Gospodarski razvoj južnoevropskih držav GOSPODARSTVO V SVETU pred Evropsko ekonomsko komisijo N» IX. zasedaajn Evropske ekonomske komisije, marca 1. 1954, so sprejeli resolucijo, ki določa ustanovitev skupine ¦trokovnjakov, predstavnikov Greije, Italije, Turčije In Ja-goslavije. Skupini so postavili nalogo. da prouči probleme gospodarskega razvoja nerazvitib držav, zlasti pa možnostl sa aresničenje tako imenovanih speciiičnih razvojaih načr-tov, in da o tem poda poročilo. Vzrok za postavitev tega vprašanja pred Evropsko cko-aomsko komisijo leži v šc vcdno veliki razliki v stopnjl indnstrializacije' in spdošnega gospodarskega razvoja držav evropskega juga in drngib evropskih držav. Po zaslugi na-porov držav jnžne Evrope se je zlasti v povojnem obdobjn »elo pospešil proces indnstrializacije. V enera samem deset-letjn pa ni bilo mogoče napraviti tistega, kar so dosegli v drugih državah v stoletjih. Kazlike v razvilosti evropskih držav so tolikšne, da pomenijo oviro za konsolidacijo in razvoj vsega evropskega gospodarstva. Zato je Evropska ekonomska komisija ocenila problcm hitrejšega razvoja juž-noevr&pskih driav kot splošno evropskl proMem in ga Je kot takega caeela proučevati. nansiranja. Sprejeta je bila su-gestija izvršnega sekretariata, aaj se po zasedanju sestanejo rtalni delegati &tirih držav pri Evropski ekanomski komisiji in obravnavajo vprašanje konkret-Nafrte ix podroCja prometa, nih oWik nadaljnjega dela. tm-ettjsitva in gazdaretva so iz- Resolucija o gospodarskem brali zato, ker je za take načrte razvoju južne Evrope.je bila ena teže dobftti inozemska sredstva redkth resolucij na letoSopm po redmi pota (navadna investi- zasedanju, ki so jo brez kakrš-cijska posajila) in ker bi ti na- nih ko-li amandmajev In brez črti prispevali k povečanju bla- vsakršnih pridržkov soglasno govne izmenaave teh držav z sprejeli vsi delegata. Zato lahko drugimi evropskimi državami to akcijo ocenimo kot z&lo (kmetijsiki in lesni izdelkd). Dru- uspešno in kcmstruktivno mani-ge evropsk« države se zanima- testacijo evropske solidamostl Jo za gradnjo balkanske avto- v tako važnem vprašanju, kot ceste zlasii zaradi možnostl pre- je hitrejSi razvoj nekaterih ne-cejšnjega povečanja turizma. zadostno razvitih evrop^kih dr-Glede na dejstvo, da nad 50 od- žav. Soglasno sprejetje resob--stotkov turtstov potuje z avto- cije In enodušnost vseh evrop-mobili, strokovnjaki Evropske sfcih delegacij ob tem vprašanju ekonamske komisiiie mislijo, da sta znatno prispevali k okrepitv' bi se po dograditvi predlagane koastruktivnega vzdušja. ki je avtoceste dotok inozemskih tu- bilo značilno za to zasedanje. To V letih !954 te ,955 * skuplna razvoj teh držav * kanfno nvoi- ^ **L*** ^8 1° iL^ ZS"^™ JL^! tevedencev imela v Zenevi vei nost ugodnejšega finansiranja z Tur" jo lahko povečal za 1 mi- potrditev načel aktivne koeksl- ^tank^. p»teg tega S0 se ^ M .* L.,= ^^J^^^ ^S .1.^*^ . .„ . inozemskl turist potroži po- benimi sistemi. Ta akcija ima SpeaflCni rOZVOjni nacrtl vpre6no po 100 dolarjev. bi posehen pomen za kajkrat sestald tudi strokovnjaM airanžmaji. Stirih držav za kmetijstvo, :a eeste ta iinansiraTije. Za letoš- matiko inozemskega finansira-aja ia koračno predlog določe-nega števula tako i.m«novandh flpecifičnih rajzvojnib načrtov. Petletni razvojni programi Predlog za ustanovitev sklada za gospodarski lazvoj- Zaradi vsega tega bl bilo na- vpre6no po 100 d&Iarjev, _ bl posehen pomen ta poveča-je ni«. ,„„<,„{, TJ-^r^rvsiro oVrvn^m Težišče poročila pa je v pred- skupni letma devizni. dotok lz vloge Evropske ekonoinske ko-»v if ^ ¦¦<> ^r; -v nhl ložitvl doloaenega števila tako inozemskega turizma v omenje- misije kot splošno evrop&ke or-f ° WA, TC' Pnpraviu od- ime.novariih 6pecifitnih razvoj- ne tri države porastel za 100 mi- ganizacije in kot enega najbolj .a-n.i-.n 1™ ^eDUje mj- nih naert(w_ z jugoslovanske Mjonov dolarjev. učinkovitih inštrumentov sploS- vaznejse probleme ai smer per- strand Je w]a pred]agana graa. ne evropske pomike. Do seda) tSfš^dSv dSe wObl^ ^3 avtoc«te Beograd-grška • Zgled enodnŠnega SOdelO- *° Podobne akcije izvajaH po ™&J?^J^Z\?r1lJL5T- »eJ». W W W»» w*tavnl del %„„.-„ evropsbih drŽQV zahodnih ali vzhodnih biakov- avtoceste Brindizi—Rim—Trst— VU"I« BViupsKHl uriiuv sk;h ekonomskih organizacijah. Ljubljana — Zagreb — Beograd Na letošnjem aprilskem IX. To pa je ena redkih široko za-—Skopljc—Djevdjelaja—St>lun— zasedanju Evropske ekonomske snovanih in ko.nkretn.ih akci) Atene. Za odsek Beograd—gršfka komisije so soglasno sprejeli re- Evropske ek&nomske komisije, meja so predlagali inozemsko solucijo, s katero so vzeli na kar daje temu podvigu spkišno finansiranje v anesku 57,000 000 znanje poročilo izvedencev, zla- evr&pskl znaEaj dolarjev, s čdmer bi plačali po-. sti pa prip&ročila glede speci-Vsc Striri države so za skupino l&vico skupnih gradbