot prispevek pristnosti vaškega okolja; na zadnjem pa smo ob kadi-
lu poslušale pesem Nejca Zaplot-nika.
Srečanja so potekala strokovno, vendar sproščeno in doživeto, vsaka enota jim je doprinesla svoje izkušnje, lepoto in bogastvo našega dela ter prijateljstva.
Zaključne ravnateljične besede so nas spodbudile, naj bodo naša dognanja in trud šele začetek na naši poti oblikovanja kulturnega prostora za otroke.
Aktiv je bistveno pripomogel k izmenjavi izkušenj, spoznavanju novih idej in strokovnemu povezovanju vzgojnega kadra z vodstvenim. Ravnateljica in pomočnica sta odprto sprejemali ideje in omogočali izvedbe srečanj.
In še odlomek z enega od aktivov:
»Biti pravi, ne pomeni, kako si narejen,« je dejal usnjeni konjiček. To je nekaj, kar se ti zgodi. Na splošno ti do tedaj, ko postaneš pravi, od ljubkovanja odpade skoraj vsa dlaka, izpadejo ti oči, postaneš mlahav in zelo oguljen. Toda vse to ni nič važno, kajti, ko postaneš pravi, ne moreš biti grd, razen za ljudi, ki ne razumejo, (odlomek iz knjige Žametni zajček)
Dragica Slana
Poslanec SLS v državnem zboru Slovenije gospod Leon Gostiša je maja obiskal Območno obrtno zbornico in nastal je zanimiv razgovor z vodstvom.
Prisluhnil je uvodni predstavitvi zbornice in njene vloge v sistemu gospodarskih odnosov ter mnogim vprašanjem, ki tarejo obrtnike in gospodarstvo v celoti. Obrtniki so bili kritični zaradi odnosa države do gospodarstva, še zlasti do ristega dela, ki ustvarja nove vrednosti. Stroški proizvodnje se namreč nenehno večajo, na kar pa ima gospodarstvo žal vse manjši vpliv. Da z ničimer ne vzpodbujamo gospodarstva, kažejo podatki, da so zemljišče in poslovni prostori za industrijo dražji kot kjer koli v svetu, da so posojila zelo draga, da so stroški nadgradnje bistveno previsoki, daje v plačilnem sistemu država poskrbela le zase in nič za celovito ureditev plačilnega sistema in discipline, pri čemer so ravno obrtniki in mali podjetniki najbolj prizadeti.
Ni manjkalo kritik na račun različnih državnih skladov, ki so bolj ali manj sami sebi namen in ne dajejo nikakršnih pozivit-nih rezultatov. Posledica vsega omenjenega je tudi vse manj za-
poslenih v proizvodnih dejavnostih in tudi v obrti ne zrejo optimistično v prihodnost.
Beseda je tekla tudi o novem zakonu o davku na dodano vrednost, ki je v fazi sprejemanja. Obrtništvo ima na predlog zakona več pripomb, a je prisotna bojazen, da tudi tu s strani pripravljavcev zakona ne bo veliko posluha.
Gospod Gostiša seje zahvalil vodstvu zbornice za izčrpne informacije o stanju obrtništva, kar mu bo v veliko pomoč pri opredeljevanju tako znotraj stranke SLS kot tudi v parlamentu.
Spregovoril je o delu parlamenta ter o težavah pri usklajevanju interesov med koalicijo samo in tudi z opozicijo.
Omenil je tudi, da je ravno njegova stranka dobila novo nastalo ministrstvo za malo gospodarstvo in upa, da bo z njegovo ustanovitvijo lažje rešiti marsikatero težavo na tem področju.
Za konec seje gospod Gostiša zahvalil za povabilo, obljubil sodelovanje tudi v prihodnje ter izrazil upanje, da bo poslanska pisarna na Vrhniki kmalu odprta ter bo tako komuniciranje še lažje.
(S. P.)
3. RAZISKOVALNI TABOR VRHNIKA 1997
Arhitektura - umetnostna zgodovina - etnologija
Od ponedeljka 16. junija do sobote 21. junija je na Vrhniki in okolici potekal tretji raziskovalni tabor. Udeležilo se gaje 20 učenk in učencev Osnovne šole Ivana Cankarja in Osnovne šole Log Dragomer. Taborniki so skupaj z mentoricami, arhitektkami Tatjano Oblak Milčinski, Marjeto Koče, Natašo Oblak in učiteljico Nuško Železnik spoznavali značilnosti posameznih arhitektur na področju naselja Verd. Raziskovanje in spozna-
vanje naravne in kulturne dediščine je potekalo na terenu s risalnim priborom in v učilnici ob literaturi. Tako je iz zbranega gradiva nastala razstava, katere otvoritev je bila v soboto 21. junija v galeriji Kašča v Verdu. Na otvoritvi so udeleženci tabora predstavili svoje delo, ki so ga, kljub muhavosti vremena, uspešno opravili. Po zaključeni razstavi je naslednji korak priprava kataloga.
Ne. Ma.
SDS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občinski odbor Vrhnika Tržaška 3
POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ!
Razmišljanja v letu Cankarjevih obletnic
Volitve leta 1996 v državni zbor so pokazale, daje SDS v občini Vrhnika in na nivoju države Slovenije dosegla izjemen porast. To ne pride samo po sebi. Za vsemi rezultati je mnogo trdega dela tako vodstva stranke kot tudi vseh članov. Načelnost in doslednost programa stranke ter spoštovanje dogovorov in pogodb so kapital, ki tudi v prihodnje dajejo zagotovila, da bo ugled SDS še naprej rastel.
Takih rezultatov bi bil vesel tudi eden prvih socialdemokratov — naš rojak Ivan Cankar.
Glavna usmeritev stranke je aktivno delo na vseh področjih, za kar so potrebni dobri strokovnjaki na nivoju občine, regije, tja do državnih in vladnih služb. Ker se dogaja, da dobri strokovnjaki ne prisegajo na politične opredelitve, so forumi lepa priložnost za svojo potrditev (sodelovanje in delo v forumih ni pogojeno s članstvom v SDS). Forumi se organizirajo glede na potrebe na terenu, in tako je kot zadnji — ustanovljen forum Socialdemokratske kmečke zveze — gibanje za razvoj podeželja. V tem forumu je prebivalcem podeželja in tudi kmetom dana možnost, da sodelujejo pri pripravi zakonodaje in po-
gojev dela ob vključevanju v trde in neizprosne evropske povezave.
Pregled forumov:
• Socialdemokratski gospodarski forum,
• Socialdemokratski krščanski forum,
• Socialdemokratski narodni forum,
• Socialdemokratski sindikalni forum,
NAROČILNICA
Podpisani .......................
Ulica ...........................
Kraj in poštna štev................
NAROČAM
— tednik Demokracija
Uveljavljam popust (upokojenec, invalid, študent, dijak) DA / NE
S podpisom se zavezujem, da bom vsaj šest mesecev redni naročnik in plačnik naročenega časopisa.
Pošiljati začnite dne
Podpis naročnika .................
Naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 700,1001 Ljubljana
Polletna naročnina znaša 4.250,00 SIT.
Naročnika pridobil: ................
• Klub seniorjev in seniork pri SDS,
• Odbor socialdemokratinj Slovenije,
• Socialdemokratska mladina Slovenije,
• Univerzitetno - znanstveni forum,
• Kulturni forum,
• Socialdemokratska kmečka zveza — gibanje za razvoj podeželja.
Državljan posameznik ne more neposredno vplivati na dogajanja v vladi in parlamentu (razen nekaterih izbranih), lahko pa se priključi stranki, ki je do danes držala besedo in ostala načelna, iz česar se lahko sklepa, da bo taka tudi v prihodje.
Stranka SDS smo mi vsi, ki smo že člani, in vi, ki se nam boste pridružili. Več nas bo, lažje bomo uresničili naše predloge.
V obdobju od 20.6. do 8. 7.1997 poteka akcija +10% za povečanje članstva SDS in povečanje naročnikov tednika Slovenske pomladi Demokracije.
Glasilo SDS — tednik Demokracija — si utira pot med bralce in želeli bi, da ga spoznate. Demokracija je tednik, ki med drugim prinaša tudi informacije, ki so v dnevnem časopisju — v glavnem režimskih ustanov — zamolčane. Prinaša pogled na drugo stran dogodkov, stanj, razmer in gibanj kar je stvarnost sedaj in tu in je prav, da to poznamo. Človek lahko edino tako obdrži merilo stvarnosti in ve, da nekaj ni dobro, čeprav časopisi, radio in televizija to hvalijo dan za dnem. Demokracijo je mogoče kupiti v vseh kioskih, lahko pa se nanjo tudi naročite (priloga).
SDS nima bogatih botrov in ni udeležena pri lastninjenju kapitala, ima pa že močno članstvo, ki se veča, kar ima tudi že moč kapitala.
Vsi, ki v srcu dobro mislite in bi želeli sodelovati, ste vabljeni, da se nam pridružite.
Uradne ure OO SDS Vrhnika na Tržaški cesti 3 so vsak torek od 20. do 21. ure.
Predsedstvo občinskega odbora
PRISEGA V VRHNIŠKI VOJAŠNICI
Krojili so svojo zgodovino
»Toliko obiskovalcev pa ni bilo še na nobeni prisegi v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki v vsej njeni 5-letni zgodovini«. Ta stavek je bil največkrat izrečen med navzočimi pri skupni prisegi 10. generacije vojakov na služenju vojaškega roka iz 54. okmb in 15. bZV, ki seje odvijala prvi petek v mesecu juniju.
Osrednji slavnostni govornik prireditve je bil poveljnik 5. Pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske Ljubljanske pokraji-
govo kulturno angažiranje; sodeloval je pri ustvarjanju in tiskanju partizanskega časopisja. Njegove ilustracije je možno zaslediti v eni izmed prvih partizanskih pesmaric, ki so nastale med vojno (pod naslovom S pesmijo ostvarjena so mnoga dela), ni za prezreti naslovnice, ki jo je ustvaril v prvi številki prvega partizanskega ženskega časopisa Našim ženam. Ob tem je profesor poudaril, da so prav partizansko časopisje in knjige, ki so nastale v težkih razmerah
Slovesni postroj vojakov zatem, ko pravi slovenski vojaki.
ne, brigadir Marjan Balant. Mlade vojake je tudi to pot, kot se ob takšni priložnosti spodobi, z mnogimi željami v pravo vojaško življenje pospremil prvi mož Vrhnike, župan Vinko Tomšič. Za kulturni program so poskrbeli stari znanci vojašnice, pevci okteta Raskovec, ki so vedno pripravljeni priti in zapeti izbrane pesmi. Oktet je v svojem dolgoletnem in uspešnem nastopanju požel že obilo uspehov in predstavlja na svojem področju sinonim kvalitete.
Tudi tokrat so v počastitev prisege pripadniki vojašnice pripravili otvoritev razstave. K sodelovanju so povabili profesorja Vekoslava Perparja, meščana Vrhnike, sicer dolgoletnega člana Društva likovnih samorast-nikov Ljubljana, ki je v prostorih večnamenskega vojaškega kluba postavil na ogled samostojno razstavo svojih likovnih del, katere je ustvaril v obdobju zadnjih nekaj let. Profesor Per-par se kljub svojim častitljivim letom trudi in ustvarja še naprej in je mlajšim generacijam svetel zgled neuklonljive ustvarjalnosti. V pogovoru, ki smo ga imeli z njim, smo prisluhnili zanimivi življenjski zgodbi: izhaja iz napredne brežiške družine; oče je bil finančni poduradnik in je omogočil, da so vsi njegovi otroci pridobili primerno izobrazbo. Sam je končal učiteljišče v Ljubljani v 28. generaciji. Potem je do pričetka 2. svetovne vojne služboval v Korinjah, Koštrivnici pri Rogaški Slatini, Koprivnici nad Rajhenburgom in v Nemški vasi pri Trebnjem. Učiteljevanje v tistih časih ni bilo lahko, imel je tudi po sedemdeset otrok v razredu različnih starosti, tako da je bilo potrebno pametno porazdeliti čas, da je uspel vse vsaj nekaj naučiti. Poleg tega pa je v vseh teh krajih sodeloval pri razširjanju kulturnega izročila, tako da je pomagal pri postavitvi in organizaciji mnogih amaterskih gledaliških prireditev.
Z vojno pa je prišlo vojno gorje, ki ni zaobšlo tudi njegovih domačih; sestro in starše so nemški okupatorji odpeljali v izgnanstvo, tako kot mnoge slovenske družine, brata so ustrelili kot talca, sam pa je stopil v narodnoosvobodilni odpor. Za takšno tvegano in pogumno dejanje se je lahko odločil, ker se je že v času, ko je obiskoval učiteljišče, družil z napredno rodoljubno mladino. Do prihoda v partizane leta 1942 je bil aktivni aktivist Osvobodilne fronte na Dolenjskem. Tudi ob prihodu v partizane ni zamrlo nje-
so podpisali prisego in tako postali
vojne, za osvobodilno gibanje pomenile veliko duhovno oporo in da si lahko mlade generacije tudi danes iz teh pismenih pomnikov zgodovine poustvarijo sliko o tem, kako so bili partizani prežeti z ideali po ohranjanju in širjenju slovenske identitete.
Po vojni je končal visoko šolo za politične vede in novinarstvo, kjer je do upokojitve opravljal profesuro. Po upokojitvi seje lotil slikanja pri Društvu likovnih samorastnikov Lju-
kršna je tudi današnja.
Razstavljena dela so le delček obsežnega opusa njegovih likovnih del, ki so nastajala v preteklih 25 letih. Izpovedno moč in umetniško vsebino izžarevajo razstavljene slike same po sebi. Več o tem bi lako povedali umetnostni kritiki in zgodovinarji. Naj ponovim le to, kar je zapisano: »Iz današnje razstave je razvidno, da avtorjev slikarski svet ni svet zapletenih abstraktnih oblik, ki so izraz drugačnih študijskih in filozofskih razmišljanj, ampak je neposredna izpoved estetskih in čustvenih vtisov, oziroma impresij naše vsakdanje stvarnosti, pri čemer je vedno prisotno tudi prizadevanje avtorja za pozitiven odnos do vse naše naravne in kulturne dediščine«.
Prav zaradi tega smo v Društvu likovnih samorastnikov Ljubljana še posebej ponosni na ustvarjalno vnemo avtorja razstavljenih del, ki je član tega društva vse od njegove ustanovitve.
V imenu Društva likovnih samorastnikov Vam, g. profesor, čestitam k tej lepi razstavi in Vam iz vsega srca želim še mnogo lepih užitkov in uspehov pri vašem ustvarjalnem delu na področju ljubiteljske likovne umetnosti in v našem društvu, predvsem pa veliko sreče in trdnega zdravja, da bi s prijaznim sodelovanjem z našo slovensko vojsko doživeli še veliko takšnih prijetnih dogodkov, kot je današnji.
Mi vsi, ki si v tem društvu prizadevamo za vsestranski razvoj te ljubiteljsko kulturne dejavnosti, se bomo z velikim veseljem zavzemali za to, da v takšno sodelovanje vključimo društvo kot celoto, morda po vzoru Triglavskih taborov, ki se doga-
Hitro domov k mladi družini, prosto je bilo samo čez vikend.
bljana.
Ob koncu razgovora je dejal, da mu je bila"postavitev slik v veliko veselje in zadovoljstvo, še posebna čast pa mu je bilo, daje bil lahko navzoč tudi pri prisegi. Slovesna prisega gaje prevzela, ker si ni mogel predstavljati, da bomo Slovenci ponovno lahko sami sebi krojili svojo zgodovino, všeč pa mu je tudi, ker slovenski vojaki v svojem materinem jeziku prisegajo zvestobo svoji domovini.
Pri otvoritvi razstave je iillel mag. Lojze Capuder, predsednik Društva likovnih samorastnikov, naslednji nagovor:
Imam za posebno čast, da vas danes, na ta praznični dan prisege mladih vojakov svoji slovenski vojski, v vzorni vojašnici, ki nosi ime Ivana Cankarja, lahko pozdravim v imenu Društva likovnih samorastnikov Ljubljana, kot njegov predsednik in v svojem imenu, na odprtju razstave likovnih del člana tega društva prof. Vekoslava Perparja.
Njegova dela, ki so nastajala pod vtisom znanih slovenskih slikarjev krajinarjev in drugih impresionistov, posebej Mateja Sternena in Božidarja Jakca, so požela vrsto priznanj, ne samo v našem društvu, ampak tudi v javnosti na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, ka-
jajo pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo.
Za naše drutvo je značilno, da je začelo svojo razvojno pot pred 27 leti prav pri vojakih. V nenehni stiski z društvenimi prostori, ki traja še danes, gaje vzel pod streho DOM JLA v Ljubljani. V svojem razvoju je doživljalo vzpone in padce in se v zadnjih dveh letih razživelo v največje slovensko društvo likovnih samorastnikov, ki šteje 170 članov vseh starosti in pro-fesij, upravlja Galerijo likovnih samorastnikov v Črnučah, povezuje likovne skupine ostalih KUD na ljubljanskem območju - vsega nekaj nad 250 likovnih samorastnikov - odpira lastno Razstavno-prodajno galerijo v Ljubljani, ima organizirano likovno šolo, letos s 5 tečaji, katere vodijo 3 akademski slikarji, izdaja interno glasilo »Likovna obzorja«, organizira likovne delavnice, ex tempore in družabne prireditve in izvaja druge dejavnosti skladno z dolgoročnim razvojnim programom in letnimi delovnimi načrti. Ima na široko odprta vrata za vse ljubitelje likovnih umetnosti, ki v tej kulturni dejavnosti vidijo pogoje za preizkušanje svojih ustvarjalnih sposobnosti.
Ko govorim na tej razstavi, me prevevajo posebna čustva in veselje. Prvič: govorim avtorju
in vsem vam kot učenec profesorja sociologije Vladislava Perparja na FSPN pred dobrimi 30 leti. Z iskreno hvaležnostjo g. profesor se v tem trenutku spominjam na vas in na tista leta izrednega študija na FSPN. Drugič: moja slikarska pot se je začela v vlogi kulturnega referenta v bataljonski knjižnici z risbami za stenčas tistega usodnega 1945. leta, ko se se razblinile sanje, ki smo jih sanjali v 5. prekomorski brigadi o samostojni Sloveniji in slovenski vojski. Po 45 letih so se te sanje dobesedno uresničile. Danes meje doletela čast, da lahko govorim v slovenski vojašnici v podobnem prostoru, kjer se je začela moja slikarska pot, in to me navdaja z nepopisnim veseljem in ponosom.
Zato se vam, spoštovani častniki, podčastniki in vojaki, ki uresničujete naše sanje, iz vsega srca zahvaljujem za ta dogodek, z iskreno željo, da bi naše sodelovanje obrodilo obilne sadove.
Samuel Lajevec
TEKMOVANJE VOJSKA - VOJSKI
Vrhniški vojaki gostili ameriške vojake
Ameriške vojake je gostila vojašnica na Vrhniki. Njeni častniki so skrbeli za popoldanske aktivnosti ter za sponzoriranje Slovenije. Na sliki so z medaljami ameriški vojaki, brez pa so do leve: Igor Miklavčič, Anton Kresal, Jože Pristavšek, Karli Nikolavčič, Slavko Korče, čepi pa Jernej Peternel.
V okviru sodelovanja vojska -vojski je od 8.6. do 14.6.1997 potekalo športno srečanje ame-
riške kopenske vojske, ekipe 10. bataljona Mednarodnih sil in Gorske šole SV ter ekipe 5. Po-
V Bohinjski Beli seje dobro izkazal tudi Janez Podgornik s Stare Vrhnike.      (Foto: Janez Zaje)
krajinsko poveljstvo SV.
Tekmovali so v: orientacijskem teku, streljanju s pištolo, v raftingu, premagovanju pehotnih ovir in prostem plezanju. Ekipe so bile nastanjene v vojašnici Vrhnika, kije bila zadolžena tudi za popoldanske družabne aktivnosti.
Na osnovi programa so jih na kratko seznanili z našo prelepo Slovenijo. Tako so organizirali ogled Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri, kjer jih je sprejel tudi župan občine Vrhnika g. Vinko Tomšič, ogledali so si Postojnsko jamo in naše glavno mesto Ljubljana ter Muzej I. svetovne vojne v Kobaridu. Tekmovalni in družabni del so sklenili z razglasitvijo rezultatov.
Prvo mesto, ekipno, je dosegel 10. bataljon Mednarodnih sil in Gorska šola SV, drugo mesto ekipa 5. Pokrajinskega poveljstva SV in tretje mesto ekipa 220. Mpco, iz države Colorado v ZDA.
Ob slovesu je ekipa Colorada, polna vtisov, obljubila, da se bodo še vrnili s svojimi družinami.
N.Č.
Povezovanje na pokojiški planoti
V razvojnem projektu Dežela suhe robe, katerega del je letošnji tabor Pokojišče, je osnovni cilj izboljšati razmere za življenje in delo na podeželju, ob tem pa vzpostaviti zdravo življenjsko okolje po načelih trajnostne rabe prostora kot optimalne oblike varovanja.
Mednarodni delovni tabori so primerna oblika podpore takih prizadevanj, saj se prostovoljci iz različnih kulturnih okolij preko skupnega dela med seboj spoznajo, učijo in z ustvarjalnim delom uredijo bivalno okolje. Življenje in delo v mednarodni skupini pozitivno vpliva na člane skupine, na domačine in na oblike medsebojnega sodelovanja.
Prav sodelovanje je bilo vodilo, da se je v priprave in samo izvedbo tabora aktivno vključilo vodstvo občine Vrhnika, KS Pokojišče in prebivalci vasi Pokojišče, Padež in Zavrh. Vsi vabljeni so se v ponedeljek, 23. junija zvečer zbrali v gostilni na Pokojišču. Sestanek je bil namenjen predstavitvi namenov in ciljev tabora, natančni opredelitvi potrebnih del in določitvi vodij posameznih opravil. Vseh 14 navzočih je kar tam zanikalo trditev, da se med seboj slabo razumejo, saj so aktivno in konstruktivno sodelovali v izdelavi delovnega programa tabora.
Splošne naloge v okviru projekta Dežela suhe robe so: aktivna revitalizacija podeželja, v katero so vključeni predvsem domačini; spodbujanje varstva okolja
in ekološke osveščenosti na podeželju; popularizacija tradicije izdelave suhe robe; reševanje problemov, kijih zanemarja država in ostale institucije, zadolžene za podeželje; spodbujanje ohranjanja kulturnega in naravnega bogastva; spodbujanje solidarnosti, pomoči in samopomoči med udeleženci tabora in domačini; motivacija domačinov, da si začnejo urejati skupno bivalno okolje; predstavitev kraja in cele Slovenije svetovni javnosti.
Znotraj splošnih ciljev so na sestanku poiskali zelo konkretna in potrebna dela. Posamezniki so se zadolžili za pripravo, organizacijo in realizacijo posameznih del. Pohvalno je, da se bodo prebivalci vseh treh vasi združili in aktivno sodelovali pri izvedbi tabora.
In kakšni bodo sinergetski učinki skupnega pristopa? Očistili bodo okolico in nasuli pesek okrog štirih spomenikov, verjetno tudi okrog cerkve. Divja smetišča so na Pokojiški planoti sanirali že pred leti. Če pa bodo kakšnega našli, ga bodo sanirali. V Zavrhu bodo obnovili korito za napajanje živine in uredili okolico. Na Pokojišču bodo očistili in zatesnili vodnjak za gostilno ter uredili center vasi. V okolici vasi sta dva zanemarjena izvira, ki ju bodo sanirali in uredili skupaj z okolico. Če bo pri veliki zagnanosti prostovoljcev in domačinov zmanjkalo dela, se bodo polotili še postavljanja električnih pastirjev, nasipanja vaških poti,
ureditve brežin in bankin.
Vsak od opisanih sklopov je dobil odgovornega vodjo. Ti bodo do začetka tabora opredelili čas, potreben material in število ljudi za realizacijo. Pred začetkom tabora pa bo celotna skupina na terenskem ogledu natančno določila potek dela.
Materialni stroški za izvedbo opisanih del (pesek, cement, barve, rokavice, čopiči, prevozi...) bodo obremenili račun KS in občine Vrhnika. Orodje (lopate, grablje, samokolnice, sekire, traktorje...) bodo posodili domačini, MOST SCI, društvo za mednarodno izmenjavo prostovoljcev bo priskrbel »delovno silo«, VITRA Cerknica pa organizacijo celotnega dogajanja.
Da tabor resnično vnaša novo gibanje na pokojiško planoto, se je izkazalo na zaključku, ko smo se zelo hitro dogovorili za organizacijo zaključne prireditve (beri veselice). Zadnja naj bi bila pred 17 leti in res je že čas, da se ta neslavni rekord preseže.
Tako pripravljen in izveden tabor bo imel tabor multiplika-tiven učinek na razvojne programe pokojiške planote. Razvojna priložnost območja je bližina Ljubljane, ovire pa so v šibkem povezovanju prebivalcev. S pomočjo tabora se bodo lažje vključili v programe revitalizacije, ki jih VITRA izvaja v projektu Dežela suhe robe.
Bojan ŽNIDARŠIČ
ARGONAVTSKI SEJEM BIL JE ŽIV
Razstava slik
Vrhničana Marjana Smrtnika
govoril Pavle Mrak ter med drugim povedal:
»Mladostne želje po likovnem izražanju Marjan Smrtnik kot večina ni mogel realizirati v svojem poklicu. &e zrel mož se je ponovno srečal z željo po likovni izpovedi in se je začel občasno posvečati slikanju. Začel je sodelovati v KUD Vide Pregarc. Ob spodbudah, pridobljenih z ostalimi likovniki, so začele nastajati oljne slike. &e sam izbor tehnike slikanja -olje na platno - pa profesionalna strogost in natančnost avtorja dajejo izredno urejena likovna dela. Na njegovih slikah so
Vrhnike, brez vsega, kar se je pozidalo v času po njegovi mladostni dobi. To je pristop k tradicionalni sliki krajine, mestnega motiva, ki pomeni sliko za okras bivalnega prostora. Marjan znotraj tega motiva zelo natančno modelira gmote z barvo v dokaj omenjenem spektru tonov, obenem pa polni sliko tudi z natančno izrisanimi detajli. Privlači ga modeliranje vode, gozdne gmote nad Vrhniko, ali pa preprosto markantna skalna veriga špika ali Jalovca. Poleg vrhniških vedut je le nekaj motivov iz drugih delov Slovenije. Zelo uspešno so odslikani zimski motivi. Saj belina izredno lepo poveže motiv, ga prekrije, ga tudi poenoti, poudari barvne akcente likov in seveda izpostavi slikarsko hotenje. Več kot petindvajsetletno vztrajanje Marjana Smrtnika pomeni tudi to, da bi en njegov del življenja ne bil izpopolnjen, če ne bi posegal
Slikar in dolgoletni turistični delavec Marjan Smrtnik
Začetek prireditev ob Argo-navtskem sejmu, je bila prav gotovo otvoritev razstave slik dolgoletnega člana vodstva turističnega društva »Blagajana« Marjana Smrtnika. Otvoritev je bila v petek 20. junija v prostorih lokala »Pri pošti«, ki je v lasti društva upokojencev na Vrhniki.
Ob številnih prisotnih občanih in prijateljih Marjana Smrtnika je spregovoril predsednik vrhniških turistov Tomaž Grom, ki je razstavo tudi odprl. Kot smo že omenili je Marjan Smrtnik pravi rojeni Vrhničan (rojen 5. aprila 1939) in ves predan v delu turističnega društva na Vrhniki. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končal na Vrhniki. Zaposlen pa je v Toplarni Ljubljana, kotenergetik. Slikati je pričel leta 1960, intenzivneje pa po letu 1980. Kot likovni umetnik sodeluje v KUD Vide Pregarc. Slika predvsem v olju. Razstavljal je petkrat samostojno in večkrat skupinsko. O slikarju in predvsem njegovem bogatem likovnem opisuje spre-
Razstavo so počastili številni znani Vrhničani, prijatelji Marjana
motivno večinoma vrhniške ve-dute prostorov, do katerih smo danes že nepozorni, so pa del našega spominjanja na mladost. Marjana tudi dodatno privlačijo izseki z vodotokom, pa tudi arhitektura stavb, kjer slemena strešin ali pa cerkveni zvonik iščejo v smer neba. Avtor v izboru motiva "že opravi osnovno selekcijo. Motiv naj bi nostalgič-no prikazoval prejšnji čas naše
OTVORITEV SEJMA NA TRGU ZA SODIŠČEM
Argonavtski sli prinesli prijateljske pozdrave
V soboto 21. junija je bil trg za sodiščem kar precej poln, kjer seje odvijal program otvoritve Argonavtskega sejma. Otvoritev so najprej najavili vrhniški godbeniki in logaške mažo-retke. Pozdravni nagovor je opravil predsednik vrhniškega turističnega društva Tomaž Grom in seveda župan naše občine Vinko Tomšič. Godbeniki so nato najavili prihod treh argonavtskih sel, ki so pozdravili Vrhničane z besedami:
«Cenjeni prebivalci Vrhnike!
Prijateljske vezi, ki nas družijo že nekaj tisoč let, so trdne in tako pomembne za obstoj naših mest, da jim prepočasna prevozna sredstva in neiznajdljivi prevozniki ne bi smeli škodovati.
Naša županja Ksanteja in njen ljubeči soprog Antimed, sta poslala nas, hitre sle, ki naj naznanimo njun obisk. Torej, ladje, natovorjene z darovi, so izplule iz mesta Argos, pred natanko tremi lunami in bodo, če bo vreme ugodno, Eolos razpoložen in jadra pravilno usmerjena; če bodo veslači dobro nahranjeni in napojeni in zadovoljni s plačilom, če bodo amfore do roba polne dišečega vina s Peloponeza in shrambe polne nasoljenih rib in oliv, v vaše mesto priplule ob letu osorej.
Vsi se že veselimo tega zgodovinskega srečanja, ki nas bo po tisočletnih pripetijah spet združilo. Želimo si uspešnega sodelovanja na vseh področjih, predvsem pa, da bi bili kupci in prodajalci, teh, takih in drugačnih izdelkov in uslug zadovoljni
z nami, na letošnjem Argonavt-skerrfsejmu.«
Nato jc sledila zahvala Argo-navtom s povabilom, da se pridružijo veselemu praznovanju in ogledu še ostalih prireditev.
V znak prijateljstva in miru so bili v zrak spuščeni golobi, ki so simbolizirali prijetno sožitje med različnimi narodi.
Za zanimiv kulturni program pa so poskrbele pevke iz pevske skupine ŠAVRINKE ter folklorna skupina Ligojna s svojim neumornim harmonikarjem.
Prisotne Vrhničane je pozdravil tudi župan Brezovice Drago Stanovnik, ki je izrazil zahvalo
po platnu in barvah. Slike se porazgubijo med ljudi če so »všečne« in kot take delijo delček sreče.«
Otvoritev razstave so popestrili štirje pevci okteta RAS-KOVEC in harmonikar glasbene šole Vrhnika. Sama razstava bo odprta do 20. julija in si jo lahko ogledate v Domu društva upokojencev na Vrhniki.
S.S.
za povabilo na otvoritveno slovesnost ter poudaril, da nas vežejo številni dogodki, ki presegajo občinske meje.
Na koncu otvoritve pa je turistično društvo Blagajana podelilo še posebna priznanja za najbolj urejene hiše, najbolj urejeno ulico in blokovno naselje. Kot vemo, turistično društvo že več let v mesecu maju in juniju vodi akcijo ocenjevanja za najbolj urejene, pospravljene, s cvetjem okrašene hiše. Akcijo vodi posebna komisija pri turističnem društvu, kije tudi v letošnjem ocenjevanju imela veliko dela in težav, saj so ugotovili da Vrhničani vedno bolj cenimo svoje domove in bivalna okolja. Priznanja je podelil predsednik društva Tomaž Grom, nagrajene hiše pa so bile razstavljene v slikah na arkadah trga za sodiščem.
S.S.
Golobi so vzleteli in simbolizirali prijateljstvo in mir med nami
Harmonikarji Horjula so se predstavili
V nedeljo 22. junija pa seje na trgu za sodiščem predstavil har-monikarski orkester iz Horjula pod vodstvom g. Puciharja. To so mladi harmonikarji Glasbene šole Vrhnika iz oddelka v Horjulu. Čeprav kot orkester nastopajo kratek čas, pa so se Vrhničanom predstavili v lepi luči in navdušili poslušalce.
Priznanja
»Blagajana« so prejeli:
Individualne hiše
- za trud in delo pri ureditvi hiše, vrta in okolice
Družina Mihelič, Lošca 54, Vrhnika
Hiša na koncu Lošce z estetskimi okni, ki jo obdaja lep in urejen vrt.
Tone in Miroslava Malavašič, Ledina 8, Vrhnika
Iz sklopa individualnih hiš na ulici Ledina se pogled zagotovo ustavi na simpatični hišici številka 8, ki jo krasi estetsko oblikovan vrt, ki ga skrbno negujejo in tako kaže svoje čare v vseh letnih časih.
Družina Menard, Idrijska cesta 22, Vrhnika
Urejena hišica na vrhu hribčka, ki so ga skrbno obogatili z trato in okrasnimi rastlinami, ki se širijo vse do Idrijske ceste.
Družina Rous, Pot k Trojici 27, Vrhnika
Sam Cankar bi bil ponosen na hišo na pobočju Svete Trojice, kjer sta že na površini pred vhodom skladno ujeta urejena trata in tlakovci, vrt okoli hiše pa krasi cvetje in zimzeleno grmičevje, kije okrasno tudi pozimi.
Jožica in Ernest Bizjak, Sinja Gorica 12 a, Vrhnika
Na poti po Tržaški cesti popotnik gotovo opazi lepo okrašeno hišo z cvetjem, ker pa je tudi gostilna, se rad ustavi in odpočije.
Argonavtski sli berejo svoje prijateljsko sporočilo iz daljnega grškega mesta ARGOS
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
trgovin
keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge
KONJENIŠKO DRUŠTVO VRHNIKA
Parada konj in vozov
ob Argonavtskem sejmu r{j Vjjjff
Raje govorim, kot pišem. Da pa sem vzel v roke svinčnik, je vzrok nedelja, 22.junija popoldne. V organizaciji turističnega društva smo se vključili v prireditev Argonavtskega sejma. Dolžan sem se zahvaliti vsem, ki sta nam ta dan čestitali ob paradi in nam obenem postavili toliko vprašanj.
Do zadnjega tedna je slabo kazalo, da sploh bomo udeleženi na sejmu. Nekateri na občini so imeli glede te parade pomisleke. Zdi se, da še prevladuje mišljenje, da je najbolj pristen odnos med občani in občino še vedno predvsem plačevanje položnic. Če pa hoče nekdo nekaj narediti doma, da ne bi Vrhni-
čani hodili po prireditvah po celi Sloveniji, pa je potrebno globoko premišljevati. Morda je bil kdo prepričan, daje cesta skozi Vrhniko preozka in jih je skrbelo, da se tam dva konja ne bosta mogla srečati. Res je, da je Napoleonov prometni strokovnjak posadil lipe v Logatcu dpvolj široko, vendar toliko prostora dva konja le ne potrebujeta za srečanje. Pa tudi ko so jih posadili, jih niso že prvi teden presadili za en meter, kot na Vrhniki novi semafor.
Kakor je bilo premišljevanje zastran parade globoko, pa seje nekdo na občini zelo potrudil, in je k nam že v ponedeljek prišel na račun za travnik, kjer smo
imeli konje in majhno razstavo starih strojev.
Hvala vsem, ki ste nam nekatere stroje podarili. V društvu bi radi ohranili vse, kar je bilo povezano s konji. Če ima še kdo kaj takega, bi bili zelo veseli, da se to ne bi uničilo. Iščemo pa tudi streho, da bi imeli te stroje tam spravljene.
Zahvaljujem se vsem ljubiteljem in lastnikom konj, ki so prišli na parado iz Borovnice, Verda, Drenovega Griča in Vrz-denca. Hvala gostilni Kranjc za majice, g. Orlu in Unionu za pivo, slaščičarni Breza za elektriko, postaji policije za pomoč pri prometu.
Samo društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 na pobudo g. Orla, kije bil tudi prvi predsednik. Zaradi njegove prezaposlenosti pa je prišlo do zamenjave. Vsi poznate Jelka po njegovih trgovinah na Vrhniki. Malokdo pa ve, daje uspešen rejec kasaških konj in tudi tekmovalec na kasaških dirkah. Ne vozi pa se
Kmetija
- za najlepšo urejeno kmetijo
Smrtnik Barbara in Stane, Stara Vrhnika 125, Vrhnika
Ko si ogledamo hišo z vrtom družine Smrtnik, nam da pomisliti, koliko truda so vložili v vrtne, balkonske in okenske rastline, zato pa jim narava celo leto vrača trud v vsej svoji lepoti in čaru.
Gasilski dom
- za obnovo pročelja gasilskega doma na Stari Vrhniki
Irena in Franci Rus, Barjanska 2, Log
Kmetija na robu Barja, ki bi po svoji urejenosti in okrašenosti z cvetjem lahko bila vzgled še marsikateri kmetiji.
Blokovno naselje:
- za trud in delo pri ureditvi in olepšavi zelenice in celotne okolice bloka
Gasilsko društvo Stara Vrhnika
Obnovljen gasilski dom je lep primer, koliko lahko sovaščani ustvarijo z dobro voljo in trudom.
Ulica
- za skrbno in lepo urejeno ulico
Hišni svet Na klisu 1, 3, 5, 7
Zelenice, ki so jih oblikovali stanovalci blokov številka 1, 3, 5, 7.so lep primer, da so lahko površine okoli blokov tudi lepe in prijetne za oko.
Pot k studencu
Ko se sprehodimo po ulici, dobimo občutek, daje vse kot en sam vrt, ki ga neguje večje število ljudi, ko pa so tudi sosedje.
- za zgledno ureditev parkovnih nasadov ob Tržaški cesti
Večletne nagrade, ki jih je prejelo naše mesto za urejenost kraja, kakor tudi za zadovoljstvo krajanov nad ureditvijo parkovnih površin, je odraz da ima Občina Vrhnika v svojih krogih ljudi z občutkom za lepo in prijetno.
Revija folklornih skupin
samo v ozadju. Ime že kar nekaj prvih mest. Za naše društvo pa vozi še Jože Hrovat. Če kdaj ne veste kam, si enkrat oglejte kasaške dirke v Ljubljani ali morda Komendi in še kje. Navijajte za naše in uživali boste v napetih bojih.
Srečujemo se vsak prvi ponedeljek v mesecu v gostilni Kranjc ob 20.uri. Vabljeni ste vsi ljubitelji konj, da se nam pridružite. Tudi letos bomo šli na konjski sejem v Verono. To je že tradicionalni izlet. Vsi, ki imajo radi konje, imajo tam res kaj videti. Sejem je vedno v začetku novembra.
Upam, da sem malo predstavil konjeniško društvo, toliko, da veste, da obstajamo.
Predsednik KD Andrej Rozman
SONCE
Sonce prvo prebudi se, ko se dela beli dan. S toplimi žarki me poboža, ko sem še ves zaspan.
Prebudijo z njimi se ptice, mi začivkajo v pozdrav. Lepo zadišijo še cvetice, ki sem jih mamici nabral.
Hvala, sonce, da nas greješ, mi pošiljaš žarke zlate, hvala ti za cvetje in ptice, hvala za zelene trate.
Dino Filip, 5. a
Druge
zanimive
prireditve
Že samo ime Argonavtski sejem pove, daje bil na Stari cesti sejem s številnimi stojnicami. Sejemska ponudba je bila raznovrstna in je trajala v soboto in nedeljo. Seveda brez nepotrebnega »kiča« tudi ni šlo.
Na trgu za sodiščem pa je bila že v soboto predstavitev domače obrti na številnih stojnicah. Prav gotovo pa je, da bo potrebno pritegniti še več domačinov, ki se še vedno ukvarjajo z domačo obrtjo in sojo pripravljeni prikazati mlajšim generacijam.
V nedeljo je Argonavtski sejem obiskala parada konj in vprežnih voz vrhniškega konjeniškega kluba. Bolje se predstavljajo sami.
Sobotno zabavno popoldne z živo muziko je bilo tudi na vrtu društva upokojencev, kjer je sedaj lokal »Pri pošti«, katerega upravlja Jani Marinčič.
V nedeljo pa je v večernih urah pred galerijo Medeja nastopil ansambel Gaucho.
Resnično potrebno je reči, da je bilo veliko prireditev tako za staro kot za mlado. Vsak si je lahko izbral, kar je želel videti in slišati. Sam sejem in priredite ob njeni pa so namenjene Vrhniča-nom, saj marsikdo še vedno reče, da je prireditev na Vrhniki premalo. Ali je to res, naj vsak zase razmisli. Če samo prelistate »NAŠ ČASOPIS«, ne da bi ga po-globljno brali, pa se vidi, da se na Vrhniki marsikaj dogaja, samo treba je slediti vabilom in se kakšne prireditve tudi udeležiti.
Trg za sodiščem je v soboto 21. junija v popoldanskem času gostil pet folklornih skupin iz različnih krajev Slovenije. Pripravili so pravo revijo folklore z . značilnimi plesi krajev, odkoder so prišli.
Nastopili so: folklorna skupina Sv. Trojica z goričkimi plesi, folklorna skupina šaltin z
značilnimi istrskimi plesi, naša ligojnska folklorna skupina z gorenjskimi plesi iz okolice Mengša, naši sosednje iz Horjula - FS Klas pa so predstavili štajerske plese ter folklorna skupina iz Dragatuša pa je prikazala značilne belokranjske plese.
S.S.
Proti koncu revije folklornih skupin se je na trgu za sodiščem nabralo kar lepo število poslušalcev.
Navdušila je zopet folklorna skupina Ligojna.
Prvič pa smo na Vrhniki spoznali tudi folklorno skupino Klas iz Horjula.
Nastop orkestra Glasbene šole in pevk pevskega zbora Concinite
Sobotni večer pa so popestrili člani orkestra Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija in ženski pevski zbor Concinite zborovodkinje Darinke Fabiani, z zanimivim koncertom. Prijetnega večera na trgu za sodiščem se je udeležilo največ poslušalcev, ki so znali vsako izvedeno točko močno
nagraditi. Obe skupini nastopajočih sta najprej nastopili posamezno, na koncu pa je orkester spremljal še ženski pevski zbor. Še posebej je šla v ušesa znana latinsko ameriška LA CUCARACHA, ki jo je za orkester priredil Marko Fabiani.
S.S.
Pogled na številno občinstvo na trgu za sodiščem
Orkester Glasbene šole Vrhnika
Ženski pevski zbor Concinite.
TV VIDEO. HI-FI CENTRI
MSGR. ZDRAVKO REVEN
Zlata obletnica mašništva na Vrhniki
Slovesno so pritrkavali zvonovi v farni cerkvi na Vrhniki v nedeljo, na praznik sv. Petra in Pavla, in veselo oznanjali slavje zlate maše našega domačina gospoda monsignorja ZDRA V-KA REVNA.
V sprevodu v cerkev k slavnostnemu oltarju so ga spremljali domači gospod dekan Flo-rijan Božnar, gospod Milan Knep, iz Belgije gospod dekan Emil Hriberšek, iz Argentine pa gospoda prelat in generalni li-kar iz Buenos Aieresa, Mirsolav Gogala in prelat Jože Guštin, ki mu je bil tudi slavnosti govornik. V imenu sošolca s klasične gimnazije ga je nagovoril Jurij Senegačnik.
S kora je donela mogočna pesem Zlatomašnik bod' pozdravljen in tudi farani smo se pevcem pridružili v veselju, da je
naš gospod Zdravko Reven, čil in zdrav, dočakal visoki jubilej, katerega more proslavljati v domači cerkvi, kjer je bil krščen, prejel prvo sv. obhajilo in bil tudi birman, zdaj pa poje svojo zlato mašo v krogu sorodnikov, prijateljev, sošolcev in znancev od blizu in daleč. Zaradi povojnih razmer ni mogel pred petdesetimi leti doma opraviti svoje nove maše, zato je slavje zdaj toliko prisrčnejše.
Jubilantovo življenjsko pot po vojni je v pridigi opisal njegov dolgoletni prijatelj gospod Guštin, duhovnik med Slovenci v Argentini.
Skupaj z g. Zdravkom Rev-nom sta začela svojo trnovo pot v Monigu pri Trevisu v Italiji. Tu je salezijanski duhovnik dr. Farkaš zbral begunce teološke profesorje in bogoslovce in jih nastanil pri benediktincih v Pra-gli blizu Padove. Ker so želeli nadaljevati teološke študije, so jim organizirali prehrano in redna predavanja. V letu 1947 so jih od tam preselili v Briksen na Južnem Tirolskem, kjer so v letu 1947, junija meseca, dokončali študije in diakoni prejeli mašniško posvečenje iz rok brik-
senskega škofa Janeza Geisler-ja. Sedem novomašnikov je bilo. Za novomašno slavje so se na Tirolskem zavzele nekatere župnije in našega tedanjega no-vomašnika Revna je sprejela župnija Čeč (Tschotsch) nad Briksnom, kjer je bil pred cerkvijo sprejem z mlaji in napisom. Ker je bila cerkvica majhna, je bila maša na prostem. Pridigal mu je v nemščini bivši misijonar iz Vietnama.
Po novi maši je zaprosil na belgijskem konzulatu za študijski vizum. Rad bi nadaljeval v Belgiji teološke in socialne študije, medtem ko so se drugi bo-goslovci in profesorji odpravljali čez morje v Argentino. Dovoljenje za prihod v Belgijo je dobil prav tisti dan, ko so se drugi že vkrcali na ladjo za Južno Ameriko.
Tako sva se razšla, je dejal gospod pridigar. Naš jubilant je deloval v Belgiji še dvanajst let med izseljenci, v glavnem rudarji, nato pa je prišel bliže Sloveniji, k Mohorjevi družbi v Celovec, kjer je kot urednik sedem let deloval pri časniku Naša Luč, nato pa se je dokončno vrnil leta 1968 v cerkev sv. Nikola-
ja oziroma na škofijo v Ljubljano. Dolga leta je kot urednik delal tudi pri listu Družina, kot tajnik pri cerkvenem sodišču, pri urejanju prevoda sv. pisma, zadnje čase pa pri postopku za beatiflkacijo mučenca Grozde-ta. Naš jubilant je vseskozi polno zaposlen in mu še želimo dosti zdravja in uspehov.
V svojem govoru pa se je spomnil tudi naših rojakov duhovnikov doma in po svetu, ki so že ali pa še bodo praznovali duhovniški zlati jubilej. S tega mesta jim želimo trdnega zdravja in božjega blagoslova.
Zahvalil se je jubilant svojemu govorniku in za njim je naš župan Vinko Tomšič pozdravil zlatomašnika v imenu občine Vrhnike in v svojem imenu z besedami, da slavimo pesem Jubi-late, ki so jo pevci peli na začetku slovesnosti, ne pomeni samo lepega in prijaznega življenja, ampak tudi vse druge plati. Pomeni pa tudi srečo, da zlato mašniški jubilej proslavi v domači župnijski cerkvi. Podaril mu je knjigo o Barju, ki je spomin na njegove mladostne dni.
Po maši smo se vsi zvrstili mimo zlatomašnika, kateremu si mogel stisniti roko v osebni pozdrav in s prisrčno iskreno željo, da bo mogel še dolgo v zdravju in z zadovoljstvom prihajati med nas Vrhničane. Pevci pa so peli in peli slavilne pesmi Bogu v čast in zahvalo za tako redko doživetje jubileja na jesen življenja.
Joža Šiberl
Iščemo najstarejšo zavarovalno polico
V Zavarovalnici Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, so se odločili, da bodo priprave na bližajočo se stoletnico zavarovalništva v Sloveniji začeli v sodelovanju z vsemi vami.
Kako!
Vabimo vas, da se vključite v razpis, s katerim želijo poiskati, popisati in pozneje javno predstaviti najstarejše zavarovalne police!
Brez dvoma Slovenci ne slovimo brez razloga kot previdni, varčni, dobri gospodarji svojega imetja!
Že pred skoraj sto leti seje razvila gospodarska veja, ki jo danes kot največja zavarovalnica v Sloveniji s ponosom razvija Zavarovalnica Triglav, d.d.
Stare zavarovalne police so vsekakor pomembna vez s časom, ko se je začel razvoj zavarovalništva, obenem pomenijo pomemben utrinek in pisani vir o življenju v tistem času. Zgo-
dovinske in ekonomske posebnosti časa, ki jih bo nedvomno moč razbrati iz dokumentov, bodo podlaga za raziskovalni projekt, ki ga v Zavarovalnici Triglav načrtujejo že nekaj časa.
Zato bo prispevek Zavarovalnice Triglav k praznovanju častitljivega jubileja obeležen s celovito podobo razvoja te dejavnosti pri nas.
Razpis in natančnejše pogoje bomo objavili v prihodnji številki.
V razpisu bo poudarek na vseh vrstah starih zavarovalnih polic iz posameznih obdobij v preteklem stoletju.
Morda je prav poletni čas, ko preurejate svoja stanovanja, podstrešja in brskate po babičnih lepo urejenih spominskih dokumentih, čas, ko se lahko skupaj vrnemo v obdobje, ko je zavarovalništvo na Slovenskem začelo svojo pot.
Vaš trud in prizadevanje bosta vsekakor nagrajena, saj bo Zavarovalnica Triglav najstarejšo polico iz obdobja do konca druge svetovne vojne in najstarejšo polico svojih pravnih prednikov, kot tudi najstarejšo polico, izdano pod imenom Triglav, nagradila, v dogovoru z lastniki pa tudi z veseljem odkupila.
Ne prezrite razpisa na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Ljubljana, objavljen pa bo tudi v naši prihodnji številki!
Podljubelj -kraj trpečih spominov
Jutro, malce megleno, vendar polno pričakovanj je pritegnilo člane ŽB območne organizacije Vrhnika in njihove prijatelje, da smo se zbrali in z avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Vožnja v sončnem dopoldnevu je bila prijetna in zanimiva. O vseh znamenitostih med vožnjo pa tudi o zgodovinskem pomenu našega popotovanja nas je seznanjala vedno priljubljena in prizadevna Valči.
Po krajšem postanku v Tržiču smo pot nadaljevali na kraj nepozabnih spominov gorja, v PODLJUBELJ. Ob množici bor-
cev, preživelih internirancev taborišča Mauthausen, predstavnikov držav: Avstrije, Italije, Francije, Madžarske, svojcev taboriščnikov in drugih udeležencev smo se udeležili srečanja ob 52-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Zbrali smo se na prostoru, kjer so bili od 1943 do 1945 nerazumljivi, nečloveški pogoji za življenje.
Ob vsem tem je naša skupna želja, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.
Potem, ko smo se poklonili mrtvim in položili šopek k spomeniku, smo se poslovili in odpeljali v stari del mesta Tržič na kosilo. Ob dobri hrani in pijači smo si vzeli nekaj časa za klepet, nato pa krenili proti domu.
Na prvi izlet letos pa smo se odpeljali maja. Potovali smo po Krasu in Primorju. Najprej smo si ogledali vojni muzej v Lokvah, v katerem hranijo orožje in
opremo iz prve in druge svetovne vojne. Nato smo se spustili v prikupno, eno najstarejših kraških jam - Vilenico.
Po okusnem kosilu v Šmarju smo se odpeljali na ogled Toni-ne hiše, nato pa v tovarno za prozvodnjo olivnega olja. Po-
zno popoldne smo se sprehodili ob opuščenih solnih poljih v Sečovljah. V obnovljeni muzejski hiši smo se seznanili z načinom pridelovanja soli in življenjem nekdaj tam živečih družin.
Milena Volk
Vabljeni na
ROMANJE TREH DEŽEL V Vetrinj na Koroško.
Poromali bomo v soboto, 23. avgusta. Sveta maša bo ob 10. uri na samostanskem dvorišču. Po 13. uri se začne kulturni spored,
Romarji z Vrhnike se bomo tega dne s polaganjem venca spomnili tudi vseh trpečih ujetnikov na Vetrinj-skem polju leta 1945.
Prijavite se v turistično potovalni agenciji PAV pri Črnem orlu, kjer boste prejeli tudi program romanja.
Tajništvo OO SKD Vrhnika
Na vrtu Cluba Leskovec, ob Stari cesti, je sobotno popoldan popestril ansambel MA CHU PICHU iz Peruja. V prijetni senci vrta je bilo prav prijetno prisluhniti južno ameriškim melodijam in ritmom znanega ansambla, ki že kar nekaj let gostuje v Sloveniji.
Občinska uprava Občine Vrhnika po sklepu župana z dne 24. 6.1997 objavlja
javno dražbo za prodajo osebnih vozil
I. Podatki o vozilih:
1. osebni avtomobil, znamke DAIHATSU, tip CHARADE TS, številka šasije JDAG100S000702415, številka motorja 1818302, leto Izdelave 1992, registriran do 5. 5.1998
2. osebni avtomobil, znamke ŠKODA, tip FORMAN, številka šasije TMBCEA200N0534285, številka motorja 1539276, leto izdelave 1992, registriran do 31. 8.1997
II. Izklicna cena:
Izklicna cena za vozilo pod številko 1. je 520.000,00 SIT. Izklicna cena za vozilo pod številko 2. je 500.000,00 SIT. Javna dražba bo dne 16. 7. 1997 ob 16.00 uri v prostorih Občine Vrhnika, Tržaška 1,1, nadstropje — sejna soba.
III. Pogoji za udeležbo na dražbi in prodajni pogoji:
— na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo
družbe
— varščina za resnost kupca in udeležbo na dražbi znaša 10% izklicne cene. Pravne osebe vplačajo varščino na žiro račun št. 50110-630-810204 pri APP, najmanj dan pred prlčetkom dražbe. Fizične osebe vplačajo varščino pri blagajni prodajalca (Tržaška 1, soba št. 12) najkasneje do 15. ure na dan prodaje
— najugodnejši ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o nakupu In poravnati kupnino najkasneje v roku 3 dni po zaključeni dražbi, sicer se šteje, da odstopa od nakupa in pri tem Izgubi pravico do vplačane varščine
— prometni davek plača kupec
— za prodano premičnino velja klavzula »vldeno-kupljeno«, zato se kasnejše reklamacije ne upoštevajo
— varščino se kupcu, ki uspe na dražbi, všteje v kupnino, ostalim se varščina vrne na blagajni prodajalca oz. v roku 3 dni na žiro račun brez obresti.
IV. Drugi pogojii
Avtomobila sta na ogled pri prodajalcu Občini Vrhnika, Tržaška 1, po dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo po telefonu številka 755-121, int. 226.
OBČINSKA UPRAVA VRHNIKA
85 LET PGD BEVKE
Podelili gasilska priznanja in razvili nov prapor
Stari prapor je zavit, razvit pa je nov prapor in predan v čuvanje praporščaku.
Svečane seje PGD Bevke so se udeležile številni gostje, domači gasilci in nekaj krajanov.
Gasilci Bevk so pred kratkim prazhovali 85 - letnico zelo uspešnega delovanja. V četrtek, 19. junija so imeli v kulturnem domu Bevke slovesno sejo, katero so popestrili z bogatim kulturnim programom. Zbranim gostom, gasilcem Bevk in drugih gasilskih društev ter kraja-
Republiška gasilska priznanja so prejeli:
Janez Dolinar
Aktiven v pionirskih, mladinskih in članskih tekmovalnih skupinah. Opravil več kot 500 ur pri izdelavi avtocisterne. Sedaj je poveljnik PGD Bevke in vestno vodi operativno delo. Za minulo delo je dobil občinska priznanja.
nom, sta zapela dva pevska zbora, in to mešani pevski zbor Drenov grič - Lesno brdo ter mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike.
Slavnostni govor je imel predsednik domačega gasilskega društva Vinko Keršmanc, ki je opisal prehojeno 85 let dolgo pot bevških gasilcev. V teh 85 letih se je društvo resnično bogatilo, raslo ter se krepilo. Doživljalo pa tudi vzpone in padce. Ne glede na to na so bevški gasilci predstavljali vso gibalo življenja v sami vasi, tako kulturnega kot družbenega. Sedaj društvo šteje 136 članov in članic in se lahko reče, da ima skoraj vsaka hiša enega gasilca. Spregovorili so tudi gostje slavnostne seje. Prvi je zbrane nagovoril predsednik občinske zveze Ivan Turk, nato podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre Turk in župan občine Vinko Tomšič, ki je med drugim poudaril: »Gasilci Bevk so v svojem 85-letnem delovanju resnično veliko naredili. Njihovo delo ni bilo pomembno samo na področju zaščite in reševanja, ampak tudi na področju kulture, kjer so se povezovali s krajani in tako vplivali tudi na družabno življenje v sami KS Bevke.«
Po vseh nagovorih je sledilo podeljevanje priznanj najbolj
zaslužnim gasilcem iz Bevk:
Občinska gasilska priznanja III. stopnje so prejeli:
Roman Brus, Brane Zakelj, Barbara Keršmanc, Leon Per-ko, Aleš Perko, Nejc Lenarčič, Miloš Jereb, Janez Pišek ml.,
Občinska gasilska priznanja II. stopnje, so prejeli:
Drago Trček, Srečko Keršmanc, Bevke 55, Tončka Per, Milan Nartnik st., Bojan Smuk, Janko Jeraj,
Občinska gasilska priznanja I. stopnje, so prejeli:
Jože Lenarčič, Rado Petkov-šek, Jože Keršmanc, Ive Vrho-vec, Franci Perko
Plakete in značke gasilskim veteranom PGD Bevke pa so dobili:
Franc Buh, Anton Keršmanc, Ivan Petkovšek, Janko Japelj, Ciril Gostiša, Ivan Jeraj, Ivan Trček, Ciril Lenarčič in Ivan Gutnik.
Po slavnostni seji je sledilo še prijateljsko srečanje vseh prisotnih, kjer so se obudili spomini na prehojeno 85. letno pot gasilcev iz Bevk.
V soboto, 21. junija pa so gasilci PGD Bevke pripravili še eno svečanost in to pravo gasilsko parado, svečano razvitje novega gasilskega prapora in gasilsko veselico s srečolovom. Parade so se udeležila številna gasilska društva iz Vrhnike in Borovnice ter sosednjih občin. Parado je popestrila godba Al-pina iz Žirov. Zbranim gasilcem, gostom in krajanom je spregovoril predsednik domačega gasilskega društva Vinko Keršmanc. V svojem slavnostnem nagovoru je povedal: »Društvo je pričelo delovati 14. julija leta 1912 in na dan ustanovitve je štelo 26. mož. Že 25. novembra 1912 so plačali in prevzeli ročno brizgalno in cevi.
Takoj v avgustu leta 1912 so začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo gasilskega doma, ki so ga v letu 1913 tudi zgradili in slavnostno vanj pripeljali ročno črpalko. V gasilskem domu so organizirali različne prireditve od iger do veselic, miklavževa-nja, silvestrovanja in gasilske vaje, gasilska predavanja, izobraževanja.
Daje bilo društvo aktivno, se lepo vidi tudi iz zapiskov o udeležbi na vajah, saj je bilo tudi po 12 vaj na leto, udeležba na njih pa za člane obvezna. Sodelovali so tudi na skupnih vajah na Vrhniki, Verdu, Stari Vrhniki, Ligojni, Drenovem Griču, Logu, Blatni Brezovici, Dragomer-ju, Brezovici, v Goricah, na Ple-šivici... Bili so dobro izurjeni in v vseh teh krajih so tudi intervenirali ob požarih.
Društvo je bilo delavno in za svojo 20. obletnico je društvo nabavilo novo črpalko, kije bila slavnostno blagoslovljena in izročena društvu 31. julija 1932. Kronist je zapisal, da sta mo-
torki kumovala dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva in vrhniški župan g. mr. Stanko Hočevar. Vseskozi še posebej pa med obema vojnama, je bila v društvu prisotna kultura, naštudira-li so po 2 igri na leto in potem gostovali po sosednjih vaseh, društvo je imelo svojo knjižnico in še bi lahko naštevali.
Svoj pečat je pustila tudi 2. svetovna vojna. Predvsem poskus, da se društva ukinja, da se jim pobere premoženje in tako prisili, da prenehajo z delom. Toda društvo je preživelo. Z podržavljenim premoženjem smo bili podnajemniki na svojem. Po vojni se je 1949 začela gradnja kulturnega doma, kjer pa so gasilci spet nosili levji delež. Sodelovali so z delom in tudi finančno je gasilsko društvo pomagalo, da se je gradnja dokončala.
Že v drugi polovici 1966 so začeli razmišljati o nabavi nove gasilske črpalke, ki je bila nabavljena potem marca 1969. Istega leta je bilo kupljeno tudi rabljeno gasilsko vozilo dodge. Z njim je bilo veliko dela. Zato je bil 11. novembra 1971 kupljen nov IMV-jev kombi.
Ob 60. letnici društva je društvo prevzelo kombi in razvilo nov društveni prapor. V naslednjih 10 letih pa smo se člani društva več ukvarjali z obnovo gasilskega doma, zamenjana je bila strešna kritina, okna, vrata, narejena je bila hidroizolacija, položene lesene obloge in ploščice. Po evidenci društva je bilo v tem obdobju opravljenih 11.200 prostovoljnih delovnih ur.
V obdobju 80 let društva smo bili ponovno pri obnovi tehničnih sredstev. S pomočjo Občinske gasilske zveze je bilo kupljeno novo orodno vozilo TAM-80-T5. Leta 1988 je bilo kupljeno vozilo MERCEDES 11-13, ki smo ga člani s pomočjo krajanov sami predelali v sodobno gasilsko avtocisterno. To vozilo je še vedno naš ponos, tudi zato, ker je v njem vgrajenih 7300 delovnih ur naših članov in krajanov. Delo je bilo končano 27. oktobra 1989.
V času vojne za Slovenijo smo delovali tako člani društva kot tudi naša vozila. S cisterno smo vozili vodo, orodno vozilo pa smo priredili kot reševalno vozilo.
Po osamosvojitvi seje tudi na področju organiziranosti društev začelo marsikaj spreminjati. Gasilci so vključeni v sistem zaščite in reševanja preko tega sistema tudi delno sofinancirani. Ker seje spremenila zakonodaja o društvih, smo prav v letošnjem letu pripravili nov statut društva in društvo tudi že uspešno registrirali. Prav tako v skladu z novo veljavno zakonodajo smo prenesli v last društva gasilski dom in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Kjer smo bili kot sem že omenil, 53 let »podnajemniki na svojem«.
Naše sodelovanje s krajevno skupnostjo, občino, gasilsko zvezo, kakor tudi s sosednjimi društvi in našimi krajani je vseskozi zgledno in vedno v duhu medsebojnega razumevanja in pomoči. Ena od oblik takega sodelovanja je bila tudi vaja GZ
Vrhnika, ki smo jo izvedli na območju naše krajevne skupnosti oktobra 1995 in v kateri je sodelovalo 186 gasilcev s 13 cisternami, 15 orodnimi vozili,, eno traktorsko prikolico in 15 motornimi črpalkami.«
Spregovorili so tudi nekateri gostje, ki so bevškim gasilcem čestitali za visok jubilej delovanja ter jim zaželeli, da bi čimpre-je izgradili nov gasilski dom, ki' naj bi bil kot prizidek k kulturnemu domu. Nato je sledilo podeljevanje republiških priznanj, ki ga je opravila podpredsednica Gasilske zveze Slovenije, Marinka cempre Turk. Priznanja pa so prejeli: gasilsko odlikovanje III. stopnje: Ivan Kosi, Andrej Pajsar, Benjamin Gostiša, Marjan Lenarčič, Marjan Per in Janez Dolinar; gasilsko odlikovanje I. stopnje pa: Janez Pišek.
Nastopil pa je tudi svečani trenutek, ko je predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk predal nov prapor predsedniku PGD Bevke Vinku Keršmancu. Na oder je nato prišel praporščak gasilcev Bevk s starim praporom, ki bo dobil častno mesto v vitrini gasilskega doma. Istočasno seje stari prapor zavijal, novi pa odvijal. Tako je prapoščak prejel nov razviti prapor, kar so vsi prisotni gasilci in krajani pozdravili z ognjevitim aplavzom. S tem dejanjem je bila sloves-
nost zaključena. Pričela pa se je prava gasilska veselica z bogatim srečelovom. Za razpoloženje je poskrbel ansambel Boruta Lesjaka.
S.S.
ZAHVALA
Ob zaključku prireditev ob 85-letnici PGD BEVKE se želimo gasilci zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli prispevali, daje bil program v celoti realiziran:
- sooblikovalcem biltena PGD Bevke - 85 let
- vsem, ki so na Florjanovo nedeljo, 4. maja 1997 sodelovali pri slovesnosti blagoslova novega društvenega prapora
- vsem darovalcem trakov in lipovih listov, ki krasijo naš prapor
- krajanom, obrtnikom, podjetnikom in ostalim organizacijam, ki so prispevali dobitke za bogat srečolov
- pevskima zboroma MAVRICA in mešanemu zboru Drenov Grič - Lesno Brdo
- vsem sodelujočim v paradi
- kakor tudi gostom, ki so se odzvali povabilu in seveda tistim, ki so na prireditvi poskrbeli, daje bilo vzdušje prijetno, hrana dobra in program povezan.
17. JUNIJ KRAJEVNI PRAZNIK ZAPLANE
Gasilci razvili prapor
Pavle Bizjan predaja nov razvit prapor, praporščaku Lovru Nagodetu ob navzočnosti poveljnika PGD Zaplana Franca Jazbarja.
Krajani in gasilci Zaplane so v nedeljo, 15. junija praznovali svoj krajevni praznik. Na proslavi se je zbralo veliko število krajanov, gostov in predvsem gasilcev iz gasilskih zvez Vrhnike in Logatca.
Zaplaninčani so si svoj krajevni praznik izbrali 17. junij, ko je bilo leta 1973 ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Zaplana in takrat so bili predani krajanom tudi prvi metri asfalta.
Svečanost seje pričela z gasilsko parado, katero je spremljala godba Alpina iz Žirov. V paradi pa je sodelovalo 20 gasilskih praporjev gasilskih društev Vrhnike in Logatca, številni gasilci in tudi gasilsak vozila teh društev.
Vsem zbranim je spregovoril predsednik PGD Zaplana Pavle Bizjan, ki je orisal prehojeno pot gasilcev od leta 1973 naprej, predvsem z vidika nabave in iz-
gradnje ter vse novosti, ki so bile zgrajene v sami KS v zadnjem času. Pohvalil pa je tudi delo vseh gasilcev, ki so v letošnjem letu prispevali največ tekmovalcev iz Vrhnike na vsa republiška tekmovanja gasilcev. Na koncu govora pa se je zahvalil vsem sponzorjem in botrom, ki so omogočili razvitje novega prapora.
Spregovorila sta tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič in predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk. Nato je vrhniški kaplan opravil blagoslov novega prapora.
Predsednik PGD Zaplana Pavle Bizjan pa ga je razvil ter ga predal domačemu praporščaku. Stari prapor pa bo visel v vitrini gasilskega doma kot spomin na dosedaj prehojeno pot zapla-ninskih gasilcev.
Po uradni svečanosti je sledila gasilska veselica, katero je popestril znani ansambel Slak.
S.S.
Ivan Kosi
Aktiven gasilec že vrsto let. Izkazal seje pri požarih in drugih intervencijah. Dobil je več občinskih priznanj za aktivno in požrtvovalno delo v društvu. Od leta 1993 je podpredsednik društva.
Andrej Pajsar
Je bil prvi strojnik črpalke Rosenbaver. Sodeluje na vseh vajah in intervencijah, posebno se je izkazal v operativni ter se redno izpopolnjeval. Dobil je že več občinskih priznanj.
Benjamin Gostiša
Bil je aktiven v pionirskih, mladinskih in članskih tekmovalnih gasilskih ekipah. Zelo požrtvovalen pri delu avtocisterne. Od leta 1993 je podpoveljnik društva, prejel že več občinskih priznanj.
Marjan Lenarčič
Že kot pionir in mladinec sodeloval na gasilskih tekmovanjih. Naredil je osnutek grba, ki je upodobljen na novem praporu. Sedaj je tajnik društva, zelo aktiven in požrtvovalen.
Marjan Per
Zelo aktiven gasilec od mladih nog. Bil eden nosilcev izgradnje avtocisterne. V društvu je sedaj strojnik in šofer ter teko rekoč sam skrbi za motorne črpalke. Dobil je že več občinskih priznanj.
Janez Pišek
Je zelo aktiven član in operativec. Bil je poveljnik društva in sektorja. Za svoje delo prejel občinska in republiška priznanja. Za reševanje krajanke iz ledeno mrzle Ljubljanice pa je prejel gasilsko plamenico II. stopnje.
75. LETNICA PGD PODLIPA - SMREČJE
Blagoslovili novo gasilsko vozilo
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Podlipa - Smrečje, so v soboto 28. junija svečano praznovali svojo 75- letnico delovanja. Svečanost so pričeli z gasilsko parado, katere na čelu je bil pihalni orkester Alpina iz Zirov. Na svečani tribuni pred gasilnim domom so bil! številni povabljeni gostje iz gasilske zveze Vrhnika, predsednik KS Podlipa - Smrečje Janez Fortu-na, regijski poveljnik Franc Je-senovec ter drugi. Pred tribuno pa se je zbralo resnično veliko domačinov, ki so na ta način izrazili vso podporo in zaupanje svojim gasilcem.
V sami paradi pa so še sodelovali prapori društev iz gasilskih zvez Vrhnike, Logatca in Dolomitov ter številni gasilci teh zvez. Na koncu pa so se mimo tribune in krajanov peljala še gasilska vozila gasilskih društev.
Zbranim je spregovoril predsednik PGD Podlipa - Smrečje Brikcij Trček, ki je v kratkem opisal prehojeno 75. letno pot podlipskih in smrečarskih gasilcev. Med drugim je povdaril: »Društvo je bilo ustanovljeno na prvem občnem zboru 16. julija 1922 leta. Njegov sklicatelj je bil Lovrenc Troha, kije bil imenovan za načelnika društva.
Društvo je prostore nasledilo po takrat razpadlem izobraževalnem društvu, ki je od leta 1909 skrbelo za kulturno in izobraževalno življenje ljudi v
Podlipi in njeni okolici. Že leta 1925 je bil zgrajen stolp za sušenje cevi in nabavljena nova ročna brizgalna. V času vojne je društvo nekoliko zamrlo, takoj po vojni leta 1947 pa je pod novim vodstvom ponovno zaživelo. Za razvoj našega gasilskega društva je bilo pomembno leto 1956, ko je bila nabavljena nova motorna brizgalna, kije omogočala hitrejše in učinkovite akcije.
Seveda življenje je teklo naprej želje in potrebe pa so bile vedno večje. Tako je bila leta 1972 kupljena nova motorna črpalka ROSENBAUER in naslednje leto še IMV kombi za prevoz opreme in gasilcev. Ta nam je še danes v vsestransko korist.
V letu 1975 je društvo slavilo razvitje prapora, leta 1977 pa z novo električno sireno poskrbelo za obveščanje ljudi ob nenadnih nesrečah. Ker pa so bili takratni prostori gasilskega doma že pretesni in v slabem stanju, je padla odločitev, da na istih temeljnih zgradijo novi dom. To je tudi uspelo z nesebično pomočjo krajanov in podporo občine in v letu 1987 predali nov dom svojemu namenu. Gasilci pa ne bi bili gasilci, če ne bi stremeli za boljšo opremljenostjo svojega društva in že leta 1990 nabavili novo avtocisterno tam 130.
Po blagoslovu novega gasilskega vozila domačega župnika Antona Gradiška, je predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk predal ključe avtomobila domačemu predsedniku gasilcev Brikciju Trčku ta pa šoferju PGD Podlipa - Smrečje Antonu Bastardi.
Obrambni minister v
■     ur    ■ ■
vojašnici Ivana Cankarja
V vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki na Raskovcu je bila slovesnost v počastitev dneva roda zveze Slovenske vojske. Prav te dni pred šestimi leti je slovenska vojska z orožjem v roki ubranila svojo samostojnost in ubranila svoje meje. Velik delež pri tem je dal rod zvez, ki jih imajo tudi kot srce in možgane vsake vojske.
Tako seje v petek 20. junija v vojašnici na Raskovcu zbralo nekaj uglednih gostov, med njimi pa prav gotovo najodgovornejši v tem trenutku za obrambo Slovenije, obrambni minister Tit Turnšek.
Pred zbranim zborom celotne enote 11. bataljona za zveze v vojašnici Ivan Cankar je spregovoril minister, ki je vsem zbranim čestital ob dnevu RODA ZVEZ ter pripomnil velike zasluge vezistov ob vojni za samostojno Slovenijo. Ob tej priliki je bil razvit tudi bojni prapor enote, ki je stacionirana v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki.
Po končani slovesnosti so si vsi ogledali tehnični zbor opreme in tehnike zvez, kije postala ena izmed najbolj modernih tehnik slovenske vojske. S.S.
V letu 1996 smo nekaj lepega pustili našim zanamcem in v vitrino postavili kip svetega Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma.
Vseskozi pa se je veliko pozornost posvečalo naši mladini. Prav mladi nam dajo še več zagona in veselja, zato smo v letu 1997, ko naše društvo slavi 75. letnico delovanja nabavili novo vozilo WV transporter in ga prav danes predali svojemu namenu.
To je v kratkih besedah prikazano delovanje našega društva od ustanovitve pa do danes. Zato gre zahvala vsem, ki so bili kakorkoli naši člani ali članice posebno tistim, ki so prevzemali prve brazde gasilske tradicije, ki so jo potem prihajajoče generacije lahko nadaljevale in pleme-nitile. Posebna zahvala gre vaš-čanom Podlipe - Smrečja KS, GZV in vsem sponzorjem, ki so gasilcem vdano pomagali tako moralno kot materialno. »
Spregovorila sta še predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk in regijski poveljnik Franc Jese-novec. Oba sta iskreno čestitala gasilcem za 75. letnico delovanja ter poudarila, da PGD Podlipa - Smrečje resnično dobro skrbi za vzgojo najmlajših gasilcev, ki so lahko za vzor vsemga-silskim društvom v občini Vrhnika.
Ivan Turk je nato podelil občinska priznanja najbolj prizadevnim in delovnim domačim gasilcem, za nesebično pomoč in delo v vrstah gasilcev:
občinsko priznanje III: stopnje Alojz Bradeško
občinsko priznanje II. stopnje Miro Železnik, Stane Jurca, Miro Jurca, Mar-janka Jere, Brikcij Trček
občinska priznanja I. stopnje pa:
Jože Fortuna in Janez Jurca
Sredi junija je Ministrstvo za obrambo, izpostava Vrhnika, pripravilo nabor za vse fante, stare 18 let in več, iz občin Vrhnika in Borovnica. Naborno komisijo je v Domu Karla Grabeljška obiskal tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič ter se zanimal za delo komisije, predvsem pa za vrhniške mlade nabornike, katerim so potrjevali rod služenja v slovenski vojski. (S.S.)
P E D I K U RA
tel. 752 530
Regijski poveljnik Franc Jesenovec pa je petim gasilcem PGD Podlipa — Smrečje podelil republiška priznanja in to za dolgoletno in nesebično delovanje:
Anton Bastarda
Gasilec od leta 1963, predsednik društva je bil od leta 1973 do leta 1977, sedaj je šofer gasilskega avtomobila. Bilje med pobudniki za izgradnjo novega gasilskega doma. Leta 1987 je prejel republiško priznanje III. stopnje.
Janez Žakelj
Gasilec je postal leta 1969 in vseskozi član upravnega odbora, v letih 1973 do leta 1979 je bil poveljnik društva. Ima čin gasilski častnik II. stopnje. Redno se je udeleževal vseh del pri izgradnji in vzdrževanju gasilskega doma, sedaj pa pri zbiranju sredstev za novo vozilo.
Zvone Bastarda
Je gasilec že od leta 1976, od leta 1991 je poveljnik društva, od leta 1994 pa že poveljnik sektorja Vrhnika, postal pa je tudi gasilski častnik, ima pa že precej priznanj, največje republiško priznanje III. stopnje.
Po podelitvi priznanj pa je nastopil najslavnejši trenutek, ko so domači gasilci prevzeli novo gasilno vozilo. Domači župnik g. Anton Gradišek je opravil blagoslov novega vozila. Predsednik gasilske zveze Vrhnika pa je slavnostno prere-zal trak in predal ključe predsedniku PGD Podlipa - Smrečje Brilčciju Trčku. Ta pa je ključe izročil vozniku - gasilcu Antonu Bastardi, kije novo gasilsko vozilo WV transporter tudi takoj preizkusil ter ga za svečano vožnjo poškropil z šampanjcem.
Janez Fortuna
Je gasilec že od leta 1961, sedem let je bil blagajnik društva, sedaj pa opravlja hišniška in vzdrževalna dela. Ima čin nižji gasilski častnik I. stopnje, prejel pa je že številna občinska in tudi že republiška priznanja.
Franc Fortuna
Gasilec od leta 1970, bil je predsednik društva od leta 1984 do leta 1991, vodil je izgradnjo novega doma. Ima čin nižji gasilski častnik II. stopnje, leta 1992 pa je prejel republiško priznanje II. stopnje.
Na koncu jubilejnega dogodka v Podlipi naj se preko Našega časopisa v imenu gasilcev iz Podlipe - Smrečja zahvalimo vsem, ki so prispevali svoj delež ob 75. letnici delovanja društva in pri nabavi novega gasilskega voznika.
S.S.
Ložanski gasilci dobrodošli na Polhograjski gori - Sv. Lovrencu
Že na rednem občnem zboru društva PGD Log je padla odločitev, da se bomo letos ložanski gasilci podali na naš vsakoletni pohod na Polhograjsko goro - Sv. Lovrenca. Odločili smo se, da se bo to zgodilo v nedeljo, 8. junija.
Pohodniki smo se zbrali ob 8. uri pred gasilskim domom na Logu, kjer smo v nahrbtnike naložili nekaj dobrot za pod zob. Motorji kombijev so veselo zapeli pod veščo roko naših šoferjev Slavca, Roka in Nejca. Po-razporedili smo se v kombije in se odpeljali preko Lesnega Brda in Zaklanca do čebelarskega doma v Polhovem Gradcu. Tu je eden od možnih dostopov na Sv. Lovrenca, ki je med najlepšimi vrhovi v Polhograjskem hribovju. 28. pohodnikov, najmlajši še ni dopolnih štirih let, se je mimo čebelarskega doma podalo navkreber po ozki shojeni lepo niarkirani poti. Na samem začetku poti je Blagavev spomenik. Postaviti ga je dal grof Blagav v spomin prelepi cvetlici, ki je zbudila toliko zanimanja med botaniki Evrope -to je Blagajev volčin, blagajevka oziroma blagajana. Grof Blagav jo je našel na Sv. Lovrencu, raste pa tudi še drugje v Polho-grajskih Dolomitih.
Ko smo tako po poti vijugali navzgor, smo prišli do drevesa, kije označeno s 600 m, nato 700 m in po približno eni uri - nekateri že prej - prijetne hoje smo prišli na sedlo do prijazne Logarjeve domačije. Tam se obiskovalci lahko okrepčajo s šil— cem domačega, predvsem je znan češnjevec, in drugimi napitki. Ob sobotah in nedeljah
ponudijo domače dobrote, tudi ocvirkovko.
Mi smo bili dogovorjeni, da bomo nekaj dobrot za na žar prinesli s sabo, zato nam je prijazni gospodar Pavle že pripravil butarice, drva in oglje, tako da smo samo zakurili. Ko smo se vsi zbrali in potešili žejo, nam je zaželel dobrodošlico in dobro počutje. Ker pa še nismo dosegli našega cilja, smo se podali na sam vrh Polhograjske gore, 824 m. Na vrhu stoji čudovita, v zadnjem času obnovljena cerkvica sv. Lovrenca, kot biser vrh hriba. Najstarejša letnica 1517 je zapisana na stropu prezbiteri-ja. Po ogledu cerkvice je sledilo fotografiranje za spomin. Z vrha je tudi lep razgled na bližnje hribe, Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe, spodaj je Polhov Gradec in vasi proti Ljubljani, na drugi strani pa Borovnica in vrhovi Krim, Slivnica, Snežnik, Javornik, Nanos
in drugi. Mi na žalost nismo videli vsega tega, ker je bil-slab razgled.
Ko smo se vračali nazaj na Logarjevo domačijo, so nam nasproti že prihajale prijetne vonjave z žara. Okrog njega sta se trudila naša spretna Marjan in Srečo. Naše zveste spremljevalke so narezale kruha, pripravile tase in samopostrežna restavracija je bila odprta.
Po dobri malici je bilo potrebno poplakniti grla in tudi to smo storili. Da pa ne bi po dro-bri jedi kar zadremali, je bilo potrebno še malo rekreacije. Na vrsti je bilo vlečenje vrvi. In da bo zmagovalec res zmagovalec, je bilo potrebno mesti zamenjati. Ker so se tudi poraženci borili z vsemi močmi, so si zaslužili kavo. Častili so seveda zmagovalci. Tudi tekmovanje v vrečah ni bilo od muh, posebej še, ker sta stala dva v paru, vsak z eno nogo v vreči.
Prelepa nedelja je hitro minevala, zato smo pospravili tekmovalne rekvizite in vse ostalo za sabo, opasali nahrbtnike in se po gospodarjevem priporočilu odpravili brusit pete proti Prapročam, kjer so nas počakali kombiji.
Veseli in dobro razpoloženi, z novimi spoznanji in stkanimi prijateljstvi, smo se srečno vrnili na Log. Obljubili smo si, da bomo šli tudi prihodnje leto novim skupnim spoznanjem naproti.
Besedilo: Ivan Turk Foto: Rok Meglen
Skupna slika na vrhu Sv. Lovrenca je bila obvezna za vse ložanske gasilce.
PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI
V poletnih mesecih na gledaliških odrih vlada mrtvilo. Prireditve se preselijo na zunanja prizorišča, na igrišča, vrtove, dvorišča.
Tako je v sodelovanju s Krajevnimi skupnostmi, gasilskimi in
športnimi društvi nastal program poletnih prireditev, kije opisan in predstavljen v rumeni, poletni programski zloženki Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Zloženke so Vam na voljo v Cankarjevem domu na Vrhniki, v Cankarjevi spominski hiši na Klancu, v Cankarjevi knjižnici, v prostorih Turističnega društva Blagajana...
V Cankarjevem domu na Vrhniki bodo v mesecu juliju in v avgustu filmske predstave ob nedeljah ob 20.30.uri.
Obveščamo Vas o novosti gledališkega programa za sezono 1997/98.
Za ljubitelje gledališča zabave in smeha smo iz sporedov gledališč od Ljubljanske Drame, Šetnjakobskega gledališča, Španskih borcev in Opere do Prešernovega gledališča iz Kranja izbrali pet najboljših komedij. Tako Vam z veseljem predstavljamo:
ABONMA KOMEDIJA
V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
Petek, 10. oktober 1997, ob 20. uri,
Dan Goggin: NUNSENSE.
Zabavna zgodba o nunah, ki potrebujejo denar,
zato pripravijo glasbeno komedijo s petjem in plesom.
Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana,
v zasedbi: Lili Bačer Kermavner, Simona Vodpivec,
Renata Radič Berglez, Mirjam Pirnat, Katja Šantel.
Režija: Mojca Horvat.
Petek, 21. november 1997, ob 20.uri, Aldo Nicolai: PRVA KLASA, komedija v izvedbi izvrstnih igralcev. Gostuje Ljubljanska Mala drama s zasedbo: Iva Zupančič, Jurij Souček, Danilo Benedičič. Režija: Jože Babic.
Petek, 23. januar 1998, ob 20.uri,
Oscar Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST,
duhovita komedija izmišljotin in pomote, iskriv dialog in
situacijska komika odlikuje to izvrstno komedijo.
Gostuje Prešernovo gledališče Kranj z igralci:
Slavko Cerjak, Borut Veselko, Tine Oman, Matjaž Višnar,
Pavel Rakovec, Marija Benko, Bernarda Oman, Ivanka
Mežan...
Režija: Dušan Mlakar.
Petek, é.marec 1998, ob 20.uri, Ray Cooney: DENAR Z NEBA.
Kaj se zgodi, če ti pade denar z neba?
Dokler veš samo ti je to sreča,
ko pa zvedo še drugi, ki bi ga tudi hoteli
imeti je to nora komedija zapletov. * Gostuje Kulturni dom Španski borci z igralsko zasedbo: Iztok Valič, Urška Hlebec, Janez Škof, Josip Puh, Andrej Kurent, Gorazd Jakomini. Režija: Marjan Bevk.
Petek, 3. april 1998, ob 20.uri,
Gioacchino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC,
je brez dvoma najboljša Rossinijeva opera, kije pojem komične
opere.
Zabavna zgodba in odlična glasba. Gostuje Mala opera iz Ljubljane s pevci: Andrej Debevec, Franc Javornik, Dunja Spruk, Slavko Savinšek, Juan Vasle, Mirjam Kalin, Tomaz^ibej, Roman Pušnjak. Režija po Cirilu Debevcu: Marijan Breznik.
PRODAJA ABONMAJSKIH VSTOPNIC
Abonmajske vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki, od 3. septembra do 1. oktobra,
ob ponedeljkih od 10. ure do 12. ure in ob sredah od 16. ure do 18. ure.
- Cena ( s popustom ) abonmajske vstopnice je 5.000 SIT.
- Možnost plačila na več čekov.
Za otroke v sezoni 1997/98 ponovno pripravljamo lutkovne predstave:
ABONMA ENAJSTA ŠOLA
V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
Predstave pripravljamo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor. V mesecih oktober, november in februar se bodo otrokom predstavili junaki naslednjih zgodbic: ŽOGICA MAROGICA, PEKARNA MIŠMAŠ, MALA ČAROVNICA. V mesecu decembru bo gledališko predstavo MINKA GLEDALIŠKA ŠMINKA, obiskal dedek Mraz.
Abonmajske vstopnice bodo v prodaji v mesecu septembru. Cena vstopnice za ogled štirih predstav je (s popustom) 1.600 SIT.
PRODAJA VSTOPNIC ZA »IZVEN« V predprodaji in uro pred predstavo se vstopnice prodajajo po redni (višji) ceni.
O morebitni spremembi v programu Vas bomo obveščali.
Zanimive predstavitve zloženke »Kuclerjev kamnolom« seje udeležilo več gostov in obiskovalcev. Prva z leve sta tudi avtorja zloženke prof. dr. Jernej Pavšič in prof. Ljubo Mohorič.
Predstavitev zloženke Kuclerjev kamnolom
V sredo, 4. junija, je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predstavitev zloženke o Kuclerjevem kamnolomu na Drenovem Griču. To je druga zloženka o naravni dediščini občine Vrhnika, ki jo je založila Občina Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. Prva, kije izšla pred štirimi leti, predstavlja naravni rezervat Mali plač pri Bevkah, katerega vsako leto, pod strokovnim vodstvom vodiča, obišče kar nekaj (v tem letu 9) šolskih skupin in posameznikov. Z izdajo zloženke o Kamnolomu se bo tako ogled Barja, Malega plača nadaljeval tudi v Kuclerjevem kamnolomu.
Na predstavitvi zloženke v Cankarjevem domu so sodelovali avtorji besedil prof. dr. Jernej Pavšič iz oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete Ljubljana, prof. Ljubo Mohorič, vodja projekta naravne dediščine in ga. Marta Rijavec, vodja strokovne službe Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Zloženka poudarja pomen kamnoloma črnega apnenca s belimi kalcitinimi žilicami, kot geološko zanimivost s fosilnimi ostanki, na eni strani in kot okolje umetniškega ustvarjanja kiparjev dveh mednarodnih simpozijev, na drugi strani.
Tako so bili med obiskovalci deležni kar nekaj pozornosti akademski kipar Janez Lenassi, ga. Marija Gale Gosar, direktorica, podjetja Mineral in drugi sodelujoči v tem projektu. Prijeten večer predstavitve se je zaključil s pogovori o načrtu ureditve tega izrednega naravnega spomenika, na katerega so domačini, prebivalci Lesnega Brda, Drenovega Griča in Vrhni-čani lahko resnično ponosni.
Ogled naravne dediščine občine Vrhnika bo za skupine, posameznike z Vrhnike in iz različnih krajev Slovenije ter tujine z zloženkama Mali plač in Kuclerjev kamnolom bogatejši za nove informacije, spoznanja.
Ne. Ma.
: Tehniški muzej Slovenije
■ vabi otroke v ■
■ DELAVNICO TKANJA IN ŠIVANJA
■
' In kaj boste ustvarjali?
■ Spoznavali boste tehniko tkanja na lesenih okvirih, na
■ malih ročnih statvah in s pomočjo deščice za tkanje. Tka-\ li boste okrasne trakove, zapestnice, denarnice, obešan-
■ ke, vzorce z različnimi motivi, vsi tisti, ki se niste udeležili
■ lanskoletne delavnice šivanja, boste lahko preskusili roč-, ne spretnosti s šivanjem žogic, lutk, živali, blazinic in
■ drugih izdelkov. Izdelke boste odnesli s seboj. ; Kdaj in kje?
a        od torka, 8. julija, do petka, 29. avgusta 1997,
■ vsak torek in sredo med 9. in 12. uro
vsak petek med 13. in 16. uro
■ v muzeju v Bistri.
Pridite sami, s starši ali prijatelji!
■ Dodatne informacije po tel.: 754-422, 755-477.
■ Vabljeni!
Program so pripravili: Andrej Stojan, Marta Rijavec, Nevenka Malavašič.
100-letnica rojstva rojaka prof. dr. Albina Seliškarja
Ob 100-letnici rojstva vrhniškega rojaka, svetovno priznanega profesorja fiziologije v Ljubljani in vnetega raziskovalca kraškega podzemlja, dr. Albina Seliškarja, je njegova hčerka Mojca 10. junija v Cankarjevi knjižnici predstavila svojo knjigo spominov nanj: Fragmenti o očetu.
Poleg njegovih slušateljev -biologov, psihologov, medicin-cev in pa večjega števila jamar-
jev se je predstavitve udeležil tudi njegov sodelavec, rojak prof. dr. France Habe.
i gledališki lutkovni maraton 9. Linhartovo srečanje
Maraton lutkovnih in gledaliških skupin iz Osnovnih šol ter društev iz različnih krajev Slovenije je v letu 1997 potekal na Vrhniki in Horjulu. Zaradi velikega števila nastopajočih, 870 otrok, so bile predstave, ne samo v Cankarjevem domu na Vrhniki in v Kulturnem domu v Horjulu, pač pa tudi v Podlipi in Dobrovi. Tako seje v treh dneh maratona, 6., 7. in 8. junija, od 9. Ure dopoldne do 20. ure zvečer, zvrstilo 56 gledaliških in lutkovnih predstav. Poleg gledalcev so predstave spremljali tudi dramaturgi Metka Brulec, Staša Mihelčič, Miha Trefalt in Alen Jelen, kot strokovni svetovalci za gledališko-lutkovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kije bila z Zvezo kulturnih organizacij Vič Rudnik in Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika soorganiza-tor prireditve. Na slovesnem začetku maratona, kije bil v petek ob 17. uri, je sodeloval orkester Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, otroke sta pozdravila g. Franček Rudolf, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije in dramski igralec Niko Goršič.
Ob uspešno zaključeni prireditvi velja ob koncu zahvala podjetjem, ki so se prijazno odzvali povabilu Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in sodelovali pri tem maratonu; Gostilna Pizzerija Boter, Orel, d.o.o., Kmetijska zadruga Vrhnika, Ke-ksarna in pekarna Adamič in
nenazadnje tudi vojašnica SV Stara Vrhnika.
Lutkovne predstave za najmlajše se bodo nadaljevale jeseni, v mesecu oktobru s prvo predstavo abonmaja Enajsta šola. Vse informacije so Vam na voljo pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, tel. 754-648.
Ne. Ma.
Franček Rudolf, predsednik ZKO Slovenije, je odprl otroški gledališki lutkovni maraton.
Dvorana v Podlipi je bila polna mladih poslušalcev.
Tudi v Horjulu je bila dvorana polna mladih poslušalcev, ki so z zanimanjem in navdušenjem sprejeli vsak nastop.
POVABILO NA BARJE
Spoznajmo lepote našega Barja!
Ogled Malega plača, naravnega rezervata in Kuclerjevega kamnoloma, naravnega spomenika,
vsako nedeljo ob 15. uri, v juliju in v avgustu. Druge dneve Vam pripravimo organiziran ogled Barja, po predhodnem dogovoru.
Na Barje peš - na Barje s kolesom!
Informacije in prijave na tel: 754-648, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika; odhodi so izpred Cankarjevega doma, pod vodstvom vodiča; izletniška pot vodi mimo Ribiškega doma v Sinji Gorici, kjer se lahko pridružite ob 16. uri.
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Nevihte nad nama
Nevihte nad nama je naslov zbirke pesmi gospe Ane Preveč, kije pred letom in pol prišla v naš Dom iz Viševka v Loški dolini. Pesmi je pisala že od svoje mladosti naprej, spremljale so jo vse njeno življenje.
Letos bo dopolnila 80 let in pravi, daje knjiga pesmi najlepše darilo zanjo.
Pesmi je izbral Blaž Malneršič, uredila jih je prof. Katarina Lavš, spremno besedo je napisala pesnica Ifigenija Simono-vič, ilustracije pa so ustvarili učenci šestega razreda Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike pod mentorstvom Milene Oblak — Erznožnik, ki je knjigo tudi oblikovala.
Na predstavitvi knjige, kije bila ža naš dom poseben dogodek, so nastopili pevci Pevskega zbora Zarja, Godalni kvartet Rožmarin ml., o avtorici in njenem deluje spregovorila Katarina Lavš, njeni pesmi pa je prebral igralec Ivo Barišič. Po proslavi so se oglasili tudi nekateri gostje, ki gospo Ano poznajo že dolgo — njen dolgoletni zdravnik dr. Bitenc, njena bivša sodelavka in prijateljica ter župan Starega trga.
Naj se ob koncu zahvalimo še vsem, ki so omogočili izid knjige. To so bili. Občina Vrhnika, Občina Borovnica, Občina Logatec, Občina Brezovica in SLS podružnica Brezovica, Društvo upokojencev, Vrhnika, Društvo upokojencev, Borovnica, Društvo upokojencev, Cerknica, Gostilna Marinčič, Verd, Sled, d.o.o., Komunalno podjetje, Vrhnika, Pekarna Baškovč, Vrhnika, Slaščičarna Berzo, Vrhnika, Mesarstvo Blatnik, d.o.o., Vrhnika Elektomehanika Menard, Logatec, Henkel Ecolab, d.o.o., Maribor, Franc Golmajer, s.p., Lju-blana, MKS Elektronski sistemi, d.o.o., Ljubljana, Interalta, d.o.o., Ljubljana, Orel, d.o.o., Vrhnika, Instalacije Mole, Stara Vrhnika, Doktor Mitja Miklič, Vrhnika, Slikopleskar-stvo Andrej Pišek, Verd, Schwartz, d.o.o., Vrhnika, Iskra Antene, Vrhnika, IEM, d.o.o., Ljubljana, Prebilplast, d.o.o., Horjul, Evex, d.o.o., Vrhnika, Tirno, d.o.o., Budanje, Cankarjeva založba, Vrhnika, Samex, d.o.o., Horjul, Salkon, d.o.o., Smrečje, Merit, d.o.o., Ljubljana, Društvo upokojencev, Loška dolina, Kovinoplastika, Lož, Zmajčkov butik izvrstnih slaščic.
V preteklih tednih smo veliko prepevali
Konec maja smo se udeležili 2. srečanja stanovalcev domov upokojencev primorske regije. Z udeleženci 11 domov smo se srečali na Lokvah, prireditelj srečanja pa je bil tokrat Dom upokojencev Nova Gorica.
Proti morju
Vsak dom seje predstavil s svojim programom in sodeloval v družabnih igrak.
Vrhniške upokojenke, ki se sestajajo v skupini Rožmarinka, so v začetku junija naše stanovalce povabile na srečanje v Močilnik, kjer smo preživeli prijetno dopoldne.
Prijetno srečanje v Močilniku
Neko junijsko popoldne smo lahko prisluhnili programu, ki gaje pripravila družina gospe Antonije Mramor, ki živi v našem domu. Zapelje moški oktet Libertas, gospa Antonija pa je recitirala pesmi, ki se jih spominja še iz svoje mladosti.
Ana Preveč, avtorica pesmi, in Blaž Malneršič, kije pesmi zbral v njeno zbirko NEVIHTE nad NAMA.
Pogled na polno dvorano večnamenskega prostora
Moški oktet Libertas
Pevski zbor Doma upokojencev Vrhnika Zarja se je udeležil 4. srečanja pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije, ki gaje pripravil Dom starejših občanov Ljubljana Šiška. Srečanja potekajo pod geslom Kdor poje rad, ostane mlad. Letos seje s po dvema pesmima predstavilo 26 zborov, program pa je povezoval Lado Leskovar.
V nedeljo, 15. junija, je tu in tam skušalo jutranje sonce pokukati izza oblakov s svojimi žarki, ko smo se krvodajalci zbirali pri avtobusu na Trgu Karla Grabeljška.
Poleg resnih obrazov je bilo tudi nekaj takšnih, ki so izžarevali smeh kot popotnico za soncem, proti morju in novim dogodivščinam naproti. Avtobus je krenil in že so za nami ostajali prvi kilometri.
Jutranjo zaspanost in zaskrbljenost zaradi vremena je kaj kmalu pregnal »frakelj« ta-pra-vega, domačega in glej, čudo: na Ravbarkomandi sta nas pozdravila sonce in modrina neba. Kar naenkrat ni bilo več sledu megle.
Hitro smo prispeli do Črnega Kala, ko se je pred nami odprl čudovit pogled na Tržaški zaliv, vključno s Koprom in zaledjem. V daljavi so se risali obrisi ladij na sidrišču in oznanjali, da se bližamo morju. Preden smo prispeli v Koper, so se naša srca upočasnila ob pogledu na razdejanje v vasici Čepki. Tam so se ponesrečili učenci 2. razreda osnovne šole Vižmarje-Brod, ki so bili tisti četrtek prav tako kot vrhniški invalidi namenjeni na križarjenje po slovenskem morju, in sicer z isto motorno ladjo -ZLATOPERKA.
Brez postanka smo prispeli v Izolo, kjer sta nas pričakala sonce in morje. Po kavici na obali smo se napotili proti pomolu izolske marine in se vkrcali na turistično predelano bar-kačo ZLATOPERKA. Kmalu zatem je barkača že zarezala valove Piranskega zaliva in nas popeljala mimo dokov ladjedelnice in se pri Zusterni obrnila nazaj v smeri proti Portorožu in Sečovljam. Morje je bilo mirno, vse nas pa je prežela toplina in želja po kopanju. Na mize so postavili steklenice rujnega vin-ca. Od Strunjana, Fiese in Pirana je bilo videti kar veliko ko-. palcev; slika se je ponavljala tudi pred Bernardinom in Por-
torožem. Kar so videle oči, so ovekovečili tudi fotoaparati. Prijeten vonj je naznanjal, da bodo na krožnikih prav kmalu lepo in okusno zapečene morske sarde-le. Jože Jesenovec pa je raztegnil meh in domača pesem je za-donela med udeleženci izleta na barkači. Med plovbo so nas vrešče spremljali galebi in se spuščali za ostanki rib, ki smo jim jih metali. Prav zanimivo jih je bilo opazovati. Sonce je vse močneje pripekalo in vabilo v objem valov.
Barkača je zaustavila motorje in prišel je čas kopanja. V morje smo se podali na več načinov: s premca, z vrhnje palube ali pa previdno po ladijskih stopnicah. Eni so se spustili na glavo, drugi na noge, vsi pa smo občutili, da je morje mokro, vendar ravno prav toplo. Prehitro je minil dogovorjen čas za kopanje, stroji na barkači so se spet zatresli in že je rezala valove proti izolski marini. Izkrcali smo se in se peš napotili proti Simonovemu zalivu, kjer nas je že čakal avtobus in nas odpeljal v smeri proti Postojni. Na vrhu Črnega Kala smo zavili desno, v smeri gradu Socerb. Postanek za oči: panorama Trsta z zalivom, za preveč vroče in žejne osvežilna pijača, še na »fotka« za spomin in že smo ponovno odbrzeli proti domu. Sele tedaj so se razvezah jeziki, V glavnih vlogah pa so bili policaji - žene in tašče - se ve, zakaj. Čas je hitro minil in že smo se ustavili na zadnji postaji - v Močilniku. Krvodajalci smo dobili vsak po eno pijačo zastonj in se dogovorili, da bomo tradicijo nadaljevali prihodnje leto na celodnevnem pikniku oziroma, kot pravijo mladi - na žaru. Kdor ga bo zamudil, bo sam kriv.
Vsi prisotni krvodajalci se zahvaljujemo Območni organizaciji Rdečega križa Vrhnika, ki nam je pripravila nepozaben dan.
Marjan Pečan
Vrhniški krvodajalci na kroženju z ladjo ob slovenski obali
OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA
Znano je, da bomo septembra obeležili 15-letnico dela društva. Ob tej priložnosti bomo poskrbeli malo za zabavo, več pa za pridobitev sredstev in organizirali srečolov. Vabimo vas, da s svojim prispevkom sodelujete tudi vi, ki ga prinesite ali vpišite (živali) v društveni pisarni. Hvala za razumevanje. DI VRHNIKA
Pevski zbor Zarja pod vodstvom Ivana Malavašiča
Piknik DI Vrhnika v Starem malnu
Zopet smo se zbrali člani DI Vrhnika ter Borovnice in člani RK Vrhnika na pikniku. V senci košatih dreves ob vodi smo se hladili s hladnim pivom in uživali v prijetni družbi. Za še boljše razpoloženje je skrbel harmonikar Ivan, za dobro hrano pa neutrudni člani DI z g. Janezom Petričem na čelu. Bilo je res lepo. Dan je hitro minil in že smo se poslovili, nekateri pa šli na piknik k Domu upokojencev.
Tudi za prevoz je bilo poskrbljeno. Kombi, ki je last društva, je bi) stalno na voljo. Konec julija bomo,odpotoval i na slovensko morje, kjer se bomo zabavali na ladji ob morskih specialitetah.
Milka Radak    Piknik v Starem malnu, fotografijo posnela Milka Radak
MEBASTA 1997 - PODAJMO SI ROKE
Mednarodni barjanski skavtski tabor
Brezoviški skavti, ki so zbrani pod imenom Ostrorogi Jelen, prihajajo iz občin Borovnica, Vrhnika, Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec, dela Ljubljane in seveda Brezovice. Več kot sto-trideset skavtov povezujejo prijateljstvo, želja po odkrivanju dogodivščin in ljubezen do narave. Skavtstvo so spoznavali preko starejših skavtov v tujini ter na raznih mednarodnih srečanjih in taborjenjih. Veliko so se naučili, zato bi radi svoje izkušnje in znanje prenesli tudi v domači okoliš.
. Kaj znajo, zmorejo in delajo, bodo praktično pokazali na drugem mednarodnem barjanskem skavtskem taboru, na kratko Mebasti, ki bo potekal od 11. do 21. julija na Rakitni. Medse so povabili tudi prijatelje iz Portugalske, Italije in Slovence iz Trsta. Tako bo v šotorskem naselju deset dni prebivalo okrog dvestopetdeset izvidnikov in vodnic (to so skavti, stari od 11 do 16 let).
Taborne dejavnosti bodo potekale pod geslom Podajmo si roke. Danes je vse preveč indi-vidualizma, vsak gleda le nase, skavti pa želijo pokazati, da je življenje v skupni povezanosti bogatejše in zanimivejše. Zato so si izbrali to geslo, kajti trudijo se, da so odprti za vse ljudi, vedno pripravljeni pomagati in uporabiti svoje znanje za dosego plemenitih ciljev.
^PODAJ^SIROKE
MEBASTA 97'
Prva dva dneva si bodo udeleženci postavljali svoje kotičke, od kuhinje do šotorov in vhodnih zgradb. Tretjega dne, v nedeljo, pa se bodo poglobili v življenje davnih prebivalcev Barja -mostiščarjev - in preko velike igre odkrivali lepote barjanske pokrajine. V ponedeljek in torek se bodo v mešanih skupinah potepali po Sloveniji, odšli bodo na morje, v gore, na kras in v kočevske gozdove. Od srede do petka bodo popoldneve preživljali v rabi skavskih veščin, vse od orientacije, triatlona, poti preživetja in ročnih spretnosti v razvedrilnem parku do ogleda glavnega slovenskega mesta in plavanja v rakiškem jezeru. V soboto pa bodo krajanom Rakitne na voljo za kakršnokoli pomoč, saj želijo biti s svojim bivanjem koristni tudi širši okolici.
Od srede do sobote bo vsak večer mednarodnega značaja, saj se bo vsaka dežela predstavila v zgodovini, kulturi, književnosti, kuharstvu, glasbi in plesu. Za vse, ki bi želeli obiskati te mednarodne večere, bodo 'vrata' tabora odprta od 16. do 19. julija vsak dan od 18. do 23. ure. Dnevu obiskov pa je namenjena nedelja, 20. julija, ko se boste lahko že ob 10. uri pomešali med skavte, si ogledali njihove bivalne kotičke, se pomerili v športnih igrah, odšli na pot preživetja, orientacijo, lahko pa boste samo uživali v prijetni glasbi in dihali svež rakiški zrak. Poskrbljeno bo tako za pijačo kot tudi za jedačo, zato nikar ne pomišljajte in pridite na obisk. Nedelja je tudi predzadnji dan tabora in ko bodo tabor zapuščali zadnji obiskovalci/bodo na odru skavti tudi uradno zaključili mednarodni tabor.
V ponedeljek jih čaka po-spravljenje, potem pa bodo še tri dni preživeli po domovih brezoviških skavtov, od koder si bodo skupaj z njihovimi starši ogledali še preostale bisere Slovenije. Leto in pol trajajoče pri-
Skavti Ostrorogega Jelena vabijo
MEBASTA 1997-PODAJMO ŠIROKE!
Mednarodni barjanski skavtski tabor Rakitna, od 11. do 21. julija 1997
Mednarodni večeri (od 18. do 23. ure): sreda, 16. julij - predstavitveni večer, četrtek, 17. julij - večer kulinarike, petek, 18. julij - glasbeni večer in sobota, 19. julij - družabni plesi dežel..
Dan odprtih vrat bo v nedeljo, 20. julija ob 10. uri.
Vabljeni!
prave bodo dosegle svoj namen na taboru in lepo bi bilo, da bi se tudi po njem ljudje bolj zavedali, kako potrebni smo drug drugemu. Brezoviški skavti se že sedaj zahvaljujejo predvsem domačinom Rakitne za pomoč pri izvedbi tabora in vsem ostalim, ki jim nesebično stojijo ob strani.
Meta Kastelic
Otroški praznik Čarno jezero 1997
Salezijanci z Rakovnika so že šesto leto zapored pripravili otroško prireditev Čarno jezero, ki je potekala v soboto, 7. junija v okolici cerkve na Rakovniku in po pobočjih Golovca. Namen srečanja je bil, da se otroci z igro učijo sodelovati med seboj ter drug drugega obogatijo s svojo enkratno po-javo. Na letošnjo prireditev je s posebnim avtobusom odpotovala tudi močna zasedba otrok iz župnije Preserje, skupaj z voditelji jih je bilo okrog sedemdeset.
Še pred dogovorjeno uro seje na kraju dogajanja zbrala velika množica otrok iz cele Slovenije. Prišli so celo z Bleda, Ankarana in Murske Sobote. V svet Čar-nega jezera smo vstopili skozi tobogan in ob prihodu na zbirno mesto so nas že sprejeli pripravljeni animatorji ter nas v skupinah odpeljali na 'otoke'. To so bile nekakšne delavnice na prostem, ki so bile raztresene po dvoriščih in v gozdu pod Golovcem. Vsak otok je predstavljal določen poklic na pristen otroški način.
Na otoku Ribič nam je čisto pravi Ribničan nazorno pokazal, kako so na Cerkniškem jezeru domačini pred leti lovili ribe, poleti s koši in zankami, pozimi pa na lesenih drsalkah z batom in sekiro.
V Hiši zmazkov smo se preizkusili v umetnosti risanja in barvanja po obrazu. Gneča je bila zlasti pri karikaturistki, ki je vsakemu v pičlih dveh minutah izdelala karikaturo. Podobno je bilo na otoku Frizer, kjer smo barvali lase sebi in drugim ter po mili volji oblikovali pri-
česke. Otok Špeglarija nam je predstavil delo optika in okulista. Sami smo si lahko izdelali očala, vendar je gradivo zaradi izredne obiskanosti tega otoka kmalu pošlo. Optik nam je predstavil različne vrste očal, takšne za varjenje, plavanje, pa tudi tiste za morske prašičke. Otroci so seveda vedeli, da tudi morski prašički nosijo očala. Na otoku Zelena Kapica smo spoznali poklic gozdarja, vse pa je najbolj zanimal njegov prijazni jazbečar. Vseh šestnajst otokov je bilo ves čas polno zasedenih, v gneči izgubljeni otroci pa so se redno javljali po zvočnikih in kmalu spet našli svoje skupine.
Osrednji del Čarnega jezera je bila skupna sveta maša. Duhovnik Lojze Dobravec nam je razložil, da nismo kristjani samo znotraj cerkvenih zidov, ampak tudi v poklicih, ki jih opravljamo.
Srečanje smo sklenili na travniku pred cerkvijo, kjer so nekateri pogumno objavili svoje bodoče poklice. Nek desetletnik je razložil: /Izbiral sem, ali bi bil policaj ali vodovodar. Izbral sem poklic vodovodarja, kjer je to tudi moj oči in se bom kar z njim vozil v kombiju..
Čarno jezero je obiskalo okrog tisoč petsto osnovnošolcev, ki so od jutra pa tja do šestnajste ure bučno in z navdušenjem tresli Golovec. Vsa organizacija je temeljila na prostovoljnem delu mladih, ki so v sodelovanju s salezijanci pokazali velik smisel za delo z otroki. Vidimo se naslednje leto!
Rok Nagode
Takole pozdravljajo vse bralke in bralce, še posebej pa svoje vzgojiteljice in starše, najmanjši pred počitkom in na dan ...
I
... otvoritve prav posebne in zanimive razstave razvoja pisave in vsakovrstnih otroških spretnosti, s katero so otroci in vzgojiteljice na svojevrsten in zanimiv način popestrili zaključek letošnjega šolskega leta.
mm
Vzpostavljena je povezovalna pot za železnico na Brezovici med krajevnima skupnostima Kožarje in Brezovica ...
Naš Ivan Novak je v Ljubljani vozil vinsko kraljico ...
f
... v cerkvi svetega Martina pa smo gostili vokalno-instrumentalno skupino Sirene s Homca.
V osnovni šoli Preserje so popisali vsa hišna imena v svojem šolskem okolišu. Ta so bila razstavljena v Šolskem epicentru DZS, sedaj pa so na ogled v Domu krajanov Vnanje Gorice in sicer vsako sredo od 16. do 18. ure.
ZUPANOVA BESEDA
NASA
SVOBODA IN
NAŠE
ODVISNOSTI
Spoštovane bralke in bralci!
Vedno bolj je jasno, da vsi skupaj premalo poznamo v naslovu zapisane vrednote - svobodo in najrazličnejše pozitivne ter negativne odvisnosti. Prav zato pogosto prve ne znamo ceniti in ostalih med seboj ločevati ter se slabih varovati.
Svobodo lahko delimo na telesno in duhovno. Verjeli ali ne, a obe imata povsem enak pomen in se med seboj dopolnjujeta. Resnično svobodni smo torej šele takrat, ko sta obe v sozvočju med seboj in z naravnimi zakonitostmi, v mejah svobode bližnjih.
Ljudje pa si, žal, v svojih slabostih prepogosto ne privoščimo opisane svobode in jo izri-njamo z najrazličnejšimi nadomestili, s katerimi pehamo sebe in bližnje v najrazličnejše odvisnosti. S telesnimi (mamila, alkohol, tobak) in duhovnimi (materializem, egoizem, ideologije) pačimo naravne zakonitosti in dolgoročno uničujemo lastno vrsto, čeprav je mogoče trenutna omama celo lepša od resničnosti.
VELIKO ŠKODO
USTVARJA
ZASVOJENOST
S STARIM
NAČINOM
RAZMIŠLJANJA
Povsem enako kot slabi alkohol odnose v družini, jih v družbi slabi star sistem. To trditev utemeljujem z dejstvom, da se naš narod, kot preklano drevo, deli na najmanj dve polovici.
Kot zasvojeni se med seboj slepimo in delimo zaradi nepomembnih malenkosti in ne zavedajoč se, da s tem izgubljamo narodovo istovetnost ter postajamo mednarodni neprepoznavni razred, kot po propadlem načrtu nekoč Sovjetske zveze, potem Jugoslavije in danes Evrope. Poglejmo okoli sebe in spoznali bomo, da so pridni že skoraj vsi povezani z evropskimi partnerji. Prav ti pa nam tudi povedo, da tudi tam ni ničesar zastonj in da so že zdavnaj razčistili s komunistično in drugimi ideologijami, pa tudi to, da imajo v tujini težav z mafijami tudi brez slovenske že dovolj.
Zakaj torej ne bi izkoristili zgodovinske priložnosti in se med seboj zbližali ter zgradili eno skupnost - eno slovensko družino? Zakaj ne bi sami pri sebi ponovno ovrednotili vse prevečkrat pozabljene vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, poštenost, iskrenost, sodelovanje, medsebojna pomoč, razumevanje vseh drugačnosti in podobno? Seveda ne zaradi teoretičnega nauka, pač pa zaradi praktične uporabnosti pri medsebojnih odnosih. Verjeli ali ne, to je edina pot za ohranitev našega naroda in povrni-tev njegovega ugle-da doma in v svetu.
POMISLIMO NA STARO MODROST, DA IMA TAM, KJER SE PREPIRATA DVA, DOBIČEK TRETJI!
Tisti, kije zasejal razkol, je že zdavnaj propadel skupaj s svojo idejo. Med nami pa je še kar nekaj ljudi, ki kot zasvojeni (dresi-rani) slepo mislijo po starem. Kot da so še vedno nekaj več od ostalih ljudi.
Prav zato si nalijmo čistega vina in poglejmo nazaj svoje sledi ter neprestano ocenjujmo pravilnost dela, seveda po sadovih in ne le po lepih besedah.
Mamila torej niso samo droge, pač pa vsa sredstva in načini, s katerimi se odvrača od zdrave pameti posameznika, družino,
soseščino, vas, občino, državo oziroma katerokoli ustanovo ali skupnost. Marsikdo se ob tem opira na zakone, vendar so tudi ti povečini iz starih časov in prav tako marsikdaj prepojeni z zastarelim in nepravičnim. Tudi zato vas vabim, da se na vseh področjih zavemo, da življenje ni samo praznik (teden ima samo eno nedeljo in šolske počitnice trajajo samo dva meseca), ampak predvsem delovni dan, ki od vseh nas zahteva vsakovrstne napore na vseh področjih, ne pa le lažno uživaštvo in življenje na tuj račun.
Vabim vas torej, da po svojih močeh zacelimo medsebojne razpoke v družinah, med sosedi, v vaseh in krajih in zaživimo kot ena družina, v kateri bomo vedno veseli vsakega človeka, kot sodelavca, s katerim edino skupaj lahko gradimo boljši .svet za vse^brez izjeme.
Živimo in delajmo z odprtimi srci za nove ideje in po zdravi pameti, pa bomo naredili veliko več in bolje, kot pa da se vedno držimo le času zastarelih in sedanjemu času pogosto celo škod-ljivih zakonov. Zatirajmo pa seveda vsako zlorabo in okoriščanje na tuje račune in račun skupnosti!
MODROST
RAZPOREJANJA
ENERGIJE
Vem, da mi vsi nepristranski in pošteni ljudje brez pretiranega poglabljanja pritrdite, da se je v naši novi občini Brezovica dosedaj naredilo veliko več, kot sije kdorkoli upal napovedovati pred začetkom delovanja lete. Seveda pa to ni všeč čisto vsem. Nov pljuvalnik morajo najti denimo tisti, ki so v preteklosti kritizirali državo zaradi določitve občinskih meja. Seveda nas, delujoče, to ne moti, saj je opravljeno delo dovolj tehten argument za pravilno presojo. Seveda ne trdim, da smo nezmotljivi in popolni, saj kdor dela, tudi pogreši. Izdajam pa nekaj poglavitnih modrosti uspeha:
Prva je ta, da v prispodobi plevel raste tudi med dobrimi sadikami in da bi samo dobro brez slabega izgubilo svoj čar in pomen. Druga in najvažnejša pa je modrost, daje najbolj pametno delati tisto in tam, kjer lahko sooblikujemo in dosežemo. Zahteve od zgoraj je dobro čimprej sprejeti in jih tako upoštevati, da oplemenitene koristijo vsem. i
Namesto medsebojnega odrivanja obveznosti in prilaščanja pristojnosti pa je potrebno, da vsaka skupnost rešuje svoje težave tam, kjer nastajajo, in na tvorni osnovi skupaj z vsemi vpletenimi stranmi. Pomembno je torej izkoristiti čas in možnosti. Če pa bodo prišli drugačni časi, se jim bomo pač skušali spet čimbolje prilagoditi in iztržiti kar največ za vse ljudi.
Drago Stanovnik
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Čestitka
■ u urin
in voščilo .
Vsem mladim, vzgojiteljem, učiteljem in vodstvom vrtcev in šol ter staršem čestitamo ob zaključku šolskega leta in vam vsem želimo lepe in varne počitnice!
TOKRATNINAGRAJENCI PODRUŽNICE SLS BREZOVICA SO: Tadeja Jamnik, Požarnice 38,1357 Notranje Gorice Mihaela Valentinčič, Log. Loška 10,1351 Brezovica Kristina Kaplan, Na Gulč 20, 1357 Notranje Gorice Meta Kastelic, Gmajna 18, 1357 Notranje Gorice Francka Bogataj, Malovaš-ka 5,1351 Brezovica Rudolf Kržič, Rakitna 50, 1352 Preserje
vodstvo podružnice SLS Brezovica
Srečanja družin na Rakitni se je udeležilo preko 600 obiskovalcev.
Tretje srečanje družin na Rakitni
Nedeljskega popoldneva 15. junija je na Rakitni potekalo že tretje srečanje družin. Te so iz različnih koncev prišle na prelepo rakiško planoto, ki nas je tistega dne razvajala v sončni toploti in rahlemu vetrcu. Skavti so s pomočjo rakiških gasilcev, kulturno-umetniškega društva in turistično-informativne-ga urada pripravili pestro popoldne.
Ob tretji uri, ko so bile klopi že zasedene, je povezovalka Alenka pozdravila prisotne in napovedala, kaj vse je možno početi na srečanju. Najbolj zagnani otroci so že našli svoj kotiček v otroški delavnici, kjer so izdelovali umetnine iz testa, za nagrado pa je vsak prejel priponko. Zelo prav je prišlo tudi otroško igrišče, kjer je bilo kar premalo igral za vse. Medtem so se na oder že povzpeli člani ansambla Bobri in s svojo razgibano glasbo na šolsko igrišče, kjer seje odvijal program, vabili še zamudnike.
Mlada plesna skupina Blue Sky nas je razveselila s sodobno plesno točko in marsikdo si je zaželel zaplesati. Medtem so se pri stojnici za srečelov že gnetli prvi srečneži. Mesarstvo Brian iz Dragomerja je poskrbelo za lačna usta in daje bila hrana res okusna, pove dejstvo, da so prodali vso zalogo, kar so je pripeljali s seboj. Kmetijska zadruga Metlika ni pozabila na pijačo, vendar so jo morali kmalu dovažati iz bližnje trgovine. Tudi sladoled v skrinji se je hitro praznil, še prej pa so zmanjkale sladke dobrote, ki so jih napekle skavtske mame. Skavti so na predstavitveni stojnici pripravili tudi informativno gradivo za mednarodni tabor, ki ga pripravljajo julija na Rakitni. Z njim so želeli seznaniti domačine.
Obiskal nas je tudi Miran Stanovnik, znani motorist. Na srečanje se je pripeljal z motornim kolesom, s katerim je nastopil na reliju Pariz-Dakar. Mladi so se navdušeno povzpe-njali na njegov motor, za spomin pa so dobili tudi koledarček. Družine so imele možnost nastopiti tudi na družinskih igrah, seveda so za trud prejele nagrado. Zanimiv je bil tudi srčkov ples, saj se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalni par.
S svojim prijetnim glasom je občinstvo pozdravila Damjana Golavšek. S kitaro jo je spremljal mož Čarli. Zapela nam je svoje največje uspešnice, občinstvo pa navdušila s slovenskimi zimzelenimi melodijami. Najmlajši so ji pritegnili, ko so nastopili na karaokah, in skupaj so zapeli Kuža Pazi, Huda mravljica in še kaj. Prav zares za posladek pa je sledila torta v obliki srca, ki jo je spekla najboljša borovniška kuharica, gospa Svete. Na dražbi je dosegla dvakratno vsoto in njen kupec seje zares lahko sladkal še nekaj dni.
Večer seje bližal koncu, toda ansambel Bobri kar ni mogel zaključiti svojega nastopa, saj je bilo na plesišču še polno ljudi.
Po treh dodatnih melodijah je glasba vendarle potihnila in prostor je bilo potrebno pospraviti. Rakiški gasilci so se velikodušno ponudili, da večji del opravijo sami, in ko je bila pobrana še zadnja smet, so avtomobili zapustili Rakitno. Vsi udeleženci srečanja pa so v sebi nosili utrinke čudovitega dne, ko seje skupaj imelo lepo preko šeststo ljudi iz vse brezoviške in ostalih občin. Tudi Rakičani so se izkazali za odlične gostitelje, saj so takoj priskočili na pomoč. Ob koncu velja beseda zahvale tudi vsem pokroviteljem, ki so prispevali dobitke, in naj omenim, da gre ves izkupiček (od pijače, hrane in srečelova) za poravnavo stroškov, ki jih bodo imeli skavti z mednarodnim taborom.
Javno se brezoviški skavti zahvaljujejo sledečim: ansamblu Bobri, prostovoljnemu gasilskemu društvu Rakitna - Slavku Kržiču, kulturno-umetniške-mu društvu Rakitna - Nevenki Bezek, turistično-informativne-mu uradu - Marjetki Susman-Janža, osnovni šoli Rakitna -Francki Selan, podjetju Prigo d.o.o. - Igorju Pristavcu, Alenki Kovačič, Jožetu in Petru Kranjc, Frenku Kovačiču, Petru Krulcu, Andreju Kržiču, Francu Kržiču, rakiškim padalcem ter vsem neimenovanim, ki ste kakorkoli sodelovali. Hvala!
Meta Kastelic
Letovanje in zaključek male šole
Tudi letos smo se z otroki iz vrtca Podpeč odpravili na letovanje v Pacug - otroško letovišče, ki ga opravlja ZPM LJUBLJANA; VIČ-RUDNIK.
Kraj leži med Strunjanom in Fieso, blteu Pirana in je odmaknjen od cestnega vrveža. Že vrsto let zahajamo tja in nekateri ga že dobro poznate. Z leti pa se je urejenost Pacuga zelo spremenila. Poleg tega, da so obnovili celotno naselje in plažo, so dogradili tudi bazen, kije ogrevan s sončno energijo in omogoča kopanje tudi takrat, ko je na morju še premrzlo. Iz naše občine so istočasno letovali otroci iz vrtca Rakitna, Vna-nje Gorice, Notranje Gorice in Podpeč. Nadvse prijazno so nas sprejeli in nam dodelili prijetno hiško z igriščem.
Že prvi dan smo se peljali s SUBAKVATIKOM in si ogled-lai morsko dno. Obiskali smo Strunjan s solinami. Fieso s sladkim jezerom in Piran, kjer smo si ogledali akvarij, znameniti Tartinijev trg in se podali po piranskih ulicah do cerkve, od koder smo opazovali mesto in si zamišljali življenje v njem.
Kadar nismo pohajkovali, smo se kopali v bazenu, se sončili, se ukvarjali s športom, predvsem pa kar naprej in zelo dobro jedli. Veliko smo tudi ustvarjali. Nabirali smo školjke in kamenčke, jih nizali, lepili, barvali in naredili kar nekaj lepih spominkov. Vsak dan smo naša doživetja narisali in opisali — tako je nastal naš dnevnik.
Veliko je bilo lepih trenutkov, ki jih ni mogoče opisati. Pomembno pa je, da smo se dobro počutili in se zadovoljni vrnili.
Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo OBČINI BREZOVICA, Ki je poleg staršev finančno podprla program letovanja.
VZGOJITELJICA META RAKTELJ VRTEC PODPEČ
Jaz pa pojdem...
V našem vrtcu že tretje leto poleg rednega programa izvajamo tudi ustvarjalne urice. Vsako jesen se otroci skupaj s starši lahko odločijo za eno od naslednjih dejavnosti:
ČUDOVITI SVET GLASBE, V DEŽELI PRAVLJIC, MLADI RAZISKOVALEC in CICIBAN PLANINEC.
V enoti Vnanje Gorice je letos vključeval 16 mladih planincev. Da so to že pravi hribolazniki, priča tudi to, da smo v tem šolskem letu že obiskali: Rožnik, Bled, Rakitno, Tinjan, Slovnik in Slivnico.
V projektnem druženju s »planinci« iz ostalih enot (Brezovice, Podpeči in Notranjih Goric) smo spoznavali naravne zanimivosti z značilnostmi rastlinstva, živalstva ter podnebja. Učili smo se skrbeti za naravo in biti pravi planinci.
Naš trud smo nagradili z dvodnevnim izletom. Tako smo se v petek, 13. junija, iz vrtca odpeljali do Jezera, od koder smo pot peš nadaljevali do Planince, kjer smo ob dobri malici opazovali barje, ki se je razprostiralo pod nami. Čeprav so se nevihte vsakodnevno vrstile, nas je tokrat presenetilo prijetno vreme.
Z večkratnimi počitki in zabavami; od hranjenja mravelj s sladkorčki, pa do odkrivanja medvedjih in palčkovih sledi, smo zagledali težko pričakovani stolp.
Pred kočo na Krimu sta nas pričakala prijazna oskrbnika, mi pa smo veseli glasno zavris-
kali: »Ko prideš ddtu, zavriskaj juhuhu?«
Pretegnili smo si utrujene noge, pojedli, kar nam je še ostalo v nahrbtnikih, nato pa se lotili prave nogometne tekme. Ob igrah z žogo smo postali lačni in dobra jota nam je še kako teknila. S petjem narodnih pesmic smo pričakali čudovit razgled na Ljubljano, kije s svojimi lučkami pričarala pravo pravljično vzdušje.
Pred odhodom v posteljo smo poslali poljubčke v dolino, kjer so na nas mislili vsi, ki nas imajo radi. Sledilo je še prijetno voščilo za lahko noč in že nas ni bilo več.
Tako je minil petek, pa čeprav trinajsti, ki je bil še kako lep.
V soboto nas je zbudilo sonce in prvi, najbolj pridni, so že prišli na Krim. Po zajtrku smo narisali risbice za spomin na naš obisk in se s Kekčevo pesmico prijazno poslovili.
Ob prijetnem klepetu in petju, nam je pot do Preserja še hitreje minila. Tam so naše mlade planince pričakali njihovi starši. Utrujeni, a zadovoljni, smo se poslovili.
Nekateri otroci si bodo namesto nahrbtnika kmalu nadeli šolske torbice. Želiva si, da bi jih ta druženja še naprej povezovala, in da bi znali tudi v drugem okolju tako sjcrbeti za naravo in ohraniti vse lepo v njej. VZGOJITELJICI VRTCA VNANJE GORICE JANA PRISTAVEC BRANKA BAVDEK
V devet vasi in še naprej se sliši in vidi v dopoldanskem času v oddaji Dobro jutro, Slovenija. Na sliki so direktor televizije MMTV gospod Stane Grah, gospa Melanija Šter, urednik gospod Marko Kranjc.
Pa tudi na radiu Ognjišče se je odprlo.
V Vnanjih Goricah je nanovo zaživelo športno društvo z novim imenom B.V.G. GULČ.
Ob podpisu pogodbe z izvajalcem gradbenih del prizidka osnovne šole Brezovica.
. in težko pričakovana pošta ter nova telefonska centrala na Brezovici.
Moje - tvoje
Ko se peljete po ulici, ki nosi ime V Voje, se vam bo na eni strani odprl pogled na zelena polja in vrtove, na drugi strani pa vam bo seglo oko do naselja vrstnih hiš. Med vrstnimi hišami je ostalo osamljeno le eno zemljišče, ki še ni zazidano. Zemljišče je v lasti Gradbenega podjetja Bežigrad. Kot prikazuje slika, se na njej kopičijo razne kolibe in zabojniki ter različno gradivo. To vsekakor moti okoliške sosede, ki so me pozvali, naj napišem pričujoči članek. Po poizvedovanju med tistimi, ki so si prilastili zemljišče, sem izvedela naslednje:
Mladen Jankovič mi je zatrdil, da je njegov zabojnik postavljen z dovoljenjem njegovega nadrejenega iz Gradbenega podjetja Bežigrad, kjer je bil zaposlen kot delavec preko trideset let. Ko se bo na zemljišču izvajala kakršnakoli dejavnost, je
zabojnik pripravljen takoj umakniti. Sedaj pa v njem skladišči delovno orodje za zidarsko obrt, ki jo opravlja.
Mile Jovič je lastnik kolibe, v kateri so spravljena drva. Tudi on je zaposlen v Gradbenem podjetju Bežigrad. Povedal mi je, da seje z direktorjem podjetja dogovoril za odkup zemljišča, ki bo opravljen že letošnje leto. Omenil je tudi, da je bila storjena napaka, ko so gradili vrstno naselje, saj izvajalci niso predvideli skupinskega ogrevalnega sisjema. Tako mora vsak porabnik sam skrbeti za ogrevanje in skladiščenje goriva, v tem primeru drv, ki jih je on spravil na sporno zemljišče.
Po vsem tem imam občutek, da si nekateri pišejo zakone"kar sami, nihče pa nima dovolj volje, da bi jim to preprečil.
Meta Kastelic
ULIČNI ZBOR PREBIVALCEV VRSTNE ULICE — Prebivalcem Vrstne ulice ni več vseeno, po kakšni cesti se vozijo. S predstavniki krajevne skupnosti in županom so se zbrali na uličnem zboru, da se pomenijo o asfaltiranju vozišča. Ali jim bo to uspelo, bomo gotovo videli.
Meta Kastelic
V občini Brezovica prehodni balinarski pokal
Balinarski klub iz Vnanjih Goric je med osemnajstimi ekipami iz vseh ljubljanskih občin osvojil prehodni pokal in s tem prvo mesto. Odkar se je pred tremi leti ponovno oblikoval, je to prvi večji uspeh kluba, ki ima svojo balinarsko stezo za domom krajanov v Vnanjih Goricah. Svoj veliki uspeh so proslavili v gostilni Amfora, ki je njihov glavni pokrovitelj. Lastnici gospe Nadi so v znak hvaležnosti tudi predali pokal, da ga hrani v vitrini do prihodnjega leta.
Vnanjški balinarji uspešno sodelujejo tudi z osnovno šolo Brezovica, saj je njihov pod-
predsednik Peter Mavrin nekoč uspešno poučeval telesno vzgojo na tej šoli. Balinarji so zelo pohvalili tudi mlajše vrste, ki uspešno zastopajo klub in občino Brezovica na številnih tekmovanjih. Se naprej si želijo dosedanjega dobrega sodelovanja tako z občino kakor tudi z ostalimi športnimi klubi, ki delujejo na našem območju. Zahvaljujejo se vsem pokroviteljem in tistim, ki so neomajno verjeli v njihov uspeh, ter obljubljajo, da bodo še naprej vneto vadili, pri gospe Nadi pa se bodo zbirali na kozarčku osvežilne pijače in prijetnem klepetu.
Meta Kastelic
Balinarji med proslavljanjem prejetega pokala.
JUTRANJE SONCE
Ko zjutraj se zbudim, najlepši trenutek doživim. Ko sonce v sobo mi posije, me s svojimi žarki ovije.
Me greje in me boža,
da por javi mi koža.
Naš sonček je res lep in zlat,
naš svet je z njim bogat.
Nina Žerjav, 5. a OS Ivana Cankarja
ZAHVALA
Pozdravljam in zahvaljujem se vsem podjetjem in lokalom, ki skrbijo za pomnoževanje delovnih mest in s svojim delovanjem skrbijo za razvoj in napredek naše skupne občine, župan Drago Stanovnik
m ÊÊtlÊÈÊÈÊÊË - sijaji......;.........liftr—'
Prvi letni koncert moškega ■ okteta Podpeč-Preserje
Čestitka in voščilo ob srebrni obletnici
V imenu občine in župnije Brezovica iskreno čestitam župniku gospodu Janezu Kompare ob njegovi 25-letnici mašništva. Gospa Julka Kermavner pa mu je ob tej slovesnosti sestavila spodnjo pesem.
Drago Stanovnik
SREBRNA REKA
Srebrna reka od izvira skozi življenje pot ubira, vse od malega potoka postaja vedno bolj široka.
Umazan kamen - to smo mi, smo ostre skale in čeri, prek katerih se vali, da kot slap se peni in buči.
Cista reka nas obliva,
vsega greha nas umiva
k nam poslana od Gospoda.
Včasih prekipi od sreče, ko sonce vanjo žarke meče, ko trpi nevihtne dni, pa včasih komaj preživi.
Cez čas v zlato se bo odela in si morja zaželela. Trudno vanj se bo izlila, na pot življenja pozabila.
Hvala, reka, za tvoj tok, naj blagoslov ti daje dobri Bog,
da vse daljša bi postala, korenine suhe zalivala.
OBVESTILO
krajanom, živečim ob potoku Radna, naselje Postaja
Potok Radna je hudourne narave in v času izjemnih padavin lahko v kratkem času močno naraste. V takem primeru, če struga po--toka ni propustna, grozi naselju Postaja, poplava. Propustnost potoka pod železniškim propustom je približno 10 kubičnih metrov na sekundo.
V preteklosti so bile na tem območju že poplave, najhuje je bilo 1. 1936. Sedaj je naseljenost še gostejša in bi bila škoda še veliko večja.
Ob gradnji avtoceste je bila struga potoka regulirana in na zahtevo KS je bil narejen zadrževalnik peska
nad AC, ki je redno čiščen.
Krajane, ki živijo ali mejijo na potok Radna, zato naprošamo, da ne odmetavajo smeti, odpadkov, vejevja, trave ali ruše v sam potok.
Prosimo, da odpadke in smeti odlagate v kontejnerje; trava, ruša in podobno so odlična surovina za kompostiranje. Struga naj bo od dna do višine 2 metrov čista, brez vseh zasaditev in tudi višje naj ne bo brvi ali drugih objektov, ki bi jih lahko odnesla hudourna voda in s tem zamašila prepuste.
Če opazite kakšno nepravilnost ali spremembno v sami strugi, prosimo, da to javite na krajevno skupnost Brezovica, tel. 654-102.
Prosimo, da se v vaše dobro in v dobro vaših sosedov tega držite, tako kot ste nekateri ravnali že doslej, ker vam le čista in prepustna struga zagotavlja mirno in varno življenje ob njej.
Preserška osnovna šola predstavlja svojo raziskovalno nalogo
Dom krajanov Vnanje Gorice je okrašen z lično izdelanimi plakati, ki so jih izdelale učenke turističnega krožka osnovne šole Preserje pod vodstvom mentorice Goranke Krejačič. Ob pomoči medobčinskega urada za kulturo Barje z okolico je bila v petek, 20. junija otvoritev razstave in predstavitev njihove raziskovalne naloge o hišnih imenih v krajevni skupnosti Podpeč-Preserje.
Na terenu so se pridne učenke ukvarjale predvsem z anketira-
njem domačinov in fotografijo. Celoletno delo so popisale v debelem zvezku. Dekleta so omenila, daje bilo najbolj zanimivo poslušati, ko so starejši ljudje opisovali izvor določenega imena, saj so ob tej priložnosti spoznavale tudi njihovo značilno govorico. Razstava, skupaj z raziskovalno nalogo, je bila že predstavljena v šolskem epicentru, sedaj pa je na ogled v domu krajanov Vnanje Gorice in sicer vsako sredo od 16. do 18. ure. Vabljeni k ogledu!
Meta Kastelic
V soboto, 21. junija so se prvič po letu 1988 odprla vrata dvorane kulturnega doma v Podpeči. Svoj prvi letni koncert so v njej pripravili člani okteta Podpeč-Preserje, ki so gostili tudi člane nekdanjega okteta Hoja. Pri vhodu v dvorano je dekle v narodni noši obiskovalcem delilo programske lističe in ko so bili vsi sedeži v dvorani polni, je povezovalka Mihaela Košuta z izbranimi besedami pozdravila poslušalce ter jim na kratko orisala zgodovino dvorane, v kateri je potekal koncert.
Na kratko o zgodovini
Dvorana je bila skoraj štirideset let kulturno središče na samo preserske fare, temveč vse bližje in daljne okolice. V njej so nastopali priznani slovenski ansambli, kot so Avseniki, Slaki, Beneški fantje, Planšarji, ansambel Vita Muženiča, New Swing Quartet ter mnogi ansambli zabavne pop, rock in blues glasbe. Tam so se vrstile revije pevskih zborov, odigravale igre, nekaj časa pa je prostor služil tudi kot kinodvorana. Domačini so ob otvoritvi dvorane leta 1952 zaigrali Miklovo Zalo. Štirikratna ponovitev igre je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Kot vaška dvorana je bila po zaslugi domačinov vedno lepo opremljena in kulturnim dogodkom primerno tudi okrašena. Še danes se ponaša z dobro akustiko, kar je navduševalo poslušalce moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora, ki so delovali v takratni krajevni skupnosti. Nazadnje je bila leta 1988 v dvorani zaigrana Miklova Zala, vendar v novi različici. Od takrat pa do koncerta je bila dvorana zaprta. Na pobudo mladih fantov iz okteta Podpeč-Preserje je dvorana zopet zaživela v upanju, da bo ostala odprta naslednjim rodovom, z željo, da bi kulturna zavest odprla srca vseh za kakršnokoli pomoč, da bi se naslednje leto lahko srečali v pre-ŠOvTjeni dvorani in kulturnem domu.
Koncert
V prvem delu programa so fantje prepevali ljudske pesmi od Prekmurja, Gorenjske pa do Koroške in Rezije. Njihova vsebina je govorila predvsem o odhodu fanta v vojsko, o vedno opevani medsebojni ljubezni fanta in dekleta ter o trdem kmečkem delu, kije navdihovalo misli in usta, pripravljena na pesem, saj je na ta način šlo delo hitreje od rok.
V drugem delu koncerta so nastopili gostje, člani nekdanjega okteta Hoja-Podpeč. Svojo dolgoletno pevsko tradicijo so pričeli leta 1967 in imajo za seboj veliko nastopov, radijskih in televizijskih oddaj ter koncertov, ki so sad resnega in uspešnega dela. Leta 1997 je oktetu priskočila na pomoč tovarna Hoja, po kateri so tudi privzeli ime. Ob tej priložnosti so tudi zadnjič uradno nastopili in po tridesetih letih uspešnega dela svoje mesto prepuščajo mladim.
Zadnji del koncerta so sestavljale ljudske in umetne pesmi domoljubnega in verskega značaja. Poslušalci so vsem odpetim pesmim namenili bogat aplavz. Nazadnje je povezovalka Mihaela Košuta predstavila člane okteta Podpeč-Preserje. To so Tomaž Kržič, Jože Rogelj, Primož Hladnik, Jernej Zdešar, Janez Bečaj, Lojze Brancelj, Boštjan Rogelj in Janez Suha-dolnik.
Prijeten kulturni večer se je zaključil z zahvalami pokroviteljem, ki mladi zasedbi okteta Podpeč-Preserje vseskozi stojijo ob strani. Ti so: podjetje Prigo d.o.o., ZŠAM Dolomiti, svet krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, občina Brezovica, ZKO Brezovica, župnijski urad Preserje, Muzikaviva, osnovna šola Vrhovci, Emona Podpeč, Kroj Ljubljana ter gospod Milan Prebil.
Za vse obiskovalce je bilo na dvorišču kulturne dvorane poskrbljeno s kozarcem osvežilne pijače. Prijateljsko druženje pa se je ob slovenski pesmi zavleklo še pozno v noč.
Meta Kastelic
Adi Smolar navdušil mlade
Dekleta turističnega krožka med otvoritvijo razstave
V nedeljo, 8. junija je Notranje Gorice obiskal Adi Smolar, kije trenutno najbolj priljubljeni slovenski kantavtor. Tako niti ne preseneča dejstvo, da je bila dvorana tamkajšnjega doma krajanov povsem zapolnjena.
Adi Smolar, znan po svojih hudomušnih, neposrednih in neprisiljeno vzgojnih popevkah, je navdušenemu občinstvu zapel nekatere izmed svojih največjih uspešnic, ki sodijo takorekoč v njegov železni repertoar, poleg tega pa je presenetil tudi z nekaj novejšimi, manj znanimi pesmimi. Kajpada je svoj nastop v živo, kakor vedno, pospremil z zvoki kitare (to je glasbilo, ki ga Adi zares obvlada) ter ga začinil s svojim značilnim humorjem. Lahko rečemo, daje mladim vlil moči in volje za še zadnje učne napore v minulem šolskem letu.
Koncert so pripravili brezoviški skavti. Omeniti velja, da so ves izkupiček namenili mednarodnemu skavtskemu taboru, ki bo letos julija potekal na Rakitni. Obenem pa je omembe vred-
no tudi dejstvo, da tovrstne prireditve poživijo vaški vsakdan ter zlasti mladim ponudijo nekaj, kar jim lahko izboljša njihovo kakovost življenja. Prežene jim dolgčas, katerega bi sicer kanili uničevali z drugimi, škodljivimi oblikami zabave. Zato gre skavtom zahvala za popestritev življenja v občini, hkrati pa so tudi vsi ostali, ki delajo z mladimi, toplo povabljeni k prirejanju podobnih prireditev in k uporabi pridobljenih sredstev v plemenite namene.
Miha Černetič
204550
Občinski svet občine Brezovica je na podlagi Zakona o prekrških (Ur. list SRS 25/83,36/83,42/85,21/86,17/87,5/90, Ur. 1. RS, št. 10/91,13/93)terv skladu s statutom Občine Brezovica je na svoji 26. redni seji, ki je bila 4.6.1997 sprejel
ODLOK
o postavljanju reklamnih objektov za nameščanje neprometnih znakov v Občini Brezovica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja postavljanje - nameščanje, vzdrževanje in odstranjevanje reklamnih objektov - oglasnih mest in znakov, ki opozarjajo na kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost, obveščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom, znakov s katerimi se udeležence usmerja k podjetjem oziroma o prireditvah in vseh drugih podobnih znakov, ki predstavljajo vizualne komunikacije (vnaprej: neprometni znaki)
2. člen
Za postavitev reklamnega objekta in za namestitev neprometnega znaka je potrebno dovoljenje, ki ga izda Občina Brezovica, najkasneje v 3 mesecih od prejema vloge.
Dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas. Evidenco izdanih dovoljenje vodi izdajatelj.
3. člen
Pri izdaji dovoljenja za postavitev reklamnega objekta oziroma namestitev neprometnega znaka in s tem povezano izbiro ustreznih lokacij za postavitev ali namestitev, pristojni organ občine upošteva zlasti naslednje kriterije:
• značilnosti objekta oziroma znaka (npr. število, material, oblikovno ustreznost, čitljivost, vpliv na okolje ipd.)
• možnost dostopa do objekta oziroma znaka zaradi vzdrževanja,
• potrebe po ohranitvi značilnih razgledov (vedut)
• varnost in vodljivost voznika
• obstoječo degradiranost območja (npr. zasičenost doline s tovrstnimi objekti oziroma znaki, zakrivanje degradiranih območij)
• obstoječo zakonodajo.
4. člen
Reklamne objekte postavlja in neprometne znake v Občini Brezovica namešča in odstranjuje od občine pooblaščena oseba. Izjema je dopustna za 17. člen tega odloka
Reklamne objekte in neprometne znake, ki so locirani v varovalnem pasu magistralne ali regionalne ceste, postavlja in namešča ter odstranjuje uprav-ljalec ceste ali od njega pooblaščena oseba.
5. člen
Vlogo za izdajo dovoljenja za postavitev reklamnega objekta ali namestitev neprometnega znaka vloži stranka na Občini Brezovica Vlogi je potrebno priložiti:
• soglasje lastnika ali posestnika nepremičnine (zemljišča, zgradbe), na kateri bo lociran objekt oziroma znak
• opis, risbo ali primerek objekta oziroma znak
• mapno kopijo in posestni list
• druge priloge na zahtevo občine
II. REKLAMNI OBJEKTI
6. člen
Reklamni objekti (oglasna mesta) so namenski prostori za nameščanje neprometnih znakov. Reklamni objekti so stalni in začasni (prenosni).
Stalni reklamni objekti so reklamni kioski, reklamni stebri in table, na stene pritrjene vitrine, fasade in avtobusna postajališča.
Prenosni reklamni objekti so panoji in transparenti, javna prevozna sredstva ipd.
7. člen
Stalne reklamne objekte je dovoljeno postaviti, vgraditi oziroma pritrditi:
• na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, samo na območjih in pod pogoji, ki jih določajo ti načrti,
• na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pa v skladu z izdanim dovoljenjem
• v skladu z zahtevami pristojne institucije, ki opravlja nadzor
• če ni nič predvidenega po gornjih treh alineah - v skladu z mnenjem strokovnjaka - krajinskega arhitekta.
8. člen
Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem ter odbor za gospodarstvo - turizem sprejmejo pravilnik, s katerim se opredelijo vizuelni in funkcionalni izgled reklamnih objektov in neprometnih znakov ter njihova lokacija. Po potrebi se pridobi mnenje urbanista in arhitekta.
Evidenco o reklamnih objektih vodi Republiška uprava za javne prihodke. Evidenca obsega vse potrebne podatke o objektu (lastništvo, upravljalca, lokacijo, število, datum izdaje dovoljenja).
9. člen
Stalni in začasni reklamni objekti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo prometa, namembnosti prostora in ne kazijo videza okolja. Objekti, ki niso postavljeni v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka ali so postavljeni v nasprotju z izdanim dovoljenjem, se nemudoma odstranijo, kar opravi pooblaščena oseba iz 4. člena tega odloka.
10. člen
Z reklamnimi objekti upravljajo:
• lastniki (17. člen)
• pooblaščena oseba
Upravljalci so dolžni reklamne objekte redno vzdrževati. Na reklamnih objektih mora biti na vidnem mestu označena firma upravljalca objekta.
Namenska uporaba in poškodovanje reklamnih objektov, reklam, plakatov in transparentov je prepovedana.
III. NEPROMETNI ZNAKI
11. člen
Neprometni znaki so sporočilne vizualne komunikacije v tej ali oni pojavni obliki (npr. napisi, risbe,slike, fotografije, logotipi, obvestila, plakati, reklame ipd.), ki do te mere posegajo v prostor, da je njihov status potrebno no-ramtivno urediti.
12. člen
Neprometni znaki se načeloma nameščajo le na reklamne objekte. Izjeme se opredelijo v izdanem dovoljenju.
Na fasadah zgradb, prodajnih kioskih, energetskih napravah, stebrih, ograjah, drevju, znotraj ali zunaj izložbenih stekel in na drugih objektih, ki ne predstavljajo reklamnega objekta oziroma ki niso urejeni v ta namen, je nameščanje neprometnih znakov prepovedano. Prav tako je prepovedano metanje obvestil, reklam ipd. iz letala.
13. člen
Neprometni znak mora biti estetsko oblikovan in predstavljen tako, daje lahko prepoznaven in se po osnovnih značilnostih jasno loči od prometnih znakov. Pri oblikovanju znaka morajo biti upoštevane značilnosti prostora, v katerem bo postavljen.
Velikost znaka ali skupina znakov na eni lokaciji mora biti okolici primerna in ne sme zmanjševati preglednosti prometnih znakov v okolici, preglednosti v križišču ozirma preglednosti ceste ali kako drugače vplivati na zmanjšanje varnosti cestnega prometa.
Napisi na neprometnem znaku morajo biti v slovenščini, vsebina pa mora biti v skladu z dobrimi običaji, moralo in okusom. Napisi sporočilno namenjeni tujcem, so lahko tudi v drugih jezikih, ob enakopravni udeležbi slovenščine.
14. člen
Zaradi evidence taksnih obveznosti mora biti na vsakem nameščenem neprometnem znaku žig pooblaščene osebe iz 4. člena tega odloka.
15. člen
Neprometne znake odstrani pooblaščena oseba:
• iz varnostnih razlogov
• ko preneha razlog, zaradi katerega je bil znak nameščen
• ko znak ni več primeren, potreben, vzdrževan ali rokovno aktualen
• če je znak nameščen brez dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem
• če lastnik znaka ne izpolnjuje v odloku ali dovoljenju predpisanih obveznosti (npr. če ne plačuje takse ipd.)
V. OSTALE DOLOČBE
16. člen
Višina in način plačila takse za objavo na reklamnih objektih se ureja z odlokom o komunalnih taksah.
Stroški postavitve reklamnega objekta in nameščanja oziroma odstranitve neprometnega znaka bremenijo stranko (naročnika, upravičenca, lastnika....) poleg komunalne takse iz prejšnjega odstavka Stroški pridobivanja soglasij in dovoljenj prav tako bremenijo stranko.
17. člen
Lastniki zemljišč in zgradb so izjemoma pooblaščeni na lastnih nepremičninah v svoji režiji (vendar po izdanem dovoljenju) postavi reklamni objekt ali namestiti neprometni znak, vendar le v lastne (reklamne oziroma druge sporočilne) namene.
V lastni režiji postavljene objekte in znake so dolžni lastniki redno vzdrževati in obnavljati, sicer se odstranijo na njihove stroške.
18. člen
Za reklamne objekte in neprometne znake, ki so bo uveljavitvi tega odloka že postavljeni oziroma nameščeni na območju Občine Brezovica in ustrezajo kriterijem iz tega odloka, morajo njihovi lastniki v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka zahtevati izdajo dovoljenja iz 2. člena tega odloka.
V primeru, da lastnik že postavljenega reklamnega objekta ali nameščenega neprometnega znaka ni zahteval izdajo dovoljenja v roku iz prejšnjega odstavka pooblaščena oseba pristojna za nadzor odredi odstranitev objekta ali znaka na stroške lastnika, lastnik pa bo kaznovan za prekršek po 22. členu tega odloka.
19. člen
Če se lastnik reklamnega objekta ne da ugotoviti ali bi bilo ugotavljanje nesorazmerno zapleteno in stroškovno prezahtevno, se objekt ali znak odstrani na stroške občine, ki jih je kasneje upravičena izterjati od zavezanca, če se ga naknadno ugotovi.
20. člen
Panoji in plakati z volilno propagandnimi sporočili se lahko postavljajo v skladu s pravilnikom o postavljanju reklamnih objektov in nameščanju neprometnih znakov. Organizator jih je dolžan odstraniti v 15 dneh po dnevu glasovanja, sicer jih odstrani pooblaščena oseba na njegove stroške.
21. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja od občine pooblaščena oseba. V. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 sit se za prekršek kaznuje pravna ali fizična oseba, ki:
• postavi reklamni objekt ali namesti neprometni znak, pa predhodno ne pridobi dovoljenja pristojnega občinskega organa (2. člen)
• ima dovoljenje za postavitev reklamnega objekta ali namestitev neprometnega znaka, pa le-tega postavi sam ne pa po pooblaščeni osebi (4. člen).
• postavi reklamni objekt v nasprotju z izdanim dovoljenjem (9 in 17. člen)
• kot lastnik oziroma upravljalec reklamnega objekta ne poskrbi za njegovo vzdrževanje (10. člen)
• namerno poškoduje reklamni objekt ali neprometni znak (10. člen)
• namesti neprometni znak na nedovoljeno mesto ali ga vrže iz letala (12. člen)
• postavi reklamni objekt oziroma namesti neprometni znak, ki ne ustreza kriterijem tega odloka oziroma izdanemu dovoljenju (8., 13. in 17. člen)
• na lastni nepremičnimi postavi reklamni objekt oziroma namesti neprometni znak za tuj račun in interes (17. člen)
• ne zahteva izdaje dovoljenja za že postavljeni reklamni objekt ali nameščeni neprometni znak v roku (18. Člen)
Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 sit se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
23. člen
Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu.
Štev.: izv. 21/97 Datum: 10.6.1997
Predsednik občinskega sveta: Leopold Pristavec
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93,6/94 -odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Ur.l. št. 57/94, 14/95, 20/95 -odločba US RS, 9/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS) in na podlagi 11. in 12. člena statuta občine Brezovica (Ur.l. RS št. 43/95 in 27/96) je občinski svet občine Brezovica na svoji 26 redni seji, dne 4.6.1997 sprejel
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU NA OBMOČJU OBČINE BREZOVICA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo ljudi in premoženja, narave, snage in zunanjega videza objektov in naselij. '
2. člen
Občani in obiskovalci Občine Brezovica ne smejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih.
Za storjene prekrške zoper javni red in mir so neposredno odgovorne osebe, kijih same storijo, neposredno^tarši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov ali oseb pod skrbništvom, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
3. člen
Po tem odloku se kaznujejo kot prekršek zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motita mir, nočni počitek ali delo občanov, povzroča nemir ali javno zgražanje, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, kvari zunanji videz kraja, ogroža zdravje, čistočo, ovira vzgojo mladine ali kako drugače moti javni red in mir.
II. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV
4. člen
Podjetja in samostojni podjetniki, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v naseljih na območju Občine Brezovica izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastavo Republike Slovenije in Občine Brezovica.
Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti obledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti pravilnih dimenzij.
Pri izobešanju zastav se smiselno uporabljajo določbe zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) in odloka o grbu in zastavi Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 31/96).
5. člen
Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje v roku 48 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob posebnih priložnostih, je potrebno odstraniti najkasneje v petih dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.
III. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
6. člen
Vodja javnega shoda oziroma javne prireditve na javnem shodu, javni prireditvi (prireditvah) in poslovodja pravne osebe tei samostojni podjetnik, ki opravlja gostinsko dejavnost, je dolžan:
1. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač, razen če ni predhodno dovoljeno,
2. poskrbeti, da se mladina do 14. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih,
3. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, vzbujajo zgražanje, nadlegujejo ali žalijo občane,
4. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih,
5. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa,
6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete, in sicer najpozneje v 24 urah.
7. člen
Igranje zabavnih iger se z odločbo upravnega organa za notranje zadeve v posameznem javnem lokalu prepove, če v enem letu pride do treh kršitev javnega reda in miru. Prepoved je lastnik lokala dolžan izobesiti na vhodu v lokal takoj po pravnomočnosti odločbe. Lastnik lokala je dolžan zagotoviti, da osebje v lokalu skrbi za izvrševanje te odločbe.
8. člen
Za zagotovitev varstva javnega reda in miru je prepovedano:
1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani učencev, dijakov in študentov,
2. kaditi v javnih prostorih in povsod tam, kjer je to z zakonom prepovedano,
3. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov,
4. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač,
5. vznemirjati ali nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem izdelkov,
6. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot pet minut,
7. prenočevati po senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih, za to neprimernih prostorih,
8. metati petarde in druga pirotehnična sredstva tako, da se moti okolica ali ogroža varnost drugih,
9. vstopiti v zaprte in rezervirane prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, brez dovoljenja, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan,
10. povzročati čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, ambulant ali drugih javnih ustanov,
11. s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem, ropotom, hrupom ali drugače motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj,
12. s kakršnimkoli namernim ravnanjem motiti televizijske in radijske programe,
13. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih
zvočnih aparatov, kijih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj, prilagoditi na sobno jakost, ter s hrupnim obratovanjem raznih obratovalnic in podjetij v strnjenem naselju tudi v času praznikov in nedelj,
14. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje, postavljati objekte ob cesti (kamni, kontejnerji) oziroma na hišnih dohodih, garažnih dovozih, na prostorih rezerviranih za invalide, na zelenicah, travnikih, njivah, gozdovih in drugih površinah, ki niso namenjene za parkiranje ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dostop intervencijskim vozilom.
15. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trositi vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejen.
16. prepovedana je košnja z ročnimi motornimi, vrtnimi kosilnicami in žaganje drv ob nedeljah in praznikih v strnjenih naseljih.
17. Prepovedano je imeti na prostem psa, ki s svojim laježem brez potrebe in vzroka moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj.
9. člen
Prireditve in javni sporedi, ki izjemoma in po posebnem dovoljenju trajajo prek obratovalnega časa oziroma v nočnem času, morajo biti v zaprtih prostorih, tako da se ne moti nočnega miru in počitka drugih ljudi.
Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli pristojni organ za notranje zadeve upravne enote.
IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
lO.člen » Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter javno in zasebno premoženje je prepovedano:
1. namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali,
2. na prireditvah in v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje,
1. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu,
4. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja,
5. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi,
6. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu,
7. rolkati, kotalkati, smučati, sankati ali se kakorkoli igrati na javnih cestah in drugih površinah, ki temu niso namenjene, razen rolkanje oz. ko-talkanje v organizirani obliki in primerno zavarovano,
8. preprodajati ali vsiljevati predmete ali storitve ter brez dovoljenja kroš-njariti po stanovanjih ali na javnih krajih,
9. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih,
10. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa,
11. Spuščati pse v javnem okolju, na javnih prostorih, v naseljih ali prometnih površinah brez nadzorstva in brez zaščitne torbice-nagobčnika, izjema so službeni in lovski psi pri lovu.
12. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer to lahko povzroči škodo ali
ovira promet.
13. Kurjenje izven organiziranih kurišč, kuriti ogenj ali sežigati odpadke, tako da to povzroča gost dim in prah ali na odprtem prostoru v bližini cest, zgradb, drugih objektov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan oziroma pustiti ogenj nepogašen,
14. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel,
15. uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika,
16. streljati s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja,
17. vlačiti z vprego ali s traktorjem hlode po asfaltiranih cestah ali javnih poteh ter z delovnimi stroji ali traktorji poškodovati, umazati ali drugače uničevati cestišče oziroma orati njive do ceste ali v cestno telo ter obračanje s traktorji na cestišču,
18. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje.
V. VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA
11. člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. voditi živali v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na pokopališča, v parke in po zelenicah, razen službenih psov ali psov vodičev slepih,
2. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake ali klopi,
3. kopati živali v vodah, kjer se kopajo ljudje,
4. iztepati, izlivati ali metati z balkonov in oken karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje občanov,
5. na športnih igriščih, avtobusnih in železniških postajah ali drugih javnih prostorih zanemariti red in čistočo, tako da se s tem kvari videz, moti okolico ali ogroža zdravje ljudi,
6. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzročati smrad ali zgražanje občanov in odlagati mrhovino na območju občine.
7. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugim okolju in zdravju škodljivimi snovmi,
8. v sušnem obdobju gnojiti z gnojnico ali gnojevko po zemljiščih, ki ogrožajo podtalnico in v bližini naselij.
12. člen
Na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini je prepovedano pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali poškodovano in zanj nihče ne skrbi.
Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv pristojnega organa ne odstrani, pristojni inšpekcijski organ odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika.
Če lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni upravni organ za komunalne zadeve odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške Občine Brezovica.
Za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ določi organizacijo, ki bo zadolžena za odstranjevanje motornih vozil iz prvega odstavka tega člena.
Izvajalci servisnih dejavnosti morajo zagotoviti za svoje uporabnike ustrezno število parkirnih prostorov na lastne stroške.
13. člen
Lastniki stanovanjskih hiš, hišni sveti, upravljala javnih površin in upravljala cest ter upravljala stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni zagotoviti:
1. da bo očiščen sneg, kije zapadel ali padel z objektov na ceste, s strehe na dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, prehode za pešce, kanalizacijske jaške in hidrante čimprej, najpozneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novozapadli sneg,
2. da bodo ob poledici posipani vhodi k poslovnim in stanovanjskim zgradbam s soljo, peskom ali žaganjem,
3. da bodo odstranjene zastarele napisne table in napisi na stavbah, poslovnih prostorih ali na drugih javnih mestih,
4. da so vsi javni napisi na stavbah, poslovnih prostorih ali na drugih javnih mestih razen nazivov podjetij ali organizacij, napisani v slovenskem jeziku,
5. da se poseka drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešce na javnih krajih.
14. člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljalec:
1. odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja,
2. obnoviti ali odstraniti objekte, ki kvarijo videz ali ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi,
3. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,
4. odstraniti drevesa, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje,
5. odstraniti suhe veje pri drevesih, kjer obstaja nevarnost suhih padajočih vej na cesto ali na druge javne površine.
15. člen
Prepovedano je postavljti šotore, bivalne avtobuse in avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena.
Pristojni občinski organ lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljalca zemljišča.
Šotor, bivalni avtobus ali avtomobilsko prikolico za bivanje mora lastnik odstraniti v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Če tega ne stori lastnik sam, pristojni organ z odločbo določi podjetje, ki to stori na stroške lastnika.
16. člen
Zaradi zaščite živali in ptic je prepovedano:
1. rediti živali v neprimernih in slabo vzdrževanih prostorih,
2. mučiti živali s pretepanjem, stradanjem ali z neprimernim načinom ubijanja,
3. transportirati živali z neustreznimi prevoznimi sredstvi,
4. dražiti, plašiti ali ščuvati pse ali druge živali,
5. s kakršnimkoli orožjem ali napravo streljati, vznemirjati ali loviti ptice pevke in uničevati gnezda
6. Dotikati, odnašati ali vznemirjati prosto živeče živali.
VI. VARSTVO PREMOŽENJA IN NARAVE
17. člen
Odnašanje in poškodovanje kraških kapnikov
18. člen
Kakršno koli odlaganje ali izlivanje v kraške jame.
19. člen
Trasiratnje in izdelava planinskih pešpoti, gozdnih učnih pešpoti, trim steza, smučarskih tekaških prog, kolesarskih stez, zaletišč za padala - jadralna ter drugih objektov, ki povzročajo motnjo v naravnem okolju, brez soglasja lastnikov zemljišč, zavoda za gozdove in občine.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
20. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT do največ 500.000 SIT se kaznuje za prekršek:
1. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (1. točka 6. člena),
2. vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba podjetja ali samostojni podjetnik, ki opravlja gostinsko dejavnost, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in gostinskih lokalih (2. točka 6. člena),
3. vodja javnega shoda ali prireditve, poslovodja in druga odgovorna oseba podjetja ter samostojni podjetnik, ki opravlja gostinsko dejavnost, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora ali iz gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (3. točka 6. člena),
4. poslovodja ali druga odgovorruroseba podjetja ali samostojni podjetnik,
ki opravlja gostinsko dejavnost, če ne zapre ali izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (5. točka 6. člena),
5. vodja prireditve, če ne zaključi prireditve ob uri, kije navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (5. točka 6. člena) oziroma če ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka.
6. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani učencev, dijakov in delavcev (1. točka 8. člena),
7. kdor nadleguje in vznemirja občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (5. točka 8. člena),
8. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih (7. točka 8. člena),
9. kdor ravna v nasprotju z 12. in 13. točko 8. člena,
10. kdor ne ravna v skladu z 14. točko 8. člena
11. kdor ima orožje ali nevarno orodje na prireditvi ali v javnem lokalu (2. točka 10. člena),
12. kdor opusti opravilo ali odstrani objekt ali napravo za varnost ljudi in premoženja (4. točka 10. člena),
13. kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisno tablo, oznako ali napravo za varnost ljudi in premoženja (6. točka 10. člena),
14. kdor preprodaja ali vsiljuje predmete ali storitve ali brez dovoljenja krošnjari po stanovanjih ali na javnih krajih (8. točka 10. člena),
15. kdor nadleguje občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (9. točka, 10. člena),
16. kdor pusti motorno vozilo iz prvega odstavka 13. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini,
17. kdor ravna v nasprotju s 4. točko 14. člena,
18. kdor ravna v nasprotju z 18. točko 8. člena.
Pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 8., 10., 12., 13. in 15. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT do 1.000.000, odgovorne ali fizične osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 do 500.000 SIT.
21. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT do največ 500.000 SIT se kaznuje za prekršek:
1. vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (4. točka 6. člena),
2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne skrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstrani postavljene objekte in ostale predmete (6. točka 6. člena),
3. kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (3. točka 8. člena),
4. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (4. točka 8. člena),
5. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (9. točka 8. člena),
6. kdor s preglasnim prepevanjem, kričanjem ali kako drugače moti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj (11. točka 8. člena),
7. kdor povzroča čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, ambulant in drugih javnih ustanov (10. točka 8. člena),
8. kdor ravna v nasprotju z 4. in 5. členom,
9. kdor ravna v nasprotju z določbami 15., 16., 17. in 18. člena,
10. kdor z brezobzirno vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (5. točka lO.člena),
11. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozila v javnem prometu (3. točka 10. člena),
12. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi in premoženje (18. točka 10. člena),
13. kdor odmetava goreče cigaretne in druge ogorke ali pepel na kraju, kjer je nevarnost požara (14. točka 10. člena),
14. kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske pridelke ali vrtne pridelke brez lastnikovega dovoljenja (15. točka, 10. člena),
15. kdor organizira tekmovanje ali trening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa (10. točka 10. člena),
16. kdor pusti živali na javnem prostoru, naselju ali prometni površini brez nadzorstva in brez zaščitne torbice - nagobčnika (11. točka 10. člena),
17. kdor strelja s fračo, lokom ali drugo napravo, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja (16. točka 10. člena),
18. kdor poškoduje, prevrne ali odstrani na javnem mestu postavljen smetnjak ali klop (2. točka 12. člena),
19. kdor ravna v nasprotju z 3. točko 12. člena,
20. kdor ravna v nasprotju z 4. točko 12. člena,
21. kdor ravna v nasprotju z 3. točko 14. člena,
22. kdor ravna v nasprotju s 16. točko 8. člena.
23. kdor ne prepreči laježa svojega psa, ki brez potrebe in vzroka moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj.
Pravna oseba samostojni podjetnik ali druga oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 6., 8., 9., 10., 11,17., 22. in 23. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 do največ 1.000.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 do največ 500.000 SIT.
22. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT do največ 500.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega organa prepovedano (7. člen),
2. med obratovalnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (11. člen),
3. na tržnici, športnih igriščih, avtobusni postaji ali železniški postaji ali na drugem javnem prostoru zanemari red in čistočo, tako da se kvari videz, moti okolica in ogroža zdravje ljudi (5. točka 12. člena).
Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo najmanj 10.000 do največ 500.000 SIT.
23. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT do največ 500.000 SIT se kaznuje za prekršek:
1. kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot 5 minut (6. točka 8. člena),
2. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo, tako da moti okolico ali ogroža varnost drugih (8. točka 8. člena),
3. kdor namerno draži, plaši in ščuva živali (1. točka 10. člena),
4. kdor se sanka, smuča, kotalka ali igra na cesti (7. točka 10. člena),
5. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta ali na kraj kjer lahko povzroči škodo ali ovira promet (12. točka 10. člena),
6. kdor privede žival v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na pokopališče, v parke in zelenice, trgovske in gostinske lokale (1. točka 12. člena),
7. kdor pelje mrhovino, kosti, fekalije in podobne odpadke v vozilih, ki niso zaprta (6. točka 12. člena),
8. kdor vlači z vprego ali s traktorjem hlode po asfaltnih cestah ali z delovnimi stroji ali traktorji poškoduje, umaže ali drugače uničuje cestišče oziroma orje njive do ceste ali v cestno telo ter obrača s traktorji na cestišču (17. točka 10. člena),
9. kdor spušča odpadna olja in druge naftne derivate v naravno okolje (17. točka 12. člena),
10. kdor v sušnem obdobje gnoji z gnojnico ali gnojevko (8. točka 12. člena),
11. kdor ravna v nasprotju s 5. točko 14. člena.,
Pravna oseba ozltoma samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz 2., 6., 8. in 9. točke tega člena odloka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
24. člen
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT do največ 100.000 SITse kaznuje za prekršek:
1. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, prehod za pešce, na pločnike, kanalizacijske jaške in hidrante, do
8. ure zjutraj in podnevi sproti ne odstranjuje novozapadlega snega in snega, kije padel s strehe (l. točka 14. člena),
2. kdor površin ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah ob poledici ne po-suje s soljo, peskom ali žaganjem (2. točka 14. člena),
3. kdor kuri ogenj ali sežiga odpadke, tako da to povzroča gost dim in prah, ali na odprtem prostoru v bližini zgradb, drugih objektov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan oziroma pusti ogenj nepogašen (13. točka 10. člena).
Pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz tega člena odloka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 do največ 500.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT.
VII. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Za prekršek po 19. členu odloka izterja denarno kazen takoj na kraju samem delavec policije ali pooblaščen inšpektor oziroma komunalni nadzornik.
26. člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni upravni organ, pristojna inšpekcija, komunalni nadzornik, policijska postaja ali oškodovanec.
27. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir (Ur. 1. SRS št. 14/75,42/85,7/87) odlok o plakatiranju (Ur. 1. SRS št. 44/87, 23/88, 10/90) in odlok o ravnanju z opuščenimi vozili (Ur. 1. RS št. 65/94), na območju Ljubljanskih občin.
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1.07.1997.
Datum: 10.6.1997 Štev.: izv.20/97
Predsednik Občinskega sveta občine Brezovica: Leopold Pristavec l.r.
Vabilo k sodelovanju
Medobčinski urad za kulturo deluje na področju osmih barjanskih (pa tudi malo manj barjanskih) občin Škofljice, Velikih Lašč; Iga, Borovnice, Brezovice, Vrhnike, Dobrove-Horjula-Polhovega Gradca in viškega dela ljubljanske občine. Ker so vse omenjene občine na ali blizu Barja, je urad poimenovan na kratko Barje z okolico.
Glavni poudarki pri delovanju medobčinske kulturne povezave so naslednji: oživljanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine barjanske pokrajine; povezovanje kulturno-umetniških društev, ljubiteljskih skupin, umetnikov samo-rastnikov, raznih zbirateljev, ljud-
skih godcev, restavratorjev ter vseh, ki imajo za skupen imenovalec Barje in njegove posebnosti; delovanje informacijskega središča, kjer se zbirajo vsa obvestila o kulturnih prireditvah.
Vsakoletno pa je v načrtu tudi priprava skupnega projekta, preko katerega naj bi pospeševali in oglaševali barjansko eno-vitost in njegovo ponudbo, seveda v tesni navezavi s turizmom, gospodarstvom in drugimi panogami. Sedež urada je v brezoviški občini, na Novi poti 5 v Vnanjih Goricah s telefonskima številkama 651-232 in 651-648, kjer vam bo na vprašanja odgovarjala Meta Kastelic.
Medobčinski urad za kulturo Barje z okolico poziva vsa kulturno-umetniška društva, ljubiteljske skupine, samostojne in akademske umetnike, ljudske umetnike, samouke in druge, ki se ukvarjajo s kulturo, da pristopijo k delovanju našega urada. Na urad tudi pravočasno sporočajte dogodke, kijih pripravljate še to sezono, posebej pa program, ki ga boste izvedli prihodnjo sezono.
Uradne ure urada so: ponedeljek: od 9. do 11. ure, sreda: od 16. do 18. ure in petek: od 9. do 11. ure.
Urad se nahaja v prostorih krajevne skupnosti Vnanje Gorice,
Nova pot 5, 1357 Notranje Gorice, telefon 061/651-232, telefon in faks 061/651-648.
Obiščite nas, tam boste lahko izvedeli za vse podrobnosti v zvezi z dejavnostjo medobčinskega urada za kulturo Barje z okolico in podpisali pristopno izjavo! Koordinatorka urada
Meta Kastelic
' Takole se je na zasedanju zbrala mešana komisija medobčinskega urada za kulturo. Na sestanku smo se odločili, da urad poimenujemo kar po področju, na katerem se nahajajo naše občine: Barje z okolico. Sodelujoči so izrazili mnenje, da je prva naloga urada vzpostavitev informacijske mreže med vsemi občinami in zbor podatkov o prireditvah na kulturnem področju. Vsekakor so pohvalili zamisel o delovanju, še posebej, ker so stiki z Zvezo kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik čedalje slabši. Na sliki sedijo: gospod Jože Kastelec (Škofljica), gospod Vinko Tomšič (Vrhnika), gospod Janez Cimperman in gospa Alenka Jeraj (Ig), gospod Andrej Ocepek (Borovnica) ter koordinatorka Meta Kastelic.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V POČASTITEV PISATELJICE KRISTINE BRENKOVE
Zvestoba Horjulu in otroškemu svetu
Pisateljici Kristini Brenkovi, ki staji zibel in otroštvo tekla v Horjulu, se je rodni Horjul oddolžil na kar najbolj spoštljiv način. Tukajšnje prosvetno društvu in ZKO Ljubljana-Vič-Rud-nik sta ji pripravila slavnostno akademijo, na kateri je nastopilo nekaj najuglednejših imen slovenske kulture.
O pisateljici je že v uvodu spregovoril dr. Matjaž Kmecl, slavnostni govornik slavnostne akademije. Na njemu značilen pronicljiv in hkrati duhovit način je z besedami velikega literarnega erudita in esteta orisal Kristinino ustvarjalno pot, ki ji ni primere v slovenski mladinski literaturi. »Ostajali ste v otroškem svetu, z otroškimi dušicami v sebi,« je med drugim dejal dr. Kmecl in dodal, da bomo pisateljici zmeraj hvaležni za prevod Pike nogavičke. »Naša gospa poetesa«, kot je imenoval Kristino Brenkovo, je celo svojo doktorsko disertacijo posvetila otrokom. Slavnostni govornik je v sijajnem govorniškem loku opozoril, daje bila Kristina Brenkova med uteme-ljevalci prve slovenske otroške
Dr. Matjaž Kmecl: »Gospa poetesa, ostajali ste v otroškem svetu, z otroškimi dušicami v sebi.«
knjižne založbe, da je že pred drugo svetovno vojno sodelovala pri Ribičevem Našem rodu, daje med vojno večkrat tvegala glavo in da nasploh ne gre za-molčati njene slovenskosti.
sta Tina Pucihar in Darja Zde-šar) in pisateljičini avtobiografski črtici Naša mama, v kateri se Kristina Brenkova spominja, kako je njena mati pekla kruh, hlebčke in vahče. »Nikoli nisem videla, da bi ležal na tleh košček kruha, ki ga je spekla naša mama,« je pisateljica sklenila črtico (prebrala jo je Majda Grbac).
Med nastoprznanih umetnikov je moderator večera, Matko Zdešar, kramljal s slavljenko.
»Na splošno imam vse v Horjulu rada,« je jedrnato odgovorila na eno od vprašanj Kristina Brenkova.
Jedrnata je bila tudi gledališka igralka Mila Kačičeva:
»Ljuba Kristina, vem da nisi nikoli nikomur ničesar vzela, vem pa, da si veliko dala, tudi meni.«
Jerca Mrzel je prebrala zgodbico o horjulskem revčku An-drejčku, nato pa ob kitari zapela še nekaj svojih znanih šansonov.
Zgodbo o horjulski Andrej-kovi mami in Moja dolina je prebrala igralka in dobitnica Borštnikovega prstana Ivanka Mežan.
Umetniški program slavnostne akademije je dopolnil tudi vse kakovostnejši Mešani pevski zbor PD Horjul, ki je pod vodstvom zborovodkinje Aste Jakopič zapel več pesmi, nazadnje skupaj s solistko ljubljanske opere Rebeko Radovan in ob spremljavi domačega pianista Blaža Puciharja.
Udeleženci prireditve v dvorani prosvetnega doma v Horjulu (slavnostne akademije so se poleg drugih udeležili tudi Štefka Kučan, akademik Dušan Moravec in drugi znani Slovenci) so lahko prisluhnili tudi zgodbici o Kristininem horjulskem otroku Klasu (nastopala je slavljenke spomnilo tudi s praktičnim darilom: podarilo ji je sliko njene rojstne hiše v Horjulu.
Branko Vrhovec
Moderator večera, Matko Zdešar, v pogovoru s Kristino Brenkovo
POPRAVEK
V razpisu za podelitev dolgoročnih posojil s subvencijo obrestne mere pri posojilih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec se prvi stavek 4. točke razpisa pravilno glasi:
4. Izhodiščna obrestna mera za prvovrstne posojilojemalce, ki je trenutno veljavna in je T+3,5% na leto.
Preostala vsebina razpisa ostane nespremenjena.« Gre za enega najpomembnejših kreditnih pogojev, zato prosimo da popravek objavite na karseda viden način.
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Občinska uprava
Tajnik: Jana Jereb
NA DOBROVI IMAMO JUBILANTA
Župnik Anton Golob je
Člana prosvetnega društva Horjul Matko Zdešar in Robi Kranjc izročata dr. Kristini Brenkovi sliko rojstne hiše v Horjulu.    Franc Brus
Na Marijin praznik Veliki Šmaren, v petek, 15. avgusta 1997, ob 14.30 bo v župnijski cerkvi na Dobrovi slovesnost. Jubilant - domači župnik g. Anton Golob bo daroval zlato mašo in tako praznoval petdeset let mašništva.
Leta 1921 seje rodil na Dvoru pri Bogenšperku v župniji Šmartno pri Litiji. V družini je bilo devet otrok, od katerih je sedem še živih. Živeli so na majhni kmetiji. Oče je bil, kot so po domače rekli, cimerman. V sosednji vasi Veliki Kostrevnici je bila v gasilskem domu soba, kjer je obiskoval šest razredov osnovne šole. Potem je šel v gimnazijo v škofove zavode, v zavod sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano. Kot zanimivost naj omenim, da je bil med drugimi njegov sošolec tudi dr. France Bučar, leto pred njim pa je hodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Gospod župnik sam pravi, da ima lepe spomine na škofove zavode, saj so imeli sijajne profesorje. Ko je bil v osmi gimnaziji, leta 1941, je moral zaradi Nemcev skupaj z drugimi v nekaj urah zapustiti zavod. Študij je potem nadaljeval in končal na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po vstopu v ljubljansko bogoslovje so leta 1945 skoraj vsi njegovi sošolci bežali na Koroško in sedem izmed njih je končalo svojo življenjsko pot v Kočevskem Rogu ali Teharjah. Bogoslovne študije je končal leta 1947 in 10. avgusta tega leta bil posvečen v duhovnika. Kot no-vomašnik je 15. avgusta 1947 imel novo mašo v rojstni župnijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Njegova duhovniška pot seje začela v Kočevju, kamor ga je poslal škof Anton Vovk. Tam je bil dobro leto kaplan. Ko pa so zaprli tamkajšnjega župnika, je moral sam prevzeti delo upravitelja župnije Kočevje in še drugih župnij: Polom, Stari log, Koprivnik in Mozelj. V Kočevju je bil sedemindvajset let, kjer je doživel marsikaj lepega, pa tudi hudega.
Na Dobrovo je prišel leta 1974, kjer je bil za župnika g. Anton Moder, njegov nekdanji profesor rastlinstva in živalstva v škofovih zavodih. Tako v Do-brovski župniji deluje že triindvajset let. V tem času je bilo potrebno marsikaj postoriti in urediti. Danes smo lahko veseli, da imamo lepo obnovljeno župnijsko cerkev Marije v Leščevju, razširjeno pokopališče, mrliško vežico, parkirišča okoli cerkve, električne zvonove, obnovljene podružnične cerkve: sv. Martina v Podsmreki, sv. Janeza Krstnika v Gabrju, sv. Jurija na Hruševem in sv. Neže v Brezju.
Dobrovska božjepotna Marijina cerkev še vedno živi, še posebej v času med velikim in malim šmarnom, ko jo obišče veliko romarjev. Takrat so ob nedeljah poleg rednih treh dopoldanskih sv. maš še popoldanske šmarne maše s petimi li-tanijami Matere božje. Največ romarjev obišče dobrovsko Ma-
ter božjo ob zaključku šmarnih maš na mali šmaren, ko se slovesnost zaključi z dolgo procesijo.
Gospod župnik ima prav gotovo veliko dela v župnijskem uradu, kamor se ljudje obračamo z raznovrstnimi prošnjami. Najbolj pa se pomladi ob otro-kih, ki jih poučuje verouk. Ob velikem pomanjkanju duhovnikov seje odločil, da bo delal v Gospodovem vinogradu še naprej, dokler bo božja volja in volja gospoda nadškofa. Mnogi župljani želimo, da bi mu zdravje še služilo in da bi še ostal med nami.
Biti duhovnik ni lahko, ampak sam g. župnik pravi, da je zelo vesel v duhovniškem poklicu in če bi se moral še enkrat odločiti za svoj življenjski poklic, bi zagotovo še enkrat stopil na duhovniško pot, ki mu je dala mnogo preizkušenj, bridkih, pa tudi veselih trenutkov.
Jubilej, pred katerim je g. župnik in ob njem dobrovski župljani, njegovi prijatelji in vsi, ki ga poznajo, je pred vrati. G. župnik Anton Golob bo imel zlato mašo najprej v rojstni župnijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji v nedeljo 10. avgusta, ob 15. uri. Prav na 50. obletnico mašništva na veliki šmaren v petek, 15. avgusta 1997, ob 14.30 pa bo daroval sv. mašo v župnijski cerkvi Marije v Leščevju na Dobrovi pri Ljubljani. Gotovo bo vesel vseh, ki se bomo iskreno veselili z njim.
Majda in Robi Kržič
Kulturno-prlreditveni center In okrepčevalnica
Moški zbor Dolomiti z Dobrove je pod vodstvom A. Koširja odprl že 4. srečanje pevskih zborov na Gori, ki so ga v nedeljo, 1. junija, pripravili planinci društva Panorama z Dobrove. Nastopili so pevci enajstih zborov iz Horjula, Dobrove, Grosupljega, Briš, Polhovega Gradca in mešani zbor Tratarski zvon iz Poljanske doline.
Na pevski reviji pri turistični kmetiji Pri Logarju, 824m nad morjem, so številni planinci poslušali slovenske narodne pesmi pa tudi druge, tudi umetne pesmi iz Porabja, Španije in drugod. Kljub višini in strmemu vzponu pevci revijo vzamejo zelo zares. Skoraj vsi zbori so bili lepo enotno oblečeni; vsak zbor si poišče domačega sponzorja, ki zbor obleče v majice, na katerih je tudi njegova reklama. Enotno oblečeni pevci lepo delujejo in ker se dirigenti potrudijo, da tudi lepo zapojejo, nastane pravi koncert ne glede na višino in naravno okolje. Tudi pravo koncertno ozvočenje omogoči pevcem najboljši učinek. Pravi ljubitelji petja so ugotovili, da se petje najlepše sliši prav na vrhu, pri cerkvici sv. Lovrenca, kjer se obenem sede na obzidju razgledujejo po okoliških vrhovih. Takih učitkovpa ne more nuditi tudi najboljša koncertna dvorana. Zato bo prihodnje leto peta, že jubilejna revija še bolj obiskana. (Tone Potočnik, slika Kostja Divjaki
Obnovljen zvonik samotorške cerkve
Vse kaže, da bodo kmalu, obnovljeni prav vsi zvoniki cerkva v horjulski fari. Zdaj gredo h koncu še obnovitvena dela na zvoniku podružnične cerkve sv. Mihaela nadangela na Samoto-rici nad Horjulom (dela opravlja kleparstvo Tominc iz Horjula). Že pred leti, leta 1985, so obnovili fasado na cerkvi in križ na pokopališču.
Cerkev sv. Mihaela nadangela, katere starost ni znana, je sprva sodila pod polhograjsko faro,
Poseg v naravo?
dve leti je bila v vrzdenški lokaliji, zdaj pa je že več let podružnica horjulske fare. Zidana je še v renesančnem slogu, zvonik, ki ga obnavljajo, pa nosi sledove pozne gotike.
B.V.
Pred dnevi nas je poklical ogorčeni krajan Šentjošta, češ da se ob cesti proti Šentjoštu, le malo naprej od razpotja z re-gionalko, kopiči veliko divje odlagališče in da je treba zadevo nujno dati v časopis. Kolikor to še ne bo zaleglo, je dodal, pa je treba storilce drugič poimensko objaviti.
Ze bežen ogled odlagališča je pokazal, da vse skupaj le ni tako hudo. Na ovinku, kjer se nabira-
jo odpadki, je res navoženega veliko (svežega) odvečnega materiala, največ gradbenega, vendar pa je vse skupaj že bolj ali manj zravnano in, rekel bi, ne kazi posebno cestišča. Problematičnih je le nekaj večjih kosovnih odpadkov, ki so se sko-talili po deponiji navzdol. Toda, kot pravijo drugi Šentjoščani, tudi ti odpadki ne bodo ostali dolgo, saj bodo deponijo na kraju v celoti zravnali.    B. V.
PREJELI SMO
Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714
Zelo smo bili pozitivno presenečeni in veseli Vašega članka v časopisu, v katerem ste pohvalili ureditev potoka Izvrše.
Dovolite, da Vam v prid toč-ncjšemu informiranju krajanov pojasnimo, da jc investitor del Ministrstvo za okolje in prostor, Izpostava Ljubljana, in ne Podjetje za urejanje hudournikov, kot ste pomotoma zapisali.
Veseli nas, da spremljate dogajanja v Vašem okolju in tudi v prihodnje si želimo sodelovanja z Vami in podobnih člankov, ki krajane obveščajo o novih pridobitvah in tako izvajalcem omogočajo lažje in kakovostnejše izvajanje. Vodja področja: Burazer Niko, gr. teh.
Tehnični direktor: Škerjanc Tomaž, gr. ing.
7. DAN POD LOVRENCEM
Oživljeni stari kmečki običaji
Horjul — Butale za budale?
Dnevi pod Lovrencem, ki jih že nekaj let zapored pripravlja Turistično društvo Briše, so postali že nekakšna polhograj-ska turistična posebnost, organizator pa skrbi, da je na vsaki prireditvi kaj novega. Letos je bilo vse v znamenju lanu - od setve do izdelave domačega platna. Na prireditvenem prostoru ob Pograjskem domu so bile razstavljene stare, a še uporabne trlice (starejša Brišanka je tudi v živo pokazala, kako so včasih trli lan), kolovrati, peč za sušenje lanu in pravcate statve z vsemi pritiklinami, na katerih so ves čas prireditve tkali, da je bilo veselje. Kot že na prejšnjih prireditvah seveda niso manjkali tudi traktorji oldtimerji; najstarejši deutz nosi letnico 1950, traktorja steyr in kramer, ki sta bila razstavljena poleg, pa sta le nekaj let mlajša. Ljubitelji dobre domače kapljice so se lahko okrepčali pri priložnostni žga-njekuhi, za domače dobrote pa so spet poskrbele gospodinje z Briš. Vse, domač kruh in pecivo, je bilo spečeno doma, so zagotavljale Brišanke, in iz domačih sestavin. Čaji, ki so bili prav tako na voljo, pa so bili pripravljeni iz cvetlic, ki rastejo na pol-hograjskem območju. Na eni od stojnic so se predstavli tudi najmlajši - Briški turistični otroški kotiček. Otroci iz Briš so razstavili svoje risbe in spise, papirnate vetrnice in čake ter celo čipke. Manjkale pa niso tudi prave klekljarice.
Že v uvodnem delu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali sprevod konjskih vpreg in narodnih noš ter krajši kulturni program z nastopom folklornih skupin, pevskega zbora z Briš in mladih harmonikarjev.
Že sedmi dan pod Lovrencem pa le ne bi bil zvest svoji tradici-
ji, če znova ne bi imel svoje privlačne posebnosti - kmečkih iger. Štiri ekipe fantov in deklet so se tokrat pomerile v »pajsa-nju« hloda s cepinom, lupljenju krompirja, žaganju hloda, v hoji s hoduljami in v zlaganju drv. Daleč najspretnejša je bila ekipa iz Briš, ki bo te dni odpotovala
na Igre brez meja v Budimpešto. Nekoliko manj sreče (hitre noge in roke) so imeli fantje in dekleta iz Setnika, ki so se uvrstili na drugo mesto pred ekipama iz Male vode-Škofrj in Polhovega Gradca, ki sta bili tretja in četrta.
B.V.
Nekaterim fantom se je žaga zatikala; hlod je bil le debel.
Horjul, draga vas domača, kraj mojega spočetja. Sam po sebi ni nič izjemnega. V njem trpimo življenja darove velika večina nas, navadnih smrtnikov, nekaj modrecev, rusofilov in odklopljene mladine. Njim za protiutež so trdne kmečke rodbine in njihovo številno potomstvo, ki se razvija v močan obrtniški ceh. Tu so še mlad župnik, šola, dva tabora starih borcev; biološko pestrost pa bogatijo tudi konji, potok, polje in gmajne, mogoče bi se našel celo še kak divji petelin na Ključu... To je naš Horjul in kot tak ali kaj je padel v oči in ušesa takrat tisti prestavni kvazipop udri-rok, jugverschlock skupini Agro-pop.
Ta je v preblisku svojega genija ugotovila, da se, vidi čudo, »sred Horjula« rima z »gasilska šula«! — In tako se je vse pričelo. Kar jim je prineslo uspeh enkrat, zvesto nadaljujejo, zato se od tedaj nezadržno širi prek blage domovino nesmrtna slava našega Horjula. Postajamo vzorčni primerek za prislovično podeželsko
l*ERAN
govejost in zarukanost. Ker je to naš občeslovenski novi jaz in ker smo prav mi poklicani kot ambasadorji le-tega, od časti kar za-rdevamo. Kako gorko mora biti šele samemu Frančeku, kadar sliši, kako se prek medijev širi glas o njegovi nezgodi in z njo slava na veke... kako gorko.
Naša mala kulturna peščica, kar je premore rediti horjulska vas, je stopila skupaj oni dan in besedovali smo. Povod za pogovor je bila neka smešnica iz Delo-ve Sobotne priloge, kjer je bilo spet uporabljeno ime Horjula. Sklenili smo, da bodi tega dovolj, da je treba ustaviti to nezasluže-no povzdigovanje Horjula po delih, kot jih sploh ni, kot se širijo po svetu. Tudi prizadevanja naše kulturne elite, da bi narečje vto-likanj spremenili, da bi bila šola res šula, med zadrtim prebivalstvom ni pognala korenin. Tako smo sklenili, da se javno odpo-vemo tej časti, kajti resnica je vse drugačna. Sram in skoraj strah me je povedati, da smo še vedno tako nazadnjaški, da se ukvar-
jamo s poštenim delom in se trudimo s preživelo kuturo. Skriti pre sodobnim svetom gojimo zborovsko petje, folkloro, gledališče, lutke in podobne reči, ki, upam, še niso zakonsko preganjane. Ja, celo tako daleč smo zabredli, da navezujemo stike s podobnimi nazadnjaki, npr.: Cehi, Avstrijci in Madžari, kamor se včasih ponoči v blindiranem avtobusu plazimo na koncerte in festivale. Bojimo se, da nas ne bi opazili prosvetljeni sodobniki in vesoljni domovini razkrili, kakšni smo Horjulci v resnici; da je tista napredna goveja slika, ki jo je dal na svetlo Agropop, le ostudna laž.
Tedaj bi prišla nad nas kazen. Na večno sramoto in posmeh obsojeni bi kričali v puščavi:
»Mi nismo nič krivi, kar z onimi se zmenite!«
Nihče nam ne bi namenil pozornosti. Njihove duše bi bile nemara še dobre, le našega jezika ne bi razumeli. Take sanje včasih sanjam ob poln luni, da Bog pomagaj.
Primož Bizjan Horjul 183
Svet, povezan
z elektronsko učilnico
Krompir je moral biti olupljen hitro in kakovostno.
Dobrovski učenci
odkrivajo Leonarda da Vincija
Zadnje čase se vedno več šol priključuje na internet, kar omogoča sodoben način komuniciranja šol z vsem svetom.
V ta projekt se je v tem šolskem letu vključila s svojim prvim razredom učiteljica Romana Filipič s pomočjo računalniškega mentorja Tomaža Kerna.
Ker je osnovni moto I*EARNA spoznati in izboljšati ta naš svet, skupni in edini vseh Zemljanov, vsebuje projekt skrb za ohranitev tega našega skupnega velikega doma planeta
Zemlje, k čemur veliko pripomorejo tudi sami odnosi med ljudmi.
Tako se je v učencih oblikoval odgovoren, optimističen in pozitiven odnos do sveta.
Učenci prvega razreda z učiteljico Romando Filipič in računalniškim mentorjem prof. Ker-
nom
Potem ko so spoznali Marca Pola, starodavno Kitajsko in tradicionalne (staro)kitajske metode zdravljenja, so se člani knjižničarskega krožka na osnovni šoli Dobrova lotili še enega največjih genijev vseh časov — Leonarda da Vincija. Enajst učenk in učencev od 5. do 8. razreda je pod vodstvom mentorice Zdenke Sušeč odkrivalo obsežen opus univerzalnega renesančnega genija, in sicer od njegovih znamenitih slikarskih stvaritev do tehničnih iznajdb, s katerimi je daleč prehiteval svoj čas. Svoje izsledke so dobrovski učenci-raziskovalci predstavili na zaključnem kulturnem večeru, ki so ga poimenovali Skrivnosti Leonardove umetnosti. Starši učencev, pa tudi drugi, ki so prišli na prireditev, so lahko izvedeli marsikako podrobnost iz življenja Leonarda da Vincija, ki sicer ni tako znana. Denimo, da je seciral kar trideset trupel, da je#mel zelo rad živali, o ljudeh pa na splošno ni imel dobrega mnelnja in da je do konca življenja pisal dnevnik. Že sama njegova pisava je nekaj genialnega: pisal je namreč zrcalno, z desne na levo, da stroga inkvizicija, ki je tedaj natikala
uzde raziskovalnim duhovom, ne bi napak razumela njegovih izumov.
»Leonardova osebnost je še danes uganka,« je ugotovila ena od učenk. Mladi dobrovski krož-karji-raziskoalci so natančneje razčlenili najznamenitejša Leonardova slikarska dela, kot so Mona Liza, Madona v votlini in Zadnja večerja ter še nekaj drugih, nato pa predstavili še gibljive modelčke Leonardovih letalnih naprav, ki so jih naredili sami (pomagala jim je učiteljica tehničnega pouka Vidojka Ger-bič).
Med projektnim delom pa so učenci ob pomoči učiteljice za likovni pouk Katarine Štrukelj tudi sami skušali naslikati nekaj slikarskih motivov Leonarda da Vincija. Na stenah so visele bolj ali manj posrečene Mone Lize, pa tudi Zadnja večerja, Dama s hermelinom in en vitraž.
«Raziskovalno nalogo smo razdelili na dva dela: na tehnični del in na umetniški del. Bila sem že v skrbeh, ali bomo nalogo sploh dokončali,« je ob koncu prireditve povedala mentorica knjižničarskega krožka na OŠ Dobrova Zdenka Sušeč.
Branko Vrhovec
I
USPEL NARAVOSLOVNI DAN — Učenci petega razreda osnovne šole v Horjulu so se v okviru naravoslovnega dne seznanjali z zelenjavnim vrtom. Pri tem so spoznali raznovrstno orodje, ki ga uporabljamo pri delu na vrtu, s posameznimi kulturami, s skrbijo zanje ter z zatiranjem vrtnih škodljivcev. Glede na to, da imajo doma povsod vrt, bodo pridobljeno znanje s pridom uporabili. Na sliki: Učenci pri ogledu vrta. (F. B.)
RA VNA TELJEV DAN IN IZLET V NEZNANO — Delavci osnovne šole v Horjulu so se na ravnateljev dan s prevozniškim podjetjem Nered iz Kamnika odpeljali na strokovno ekskurzijo. Prva postaja je bila v Šempetru v Savinjski dolini, kjer so si ogledali rimsko nekropolo. Pot jih je naprej vodila do Podčetrtka, A tomske vasi in Olimja z znamenito cerkvijo in morda še bolj znanim Jelenovim grebenom z znano kmetijo odprtih vrat. Nepozaben bo ostal vtis z obiska Svete gore z znamenito cerkvijo, kapelicami in prečudovitim razgledom na Hrvaško Zagorje, pa tudi obisk polnilnice penečih vin na Bizeljskem, katere peneče vino Barbara je letos prijelo najvišje priznanje na vinskem sejmu v Ljubljani. Obogateni s številnimi lepimi vtisi in z novimi spoznanji, saj je marsikdo prvič obiskal tamkajšnje kraje, smo se v poznih večernih urah vrnili v Horjul. Ogled rimske nekropole v Šempetru. (F. B.)
DOBROVA 6. IN 7. JUNIJ
Mladost je norost
Mladost je norost, čez vodo skače tam, kjer je most.
Pa vendar tako mora biti. Kako bi se sicer porabila vsa energija mladega človeka, če bi prečkal reko elegantno čez most?!
Taka mladostniška energija je napolnjevala dvorano Kulturnega doma na Dobrovi v začetku junija. Mladi igralci so kazali svoje znanje na odrskih deskah v okviru 9. Linhartovega srečanja — Otroškega gledališkega in lutkovnega maratona. In tako so otroci iz različnih krajev Slovenije »pritekli« tudi v naš kraj.
V petek, 6.6.97 smo si ogledali dve predstavi.
Prvo, z naslovom Pet pepelk, Žarka Petana, je pripravila Gledališka skupina OŠ Litija. Skupaj s princem, ki je iskal Pepel-ko, smo morali pasti skozi luknjo v pravljično deželo. Potovali smo skozi pravljice in na koncu le prišli do prave Pepel-ke.
Svojo izvoljenko je dobil tudi kmečki sin v Igri A. T. Linharta, Županova Micka, ki je s svojo preprosto, pošteno ljubeznijo prepodil od svoje drage nadutega mestnega osvajalca ženskih src. Nastopajoči mladi igralci so
bili iz dramske skupine OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega Trga pri Ložu.
Sobotnega dopoldneva je bilo na odru mnogo nog. Še posebno veliko jih je bilo v prvi predstavi z naslovom Stotisočnoga Borisa A. Novaka v izvedbi učencev iz OŠ Stanega Žagarja iz6 Lipnice. Spoznali smo stonogo in njeno mamo tisočnogo pa še babico stotisočnogo ter kako srečni smo lahko mi, ker smo dvonogi. Sicer si vedno zadnji, ker obu-vanje in sezuvanje vseh sto čevljev traja zelo zelo dolgo. Na stonogo sta se najbolj jezili či-stilki, kajti dela sta imeli stokrat več, roki pa še vedno samo dve.
Tudi igrica O Bibi, kije prehitro rasla M. in A. Vogelnik je govorila o nogah. Tokrat o nogah deklice Bibe, ki je hotela imeti tolikšno nogo kot njena mamica. Dobra vila ji je željo uresničila. Nato pa so se začele težave. Biba ni mogla več teči, preskakovati kolebnice, skakati gumitvist... Zopet je priskočila na pomoč dobra vila, ki je stvari postavila na svoje mesto. Igrico so zaigrali drugošolci iz Dramske skupine Zvezdice OŠ Šmihcl iz Novega mesta, ki so igranje vzeli prav po odraslo resno.
Tako lahko rečemo, da so mladi igralci tudi na Dobrovo prinesli kanček utripa Evropskega meseca kulture in tega smo veseli.
Mladim igralcem in njihovim mentorjem čestitamo in jim želimo še veliko novih predstav.
KUD Dolomiti M. K. Dolinar
Filmček na vrhu Golice
Razstava v polhograjski graščini
V petek, 20. junija, so v pritličju polhograjske graščine odprli obsežno razstavo o delu društev v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, ki jo je pripravila občina v sodelovanju s KS Polhov Gradec — Odborov za turizem in Našim lazom — Centrom za razvoj podeželja z Lukovice. Hkrati je bila na ogled tudi razstava turističnih zanimivosti občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Ig in Vrhnika, s katero so se občine predstavile na seimu Alpe-Adria.
Marljivo Turistično društvo Briše, na primer, seje predstavilo v prav stilno urejenem kotu s čipkami pod steklom, jerbasom in še čim, razstavni kot malega Turističnega društva Vetjnik z Babne gore pa sta poleg slik in turističnega zemljevida krasila še ličen voziček in stara harmonika. Tu so bile tudi slike, narisane z ogljem domačega slikarja Rafka Smuka, medtem ko so najmlajši v sosednjem prostoru pripravili Polhkov kotiček z veliko zlepljeno torto, risbami in najrazličnejšimi izrezljankami. V istem prostoru so se predstavili tudi Pograjski slavčki.
Čebelarstvo Polhov Gradec je ponudilo na ogled nekaj svojih standardnih izdelkov: kozmetiko z voskom, medeno žganje, šampone s propolinom, matični mleček in cvetnih prah. Balinarsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca je poleg pokalov in slik na tleh prikazalo situacijo na balinišču, Združenje podjetništva in obrti Polhov Gradec-Črni vrh pa fotografije s svojih družabnih srečanj. V
avli graščine je domači KUD (folklora) pripravil pravcati muzejski kotiček — gorenjsko moško in žensko narodno nošo, lončeni bas, stari otroški gorenjski dežnik in devetdeset let staro harmoniko. Mizo, kjer je bila knjiga vtisov, pa sta krasili podobi polhograjskih velmož — skladatelja Gregorja Riharja in podobarja Jerneja Trnovca.
Ljubitelji planinarjenja so lahko občudovali imenitni razstavni kot mladega polhograj-skega planinskega društva (PD Blagajana). Razen starih smuči s palicami in preživete planinske opreme, so bile tu tudi stare krplje za hojo po visokem snegu, maketa vrha Triglava z Aljaževim stolpom in celo prazne pločevinke piva in ledenega čaja kot opozorilo na vse večje ekološko onesnaženje naših gora. Med zanimivostmi, kijih je razstavilo Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec je bila stara motorna brizgalna še iz leta 1940, ročna sirena, ročni-ki iz leta 1920, prva motorna brizgalna znamke scammella, stare čelade in azbestna obleka ter celo svečana gasilska uniforma iz davnega leta 1899.
Poseben segment razstave je bila, kot rečeno, turistična ponudba občin: občine Borovnica, Brezovica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Vrhnika in Ig so slikovno prikazale svoje zanimivosti, skupaj s karto Razvojne dileme občin. Posebej s fotografijami pa seje predstavil tudi gostujoči kraj pod naslovom »Polhov Gradec se predstavlja«.
Branko Vrhovec
PESEM IZ PRVE SVETOVNE VOJNE
1. Na zapečku stari oča, star kot zemlja, gluh ko buka, kadar pridem mimo njega, pa za ramo me pocuka.
2. NFranca daj, preberi starcu, kaj že neki vojska pravi, al jih bodo, al po starem naš se regiment postavi.
3. Pa mu kažem novi Glasnik vpije, vse po vrsti greva skozi Novarusko, Krasnik v Belgrad, Šabac do Valjeva.
4. Kam že noter na francosko nemška vojska se razteza, o Angležu, da mu ladje Prus na dno morja pogreza.
5. Saj sem rekel, saj sem pravil, Bog sedaj cesarja vaga, to jo bodo iskupili, naša bo gotovo zmaga.
6. Kupljen bol je Garibaldi, z zlatom plačan od Angleža, zdaj bo pa na njega padla močne božje roke teža.
7 Oj, kako grdo Francoz je nas na Laškem osleparil, zdaj ga bo s pravično silo Bog po tilniku udaril.
8. Bog drži s cesarjem sivim, z njim in z našo domovino, maščevana bo Madženta, maščevan bo Solferino.
9. Tu umolkne stari oče, solze z lica si obriše,
pa z zapečka se pomakne k nam, do mize v kotu hiše.
10. Naš bo zmagal to vam pravim, naš, ki samo svoje brani, da bi Še Radecki živel, da bi zdaj mu stal ob strani.
11. Ej, Radecki, siva glava, pa s patnoštrom v veli roci, se je podal v boj krvavi, mož, da ni jih več, otroci.
12. To sem sklenil, ko izdahnem, ko počivat v grob se vležem, prva pot mi bo v nebesa k njemu, da mu v roke sežem.
13. Zdaj tam gori vojsko vodi, prosi, da bo Bog pomagal, in zato se zanesimo, naš bo zagotovo zmagal.
14. Na zapeček zleze oče, tajno tiho je po hiši,
na patnoštru le rožljanje jagod se zad pečka sliši.
Že kako leto je v Polhovem Gradcu zelo dejavno planinsko društvo Blagajana pod vodstvom predsednika Staneta Dva-najščaka. Lani je priredilo več izletov in, kot se spodobi, so začeli z domačo okolico, s Pograj-sko planinsko potjo. Načrte so povsem uresničili.
Tudi za letos ni zmanjkalo zamisli: vsak mesec en izlet. Tako smo se v nedeljo, 25.5., povzpeli na vrh 1835 metrov visoke Golice. Od doma smo odšli šele ob devetih, tako da ni bilo okrnjeno nedeljsko jutranje spanje. Vreme ni bilo nič kaj obetavno, deževalo pa ravno ni. Z upanjem, da se bo zjasnilo (taka je bila napoved), smo se popeljali v gorenjsko ravan.
V vasici Planina pod Golico je bilo prejšnjo nedeljo slavje ob dnevu narcis, kar se je poznalo še ob našem obisku. Lepo je videti, da vas živi. Rože na oknih vzbujajo slutnjo življenja za njimi. Z bližnjih travnikov in senožeti so nas pozdravljale bele narcise. V vasi mora kar dišati, kadar so v največjem razcvetu. Bog ve, kaj bi rekli botaniki, zakaj se je ta roža udomačila prav na karavanških pobočjih?
Pot od Planine pod Golico do koče ni težavna, vendar vseskozi vodi navkreber. Marsikdo je bil zadovoljen, da ni bilo sonca, če ne bi bilo pošteno vroče. Tako pa se je videlo mogoče le kakšnih 50 metrov naprej in tisti, ki smo bili v tamkajšnjih krajih prvič, nekaj je bilo vmes tudi nadebudne mladeži - osnovnošolskih fantičev in mala mo-drooka gospodična - sploh nismo videli in vedeli, kam gremo. Pri koči pod Golico smo se odžejali, malo pojedli, poklepetali
in odšli naprej v belo megleno kopreno. Paziti je bilo treba zaradi spolzkega blata in mokre trave. Vrh sam nas je presenetil z lepo ravnico in mehko travo. Megla nas ni motila. Nagonsko smo se postavili na rob goličave in zrli v meglo, v Avstrijo. A glej čudo! Od nekod je prišlo nekaj vetra in megle so se razpršile in pred nami se je odprl koroški Rož. Reka Drava seje bleščavo vila pod nami. Polja, vasi, ceste so se razkrile našim očem. Pa spet meglena zavesa. Čez nekaj trenutkov pa spet koroški prizor. Tokrat proti Celovcu, videli smo ga v daljavi in obsvetlje-valo ga je sonce. Tako se je ponovilo še nekajkrat. Tudi nadebudni fantiči s svojo gospodično, ki so bili prej živahni kot mladi vragci, so pridno stali na robu in gledali nenavadno menjavanje meglene zavese in prizorov iz nekdanjega Korotana.
Pot nazaj je bila malce na-pornejša kot navzgor. Pozorno oko mamic je opazilo tiho skrb nekoga od vodilnih, ki je hodil po stezi, nad katero so spet skakali omenjeni fantiči. Če bi se slučajno sprožil kamen, bi ga bilo že moč ujeti. Na kaj drugega pa nihče ni hotel pomisliti. Zadovoljni smo prišli do koče in spet skozi gozd do avtobusa.
Še eno prizadevanje je bilo opaziti pri organizatorju: ravnati se po dogovorjenem časovnem načrtu. Doma smo bili, ko je bilo sonce še nad obzorjem. Če bi slučajno kdo pomislil, da smo se na koncu po tako lepem dnevu zadrževali še v dobro znanih »postajah«, bi se krepko zmotil. Nič običajnega razvpitega kranjskega zadrževanja po gostilnah! Lepo!
Milka Bokal
Pavle Setničar, Angelca Maček, organizatorka Barbara Železnik in Ignacij Plestenjak
Dan krvodajalcev na Črnem Vrhu
V nedeljo, 8. junija, so imeli krvodajalci Črnega Vrha ter okoliških krajev »svoj dan«, tako so imenovali to nedeljo. Krajevna organizacija RK je s krajevno skupnostjo pripravila zanje kratko proslavo. Nastopil je MoPZ Črni Vrh, kjer je polovica zbora tudi krvodajalcev, za smeh sta poskrbela Štefan Jan-kovec in Ana Pogačnik, ki sta v kratkem skeču prikazala, kako mož oceni svojo lepo ženo.
Navzoča je bila tudi sekretarka Mestne organizacije RKS ga. Marjetka Stopajnik, ki je na kratko spregovorila o zgodovini in nastanku RK na Slovenskem, kjer že nad 130 let deluje ta človekoljubna organizacija. Bil je tudi dan krvodajalstva - 4. junija.
V zvezi z nastankom RK po bitki pri Solferinu in v zvezi z njo je nastala tudi zelo stara pesem, žal ni znano niti leto nastanka in kdo jo je napisal, je pa izpred 1. svetovne vojne. To pesem je prebral Marko Jankovec. Najbolj razveseljiva za krvodajalce je bila podelitev priznanj. Prejelo jih je 30 krvadajalcev. Med njimi je tudi »rekorder«
Črnega Vrha, g. Filip Košir, ki je kri daroval že 108-krat. Veliko je bilo priznanj za 50-kratno darovanje, dobili so jih tudi tisti, ki so darovali kri najmanj 15-krat. Priznanja sta podelila sekretarka Mestne org. RKS ga. Stopajnik in predsednik KO RK Črni Vrh g. Ludvik Rus. Štirje krvodajalci, ki so dosegli starostno mejo, ki ne dovoljuje več dajati krvi, čeprav bi bili pripravljeni še naprej sodelovati, so poleg priznanj prejeli še zahvalo za darovano kri od krajevne skupnosti. Te jim je podelil predsednik sveta KS g. Anton Gerjolj.
Ob koncu je sledila skromna pogostitev. Za dobro razpoloženje je na harmoniko zaigral Matjaž Plestenjak, katerega vi-že so nekatere zasrbele tudi pete.
Skratka, bilo je lepo, hvala organizatorki krvodajalstva in proslave ge. Barbari Železnik in Mestni org. RKS, kije pripravila priznanja. Krvodajalci pa naj še naprej ostanejo »KRVODAJALCI«, ki rešujejo življenja!
M. P.
OBNOVA SPLOŠNE AMBULANTE V HORJULU — Nekako sredi junija so pričeli obnavljati horjulsko splošno ambulanto. Obnoviti je treba električno in vodovodno napeljavo, stenske in talne obloge, ker bodo ambulanto preselili v prostore zobotehničnega in splošnega laboratorija. Z novim zakonom o zdravstvu bo dr. Janja Pire s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije v prenovljenih prostorih šemaprej skrbela za osnovno zdravje prebivalcev horjulske doline. Na fotografiji: Obnova horjulske ambulante. (F. B.)
SKRB ZA PROMETNO PISMENOST— Osnovna šola Horjul med drugim namenja precej pozornosti prometni vzgoji učencev. Tako je v sodelovanju z inštruktorjem gospodom Brenčičem z Vrhnike organizirala tečaj za vožnjo kolesa z motorjem. Kar dvajset učencev je uspešno opravilo izpit iz cestnoprometnih predpisov. Prav tako sta učiteljici obeh tretjih razredov in mentor prometne vzgoje na šoli usposobili več kot štirideset učencev za samostojno vožnjo kolesa. Ti učenci so prejeli kolesarske izkaznice. Na fotografiji: Horjulski tretješolci po uspešno opravljenem izpitu. (F. B.)
Rekonstrukcija ceste proti Samotorici
Cesta od Horjula proti Samotorici je prav gotovo ena najbolj nevarnih v KS Horjul, saj je po odcepu za na Koreno dobesedno vsekana v z drevjem poraslo skalovje, poleg tega pa je še makadamska. Zdaj so gradbeni stroji zagrizli v strmino in širijo
cestno traso, ovinek na Zajčjem hribu pa so dvignili. Kot je povedal izvajalec del, Janez Ma-rolt, bodo letos, če bo vse prav, opravili zemeljska dela na kakih 500 metrov dolgem cestnem odseku.
B. V.
Iznajdljivi Horjulci
V okviru devetega Linhartovega srečanja sta v Horjulu potekala otroški gledališki in lutkovni maraton, ki se ju je udeležilo osemnajst gledaliških in lutkovih skpin iz vse Slovenije. Medtem ko so se domači otroci zabavali ob veselih igri-
cah v prosvetnem domu, je na bližnjem igrišču potekal turnir za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih. Da mladi igralci, lutkarji in športniHi ne bi ostali lačni, sta iz kakih tridesetih kilogramov govejega mesa in dvajsetih kilogramov čebule Boris Čepon in Janez Trtnik pripravila odličen golaž, kije teknil kulturnikom pa športnikom, saj sta ga skuhala v kotlu prave poljske kuhinje.
F. B.
Na fotografiji: Janez Trtnik ob kotlu z golažem
PRORAČUNSKE POSTAVKE
Kakor obrneš, denarja ni več
Prostor, ki ni smetišče
Borovniška občina je dala splanirati zemljišče ob nogometnem igrišču, da ne bi kazilo okolja. Tisti prostor je kljub temu, da lastninske zadeve še niso urejene, dokler ga ne zapolnijo, namenjen predvsem ostankom gradbenega materiala, ki naj bi jih tja vozili prebivalci borovniške občine. Vendar se dogaja, da kjer je kup, ponavadi še kdo pristavi ali odloži kaj svojega. Marsikdo tjakaj ne pripelje le odpadnega gradbenega mate-
riala, pač pa tudi navadne smeti, kar spet kazi okolico.
Kakor so ugotovili na občini, tega ne počno samo prebivalci borovniške občine, ampak gre za nenadzorovan »uvoz« odpadkov tudi iz sosednjih občin, tudi iz tiste, ki ima urejeno komunalno deponijo. Zato razmišljajo o tem, da bi to zemljišče na nek način zaščitili, če bo treba, tudi ogradili in tako preprečili dovažanje tistega, kar tja ne sodi.
Odpadkov za več kot eno posodo
Več borovniških občanov nam je potožilo, da jih močno moti, ker je namesto starega kontejnerja, kije kraljeval pred pokopališčem, zdaj tam sicer več posod, ena za sveče in dve za biološke odpadke, pa so stalno polne in vse leži na tleh okrog njih. Ali jih preredko odvažajo, ali pa je posod premalo.
Na občini, ki plačuje odvaža-nje smeti, so nam povedali, da prejšnja praksa z velikim kontejnerjem ni bila poceni, saj so morali za odvoz mesečno odriniti po 100.000 tolarjev. Marsikomu se toži po tem kontejnerju, še zlasti, ker vanj ljudje niso metali le tistega, kar so prinesli s pokopališča, temveč so iz bližnje in daljne okolice vanj nosili tudi druge odpadke. Pa tudi tisti kontejner se je denimo ob 1. no-
vembru tako napolnil, daje ka-zil okolico, ker je bilo marsikaj zloženo tudi okrog njega. Zdaj je komunalno podjetje pripeljalo posode, ki so tam in seje pokazalo, da ne zadoščajo potrebam. Zato naj bi v kratkem tam namestili še eno posodo za sveče in še dve posodi za biološke odpadke, torej bi bili tam dve posodi za sveče in štiri za biološke odpadke. Komunalno podjetje enkrat tedensko izprazni posodo za sveče in potem enkrat tedensko posodi z biološkimi odpadki.
Kakor se je pokazalo, bi dve posodi za ostanke sveč zadoščali ob normalnem praznjenju enkrat tedensko. Je pa tudi res, da se je odvoz smeti zelo podražil in pomeni v občinskem proračunu izdaten strošek.
PREDSTAVITEV KONJENIŠKEGA DRUŠTVA BOROVNICA — SEKCIJE KONJENIŠKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Skupna ljubezen so konji
V septembru leta 96 je bilo ustanovljeno Konjeniško društvo Borovnica kot sekcija Konjeniškega društva Vrhnika.
Ustanovni člani društva so predvsem lastniki in rejci konj, kakor tudi ljubitelji konj in konjskega športa. V društvu se srečujejo ljudje, ki želijo izmenjati izkušnje o vzreji in konjskem športu, dobrodošli pa so tudi ostali ljubitelji konj.
Združeno Konjeniško društvo Vrhnika in Borovnica ima več smeri delovanja:
— VZREJA KONJ — Do sedaj je bila prisotna reja hladnokrvnih konj, v zadnjem času pa se uveljavlja reja športnih konj in sicer lipicancev, kasačev, hanoverancev...
— REKREACIJSKO JAHANJE — Rekreacijsko jahanje obsega učenje osnovnih jahalnih veščin, spoznavanje in delo s konji, ter spoznavanje bližnje in
daljne okolice domačega kraja (trekingi...)
— KASAŠTVO IN PRESKAKOVANJE OVIR — Člani društva tudi aktivno tekmujejo v ka-saštvu in preskoku.
Sama Borovnica z okolico ima dobre naravne možnosti za razvoj konjereje in konjskega športa, saj se še sedaj del prebivalstva ukvarja s kmetijstvom in tudi tradicija konjereje je še prisotna med ljudmi.
Združeno Konjeniško društvo Vrhnika in Borovnica je že sodelovalo na turisitčnih prireditvah (Agronavtski sejem, Val-vazorja in Notranjska konjeni-ca)vin kasaških tekmovanjih.
Člani društva si želimo sodelovanja z ostalimi društvi v kraju (turistično, kulturno, športno, gasilsko...), kot tudi z občino, ter tako popestriti dogajanje v domačem kraju.
Kot smo že zapisali, je borovniški občinski svet sprejel občinski proračun, tako da so postavke, ki so v njem namenjene za različne dejavnosti, za letos razdeljene. V tej številki nekoliko podrobneje razčlenjujemo, kaj vse naj bi bilo letos opravljeno na področju komunalnih dejavnosti in kaj v družbenih dejavnosti, predvsem pri investicijah. In seveda, kaj je namenjeno kmetijstvu, saj objavljamo kmetijski občinski program. Zainteresiranim bralcem priporočamo, naj si ga skrbno
ogledajo.
Marsikateri proračunski porabnik je najbrž po sprejetju proračuna razočaran, ker je denarja manj, kot je predvideval. Vendar je mogoče iz razdelitve denarja letos najbrž prvič slutiti nekakšno politiko občinskega razvoja.
Žal je v tej občini tako, da ne more podobno kot je praksa v drugih, celo enako velikih občinah, računati, da bi se poleg občinskega proračuna, ki se napaja pretežno iz deleža dohod-
Pomembnejše investicije na področju družbenih dejavnosti iz borovniškega občinskega proračuna:
OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA
5,5 milijona SIT za ureditev računalniške učilnice z internetom
4,5 milijona SIT za obnovo oken
1,7 milijona SIT za nova »harmonika« vrata
0,3 milijona SIT za zagotovitev opreme za tehnični pouk
VRTEC BOROVNICA
23 milijonov SIT za zagotovitev dveh novih oddelkov v podstrešnih prostorih vrtca; predviden začetek obratovanja s 1. oktobrom 1997
KNJIŽNICA BOROVNICA
1,67 milijona SIT za nakup knjig
0,2 milijona SIT za obdelavo knjig po sistemu Cobiss
VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
3 milijonov SIT za sofinanciranje obnove cerkve
1 milijonov SIT za zaščito »Cukalove stale«
0,5 milijona SIT za obnovo spominskih obeležij (Paplerjev spomenik, spomenik na Belem potoku, spomenik 1. sv. vojne...)
ŠPORT »
2 milijona SIT za investicijsko vzdrževanje športnega igrišča ob Oš in vrtcu, kar vključuje nabavo in vgraditev novega tenisita na atletski stezi, odstranitev ograj, dosip peska na igrišču za odbojko, nabava tartana za skok v daljino
1,9 milijona SIT za zamenjavo parketa v TVD Partizan 190.000,00 SIT za dokončanje balinišča na Bregu
TURIZEM
0,4 milijona SIT za urejanje Pekla (obnova brvi in mostov) 0,3 milijona SIT za izdelavo turistično informativnega prospekta
1 milijon SIT za izdelavo in postavitev turistično informativnih tabel
Program pospeševanja proizvodnje hrane v občini Borovnica v letu 1997
Občinski svet občine Borovnica je na svoji 23. redni seji, dne 5. junija 1997 sprejel proračun za leto 1997, s tem je bil sprejet tudi program pospeševanja proizvodnje hrane v občini Borovnica za leto 1997, ki ga je pripravil odbor za kmetijstvo. S programom se v letu 1997 za kmetijstvo zagotavlja 6.500.000,00 SIT.
S programom pospeševanja proizvodnje hrane v občini Borovnica v letu 1997 se zagotavlja:
1. spodbuda pitanja govedi, konj in drobnice za meso
- s programom se zagotavlja: 1.900.000,00 SIT
- spodbuda: 40 SIT/kg žive teže žrebet, za drobnico 2.000,00 SIT/za kom (minimum uhlevljanja je 5 plemenskih živali), za goveje pitance 6.000,00 SIT/na teleta {minimum uhlevitve sta 2 teleta)
- uveljavitev: Regres uveljavlja rejec z obračunom oziroma z odkupnim blokom za prodane živali na občini Borovnica, za uhlevitev živali uveljavlja za vsakega rejca Kmetijska svetovalna služba.
2. regresiranje semenske koruze in drugih semen
- s programom se zagotavlja: 1.400.000,00 SIT
- spodbuda: regresira se 20% prodajne cene semenske koruze, 50% prodajne cene travno
deteljnih mešanic in 50% prodajne cene brez virusnih sadik, regresira se tudi obnova travne ruše, in sicer tako, da se preko Kmetijsko svetovalne službe financira nabava semen (100% plačilo), strojne usluge sajenja pa plača lastnik.
- uveljavitev: regres se uveljavlja z računi na občini Borovnica oz. z zahtevkom Kmetijske zadruge.
3. regresiranje obresti za investicije in obratnih sredstev v kmetijstvu
- s programom se zagotavlja: 300.000,00 SIT
- spodbuda: regresiranje obrestne mere za kredite za dobo enega leta v višini 100%
- uveljavitev: naveden regres uveljavlja banka pri kateri je kredit koriščen s predhodno odobritvijo odbora za kmetij-* stvo pri občini Borovnica
4. osemenjevanje in zdravljenje živine
- s programom se zagotavlja: 1.100.000,00 SIT
- spodbuda : osemenjevanje po kravi 2.200,00 SIT, 30% sofinanciranje zdravljenja živine ter 40% sofinanciranje preventivnega zatiranja parazitov in preventivno cepljenje proti steklini (ne glede na to, ali je živina zavarovana ali ni)
- uveljavitev: to spodbudo bo pri osemenjevanju in zdravljenju živine upošteval Veterinar-
nine, ki jo plačujejo občani in na nekatere druge izvirne prihodke, ki pa jih je malo, lahko oprl na mogočne darovalce, ki bi pomagali pri razvoju kraja. Zato tudi vsa društva v občini, od kulturnih, turističnega, športnih in drugih, ki sicer pri organizaciji različnih dejavnosti naletijo na odprta srca in zlasti roke maloštevilnih podpornikov, najbolj računajo s proračunskim denarjem. Doslej se je pokazalo, daje občina razumevajoč sobesednik, vendar vseh želja le ne more podpreti.
Investicije v komunalno infrastrukturo v občini Borovnica v letu 1997
Ena izmed prednostnih nalog v letu 1997 je zgraditev meteorne in sanitarne kanalizacije na Zalarjevi cesti v Borovnici. Predračunska vrednost je 20 milijonov SIT, objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca, z gradnjo bi se začelo predvidoma koncec meseca avgusta. Po zgraditvi kanalizacije bi se preasfaltirala Zalarjeva cesta v celoti, in sicer od križišča z regionalno cesto do TVD Partizan. Pričakuje se tudi sofinanciranje s strani države.
Večja investicijska dela se bodo izvedla tudi na Cesti pod Goro, kjer je potrebno delno
sanirati dotrajan asfalt ter narediti preplastitev z novim asfaltnim slojem, ob cesti bo zgrajena tudi javna razsvetljava in sanirani kanali meteorne kanalizacije. Za investiejo je v letošnjem letu najmenjenih 6 mio SIT. Investicija v vrednosti 5,1 milijona SIT je planirana tudi za asfaltiranje dela ceste v dolžini cca 500 m, ki poteka skozi naselje Brezovica, pričakujemo tudi sofinanciranje s strani Slovenske vojske.
Iz sredstev investicijskega vzdrževanja bodo opravljena manjša dela kot so: ureditev okolice pri transformatorju pred osnovno šolo dr. Ivana Korošca, ureditev parkirišča pri občini, popravilo asfalta v Brezovici in na cesti za v Ohonico ter ureditev avtobusnega postajališča na Pa-kem.
Vodovod za naselje pri mlinu v Bistri je že narejen, krajani so sofinancirali investicijo v znesku 1.500 DEM na gospodinjstvo, tako se 15 družin lahko že priključi na javni vodovod.
Ob vseh načrtovanih investicijah je potrebno povedati, daje veliko potreb, premalo denarja, tako da letos niso bile v proračunu zajete mnoge pobude krajanov za ureditev infrastrukture v njihovih naseljih in je reševanje le - teh preloženo na naslednje leto.
Za ureditev pokopališča: odkup zemljišča in dokumentacijo je letos namenjenih 6,5 milijona SIT.
Za zagotovitev socialnih stanovanj je občina Borovnica letos namenila 8 milijona SIT, in sicer na nakup in adaptacijo prostorov v Vili na Bregu 14, kjer naj bi se do zime zagotovila tri stanovanja za socialne upravičence.
Govedoreja ima v borovniškem programu kmetijskega razvoja še vedno veliko prednost, čeprav se nekateri pridelovalci usmerjajo tudi v druge dejavnosti, kot so ovčereja ali pridelovanje ameriških borovnic. Na sliki so živali na paši nad Pristavo.
Ljubljana, zagotavlja se tudi 500 kg ovca za žrebca, sofinanciranje vzdrževanje žrebca (če ni opravljenih 30 pripustov na leto, razliko krije ta program), udeležba žrebca na letnem liciti-ranju (prevozni stoški in dnevnica) ter zavarovanje žrebca,
- uveljavitev: regres uveljavlja Kmetijsko svetovalna služba oz. rejec žrebca
7. čebelarstvo
- s programom se zagotavlja: 200.000,00 SIT
8. izobraževanje in društva
- s programom se zagotavlja: 320.000,00 SIT
9. male melioracije
- s programom se zagotavlja: 300.000,00 SIT
- spodbuda: 50% sofinacira-nje manjših zemeljskih operacij, limit na posamezno kmetijo je 60.000,00 SIT, 50% sofinanciranje redno vzdževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarkačev, program pripravi Kmetijsko svetovalna služba
10. sofinancirane dokumentacije za pripravo investicij
v kmetijstvu
- s programom se zagotavlja: 200.000,00 SIT
- spodbuda: sofinacira se priprava projektov, ureditvenih načrtov oz. lokacijskih dokumentacij za pripravo investicij in strokovne raziskave
- s programom se zagotavlja: 150.000,00 SIT
- spodbuda: rejcem kobil se zagotavlja 30% regresa za skoč-nino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod ski zavod
5. podpora za urejanje pašnikov
- s programom se zagotavlja: 175.000,00 SIT
- spodbuda: 3.000,00 SIT/ha za pašnike, ki so še potrebni obnove, 30.000,00 SIT/ha za novo urejene pašnike, vzdrževanje na pašniku se prizna vsaki dve leti
- uveljavitev: programe za pridobitev sredstev izdela svetovalna služba oz. ustrezna institucija, ki to nadzoruje in svetuje način paše,
6. konjereja
11. urejanje poti in kolovozov
- s programom se zagotavlja: 455.000,00 SIT
- spodbuda: nasipni material oz. materialna sredstva, finacira se tudi prevoz, medtem, ko živo delo organizirajo in izvedejo lastniki sami
Za spremljavo in izvajanje navedenega programa je zadolžen odbor za kmetijstvo pri občini Borovnica.
Za dodatne inforamcije v zvezi s kmetijskim programom se lahko obrnete na Občino Borovnico ali Kmetijsko svetovalno službo.
OBČINA BOROVNICA Odbor za kmetijstvo
PRIPRAVE NA STOLETNICO POHODNIšTVA V PEKLU
Shod pod slapovi konec avgusta
V borovniškem turističnem društvu so v polnem zagonu priprave na veliko slavje, ki naj bi bilo konec avgusta v Peklu. Letos je namreč sto let od prvega vzpona mimo slapov iz doline na Pokojišče, kar je Janez Ciril Oblak, sicer Ljubljančan opisal v Planinskem vestniku leta 1897 pod naslovom »Iz Borovnice v Cerknico«. Kakih osem let kasneje se je lotil tudi podrobnega opisa Pekla.
Da gre zares za stoletnico, priča zapis o proslavi tridesetletnice te poti, ki je bila leta 1927. Na to se sklicuje tudi društvo, ki organizira letošnjo proslavo.
Po zadnjem dogovoru naj bi bila glavna slovesnost zadnjo soboto v avgustu (prvotno je bila predvidena nedelja, ker pa je takoj zatem prvi šolski dan, bi najbrž marsikdo na tej proslavi manjkal.)
Zavzeti možje že izdelujejo hrastovega hudiča, ki naj bi ga postavili pri vstopu v naravni park in podenj postavili dve klopci, da se ljudje tega peklenščka navadijo. Dogovarjajo se tudi, da bi namestili v Peklu spominsko ploščo, ki naj bi jo podpisali občina in turistično društvo.
Borovničane tudi vabijo, naj povabijo vse znance ali prijatelje in sorodnike, ki sicer ne živijo v Borovnici, pa še radi sem zahajajo kot v kraj svojega otroštva, naj jih povabijo na prireditev. Slovesnost si predstavljajo predvsem kot srečanje starih in novih Borovničanov in njihovih gostov.
Spored je v grobih obrisih pripravljen, vendar bi bilo pre-uranjeno naštevati vsa presenečenja. K praznovanju pa so povabljena vsa društva.
Glede na to, da je tudi v občinskem proračunu letos posebej namenjeno nekaj denarja za ureditev poti, bodo marljivi prostovljci turističnega društva do konca avgusta uredili, kar je mogoče urediti.
Poteka tudi zadnja redakcije knjige Tomaža Kočarja Vodni pogoni v Borovniški dolini, zanimivo pričevanje vseh tistih, ki poznajo tudi to plat borovniške
zgodovine. Knjiga naj bi izšla ob tem praznovanju kot prispevek k zavedanju o kraju in njegovih ljudeh. Za člane Turističnega društva bo cena knjige nekoliko ugodnejša.
Poteka pa tudi končno oblikovanje borovniškega prospekta, ki bo prestavil vse značilnosti kraja in okolice. Prospekt bo izšel v nakladi 2000 izvodov. Te dni še preverjajo, kolikšen finančni čut bodo pokazali borovniški in okoliški gostinci do svojega kraja, se pravi, koliko nameravajo finančno podpreti ta projekt. Morda strošek res ni primerljiv z drugimi oblikami propagande, saj se novica o dobri gostilni vedno najbolje širi z ustnim izročilom, naklonjenost
prizadevanju, da bi se o kraju kaj več slišalo, pa tudi ni merljiva samo v tolarjih.
Turistično društvo bo te dni izdalo tudi dve novi borovniški razglednici, avtorje domač (Peter Svete), ena bo prikazovala slapova v Peklu (poletni in zimski sliki),_druga pa Borovnico v gibanju. Šele s te razglednice bo razvidno, da Borovnica, kar zadeva možnosti rekreacije, ni zanemarjena. Zanimivo je tudi, da Dražica dobi prvo razglednico. Daje tako, je poskrbela gostil-ničarka gostilne Most Nada Drašler in na ta način nadaljuje pohvalno izročilo kraja, ko so domala vsi gostilničarji izdajali svoje razglednice, s tem širili glas o sebi, še bolj pa o kraju.
Pohvalimo najlepše hiše!
Turistično društvo Borovnica vabi prebivalce Borovnice, naj do 25. julija 1997 prijavijo svoje hiše ali hiše svojih sosedov ali drugih, ki se jim zdijo urejene, ki imajo urejene vrtove in balkone, in se jim zdijo najlepši, da si jih ogleda posebna komisija društva. Lepo je, če se ve, kako se ljudje trudijo.
Komisija se bo na obhod podala v začetku avgusta, ko je vse v najlepšem cvetju.
Društvo se je odločilo, da za zdaj ne bo grajalo zanemarjenih objektov, ampak samo za pohvale. Te bo razglasilo na dan Borovnice, se pravi ob srečanju v Peklu konec avgusta.
BOROVNIŠKI VRTEC NA LETOVANJU
Voda je bila topla
Letos smo organizirali letovanje prvič samostojno na Debelem Rtiču. 38 otrok, 4 spremljevalke in vodja letovanja smo se odpeljali v nedeljo, 8. 6. izpred vrtca. Pospremili so nas pozdravi, solzne oči nekaterih staršev, pomahali smo drug drugemu in se odpeljali proti morju. Šofer Janko je v avtobu-
Ciril Kos
■ w ■ ■
VIŠJI
gasilski častnik
Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica in tajnik GZ Vrhnika je letos dosegel visoko stopnjo v prostovoljnem gasilstvu, postal je višji gasilski častnik. To je najvišji gasilski čin, ki ga lahko doseže pripadnik prostovoljnega gasilskega društva, višji čini od tega so le v državni organizaciji ali poveljstvu. Kako se to doseže. Najprej je treba aktivno delovati v gasilski organizaciji, pri čemer Ciril Kos to dela že od malih nog, najbolj zavzeto v v zadnjih desetletjih.
Najpomembnejše je stalno izpopolnjevanje in usposabljanje za naloge, ki jih zdaj zahtevajo od prostovoljnih gasilcev, saj se je ta dejavnosti od romantičnih časov gasilstva že precej spremenila. Danes smo priča različnim novim nevarnostim, ki prežijo na človeka in imetje, od različnih umetnih snovi do različnih goriv, ki jih nekdaj niso poznali. Vsekakor so gasilci tista organizirana sila v kraju, ki lahko ljudem nesebično pomaga pri različnih drugih nesrečah, ob povodnji ali suši, ne le ob požarih. Zato je nujno stalno usposabljanje in obsežno znanj.
Tako ne zadošča samo članski staž pri gasilcih, ampak nenehno učenje. Že v lanskem letuje Ciril Kos opravil tečaj specialnosti za tehnično reševanje, letos pa je opravil preskus znanja za člana višjega poveljstva. Podelitev novih činov je bila v za-
četku junija na gradu Bogenš-perk pri Litiji, tako da lahko predsednik borovniških gasilcev zdaj tudi nosi znamenja svojega čina.
Ciril Kos je zdaj nekaj časa v učnem centru na Igu honorarno tudi gasilec inštruktor, kar pomeni, da mu zaupajo vzgojo gasilskega kadra. Pravi pa, da se mora za svoje napredovanje in za vse, kar je v gasilski organizaciji dosegel, zahvaliti mentorju Stanetu Brožu, sedanjemu poveljniku občinskega poveljstva Borovnica.
Čestitkam ob visokem činu se pridružuje tudi uredništvo Našega časopisa.
su poskrbel, da otrokom ni bilo dolgčas. Gledali so risanko, da se sploh niso spomnili, da gredo od doma za teden dni.
Sprejelo nas je vroče sonce in toplo morje . Po kosilu, ki smo ga imeli ob prihodu, smo se namestili po kemperjih, nato pa čof v morje . Kričanje, šprica-nje, cviljenje je spremljalo vse, ki so se pognali v vodo.Prav vsem se je prilegla osvežilna kopel.
Kaj smo počeli na letovanju?
Vsak dan smo se kopali, Od 38 otrok le 5 otrok ni osvojilo plovnosti.( otrok drsi po vodi z obrazom v vodi, vstrajati mora 5 sekund). Otroci so imeli za igro v vodi in ob njej različne rekvizite. Zvečer se je pokazalo domotožje, zato smo največ dejavnosti pripravile za ta čas. Organizirale smo različne dejavnosti; srečelov, ples v pižamah, Kaličopko, podelitev diplom. En dan smo se peljali z ladjo v Piran, ker je bil. tako lep dan, smo se tudi tu kopali. Luka je imel rojstni dan. Obiskali so ga domači z veliko torto, s katero smo se vsi posladkali . Dobili smo županov obisk. Sam je lahko videl, kako otroci uživajo in čofotajo po vodi.
Obiskovala nas je zdravnica. Otroci so imeli nekaj alergij in malo so kašljali. Matic je dobil vročino in je težko dihal, zato smo ga odpeljali v bolnico, čez noč je ostal na opazovanju, drugo jutro so ga starši odpeljali 'domov. Še dobro, da se je to zgodilo zadnjo noč, saj je dan prej Matic splaval.
Domov smo se vračali v nedeljo. Veliko staršev je prišlo iskat otroke na morje in so tudi oni uživali v sončnem vremenu in topli vodi.
Vodja letovanja: Mija Ocepek
TRGOVINA ..KOCKA'
Kresni večer
Na večnamenskem prostoru pri borovniških skakalnicah je bila na kresni večer proslava dneva državnosti. Po uvodni Zdravljici je župan Andrej Ocepek orisal pomen praznovanja s priložnostnim nagovorom, v ka-
terem je omenil vse poglavitne mejnike v razvoju slovenske državnosti. Nato je moški pevski zbor Štinglc, ki deluje pod vodstvom zborovodje Staneta Kna-pa, zapel pesmi iz svojega železnega repertoarja. Medtem se je znočilo. Čebelarji so pripravili kres, ki gaje prižgal župan. Prijateljsko druženje je trajalo pozno v večer.
Obvestilo staršem
Na podlagi 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. 1. 44/96) vas obveščamo, da lahko do 31. julija 1997 oddajate Vloge za znižano plačilo vrtca.
Obrazce za znižano plačilo dobite v knjigarnah in papirnicah. Vloge morajo biti izpolnjene v skladu s priloženimi navodili in potrjene s strani delodajalca, pri katerem ste bili zaposleni preteklo leto. Priložiti morate tudi originale ali overjene kopije odločb o dohodnini za leto 1996 za vse družinske člane, ki so zavezanci za dohodnino.
Če v preteklem koledarskem letu niste bili zaposleni polnih 12 mesecev, morate predložiti potrdilo delodajalca o izplačani neto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge.
V primeru, da odločb o odmeri dohodnine za leto 1996 do 31. julija 1997 še ne boste prejeli, lahko oddate vlogo za znižano plačilo vrtca brez priloženih odločb. Zahtevane odločbe morate predložiti takoj po prejemu.
Na podlagi vaše vloge vam bo VVZ Borovnica po pooblastilu Občine Borovnica izračunal višino plačila v odstotku od cene programa, ki bo veljalo od 1. septembra 1997 do konca šolskega leta 1997/1998.
Staršem, ki tudi do 15. septembra ne bodo prejeli Odločbe o odmeri dohodnine za leto 1996, se bo določila akontacija, vendar največ za dva meseca. Akontacija se določi na podlagi delodajalčevega potrdila o izplačani neto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge.
Staršem, ki ne bodo uveljavljali znižanega plačila, se določi najvišji plačilni razred - 85% od polne cene programa.
Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, kijih navede v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.
Zaradi varovanja osebnih podatkov oddajajte vloge samo na upravi VVZ.
Lepo vas pozdravljamo. V. d. ravnateljice Marija Ocepek
19. in 20. julija bo v Brezovici pri Borovnici zelo veselo.
V*soboto, 19. julija ob 18.30 se začne že tradicionalno srečanje godcev in pevcev. Predstavila se bo tudi folklorna skupina Klas iz Horjula.
Nastopilo bo tudi nekaj svetovnih in evropskih prvakov na diatonični harmoniki.
V nedeljo, 20. julija ob 15.30 se začno 2. kmečke igre. Ekipe s 3 tekmovalci se bodo pomerile v štirih disciplinah: sestavljanju voza, ročni košnji, pajsanju hloda in nakladanju hloda na voz.
Najboljše čakajo praktične nagrade.
Za zabavo in ples bodo skrbele harmonikar ice Zupan in Gamsi.
Borovniški župan je že prijavil svojo ekipo. Vabijo gasilci iz Brezovice pri Borovnici!
V Borovnici je v začetku junija boleče odmevala novica, da je na prehodu za pešce na Dunajski cesti v Ljubljani pred gospodarskim razstaviščem, kije nesamoforizi-ran terjal življenje marsikaterega pešca, malo pred poldnem tragično umrl Herman Vratuša. Odšelje star 67 let. Večino svojega življenja je potem, ko sije komaj dvajsetleten Prekmurec našel svoj novi dom v Borovnici, prebil kar v tem kraju, dolgo tudi kot predstavnik zavarovalnice, tako da je poznal skoraj vse ljudi in da je tudi njega poznalo staro in mlado. Bil je oče številne družine, na hribu si je zgradil dom, rad pa je vsakomur pomagal, ki je poznal, kaj vse zmore z lesom mojster Herman.
Najbolj pa se je v Borovnici zapisal gasilstvu. Čeprav v zadnjih letih nekoliko odmaknjen, se je še vedno udeleževal vseh pomembnejših srečanj borovniških gasilcev. Ti so se lepo poslovili od njega, predsednik društva Ciril Kos pa je ob odprtem grobu v njegov spomin povedal naslednje:
Za Tebe ni več včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega dne, za Tebe je le čas večnosti. In zakaj prav Ti? In zakaj prav sedaj? Odšel si brez slovesa, prav tako vzravnan in ponosen, kot si prišel med nas, borovniške gasilce pred 47leti, tistega daljnega 1950. leta. Leta so tekla, in vse bolj in bolj smo spoznavali, da imamo med seboj, v svoji sredini človeka-gasilca izjemnih kvalitet. Dolga leta si bil predsednik, poveljnik in blagajnik društva. Med prvimi si leta 1955 obiskoval šolo za podčastnike v Medvodah. Toda zadovoljil se nisi samo s tem znanjem. Tako si leta 1965 uspešno opravil izpit za gasilskega častnika, prvega v našem društvu. Aktivno si sodeloval pri gradnji novega doma, in to od priprav pri zakoličenju temeljev pa do ostrešja.
Prejel si številna gasilska odlikovanja: za 40. let uspešnega dela, ob 100-letnici društva leta 1985 si prejel skoraj najvišje gasilsko odlikovanje: odlikovanje za posebne zasluge. Za Tvoje velikodušno delo ti je bilo podeljeno leta 1995 priznanje: GASILSKI VETERAN. Aktivno si deloval tudi v upravnem odboru in štabu operative Gasilske zveze Vrhnika. Bil si tudi poveljnik Civilne zaščite v našem kraju-   . j\
Sedaj, ko stojimo ob Tvojem preranem grobu in se poslavljamo od Tebe, dragi naš Herman, nas vseeno tolaži prepričanje, da vračamo zemlji le to, kar je njenega. Tvoj duh pa ostaja z nami in med nami še naprej. Ni ti več dano, da bi videl vsakega izmed nas tu prisotnih, ki Ti želimo izraziti najgloblje spoštovanje in zahvalo s tem, da stojimo ob Tebi kot častna straža na Tvoji zadnji poti.
Večeri se, še zadnji žarki sonca Te želijo še poslednjič objeti in obsijati v slovo, kot da se nočejo ločiti od Tebe, Drevesa nemo stoje, kot nam bi hotela povedati, da Te bodo varovala in prijateljevala s Teboj, ko boš mirno spal svoj večni sen in ob tem naj Ti bo lahka borovniška zemlja. Hvala Ti, dragi Herman!
PRAZNIK MALEGA NOGOMETA V BOROVNICI
Memorial Janeza Prvinška
OBVESTILO NK Borovnica vabi vse nogometaše iz območja Pod-peči, Notranjih Goric, Pre-serja in Brezovice, da se nam pridružijo na prvem treningu članske in kadetske ekipe, ki se bo pričel v četrtek, 14. avgusta 1997, na igrišču na Dolu. Vse zainteresirane bomo registrirali in vključili v naše ekipe.
Predhodne informacije je možno dobiti na tel.: 631-524 Dare Radič, ali na tel.: 631-222, okrepčevalnica »Faškarija«.
NK Borovnica
V soboto 28. junija je NK Borovnica na nogometnem igrišču na Dolu organiziral prvi »memorialni turtfir« v malem nogometu v spomin na dolgoletnega igralca in trenerja JANEZA PRVINŠKA.
Turnirja se je udeležilo štirinajst ekip iz Borovnice, Bistre, Dobrave in Ljubljane, med katerimi je bila tudi ekipa »PRIMAT«, za katero je dolga leta igral tudi pokojni Janez.
Tekmovanje je bilo vzorno organizirano in je na lepo urejenega igrišča privabilo veliko število gledalcev, med katerimi so bili prisotni skoraj vsi veterani borovniškega nogometa, ki letos praznuje svojo 60-let-nico.
Po srditih bojih sta se v finale uvrstili ekipi Dobrave in »BODO« iz Ljubljane, slavili pa so igralci Dobrove in tako osvojili prehodni pokal. Tretje mesto pa je pripadlo igralcem »KMN-ERO« iz Ljubljane, ki so premagali ekipo »MORS-a«.
Delegacija NK Borovnica je po končanem turnirju odnesla cvetje na grob in s tem obeležila prvo obletnico smrti enega najboljših nogometašev Borovnice.
Prireditev so omogočili: »ŠKORPION«, d.o.o., okrepčevalnica »COKLA«, pizzeria »DANTE«, gostišče »GODEC« in okrepčevalnica »FAŠKARIJA«.
Vsem sponzorjem se naj-topleje zahvaljujemo in si želimo nadaljnega sodelovanja.
Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi vsem organizatorjem in tistim, ki so poskrbeli za odlično gostinsko ponudbo.
uo NK Borovnica
Začetni udarec na finalni tekmi je izvedel sin pokojnega Janeza: Boštjan, ki je tudi že pričel nogometno kariero.
NOVOSTI V KNJIŽNICI DR. MARJE BORŠNIK
STROKOVNA LITERATURA
Botticelli: življenje in delo Božič, I.A.: Poskrbino za ptice Chester, C: Dunaj Clarke, B.: Dvoživke Čujič, B.: Paklenica Denny, R.: O motivaciji za uspeh Eperon, A.: Grški otoki Fortunat Bergant: življenje in delo Holy-Klančar, H.: Poslovna informatika
Ilustrirana zgodovina sveta Ivana Kobilca: življenje in delo Kmecl, M.: Slovenija brez gozda Komac, D.: Angleško-slov., slov.-angl. slovar
Komac, P.: Angleška slovnica po naše
Komac, P.: Vaje iz angleščine
Matija Jama: življenje in delo
Medved, M.: Varno delo pri sečnji
Mihelič, T.: Andi
Monet: življenje in delo
Perko, F.: Kaj ogroža slovenske
gozdove
Perko, F.: Nega in varstvo mladega gozda
Predpisi o državljanih in tujcih Razmišljanja o Edvardu Kocbeku Snoj, M.: Slovenski etimološki slovar
Suhadolnik, J.: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini Šerc, S.: Nemška književnost danes Španski popotnik
Ule, T.: Temelji socialne psihologije Van Gogh: življenje in delo Vilar, E.: Dresirani moški Vrečko, M.: Gorenjska: gorskoko-lesarski vodnik Vrhunci likovne umetnosti Zbirka maturitetnih nalog 1995 in 1996 z rešitvami: izbirni predmeti
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Cousins, L.: Minka gre spat Cousins, L.: Minka gre v vrtec Cousins, L.: Minkina hiša Müller, J.: Der standhafte Zinnsoldat
Orlev, U.: Das kleine grose Mädchen
Paterson, B.: Ich bin schon im Kindergarten
Velthuijs, M.: Žaba je žaba Velthuijs, M.: Žabec in tujec Velthuijs, M.: Žabec pozimi Velthuijs, M.: Žabec se boji Zvezdna ladja
LEPOSLOVJE ZA ODRALSE
Ballard, J.G.: Trk Barnes, J.: Prerekanja Cervantes, S.M.de: Veleumni plemič don Kihot iz Manče Defoe, D.: Robinson Crusoe Eloy Martínez, T.: Santa Evita Golia, P.: O Ester- o Renée Hönn, J.: Tisto o smrti ni nič res Jovanovič, D.: Balkanska trilogija Kalčič, U.: Numeri Porle, S.: Črni angel, varuh moj Senčar, A.: Ankina Moja Afrika Stendhal: Rdeče in črno Welsh, L: Trainspotting Žabot, V.: Volčje noči
PLANINSKI TABOR
»Klemenča jama 1997«
Šolski planinski krožek je skupaj s PD Borovnica in učenci iz OŠ Križe pri Tržiču pripravil poletni planinski tabor v Logarski dolini. Udeležilo se gaje 14 mladih planincev in 3 mentorji (skupaj s Križani pa nas je bilo kar 38). Potekal jc od 25. do 29. junija. V koči pod Ojstrico nas je sprejel hudomušni oskrbnik Ziki, kuhala in z vseh strani pa nam je stregla njegova žena Betka. Zabavali so nas tudi 4 pujsi ter psica bernardinka Kara z 8 mladiči.
Vremenske napovedi sicer niso bile prav nič obetavne. A tega se nismo ustrašili. Izpolnili smo začrtani plan"ter se povzpeli na Krofičko in Strelovec, obiskali Icmankovo ter Plesnikovo planino, odšli do Škarij pod Ojstrico, zadnji dan pa smo skupaj s starši osvojili oz. preplavili Ok-rešelj in občudovali slap Rinka.
Mire je otroke vpeljal v skrivnost izdelovanja vozlov (svoje znanje so kaj hitro uporabili pri plezanju na bližnjesmreke), gozdar nam je razkazal gozd, ogledali smo si najdebelejši macesen v Sloveniji. Ne bomo pa pozabili, kako smo nekateri bežali celo pred biki na Icmankovi planini.
Veliko smo se gibali na svežem zraku, zato smo se zdravi in zadovoljni vrnili domov (za nekatere celo prehitro, tabor bi< raztegnili na cel teden). Ob tej priliki se vsi (menotrji in otroci) zahvaljujemo:
— sadjarju Sylayu za darovano sadje,
— gospodu Mitroviču, ki je izdelal priznanja za mlade planince,
— gospe Ivanki Petelin za lične priponke — encijane — iz usnja,
— gospe Jani Pavlovčič in podjetju IES, d.o.o. za sponzoriranje Fructalovih sokov in čokoladk.
Hvala pa tudi mamicam za dobro pecivo in očetom za varen prevoz v Logarsko dolino in nazaj domov.
mladi planinci iz OŠ Borovnica ter Mire, Lojze in Alenka
Ekskurzija po dolenjskem krasu
Sredi meseca maja smo odšli na celodnevno ekskurzijo po Dolenjski. Izpred šole smo se odpeljali okrog osme ure. Naši vodički je bilo ime Marjeta. V avtobusu nas je kratkočasila z zanimivimi zgodbami. Naša prva postaja je bil grad Turjak. Tam smo izvedeli veliko zanimivega, med drugim tudi to, da seje grad imenoval po govedu turu.
Naslednji kraj je bila Rašica, rojstna vas Primaža Trubarja, prvega slovenskega pisatelja. Nato pa smo se odpeljali do Zupanove jame. Tu nam je prijazni vodič razkazal sedem dvoran s prečudovitimi kapniki. Pogledali smo si tudi samostan Stična. Pokazali so nam križni hodnik, cerkveni muzej. Opozorili so nas, da tu živi le 13 menihov. Mimogrede smo odšli na obisk k Meliti.
Nazadnje pa smo šli na Muljavo. Tu seje rodil Josip Jurčič, pisatelj, kije napisal tudi zgodbo, kjer nastopa vaški posebnež Krjavelj. Tu smo oddali tudi učne liste, ki smo jih reševali. Marjeta jih je pregledala. Izžrebali smo nagrade med najboljšimi reševalci.
Domov smo se vrnili utrujeni, vendar pa polni novih vtisov o lepi in zanimivi Dolenjski. Špela jeVnikar
Pohod v Tamar
Ta športni dan smo imeli pozimi. Ko smo se odpeljali iz Borovnice, sem se bala, da bo pot v Tamar naporna. Prišli smo v Planico in pomalicali. Odpravili smo se proti našemu cilju. Nekajkrat smo se ustavili, a pot smo le prehodili. Na vrhu pri koči smo se sankali in slikali. Nato seje cela gruča otrok pognala na sanke in se odpeljala navzdol do avtobusov. Bili smo premočeni do kože. To nas ni preveč motilo, saj smo se na avtobusu preoblekli.
Polona Janežič
Prvi
borovniški rock koncert
Na večer pred dnevom državnosti je bil na zgornjem koncu šolskih športnih igrišč v Borovnici pravi ročk koncert, ki je
trajal pozno v noč do jutra. Nastopili so štirje ročk ansambli, od teh trije iz borovniške občine in en iz vrhniške. Glede na to, da je podobnih prireditev za mlajše občinstvo v Borovnici zelo malo, gre za prijazno popestritev poznojunijskega večera.
Slišalo se je daleč. Vsekakor pa gre organizatorjem pohvala, da so se lotili organizacije te prireditve.
Coklšpil 97
Mladinski klub Slap iz Borovnice je na šolskem igrišču tudi letos pripravil Coklšpil 97, se pravi igre brez meja na borovniški način, pri katerem gre dobesedno za zabavne igre. Nastopilo je dvakrat po pet ekip, se pravi ob 14. uri mlajši, ob 17. pa starejši. Tekmovalci so prejeli majice z napisom Coklšpil 97, prireditev pa so omogočili Kimvi, Adi, IGZ Inženiring, Godec, Liko, Jurček, in Emona Obala Koper d.d. (Foto: Urša Debevec)
Mamicam smo pripravili presenečenje
Da bi mamice čim bolj presenetili, smo jim za materinski dan namenili posebno darilo. Učiteljica je kupila različne gobeline. Izbrali smo vsak svojega. Nato nam je pokazala, kako šivati. Bolj ali manj spretno smo začeli pretikati igle. Imela sem nekaj težav, saj tega nisem še nikoli počela. Delo je šlo počasi od rok. Pri tem smo morali biti zelo vztrajni, saj so se rezultati našega dela kazali bolj počasi. Da mamice ne bi odkrile našega dela, smo delali pred poukom, žrtvovali nekaj šolskih ur, nekateri pa so se ojunačili in to počeli kar doma -seveda naskrivaj. Narejene gobeline smo dali celo uokviriti. Pri tem riam je bil v zelo veliko pomoč Violetin dedek. Ugodil je vsem našim muham. Mislim, da bodo mamice vesele našega presenečenja.
Tatjana
Ob zaključku šolanja je Župan občine Borovnica gospod Andrej Ocepek popeljal osemletne odličnja-kinje na izlet. Ogledali smo si Lipico in podzemni svet Škocjanskih jam. Po obilnem kosilu smo se odpeljali na kopanje v bazen
Postojna. Po kopanju je sledila še večerja in v poznih večernih urah vrnitev proti domu. ' .
Hvala gospodu-županu in našemu šoferju, gospodu Zakrajšku, za lepo preživet dan.
Vse prisotne na izletu
TENIŠKE NOVICE
Teniški turnir za pokal Leskovec
6. in 7. junija je bil na teniških igriščih Teniškega kluba Vrhnika veliki teniški turnir posameznikov za pokal Leskovec. Turnirja se je udeležilo 30 tenisačev iz bližnje in daljne okolice. Nagradni sklad turnirja je bil 170.000 SIT in sicer v obliki vrednostnih bonov, ki so jih prispevali vrhniški podjetniki in obrtniki. Tako daje bil cilj turnirja tudi promocija vrhniških obrtnikov in raznih storitvenih dejavnosti, kar naj bi v bodoče postalo tradicionalno.
Sami tenisači pa so prikazali zanimiv in borbeni tenis, še posebno kvaliteten dvoboj je bil finale. Tu je Ljubljančan F. Frčej premagal vedno boljšega mladega igralca iz Bevk J. Potočnika z 6:4 in 6:2. Zanimiva sta bila tudi polfinalna dvoboja: S. Petkovšek : J. Potočnik 7:9 in R. Brajkovič : F. Frčej 0:9.
Prvi štirje so prejeli pokale in praktične nagrade, vsi ostali udeleženci pa vrednostne bone številnih vrhniških podjetnikov.
S.S.
Vrednostne bone odnosno sponzorji turnirja so bili naslednji:
Naš časopis, »CI«, Club Leskovec, Avto šola 3D, Metuljček - otroški butik, Barby trgovina, Beba frizerski salon, štefi trgovina Leskovec, Boter piz-zerija, Coming, Lonček trgovina, Doget trgovina, Video copy - Fotokopiranje videoteka, Sonček butik, Ena »A« trgovina, škarjice - Oblačila in pozamen-terija, Zlatarstvo Lančič Mojca, Bife M&M, Biroservis Zdenko Božič, Berzo Slaščičarna, Sončnica semenarna, Foto Mar-kelj, Optik Branka Jelovčan, Deltex proizvodnja trgovina s tekstilnimi izdelki, Galerija 2, Cvetličarna Veronika, Kocka papirnica, Dična drogerija, Servis in prodaja ur - Mihevc Elo, Maxim trgovina, Steklarstvo KraH Danijel, Anvina trgovina, Visan trgovina na drobno, Darilce - Gaby, Orsey trgovina, Tomas sport 2, Fras popravilo čevljev in izdelava ključev, Pav - potovalna agencija Vrhnika, RS servisni center, Tipos foto studio, Fortuna trgovina, Aurum zlatarna, Nina - frizerski studio, Kara trgovine, Gostilna pri Oblaku, Modni dežnik
Domačin Aljoša Kucler je zasluženo zasedel tretje mesto (prvi z desne).
Corning - Dren 97
Ob 100. letnici tenisa v Sloveniji nam je teniška zveza Slovenije zadala organizacijo teniškega turnirja: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let skupine A. Nastopilo je 50 tekmovalcev v dneh od 13.- 16.6.1997 na igriščih na Drenovem griču in na Vrhniki.
V glavnem turnirju (32) so nastopili štirje naši tekmovalci: Kucler Aljoša, Gregorin Miha, Štrukelj Marko in Veselinovič Marko, al naš Luka Gregorc ni nastopil na turnirju zaradi bo-lezpi.
Izvrsten rezultat je dosegel naš Aljoša Kucler z tretjim mestom.
Rezultati:
polfinale: Omerzel Matik TR-
KR : Kucler Aljoša Dren 4:6, 6:0, 6:0
Galun Rok Ptuj : Pavli Gašper OL-Lj6:l,6:l
finale: Omerzel Matic TR-KR : Galun Rok Ptuj 6:3, 6:4
Zmagal je drugi nosilec turnirja in po moji oceni trenutno najboljši tenisač Slovenije do 14 let na peščenih igriščih. Po finalni tekmi sta oba finalista povabljena v reprezentanco Slovenije.
Pri organizaciji turnirja se zahvaljujem:
- organizacijskem odboru ŠD in TK Dren
- teniški sekciji Vrhnika za pomoč pri organizaciji turnirja in za igrišča
- športni zvezi Vrhnika za finančno pomoč
- generalnem sponzorju podjetju Corning Vrhnika, za praktične nagrade v vrednosti 150.000 SIT.
Direktor turnirja Milan Veselinovič
Prvi štirje tenisači s turnirja MEDEJA
Turnir »Medeja«
V petek 20. junija in v soboto 21. junija je bil teniški turnir za posameznika za pokal Medeja. To je že tradicionalni turnir, ki ga organizira lastnik galerije in gostilne Medeja iz Vrhnike.
Turnirja se je udeležilo 25 tenisačev. Prvo mesto je osvojil Sandi Petkovšek, drugi je bil Jure Potočnik, tretji Jure Petkovšek in četrti Grega Kukec.
Zmagovalec je prejel pokal, prvi štirje pa še praktične nagrade. Nekaj nagrad pa so izžrebali še med ostale udeležence turnirja.
rezultati so bili: Polfinale:
J. Potočnik : G. Kukec 9:2 S. Petkovšek : J. Petkovšek 9:2
finale
1. mesto: S. Petkovšek : J. Potočnik 3:6, 6:3, 6:4 3. mesto: J. Petkovšek : G. Kukec 9:6 S.S.
ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA
Borovničanka Biljana Milašinovič na evropskem prvenstvu
Učenka osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici Biljana Milašinovič je novo sezono začela kot kadetska pokalna prvakinja, medtem ko je ob koncu prejšnje že osvojila tudi naslov državne prvakinje. Za nameček pa se je že lani kot najmlajša tekmovalka udeležila tudi mladinskega EP v skupinskih vajah.
Tudi v novi sezoni se je odločila nadaljevati v skupinski vaji, tako da se je vse do konca maja udeleževala treningov v Ljubljani, kjer so se pripravljale mladinske reprezentantke na Evropsko prvenstvo s 6 pari kijev. V fazi priprav na veliko tekmovanje v grškem Patrasu so se udeležile tudi nekaj turnirjev, na katerih so osvojile naslednje rezultate: Bratislava: 1. mesto Ljubljana: 1. mesto Karslruhe: 3. mesto.
Poleg tega pa so se v eshibicij-skem nastopu predstavile tudi borovniškemu občinstvu na državnem prvenstvu množičnosti.
Po teh uspehih so reprezentanci napovedali celo uvrstitev v finale ali pa med prvih 10., žal pa je trema opravila svoje; tako da so na koncu pristale na 14. mestu.
Biljana pa se zagotovo ne bi uspe-
la udeležiti že 2. evropskega prvenstva, če ne bi njenih stroškov pomagali poravnati njen matični klub ŠZ Vrhnika ter: občina Borovnica, klju-čavništvo Marjan Oblak iz Sinje Gorice, Fanor in Kara.
Vsem sponzorjem se Biljana iskreno zahvaljuje.
Biljana Milašinovič
Klub letalcev Vrhnika -ekcija jadralni padalci
Tudi letos je bila 25. junija v Gornjem Gradu 5. tekma v točnosti pristajanja Lepenatka97, kije štela tudi za državno prvenstvo Slovenije. V posamični konkurenci vidnejših rezultatov ni bilo (13. mesto Andol-šek Gregor 87 sm, 15. mesto Rus Stanislav 107 cm in 16. mesto Ca-serman Janez 109 cm so bili najbolj-
Mojca Rode z evropsko podprvakinjo ter lansko zmagovalko serij turnirjev grand prix Belorusinjo Tatjano Ogrinsko.
Nesrečna sezone Mojce Rode
Po uspešni lanski sezoni smo zadnje leto nastopanja v mladinski konkurenci od nje res veliko pričakovali, kar je potrdila že po prvih treh nastopih. Na obsolutnem pokalu Slovenije (mladinke " članice) je osvojila 3. mesto ter eno 2. v finalu, na vrhniškem tunirju je ubranila naslov najboljše, v italijanskem Gro-ssettu pa je osvojila 3. mesto, tik za Ukrajinkama, skupaj s Tino Pajnič pa še ekipno 2. mesto za SZ Vrhniko.
l£al pa si je takoj po nastopu v Italiji zvila gleženj, tako da je morala mesec in pol počivati. Po prvem
tednu ponovnega treniranja pa je pri skoku ponesrečeno doskočila na prst, tako da je počivala še 2 tedna dlje. Na državnem prvenstvu je namesto pričkovanega 1. mesta osvojila le bron, a s tem se njena nesrečna sezona še ni končala. Le teden po državnem prvenstvu je bila namreč operirana na slepiču, tako da je s treningi ponovno pričela šele junija pred velikim mednarodnim turnirjem v Plznu, kjer bo skušala ubraniti zmago iz lanskega leta.
Špela Mohar
Klub letalcev Vrhnika - sekcija jadralni padalci
Tomaž Gorišek je zopet dokazal, da lani ni zmagal slučajno, kakšen slab dan pa ima vsak pravico imeti. 31. maja smo zgodaj odpeljali v Dolenjske Toplice in ob 9. uri že jadrali prav pod oblaki (zelo redko tako zgodaj). Prva vožnja je bila zmagovalna tako za Tomaža kot tudi za Mojco Rus, ki je zmagala v ženski konkurenci, za tretji pokal pa je poskrbel Tone Sluga, ki je bil najstarejši tekmovalec in je sedaj, ko to berete, že prejadral 60 let. Želimo mu še veliko lepega jadranja v življenju in v zraku.
Ko sem prej omenil prvo vožnjo, moram pojasniti, da smo leteli večkrat, a samo enkrat v konkurenci. Vse druge pa so bile za užitek in zelo sem užival, ko sva klubski kolega Grega Andolšek in jaz odjadrala kar proti domu. Na višini 2000 m sva se šele upala odpeljati čez Kočevski Rog, ki je prostran in
vabi padalca, ki se nizko pada tja, da bi se pridružil medvedom.
Med potjo sva naletela na nova termična dviganja in nekajkrat sem moral iz oblaka ven, kar ni ravno varno, saj nimam radarja. Po preletu Ribnice seje termika nekoliko zmanjšala, zato sva vedno težje pridobivala na višini. Videl sem že domače hribe, a višina je vztrajno hlapela in morala sva pristati med Sodražico in Novo vasjo. Pot je dolga približno 35 km in naslednje dni so naju mnogi že spraševali, ali sva videla kakšnega medveda.
Ce koga zanima naše delo in vse, kar je povezano s klubom, nas lahko najde na internetu na strani http://www2.arnes.si/ssd susa/index.htm, ali pa nas na slovenskem iskalniku poišče tako, da vnese ime Vrhnika ali Jadralno padalstvo.
Stanislav Rus
ši iz KLV), smo pa osvojili ekipno 3. mesto, ki so ga prislužili ravno naši najboljši trije. Tekma je bila zelo kvalitetna, saj je imelo vseh prvih deset rezultat z manj kot 15 kazenskih točk (1 cm 1 kazenska točka).
Kar 11 naših nas je zastopalo na S tej tekmi, tako daje bilo lažje doseči | to lepo skupno uvrstitev. Ce jih nekaj nima sreče, pa ostali popravijo rezultat, zato upam, da jih bo v prihodnje še več prišlo. Vse, ki surfajo po internetu, pa obveščam, da imamo tudi mi strani na njem. Niso še čisto dodelane (razen naše sekcije), so pa že dobile prve pohvale in upam, da bo še boljše. Najdete nas lahko na http://ww.kabi.si/si21/ sport/letalstvo//
Stanislav Rus
Upokojenci so
balinali
Tudi v Društvu upokojencev Vrhnika smo počastili občinski praznik 10. maja 1997 tako, da smo organizirali pričetek balinarske sezone za leto 1997.
Tako kot že nekaj let zapovrstjo smo na tekmovanje povabili moške in ženske ekipe iz bližnjih in daljnjih društev, tekmovalo pa je 6 ženskih in 6 moških ekip.
Rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli, so bili naslednji:
— ženske ekipe:
1. mesto je pripadlo ekipi DU Postojna
2. mesto je pripadlo ekipi DU Vrhnika
3. mesto je pripadlo ekipi DU Preserje
4. mesto je pripadlo ekipi DU Žiri
5. mesto je pripadlo ekipi Društva invalidov Vrhnika
6. mesto je pripadlo ekipi DU Logatec
— moške ekipe:
1. mesto je pripadlo ekipi DU Dragomer
2. mesto je pripadlo ekipi DU Logatec
3. mesto je pripadlo ekipi B DU Vrhnika
4. mesto je pripadlo ekipi A DU Vrhnika
5. mesto je pripadlo ekipi Društva invalidov Vrhnika
6. mesto je pripadlo ekipi DU Preserje
Med vsemi tekmovalci pa je v bližanju osvojila POKAL Anica Vuk, balinarka ženske balinarske sekcije Društva upokojencev Vrhnika.
S pomočjo sponzorjev smo organizirali tudi srečolov, ki nam je prinesel nekaj finančnih sredstev, s katerimi si bomo nabavili športno opremo.
Sponzorjem:
— Trgovini EVEX — Miklavčič z Verda
— Podjetju KOLINSKA iz Ljubljan
— Podjetju ORIENT-TRADE iz Ljubljane
— Trgovini ENA A z Vrhnike
— Trgovini LONČEK z Vrhnike
— Trgovini KARA z Vrhnike
— Podjetju PENKO A z Vrhnike
— Trgovini KOCKA z Vrhnike
— Keksarni ADAMIČ z Vrhnike
— Mesariji BLATNIK z Vrhnike
— Slaščičarni BERZO z Vrhnike
— Slavki Petkovšek, HIP-HIP z Vrhnike (Loka)
— Trgovini WIT-BOY z Vrhnike
— Trgovini MAXIM-KOLIC z Vrhnike .
— Dežnikarstvu PUZIGAČA z Vrhnike
— Frizerstvu DRAGICA ŠTEFAN-ČIČ z Vrhnike
— Frizerstvu JANA z Vrhnike
— Trgovini DIČNA z Vrhnike
— Kamnoseštvu KOCIPER iz Dra-gomerja
— Cankarjevemu hramu DOLI-NAR z Vrnike
— Cvetličarni KARMEN z Vrhnike
— Cvetličarni JANA z Vrhnike
— Podjetju MAXI-KOCK A iz Ljubljane
— Trgovini TOMI z Vrhnike
— MERCATOR — trgovini na Hribu (Vrhnika)
— MERCATOR — trgovini v Ulici 6. maja (Vrhnika)
— Trgovini KZ z Vrhnike
— Gostilni PRI REZKI iz Rovt
— Podjetju LIKO Vrhnika
— Semenarni z Vrhnike
— Trgovini LAR z Vrhnike
— Trgovini GROGAR z Vrhnike (Hrib),
ki so prispevali svoje dobitke za srečolov, pa se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo.
Članice ženske balinarske sekcije našega društva bodo letos praznovale desetletnico aktivnega športno-rekreacijskega in tekmovalnega balinanja. Praznovanje bo potekalo po posebnem porgramu, ki ga bodo članice pripravile same in z njim seznanile tudi druge ljubitelje tovrstne dejavnosti.
Turnir treh generacij
Košarkarska sekcija Športnega društva POVŽ Stara Vrhnika je v soboto, 31. maja, organizirala dan starovrhniške košarke. Pomerile so se tri generacije, in to mladi do 25 let, člani od 25 do 35 in veterani nad 35 let. Po zagrizenem boju za vsako žogo so na koncu slavili najmlajši pred člani in veterani, ki pa so nastopili zelo oslabljeni.
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
1. mladi: Marjan Mesec, Miha Grom, Matej Grom, Rok Nagode, Klemen Petkovšek, Petkovšek Klemen, Peter Mesec, Blaž Velkavrh in Andraž Velkavrh
2. člani: Simon Ogrin, Jani Krvina, Bojan Mesec, Sašo Rode, Metod Osredkar, Miran Mesec in Peter Gabrovšek
3. veterani: Sašo Šraj, Tomo Grom, Bogdan Mulej, Franci Petkovšek, Janez Petkovšek, Janez Dušan Birtič, Bogdan Grom in Dejan Mesec.
P.F.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA
Poletni pohodi
»O kres se dan obes«, vsaj za silo seje ogrelo, kar je vplivalo tudi na planinske pohodnike.
V juliju smo zavzeli Slavnik in naši navdušeni botaniki so kar zijali od presenečenja, toliko raznovrstnih rož seje bohotilo na travnikih.
Za dan državnosti je podlegla tudi Čemšeniška planina, kjer smo bili najmožičnejši tistega dne.
Pred nami je poletje in naši večdnevni pohodi.
Za uverturo gremo 5. 7. na Kofce oz. Košuto, potem pa bomo hodili na dolge proge.
Tradicionalni pohod peš z Vrhnike na Triglav bomo že 23. začeli 17. 7. popoldne in korakali tja do sobote na Triglav. Ta trpežni pa še peš nazaj.
Zatem bodo po Karavankah po transverzali hodile ženske, tako kot so si nekaj dni kasneje
zastavili Lintverni, vaščani pa kot ponavadi po svoji poti na Triglav.
Naš glavni pohod pa bo letos nadaljevanje poti od Vrhnike do Kolpe, po hribih ob levem bregu Kolpevdo Bele krajine do Aldešičev. Če bo prevroče, se bomo lahko ohladili v naši južni reki Kolpi, če bo kdo omagal, je zagotovljen prevoz z rafti ali na konjski grbi. To se bo dogajalo od 13. do 17. avgusta.
Planinski pozdrav! Nas videnje v hribih!
S. J.
Notranjsko prvenstvo v balinanju -dečki
posamezno
Na Rakeku je v organizaciji BŠD Tičnica potekalo notranjsko prvenstvo v balinanju za dečke posamezno. Nastopilo je 10 dečkov do 14 let starosti iz 4 notranjskih klubov. Največ uspeha so imeli domačni, saj so zasedli prvi dve mesti. Tudi Sinje-goričani so lahko zadovoljni z rezultati svojih nadobudnežev z osvojitvijo 4, 5 in 7. mesta. Prvi trije uvrščeni so se uvrstili na polfinale državnega prvenstva, ki bo septembra v Postojni.
REZULTATI: Polfinale:
Demirovič — Mahne 5-11
Umek — Meden 0-3 Finale: za 3. mesto
Umek — Demirovič 3-12 za 1. mesto
Meden — Mahne 13-3
Vrstni red:
1. Samo Meden — Tičnica
2. Uroš Mahne — Tičnica
3. Amir Demirovič — Loška dolina
4. Miha Umek — Sinja Gorica
5. Peter Rodič — Sinja Gorica
6. Mirko Lovko — Tičnica
7. Adi Alagič — Sinja Gorica
8. JernejMestek — Jezero
9. Alen Svigelj — Tičnica
10. Dejan Čekada — Tičnica
Janez Majer
NOTRANJSKA BALINARSKA LIGA 1997 VRSTNI RKI) PO 8. KROGI :
1	LOGATEC	7	7	0	0	88-24	21	+64
2	SODRAZ1CA	7	5	0	2	84-28	15	+56
3	KARA	7	4	1	2	61-51	13	+ 10
4	BLAGAJANA	8	4	I	3	68-60	13	+8
5	LOŠKA DOLINA	8	3	2	3	69-5 9	11	+ 10
6	IDRIJA	7	2	4	I	61-51	10	+ 10
7	JEZERO 2	7	3	1	3	52-60	10	-8
8	DRAGOMER	7	3	1	3	51-61	10	-10
9	1 U V	8	2	2	4	61-67	8	-6
10	TIČNICA	8	2	2	4	51-77	8	-26
11	SINJA GORICA	7	2	1	4	44-68	7	-24
12	SINJA GORICA 2	7	2	I	4	43-69	7	-26
13	CERKNO	8	1	0	7	35-93	3	-58
Notranjsko prvenstvo v balinanju -dečki-dvojice
BŠD Sinja Gorica je pripravilo Notranjsko prvenstvo v dvojicah za dečke. Nastopilo je 5 dvojic iz 3 NOBZ klubov, ki so se pomerili po sistemu vsak z vsakim. Največ uspeha so ponovno imeli predstavniki Tični-ce iz Rakeka, saj so ponovili uspeh s prvenstva posameznikov. Dečki Sinje Gorice so očitno imeli tremo pred domačim občinstvom in so po besedah vodje Vojka Ržeka sposobni
osvojiti več kot četrto mesto. Prva dva para sta se uvrstila na finale državnega prvenstva v mesecu septembru v Bistrici pri Tržiču.
Na razglasitvi rezultatov seje vodja ekipe iz Tičnice, Roman Meden, v imenu vseh nastopajočih zahvalil sodniku Branetu Sefranu za korektno sojenje, posebno pa se je zahvalil organizatorju BŠD Sinja Gorica za odlično organizacijo prvenstva.
Vrstni red:
1. Tičnica 2 (Lovko, Mahne, Nagode)
2. Tičnica 1 (Meden, Ileršič)
3. Jezero (Mestek, Modice)
4. Sinja Gorica (Umek, Rodič, Alagič)
5. Tičnica 3 (Švigelj, Čekada)
Janez Majer
Sofronijevski državni prvak, Frank osvojil 8. mesto
BSK Sodražica je odlično pripravil finale državnega prvenstva v balinanju v natančnem zbijanju. Nastopilo je 20 mladincev, ki so se v finale uvrstili po kvalifikacijah v svojih območnih zvezah. V končnico, med štiri najboljše, so se uvrstili igralci, ki nastopajo za moštva v super, prvi in drugi državni ligi. Državni prvak je postal Damjan Sofronijevski član superli-gaša Trate iz Škofje Loke, saj je bil najbolj zanesljiv in je njegova zmaga z veliko razliko več kot zaslužena. Igor Frank iz Sinje Gorice je z osvojitvijo 8. mesta znova dokazal, da se razvija v zelo dobrega balinarja.
Trlaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
1. Damjan		107
Sofronijevski	(Trata)	
2. Dejan Tonejc	(Jesenice)	97
3. Rok Bešter	(Bistrica)	96
4. Zoran Rednak	(Velenje	
	premogovnik)	88
5. Igor Pavlic	(Polje)	47
6. Simon Rednak	(Velenje	
	premogovnik)	45
7. Domen Likar	(Soča)	44
8. Igor Frank	(Sinja Gorica)	42
9. Matjaž Progar	(Brdo)	21
10. Tadej Gutnik	(Grmada)	18
10 Boštjan Lukan	(Soča)	18
12. Erik Vončina	(Idrija)	17
13,Boris Radoslav	(Antena)	17
14. Aljoša Morelj	(Košana)	16
15. Aljoša Turk	(Železničar)	14
15. Jasmin Čauševič	(Trata)	14
17. Enes Husanovič	(Lucija)	12
17. Peter Kleva	(Korte)	12
17. Matevž Plestenjak	(Blagajana)	12
20 Tadej Košmrlj	(Sodražica)	9
	Janez Majer	
Balinarji plešivice še vedno vboju za 1. ligo
Balinarji Plešivice obstajajo v boju za prvo mesto v 2. ligi vzhod, ki vodi v 1. državno ligo. Kljub spodrsljaju v Rogaški Slatini, kjer so igrali oslabljeni, po odigranih 10. krogih še vedno delijo prvo mesto z "ekipo Bistrice iz Tržiča s 24 točkami. Lahko, da bo prav derbi med tema dvema ekipama, ki bo v Notranjih Goricah 30. agusta 1997, odločil o zmagovalcu lige.
Balinarji in stane Kranjc, kije medtem že uredil novo brunarico ob igriščih, Vas vabijo, da jih v čim večjem številu pridete vzpodbujat in s tem pomagat k željenemu cilju — 1. državni ba-
linarski ligi.
Na koncu se iskreno opravičujemo Stanetu Kastelicu, ki v prejšnji številki Našega časopisa pomotoma ni bil omenjen v ekipi Plešivice.
Izidi Plešivice:
9. krog:
Tržič-člešivica 4-12
10. krog:
Megrad-Plešivica 11-5
Vrstni red po 10. krogu:
Plešivica in Bistrica 24, Svoboda 19, Center 16, Fužine 15, Al-petour 12, Primskovo 11, Tržič in Megrad 9, Zarja 7.
Razpored Plešivice:
11. krog, 23. avgust 1997 Plešivica-Center
12. krog, 24. avgust 1997 Zarja-Plešivica
13. krog, 30. avgust 1997 Plešivica-Bistrica
14. krog, 6. september 1997 Fužine-Plešivica
Janez Majer
Prvenstvo Notranjske v balinanju za člane posamezno
POLFINALE
Hiti — Ožbolt Plestenjak — Dekleva
ZA 3. MESTO
Ožbolt — Plestenjak
ZA 1. MESTO Hiti — Dekleva
13-4 7-13
13-12
11-13
KONČNI VRSTNI RED:
1. Ludvik Dekleva (Brest)
2. Branko Hiti (Jezero)
3. Darko Ožbolt (Loška dolina)
4. Franci Plestenjak (Sinja Gorica)
5. Jože Kebe (Jezero)
6. Marjan Jerina (Logatec)
7. Janez Kebe (Jezero)
8. Mirko Kogovšek (Horjul)
9. Sašo Kenda (Idrija)
10. Simon Ogrin (Sinja Gorica)
11. Ivo Mestek (Jezero)
12. Slavko Petrovič (Logatec)
13. Pavel Kogovšek (Horjul)
14. Miro Dolničar (Sinja Gorica)
15. Marko Dolničar (Sinja Gorica)
16. Niko Klemenčič (Idrija)
Janez Majer
V Sinji Gorici je bilo 8. junija tekmovanje članov v balinanju notranjske regije za uvrstitev na državno prvenstvo. Prvi štirje so prejeli medalje, prvak pa pokal.
Velik uspeh Plešivice
Na velikem mednarodnem turnirju v balinanju v Ljubljani je nastopilo 18 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Za največje presenečenje so poskrbeli igralci Plešivice, ki so v finalu po ogorčenem boju in bučni pod-
pori svojih zvestih navijačev premagali organizatorja turnirja, superligaša Slogo iz Ljubljane. Za velik uspeh sta zaslužna predvsem Milan Jeraj in Vili Friškovec.
Vrstni red:
1. Plešivica Avtohiša Real
2. Sloga
3. Polje
4. Balinček
J. M.
ROW* *1~V^8|
NK Dolomiti Rotar v prvi medobčinski ligi
Nogometni klubi Dolomiti Rotar z Dobrove si je z zmago nad NK Borovnica praktično že zagotovil mesto v prvi medobčinski ligi oziroma v četrti slovenski ligi.
Povsem razmočeno igrišče v Gabrju pri Dobrovi in hud naliv sta igralcem obeh moštev povzročala nemalo težav, vendar pa tekma zato ni bila nič manj
zanimiva. Žal si jo je ogledalo le malo gledalcev, neprimerno manj, denimo, kot na jesenskem derbiju, ko se je NK Dolomiti Rotar pomeril z NK Ivančna Gorica. Vendar pa so maloštevilni navijači tudi tokrat lahko zadovoljni odhajali s prizorišča, saj je domače moštvo premagalo NK Borovnica kar s 3:0.
B. V.
Tomaž Baškovč in Borut Kržič sta zastopala domači Spori way klub
Veselje horjulskih Dinamitov ob zmagi na petem turnirju
Horjulski dinamiti eksplodirali
Državno mladinsko prvenstvo na Vrhniki
Med 28. in 29. junijem seje na vrhniškem igrišču za odbojko na mivki odvijalo mladinsko državno prvenstvo. Udeležilo se gaje 22 ekip mladincev in 9 ekip mladink. Ob dobri organizaciji vrhniškega kluba Sportway in odbojkarske zveze Slovenije se je ob prijetnem razpoloženju odvijalo 62 tekem moških in ženskih ekip.
Med fanti sta si prvo mesto in hkrati naslov mladinskega državnega prvaka osvojila Sašo
Štiriindvajsetletna karateist-ka Karate kluba Ljubljana Polona Vilar z Brezovice je na Sredozemskih igrah v Bariju osvojila bronasto kolajno v borbah v kategoriji do 55 kg. Zelo tesno — samo za točko —je v boju za veliki finale izgubila s poznejšo prvakinjo Sredozemskih iger Italijanko Roberto Sodero, evropsko podprvakinjo in svetovno mladinsko šampionko.
V boju za bron je Polona zanesljivo premagala Grkinjo Olgo Eleno Gatzio. Grkinja je sicer osvojila prvo točko, nato pa je Polona nanizala pet zapo-
Rop in Boštjan Poduršil iz Ljubljane, pod skupnim imenom »Fan šport«, državni prvakinji pa sta postali Ines Udrih in Ana Mlakar pod skupnim imenom »Štorman«. Vsi bodo odšli na evropsko prvenstvo y Zagreb, ki bo 28. avgustal997. V imenu kluba Sportway jim želimo, da bi se uvrstili kar se da visoko na evropski lestvici, naša dva Vrh-ničana Tomaž Baškovč in Borut Kržič sta se uvrstila med 17 in 22 mestom, levičarja Jure Cotič iz Logatca in Bernard Debevec iz Notranjih goric pa sta si priborila 2. mesto. Želimo, da bi se na vrhniškem igrišču odvijalo še veliko takšnih atraktivnih tekem, kot je bila ta in da bi čim več mladih in starih zaigralo odbojko na mivki na vrhniškem igrišču.
•      Peter Peternel
rednih uspešnih akcij. Italijanka, proti kateri je Polona uspešno izvedla tudi spektakularen krožni udarec z nogo, ki ji je navrgel ippon (2 točki), je v finalu ugnala Francozijo Patricio Cher-eau.
»Po petem mestu na evropskem prvenstvu in bronu na svetovnem študentskem, prvenstvu je to moj največji uspeh v karieri. Izjemno se ga veselim, še posebej zato, ker nisem mogla nastopiti na letošnjem evropskem prvenstvu zaradi poškodovanega očesa. Tudi nastop v Bariju so mi zdravniki odsvetovali, a sem zelo vesela, da jih nisem poslušala,« je bila po uspešnem nastopu presrečna naša kara-teistka.
»Vsem nam je odleglo,« je odkrito priznal tudi zvezni trener Borut Markošek, kije bil še zmeraj pod vtisom pristranskega sojenja, ki je le dan poprej zagrenilo razpoloženje v slovenski ekipi, saj je Klemen Sta-novnik (KK Ljubljana) izgubil pravzaprav že osvojeni bron prav zaradi neobjektivnega francoskega sodnika, ki je zmago prisodil turškemu tekmovalcu. Kljub vsemu pa se slovenski ka-rateisti s Sredozemskih iger vračajo zadovoljni — z medaljo so dosegli načrtovano.
N. Č.
Kulturno-prltedltveni center In okrepčevalnica
NA IGRIŠČIH V GABERJU
Lepi
teniški
dvoboji
Dne 14. in 15.6.1997 je teniška sekcija Š. D. Dobrova organizirala na teniških igriščih v Gaberju prvo občinsko prvenstvo v tenisu za občane občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, katerega pokrovitelj je bila občina. Skupno je v petih kategorijah, treh moških in dveh ženskih sodelovalo 44 igralcev in igralk, ki so se borili za osvojitev prvih štirih mest po kategorijah, katera so prinašala nagrade v obliki pokalov.
Navkljub neugodnemu vremenu, sopari in veliki vročini, smo si lahko ogledali lepe teniške dvoboje, še posebej so Bili zanimivi vsi finalni nastopi, v katerih so morali tekmovalci in tekmovalke pokazati poleg teniškega znanja še veliko borbenosti in dobre fizične pripravljenosti, kajti ta je v veliki meri odločala o osvojitvah prvih mest po kategorijah. Mesta po kategorijah so osvojili:
Dečki do 14 let
1. Pust Marko, KS Dobrova
2. Sečnik Dejan, KS Dobrova
3. Trobec Klemen, KS Dobrova
4. Prevc Matej, KS Dobrova
Deklice do 12 let
1. Rihar Veronika, KS Polhov Gradec.
2. Mahovnik Urška, KS Polhov Gradec
3. Suhadolc Maruša, KS Dobrova
Moški do 35 let
1. Škof Iztok, KS Horjul
2. Dobnikar Milan, KS Dobrova
3. Komar Izidor, KS Dobrova
4. Dobikar Albin, KS Dobrova
Moški nad 35 let
1. Prevc Ciril, KS Dobrova
2. Dobnikar Alojz, KS Dobrova
3. Ciuha Zvone, KS Dobrova
4. Vrhovec Jože, KS Horjul
Ženska mestna skupina
1. Prevc Lojzka, KS Dobrova
2. Logar Veronika, KS Horjul
3. Ciuha Andreja, KS Dobrova
4. Kogoj Mojca, KS Horjul Ob zaključku turnirja sta se
še pomerila zmagovalca v moški kategoriji do 35 let in nad 35 let Škof Iztok in Prevc Ciril, za bokal Veter kup, katerega je prepričljivo osvojil Škof Iztok. Vse ljlubitelje tenisa obveščamo, da bomo v začetku meseca septembra, predvidoma 6. in 7. septembra 1997, organizirali odprto teniško prvenstvo Gaberje Champion, na katerega ste vljudno vabljeni.
Srečko
Zaključek sezone
Vrhniške odbojkarice smo za za-kluček sezone, že sedmič po vrsti, organizirale turnir v odbojki - Pikin memorial. Turnirje potekal v soboto 7.junija, udeležile pa so se ga naslednje ekipe: Špelce iz Kamnika, Nova Ljubljanska banka, Fužine in Vrhnika. Na žalost sta dve ekipi tik pred začetkom turnirja, zaradi bolezni, odpovedali sodelovanje. Po zagrizenih tekmah enakovrednih ekip je 1. mesto osvojila ekipa špelc iz Kamnika, 2. mesto ekipa Nove Ljubljanske banke, 3. mesto ekipa Fužin in 4. mesto ekipa gostiteljic.
Odbojkarice se za materialno in finančno pomoč pri organizaciji turnirja zahvaljujemo vrhniški športni zvezi, Oš Ivan Cankar ter naslednjim sponzorjem: PAVILION - Brezovica Regal Mole David s.p. - Vrhnika Cvetličarna Karmen - Vrhnika Slaščičarna Berzo - Vrhnika Frizerski salon Meta Holer - Brezovica
ZKO - Vrhnika
Izdelava peciva Piškotek - Borovnica
Trgovina in bife škorpijon - Borovnica
V soboto, sedmega junija, je na prenovljenem in s hokejsko ograjo obdanem igrišču potekal peti turnir za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih.
Horjulci, ki so doslej zbrali le -(dve točki, so na domačem terenu pred številnim občinstvom, več kot petsto gledalcev, dobesedno »eksplodirali« ter se s polno mero borbenosti ob bučnem navijanju prebili do finala, kjer so te pomerili s Hyper Asa Naklo in z zmago 4:1 postali zmagovalci petega turnirja ho-
ŠENTJOŠT
Prvo odprto
prvenstvo
občine
Da je kolesarstvo še zmeraj tako priljubljeno, kot je bilo (ali pa celo Še bolj), dokazuje tudi udeležba prvega odprtega prvenstva občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec v kolesarjenju. Potekalo je na prvo poletno nedeljo, s startom v Horjulu in ciljem v Sentjoštu pri brunarici Grič.
Tekmovanja se je udeležilo kar 130 kolesarjev, ki so se zagrizeno spopadli s progo. Po dobrih sedemnajstih minutah so gledalci že zagledali absolutno najhitrejšega moškega tekmovalca tekme Kos Bojana (17,42 min). Od deklet pa je Minka Logondar s časom 20,33 min, kot tekmovalka z najboljšim časom močno prehitela ostale konkurent-ke.
Vsak tekmovalec je prejel majico in golaž, najboljši pa tudi medaljo, spominsko steklenico in dres. Med najboljšimi tekmovalci je bil tudi najvitalnejši tekmovalec srečanja Žirovnik Milan (1916), ki prihaja z Viča. »Kolesarim že od upokojitve dalje, po trikrat, štirikrat na teden, če le dopušča vreme«, pravi Milan, ki mu moramo priznati, daje s svojimi leti pravi kaveljc in korenina. Pozimi mu vir rekreacije predstavlja
keja na rolerjih za državno prvenstvo.
Najboljši strelec tunirja je bil Boštjan Kos, član zmagovitega domačega moštva, kije dosegel šest točk (trije goli in tri podaje).
Za zmagovalno ekipo so nastopili: Rok Šabjan, Klemen Fortuna, Uroš Zdešar, Boštjan Rihar, Blaž Jurček, Janez Breznik, Boštjan Kos, Blaž Zdešar, Gašper Miklavčič, Grega Vilfan, Nejc Cerjak, Martin Sku-bic, Boštjan Ruljan in Andraž Remšak.
v garaži postavljeno kolo na valjih. V tem letnem času tudi rad obišče drsališče. Kot zanimivost naj povem, da je bila razlika med najstarejšim in najmlajšim tekmovalcem kar 73 let.
Tekmovanje se je odvijalo brez večjih problemov, za kar so poskrbeli merilci, gasilci ter organizatorja Brunarica Grič in ŠD Šentjošt. Prišlo pa je do neljube in nenamerne napake, za kar se organizatorja iskreno opravičujeta. Namreč Tine Božičnik se je prijavil kot občan, vendar ga merilna ekipa pri končni razvrstitvi ni upoštevala. Zasedel je drugo mesto v občini, zasluženo medaljo pa bo vsekakor prejel. Kljub temu, da je občina namenila odločno premalo denarja za tekmovanje, oranizatorja nameravata jeseni še enkrat speljati tovrstno prireditev.
- absolutno najboljši čas (M): 17,42 - Kos Bojan
- absolutno najboljši čas (Z) : 20,33 - Logondar Minka
- najboljši čas v občini (M) - Kovač Marjan 19,20
- najboljši čas v občini (Z) 20,33 -Božnar Ksenja
dečki:
- najhitrejši v občini - škof Andrej 21,30
- najhitrejši na odprtem prvenstvu -Bole Simon 21,09
- najmlajši tekmovalec Škof Tomaž, 39,56
- najvitalnejši tekmovalec - Žirovnik Milan 1916
Jeršin Lado 1937 Žagar Tine in Bohar Tine 1938 Gašper Tominc, Horjul
Pregled društev po panogah v upravni enoti Vrhnika
Pripravili smo pregled društev po posameznih panogah, ki jih vodimo v naši evidenci. Pregled kaže, daje vseh društev v naši UE kar 125, vendar pa jih je samo 25 uskladilo pravila z novim zakonom, kar je lepo razvidno iz zadnje kolone v preglednici. Ne vemo še, kakšne bodo »sankcije« za tista društva, ki ne bodo uskladila pravil z novim zakonom do 4. U. 1997, vendar pa se bodo temu prav gotovo izognili tisti, ki bodo do takrat to storili.
Zato ponovno pozivamo, naj se predstavnik posameznega društva čim prej oglasi na Upravni enoti Vrhnika — Oddelek za upravne notranje zadeve (sobota št. P 2), kjer bo dobil vse potrebne informacije.
Lahko pa predstavnik društva tudi pokliče po tel. 755-121, int. 279.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Oddelek za upravne notranje zadeve
ŠTEVILČNI PREGLED DRUŠTEV DO JUNIJA 97
Šifra Vrsta društev	Skupno Število število    društev, ki so registriranih- uskladila svoj vpisanih   temeljni akt z društev novim po zakonu   zakonom o društvih
1 2	6 7
01 Kulturno-prosvetva	14
02 Strokovna	4
03 Gasilska	20 7
04 Avto-moto             1 1	
05 Športna	37 7
06 Planinska	2
07 Taborniška 1	
08 Turistična in hortikulturna	2
09 Počitniška in popotniška	
10 Šahovska	2
11 Strelska	4
12 Lovska	2
13 Ribiška 1	
14 Čebelarska	3 1
15 Društva Rdečega križa 1	
16 Invalidska             1 1	
18 Jamarska	2
19 Društva prijateljev mladine 1	
20 Društva ljubiteljev živali 1	
21 Društva zbirateljev	2
22 Društva upokojencev	4
23 Društva za varstvo okolja          2 2	
24 Društva radioamaterje	v         5 3
25 Društva za tehnično kulturo	4 . 1
26 Društva	
ljubiteljev iger s kartami	
27 Društva obolelih	
28 Društva za pomoč in samopomoč	2
29 Društva mejnih znanosti	
30 Društva veteranov 1	
31 Društva častnikov	1
	3 2
skupaj:	125 25
muH
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Betajnova 25, Vrhnika, tel.: 061/ 753-425
Obveščamo vas, da smo odprli frizerski salon za vso družino. Nudimo vam zdravljenje, ter nego las in lasišča s preparati BIOLAGE BLENDS.
Uporabljamo priznano ameriško lasno kozmetiko MATRIX. DELOVNI ČAS
Od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 Sobota od 7.00 do 12.00
Naročila sprejemamo na tel. št. 753425
' vabimo vas, da nas obiščete»
Obliž za evropsko prvenstvo '97
trgovin
keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge
RAČUNOVODJA, S.P.
zanesljivo in poceni vodi temeljne poslovne knjige za zasebnike in gospodarske družbe. Telefon: 756-217.
Kulturno-prireditvenl center In okrepčevalnica
Mil
SANI KER d.o.o.
Opekarska c. 18., VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
zidarska dela,
zamenjava vodovodne instalacije, polaganje keramičnih ploščic, montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA,
Hvala za zaupanje!
AVTOTRADE <u.o
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL BBBB    © LANCIA
UGODNA POSOJILA MENJAMO STARO ZA NOVO
AKCIJSKA PRODAJA VOZIL FIAT PUNTO in UNO FIAT FIORINO PO ZELO
UGODNI CENI IN NA OBROČNO ODPLAČEVANJE OBIŠČITE NAS!!
DOLNIČAR & CO.
kamnoseštvo
NAGROBNIKI
KAMNITI PULTI
STOJALA ?A PRŠUT
Vaze, pepelniki, okenske police
izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv
za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije
in ostali izdelki iz kamna.
DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061/755-730, 755-145
Predstavljamo vam aktivnosti in ponudbo, za katero mislimo, da je ne smete spregledati!
»ŽIVIO CLIO«, akcija, ki bo trajala do konca meseca julija. Nakup novega clia za vse lastnike renaulta - 5 pod izredno ugodnimi pogoji:
• Odprodate nam vaš rabljeni renault - 5
• Razliko do maloprodajne cene clia pa doplačate s kreditom T + 0%, za dobo 36 mesecev do zneska 800.000 sit.
Najcenejši clio RL 1,2, 5 vrat, že za 1.375.080 sit, ostali modeli FIDJI, OASIS in CON FORT pa vam za nespremenjeno ceno nudijo več dodatne opreme.
Prav tako vsem ostalim kupcem katerega koli novega Renaultovega avtomobila nudimo možnost nakupa na kredit, leasing, gotovino, »staro za novo« ne glede na blagovno znamko rabljenega vozila.
Velika izbira rabljenih avtomobilov različnih blagovnih znamk z garancijo. Za gotovino, na kredit (obrestna mera T+8%),...
SERVISNI PREGLED SAMO 8.000,00 SIT, ponudba velja za vse lastnike »KATRC« in »PETK« v juliju, avgustu in septembru. Pregled vključuje: delo, svečke, oljni filter, zračni filter, olje ELF. Gre za originalne nadomestne dele za renault. Garancija 1 leto za dele in storitev.
V juliju in avgustu alarm za vaš avto po nižji ceni.'
Da bi bili bolj mirni pred krajo vašega avtomobila, predlagamo, da vam vgradimo alarmno napravo. Pri tem smo vam ob nakupu in montaži v mesecu juliju in avgustu pripravljeni prispevati del kupnine, ki gre v breme Avto centra, d.d.
Voznikom avtomobilov, ki jim je v dneh, ko sonce še posebej močno greje, preveč vroče, ponujamo montažo klima naprave največjega evropskega proizvajalca klim Diavia (v svoja vozila jih vgrajuje tudi znameniti Ferari). Vožnja s klimo bo postala neprimerno bolj udobna in varnejša.
Mobilni telefon v vašem avtu, tudi to so stvari, za katere poskrbimo mi.
Za vse podrobnejše informacije smo vam na voljo:
Marko Krvina, sprejem v servis, vodja servisa (tel.: 061-755-730)
Matjaž Cunder, trgovina rezervnih delov in dodatne opreme (tel.: 061 -755-357)
Aleš Kalan, novi in rabljeni avtomobili, samostojni komercialist (tel.: 061 -755-720)
Jože Čuk, novi in rabljeni avtomobili, samostojni komercialist (tel.: 061-755-720)
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem:|Je spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, 751 -435, mobitel 0609 637 617
30i
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure sreda od 10. do 18. ure
ponedeljek in
IZKORISTITE NASO UGODNO PONUDBO
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2
— v juliju bo tečaj CPP 14. in 28. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature
RAZPORED DEŽURNIH SOBOT
V ZOBNI AMBULANTI V ČASU OD 1. 7. 97 DO 3.1. 98
Datum Zobozdravnik
5.7.97 dr. Adolf Kobal 12.7. dr. Nataša Müller 19.7. dr. Marjeta Jugovic
26.7. dr. Ladka Kastelec Stanovnik 2. 8. dr. Mihaela Leben - Zevnik
9. 8. dr. Marija Koračin — Markovič
16. 8. dr. Marija Ogrin
23. 8. dr. Jožef Keršič
30.8. dr. Adolf Kobal
6. 9. zobozdravnik namesto dr. Müller
13.9. dr. Marjeta Jugovic
20.9. dr. Ladka Kastelec Stanovnik
27.9. dr. Mihaela Leben - Zevnik
4.10. dr. Marija Koračin — Markovič
11.10. dr. Marija Ogrin 18.10. dr. Jožef Keršič
25.10. dr. Adolf Kobal
8.11. zobozdravnik namesto dr. Müller
15.11. dr. Marjeta Jugovic
22.11. dr. Ladka Kastelec Stanovnik
29.11. dr. Mihaela Leben - Zevnik
6.12. dr. Marija Koračin - Markovič
13.12. dr. Marija Ogrin 20.12. dr. Jožef Keršič 27.12.97 dr. Adolf Kobal
3.1.98 zobozdravnik namesto dr. Müller Sobotna dežurna zobozdravstvena služba v
ure.
Naslov ordinacije ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika '»rigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica občini Vrhnika traja od 7. do 18.
BONAX*PERME KD STARA CESTA 12 1360 VRHNIKA
• Pri nas vam nudimo vpis etažne lastnine v skladu z zakonom o zemljiški knjigi (Url. RS. 33/95) in pravilnikom o vodenju zemljiške knjige (Url. RS. 77/95).
• Nepremičnine sodno ocenimo.
• Nepremičnine vam prodamo, oddamo ali posredujemo.
Nepremičnine za vas kupimo ali najamemo.
• Urejamo tudi finančni in gradbeni inženiring.
• Uradujemo vsak delavnik med 10. in 12. uro na Stari cesti 12 na Vrhniki ali nas pokličite po tel. 751-104.
Popravljam in previjam elektromotorje. Elektromehanika
Andrej Marinko
Vnanje gorice, Požarnice 79 tel. 651 473
WOMtAJCBA
BIOBRAZDA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061 /654-580 TEDEN UGODNEGA NAKUPA, TEDEN UGODNEGA NAKUPA
Letos BIOBRAZDA praznuje 5. obletnico in zato smo Vam v času od 1. 7. 1997 do 12. 7. 1997 pripravili 20% znižanje cen vsem artiklom v naši trgovini.
Zahvaljujemo se Vam za vaše zaupanje in se priporočamo še naprej!
Biobrazda
TEDEN UGODNEGA NAKUPA, TEDEN UGODNEGA NAKUPA
AVTOCOLOR, d.o.o,
TRGOVINA Z AVTOLICARSKIM IN AVTO-KLEPARSKIM MATERIALOM DRENOV GRIČ 62 tel.: 752-797
Nudimo vam:
— akrilne avtolake MOBIHEL in GLASURIT
— program blagovne znamke RUPES
— pribor za lakiranje SATA
— lepila programa DINITROL
— trakove 3M
— brusne materiale SIA
— avtokozmetiko
ter še širok izbor drugih vrst ličarskega in kleparskega materiala.
Pri nakupu z gotovino nad 10.000,00 vam nudimo 5% popust!
SE PRIPOROČAMO!
COMING
COMING,d.o.o. Družba za trgovino, Tržaška c. 28, Vrhnika
objavlja prosta delovna mesta:
1. VODJA SKLADIŠČA na Vrhniki
2. PRODAJALCA v Ljubljani
Pogoji: pod 1:
— IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske ali tehnične smeri
— usposobljenost za delo z računalnikom
— sposobnost dviganja bremen
— vozniški izpit B-kategorije
— izpit za viličarista
— izkušnje pri vodenju skladiščnega poslovanja
— starost do 40 let; pod 2.
— dokončan izobraževalni program za trgovca
— izkušnje pri prodaji blagovne skupine so zaželene.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Prijave z dokazili pošljite na naslov: COMING, d.o.o., Tržaška cesta 28,1360 Vrhnika (za razpis).
TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA tal. (061) 755 375. f«x. (061) 755 380
Avto-iZZiv d .o. o.
Čuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
— staro za novo
— staro za staro
• posredniško prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• možen nakup na kredit in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, -   sobota od 9. do 13. ure
ZAGARSTVO
Stara Vrhnika 67, Vrhnika
telefon: 061 /754 - 267 744 - 770
NUDIMO VAM:
- razrez hlodovine
- odkup vseh vrst hlodovine
- prodaja žaganega lesa (deske, trami, letve, opaž).
0
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5
OBVESTILO
Cenjene kupce obveščamo, da zaradi preureditve od 23. 6. 1997 dalje posluje SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA DRAGOMER V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V DRAGOMERJU, Na grivi 1.
Tudi v prostorih GASILSKEGA DOMA se bomo potrudili in po naših najboljših močeh poskušali ustreči vašim željam.
Za razumevanje se vam zahvaljujemo z željo, da se po 20. avgustu srečamo v prenovljeni samopostrežni trgovini Dragomer.
Oddamo pisarniške prostore na Cankarjevem trgu 5, Vrhnika
— velikost cca 50 m2
— samostojni števec elektrike
— telefon
— centralno ogrevanje
— cena po dogovoru
Informacije
na telefon 753-029.
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Odprto:
vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
LJUBLJANSKA C. 1 VRHNIKA
TELEFON: 752-288
V SOBOTO 12. 7. 1997 VAS VABIMO NA VESELICO S SREČOLOVOM KI BO NA TRGU ZA SODIŠČEM ob 19. uri. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel ČUKI *
VSTOPNINE NI!
VABIJO VAS ČUKI IN GOSTILNA CANKARJEV HRAM
PONUDBA SKB Banke
Nove obrestne mere pri posojilih za občane
SKB banka je za poletne mesece pripravila ugodnejše obrestne mere za kratkoročna, dolgoročna in stanovanjska posojila. Določajo jih glede na boniteto stranke in dobo vračanja posojila. Prepričani smo, da se vsak lahko prepozna v eni izmed njih.
Boniteto 1 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo s SKB banko več kot 36 mesecev (prejemajo plačo prek SKB banke), namensko varčujejo več kot 36 mesecev ali študenti, ki imajo odprt študentski tekoči račun (najamejo lahko posojilo z dobo vračanja do 6 mesecev).
Boniteto 2 dosežejo tisti, ki s SKB banko poslovno sodelujejo ali namensko varčujejo več kot 12 do 36 mesecev.
Boniteto 3 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo s SKB banko več kot 3 do 12 mesecev ali so imetniki Eurocard kartice SKB banke in nimajo drugega sodelovanja z banko, ali tisti, ki so v času najema posojila depozitarji banke z depozitom več kot 2 milijona SIT za najmanj 91 dni.
Boniteto 4 si pridobijo tisti, ki pričnejo s poslovnim sodelovanjem ob najemu posojila. Pod boniteto 5 pa uvrščamo tiste, ki z banko nimajo nobenega poslovnega sodelovanja.
Kratkoročna posojila
Boniteta	do 3 mes.	več kot 3 do 6 mes.	več kot 6 do 12 mes.
1	7,5% 8% 8,5% 9% 11,5%	8%	8,5%
2 3 4 5		8,5% 9% 9,5% 12%	9% 9,5% 10% 12,5%
Dolgoročna posojila			
posojila z dobo vračanja do 36 mesecev oz. posojila za nakup avtomobila do 60 mesecev brez depozita		posojila na osnovi 10% depozita •	
Boniteta     od 12 do 36   od 36 do 60 mes. mes.		od 36 do 60 mes.	od 60 do 120 mes.
1 9,5% 2 10% 3 10,5% 4 11% 5 13,5%	10% 10,5% 11% 11,5%	9% 9,5% 10% 10,5%	9,5% 10% 10,5% 11%
Vse podrobnosti o najemanju posojil in obrestnih merah vam bomo z veseljem posredovali v Ekspozituri Vrhnika ali na Zelenem telefonu 080-15-15.
Ekspozitura Vrhnika
Cankarjev trg 8
Tel.: 755-411, 752-327
Fax: 753-135
Za Danes,, In za Jutri.
TRGOAVTO
vrhnika Z METALOTRGOM
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
AKCIJSKA PRODAJA KOLES ROG
Staro za novo 7. julija in 8. julija 1997 od 7. do 19. ure
IZKORISTITE PRILOŽNOST - stara kolesa pripeljite s seboj. Ugodna prodaja na čeke (1+7)
VABLJENI
VABLJENI
VABLJENI
NOVO
izpušni sistemi ASSO za vsa vozila MONTAŽA: zagotovljena vsak delovnih od 9.00 do 17.00 ure pri AVTOKLEPARSTVU FORTUNA - Razorska dolina
Avtokleparstvo Fortuna
Podlipa 6, Vrhnika - Razorska dolina tel. 752 088, mob. 0609 634964
vam nudi
- popravilo vseh vrst poškodovanih vozil
- zamenjava izpušnih sistemov firme ASSO
- zamenjava stekel
- hitri servis
- priprava vozila za tehnični pregled
Delovni čas od 9. do 17. ure Se priporočamo!
AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in dobrim uspehom
VSAK MESEC TEČAJI CCP A, B, C, E in F KATEGORIJE. PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CCP opravili pri drugi avtošoli. OD JULIJA DALJE TUDI VOŽNJA NA TOVORNEM VOZILU!
TURISTIČNA AGENCIJA POLETJE '97! IZLETI IN POČITNICE
PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
URADNE URE: pon. - pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, 1360 VRHNIKA, tel./fax: 061/755-828, 755-023
I METREL
merilna in regulacijska oprema, d.d., HORJUL
Smo uspešno izvozno usmerjeno podjetje in eden vodilnih evropskih proizvajalcev merilnih elektronskih instrumentov.
Razglašamo naslednje prosto delovno mesto:
1. POKLICNI DELAVEC za delo na CNC prebijalnem stroju
Pogoj: kvalificiran delavec kovinske stroke,
zaželene so delovne izkušnje na CNC strojih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, obstaja pa realna možnost za poznejšo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Delo je organizirano v treh izmenah.
Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite kadrovskemu oddelku Metrel, d.d., 1354 Horjul v osmih dneh po objavi.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIC
VRHNIKA • J AGROVA 2 • TEL: 755-117
servisiranje in popravila vozil VW
velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev.
MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ...
možnost plačila na tri (3) čeke
gotovinsko plačilo 5% popusta
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
REAN inženiring, d.o.o.
Q1357 NOTRANJE GORK I)       ■   Pod peška cesta 236 J
tel./fax: 061/651-309
Za hitrejši dogovor pokličite mobitel 0609/642-085
Dobavljamo in montiramo rezervoarje širine samo 69 cm
Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.8001 z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECO FL A M in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči FERROLI20—200 kW z gorilniki Minor Ecof|am
MOŽNOST ZAMIKA
PLAČILA ^Upl
Dr. B.THYSSEN
Popolna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin
METODA ZA DVIGOVANJE ŽIVLJENJSKE ENERGIJE
sam na treninge. Odkar se ukvarja s SHEN QI, nima več težav z visokim krvnim tlakom in aritmijo srca.
Doktorico Roberto B. Trieschmann bomo v bližnji prihodnosti povabili tudi na Vrhniko v dvorano Pavza. Danijela Zaletel pa je pri nas že imela predavanje in v prihodnje bo tudi velikokrat naš gost.
SHEN QI
Proslava enoletnega delovanja SHEN Ql centrov
Proslavo je 25. maja v Zagrebu organizirala Aiping Wang, velemojstrica SHEN QI-ja in tradicionalne kitajske medicine. Samo iz Slovenije je peljalo 6 avtobusov, eden izmed njih tudi z Vrhnike, drugi iz Ljubljane, Celja in Maribora. Med obiskovalci proslave so bili učenci, ki sledijo njeni metodi iz Slovenije, Amerike in Hrvaške, SHEN QI inštruktorji iz Slovenije s svojimi skupinami. Med povabljenimi so bili gosti iz Amerike, doktorica psihologije Roberta B Trisschmann, profesor dr.T-heodore M. Cole in antropolog in eingovist dr. Joseph J. Gross, vsi so znani strokovnjaki in predavatelji na ameriškem vseučilišču. V posebno zadovoljstvo vsem, ne samo gospe Aiping Wang, pa je naredil prihod njenega učitelja in velikega mojstra Qi Gonga Hu Au Xiaou, kije direktor Qi Gong inštituta v Pekingu in profesor na Univerzi tradicionalne kitajske medicine. Ob tej veliki priložnosti je bilo najuspešnejšim centrom v Sloveniji podeljeno priznanje za dosežene rezultate v preteklem letu, med njimi je bil tudi center na Vrhniki. Ljubljančanki Danijeli Zaletel je bilo podeljeno priznanje SHEN QI mojstrica. Danijela je imela multiplo sklerozo, slabo srce in pljuča, revme in alergije, ciste na jajčnikih, mučili sta jo je depresija in nervoza in povrhu vsega je bila težka 90 kilogramov. Pila je toliko zdravil na dan, da jih je njeno telo začelo popolnoma zavračati. Na SHEN QI je prišla zaradi hujšanja, ker ni verjela, da bi ji lahko pomagali več kot to. Po nekem času se ji je stanje začelo vidno izboljševati in zdaj je končno srečna, ker je popolnoma zdrava.
Ameriška doktorica Roberta B. Trieschmann se je z gospo Aiping Wang seznanila, z da bi proučevala metodo SHEN QI, sprejela novo znanje in kako bi pomagala svojim pacientom. Na končuje prepoznala, daje to veliko več kot učenje neke metode. Zdaj pravi, se počuti veliko bolj umirjeno in sproščeno 1 kot prej. Na osebnih spremembah in na primerih svojih pacientov je prepoznala vrednost SHEN QI-ja.
Eden tistih, ki so se prepričali v delovanje SHEN Q,I je tudi doktor Jospeh J. Gross, ki pravi, da je Aiping Wang najprej pomagala njegovi ženi, ki je imela raka, zatem pa je prišel tudi
NOVO - V poletnem času, času počitnic imamo spremenjen urnik v popoldanskem terminu, zato vsi, ki vas zanima .poglejte: PRVI OBISK JE INFORMATIVEN IN BREZPLAČEN!
URNIK VELJA OD 1.6. DO 1.9.1997						
PO	5.00	-6.30	7.00-8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
ro	5.00	-6.30	7.00-8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
SR	5.00	-6.30	7.00-8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
ČE	5.00	-6.30	7.00 - 8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
PE	5.00	-6.30	7.00 - 8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
SO	5.00	-6.30	7.00-8.30	16.30-18.00	18.30-	20.00
NE				16.30-18.00	18.30 -	20.00
DELUJEMO V DVORANI PAVZA, TRG KARLA GRA-BELJŠKA 3, NA VRHNIKI! DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 061/746-503.
"SHEN QI MOJSTRICA DANIJELA ZALETEL ima od 23.6.1997 dalje VSAK PONEDELJEK OB 18.30 PREDAVANJE v dvorani »PAVZA«, Trg Karla Grabeljška 3 na Vrhniki! Lepo vabljeni!
MALI OGLASI
POČITNIŠKO HISO ob Kolpi, opremljeno za 8 oseb, ODDAM (kopanje, mir, čolni, kolesa in drugo). Informacije: 061/ 756-007.
Potrebujem instrukcije za nemški jezik za 2. letnik srednje Šole.
Telefon: 752-007.
Strešna okna nova - zapakirana, Kovinoplastika Lož, dim. 78 x 98 cm, 3 kos. - prodam 20 % ceneje. Tel. 753 - 716 popoldne.
Škotske ovčarje, tri čistokrvne samčke, zelo lepih staršev, vzgojene v družinskem okolju, prodam dobrim lastnikom. Urška Novak, Podolga njiva 11, Vnanje Gorice, 1357 Notranje Gorice. Telefon: 651-382.
Za dopust ali počitnice ob reki Kolpi oddam opremljeno hišo za 8 oseb v mirnem okolju narave. Možnosti: kopanje, izleti, čolni, kolesa in drugo. Informacije: tel. 061/756-007.
Ugodno prodam pohištvo za dnevno sobo in kuhinjo. Alojz Makovec, Poštna 3b, Vrhnika. Informacije po telefonu 752-057, v dopoldanskem času.
TERMO
tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
- fVC OKNA IN VRATA
vsjbm oui-roc jaw va&EJticosnrsr
- 1WOVOCRAJDJVJA MT* SÜHOMO OBNOVA
S SMKJtKOnrStCMMM C30% PRIHRANEK JSNJBJK4K
ZAHVALA
Minilo bo že leto dni, odkar vpju več med nami ni. Ana, zaman oko te išče, prazno naše je dvorišče, ostala nam je bolečina, ki ne bo minila, dokler živeli bomo mi.
Ane in Jože Volk
Žalujoči vsi domači, ki smo vaju imeli radi.
BE1KOP
GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI
mobitel: 0609 621-317
NUDIMO VAM:
• NAKUP, DOSTAVA IN VGRADITEV BETONA
• ZEMLJO RAZLIČNE KAKOVOSTI
• IZKOP IN KOMPLETNO UREDITEV GRADBENIH JAM DO ZIDARSKO-GRADBENE FAZE, TUDI PO SISTEMU — VAM IZKOP NAM ZEMLJO
• IZDELAVA TEMELJEV PODPORNIH ZIDOV
• IZDELAVA KANALIZACIJE, VODOVOD, DRENAŽ...
• UREDITEV DVORIŠČ
GOSTILNA
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061A754-199, 753-509
Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina.
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta.
VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«.
ZIDARSTVO PETROVČIČ
Podlipa 95, Vrhnika telefon / fax: 753-895
Redno ali pogodbeno zaposlim: - več delavcev za gradbena dela.
Vse informacije dobite od 6.ure do 6.30 zjutraj.
ZAHVALA
ob prvi obletnici
Mineva leto, odkar se je v naš dom naselila žalost. V prometni nesreči smo izgubili dragega moža in zeta Jožeta ter drago hčerko in vnukinjo Ano. Ostale so nam solze in bolečina, ki ju čas ne more izbrisati. V tej težki nesreči smo spoznali, da so z nam*številni znanci in prijatelji, ki nam želijo vsak po svojih močeh pomagati, in vidimo, da nismo sami. Prisrčna hvala vsem Vam, ki postojite ob njunem zadnjem domu ali se ju spomnite z lepo mislijo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki skušate ublažiti bolečino našemu Bojanu, ki že eno leto leži v šempeterski bolnišnici v tihi komi. Hvala vsem, ki ga obiskujete v bolnišnici, postojite ob njegovi bolniški postelji, mu zaželite čimprejšnjega okrevanja in vrnitev med nas, ki ga z odprtimi srci pričakujemo, da bi se zopet vrnil v svoj rojstni kraj VERD, ki gaje tako ljubil. Posebna zahvala pa velja DI Vrhnika z gospodom Janezom PETRIČEM za vso njihovo pozornost in pomoč ob tej tragični nesreči. Zahvaljujemo se tudi vsem Bojanovim prijateljem in prijateljicam iz društva za vse, kar so storili za našega Bojana. SE ENKRAT VSAKEMU OD VAS ZA VSE, KAR STE STORILI IN NAM POMAGALI, VELIKA HVALA.
Hvaležna družina OTRIN z Verda
JULIJ 1997
NAŠ ČASOPIS 31
V samotni čarni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki vračajo se samo še v tvoje sanje. (Ada Škerl)
Za vedno je odšla od nas naša mama
Angela Skubic
rojena Stanovnik - Jernejeva mama
iz Notranjih Goric.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Bog povrni gospodu Janezu Hamu za pogrebni obred ter sosedom in prijateljem. Hvala tudi podjetju Pieta in pevcem.
Vsi njeni Notranje Gorice, 24. junij 1997
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage, nepozabne mame
Ivanke Tursic
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi ge. Mici Mazi za nesebično pomoč, sodelavcem Fenoli-ta in Prunusa, pevcem in g. Vrhovcu za opravljen prevoz.' Zahvala tudi župnikoma g. Malovrhu in g. Kočarju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata
Gabrijela Pirca
Jeleta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za njihovo pomoč, za darovano cvetje in sveče, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se PGD in govorniku Franciju Prestopniku za poslovilne besede, dr. Rusu za prvo pomoč, gospodu kaplanu za pogrebni obred, g. Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve in Društvu upokojencev Vrhnika. Posebno pa se zahvaljujemo ge. Francki Brence za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Blatna Brezovica, Breg pri Borovnici
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 — 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Marije Sojer
iz Vrtanjih Goric
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Pieta, pevcem, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
V SLOVO
Veroniki Burger
(1933 - 1997)
Veronika, žena, mati in babi, nam je bila srce, dobrota in lepota, ki jo lahko podari samo mama. Ob njenem slovesu seji za vse iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi vsem, ki so ji pomagali ob njeni bolezni in vsem, ki so se od nje oprostili s svojim obiskom na pokopališču v Vnanjih Goricah. Hvala za lepa darila in lepe besede.
Družina Burger
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice
Jožice Petrovčič
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili do njenega zadnjega domovanja, darovali prelepo cvetje in sveče, nam izrazili ustno ali pisno sožalje in tolažbo v hudih trenutkih slovesa. Za hitro pomoč se posebej zahvaljujemo dr. Kenigu in dr. Fetihovi, zdravstvenemu osebju CIT-Kliničnega centra ter podjetju Reševalec. Iskrena hvala tudi gospodoma župnikoma za poslovilni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni, ki je ne bomo nikoli pozabili
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, atika, dedija, brata in strica
Janeza Leniča
iz Podplešivice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala gospodu župniku Hamu, g. Vrhovcu za pogrebne storitve in pevcem Raskovec. Lepa hvala tudi vsem gasilcem, g. Bojanu Travnu, POP-TV ter UNZ Prešernova in Vič.
Vsi njegovi
KAMNOSEŠTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize,
Plačilni pogoji ler rok dobave po dogovoru!
Delovni čas: 7°° - 17°°
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   ali Mob. 0609 633-250
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je za vedno poslovila od nas draga mama, stara mama in prababica
Jera Galič
iz Notranjih Goric
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja gospodu župniku Janezu Hamu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrhovec z Drenovega Griča in pevcem za občuteno zapete pesmi ter trobentaču.
Vsi njeni
Kadar zapustiti bom moral zemljo, od znancev, prijateljev vzeti slovo, Marija, le pridi gotovo po me, me sprejmi na svoje srce.
ZAHVALA
Tragično nas je v 28. letu za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
1 Niko Logar
iz Horjula
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Premalo je besed, s katerimi bi izrazili zahvalo in hvaležnost sodelavcev podjetja Rog Ljubljana. Prisrčna hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljeno sveto mašo in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu Vrhovcu za pogrebne storitve, pevcem Raskovec, trobentaču in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. S hvaležnostjo in z ljubeznijo se ga bomo vedno spominjali.
Žalujoči: mama, brata Janko z družino in Jože, sestri Jožica in Marta z družinama.
		Ljubezni žar, vse lepe blage sanje s teboj so se zgubile v črno noč, ostal je le spomin, na dni nekdanje, ki v sreči so minevali nekoč.
		
	Hr   - jMH|	ZAHVALA
		Ob boleči izgubi naše drage
Marije Jelovšek Fikove mame z Drenovega griča,		
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju doma upokojencev in krajevni skupnosti za vso pomoč, še posebno pa se zahvaljujemo g. župniku, pevcem Raskovec in g. Vrhovcu za lep pogrebni obred.		
		Vsi njeni.
32 NAS ČASOPIS
JULIJ 1997
12 UR KOŠARKE
Samo dve resni poškodbi
V soboto 28. junija je bilo že 10. tradicionalno srečanje košarkarjev, ki so igrali neprekinjeno 12 ur. Že sedmič zaporedoma pa se je 12 ur košarke igralo na Vrhniki in to že za 7. obletnico Pizzerije Boter.
Tekma seje pričela ob osmih zjutraj in končala ob 20. uri zvečer. Igralo seje na igrišču športne zveze Vrhnika, ki je bila vseskozi do sedaj tudi organizator te košarkaške manifestacije. Glavni sponzor je bila pizzerija
Boter in pod njenim imenom je nastopala ekipa Vrhnike, sestavljena iz igralcev, ki so igrali medobčinsko ligo (bili tudi košarkarji iz Borovnice in Brezovice). Sponzor druge ekipe pa je bila trgovina KARA, za katero so igrali košarkarji iz Logatca. Prav ti so se rezultatsko maščevali Vrhničanom za nekaj zaporednih porazov in zmagali z rezultatom 1115:971. Letos je bilo naklonjeno tudi vreme, saj je samo dvakrat rahlo padal dež. Na sami tekmi sta bili dve lažji poškodbi, zlomljen nos in počena ustnica ter nekaj zvinov nog. Tekmo pa je srečno pripeljalo do konca šest sodnikov, ki
so bili večkrat »krivi« za pravilno - nepravilno dosojene odločitve. Skrbno voden zapisnik pa sta izpeljala vseskozi dva pomožna sodnika.
Na koncu so lastnik Botra Franci Pišek, lastnik Kare in predstavnik športne zveze Vrhnika Miro Gruden podelili zaslužene pokale obema ekipama ter nagrade, ki so se slastno popile in pojedle.
Sama prireditev pa je imela namen druženja vrhniških in logaških košarkarskih delavcev ter prikaz številnih košarkarjev, ki preko leta igrajo košarko.
S.S.
Sredi junija je Pizzerija Boter uradno odprla poletno - zimski vrt, kot prizidek k obstoječim objektom. Ob številnih partnerjih je trak otvoritve prerezal župan Vinko Tomšič ter spregovoril nekaj spodbudnih ber sed. Spregovoril je tudi lastnik Botra Franci Pišek ter se zahvalil vsem za obisk in predvsem za dobre poslovne stike. Povedal je še, da od sedaj 'naprej lokal ni več samo pizzerija ampak prava gostilna BOTER.
S.S.
Botrov teniški turnir dvojic
Kot že nekaj let zaporedoma, sta tudi letos Pizzerija Boter in teniška sekcija Vrhnika izpeljala teniški turnir dvojic za moške. Turnirja se je udeležilo 23 parov, odnosno 46 igralcev. V zagrizenih in zelo zanimivih dvobojih je bil naslednji vrstni red:
1. Frčej - Jaklič (Ljubljana)
2. S. Petkovšek - Jakus (Vrhnika Ljubljana)
3. Kavčič - Seljak (Vrhnika)
4. Andelič - Ceglar (Ljubljana) Prvi trije pari so od glavnega
sponzorja turnirja Franca Piska prejeli pokale in praktične nagrade. Seveda kot se vidi na sliki pršut in salame so zmagovalni pari to solidarnostno razrezali in razdelili med vse prisotne tekmovalce.
S.S.
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Nagradna križanka »Sejem bil je živ«
V tej števiki Našega časopisa, zadnjega pred počitnicami, vam predstavljamo nagradno križanko, ki nas spominja na številne dogodke in prireditve, k« so se vrstili ob tradicionalnem Argonavtskem sejmu. Nagrade in to tri, za pravilno rešene križanke, bo prispevalo Uredništvo Našega časopisa.
1. nagrada: 8.000,00 SIT 1. nagrada: 6.000,00 SIT 1. nagrada: 4.000,00 SIT
Rešene križanke pošljite do 20. avgusta 1997, na naslov NAŠ ČASOPIS, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom »KRIŽANKA«. Pa veliko sreče pri reševanju križanke.
S.S.
Izžrebali tri nagrade za križanko »Pri Oblaku«
Sponzor nagradne križanke v prejšnji številki »Našega časopisa« je bila gostilna »Pri Oblaku«. V uredništvo smo prejeli precej rešenih križank in izmed vseh izžrebali prve tri pravilno rešene:
1. nagrada: večerja za 4 osebe (8.000,00 SIT) Katica Novak, Na grivi 18, Brezovica
2. nagrada: večerja za 2 osebi (4.000,00 SIT) Franci Grom, Raskovec 44, Vrhnika
3. nagrada: večerja za 1 osebo (2.000,00 SIT) Andrej Smrekar, Gradišnikova 10, Borovnica
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo dober tek. Obenem pa vas naprošamo, da se zglasite v gostilni »Pri Oblaku«, Stara cesta 50, na Vrhniki, kjer vam bodo zaslužene nagrade postregli.
S.S.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, T 360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.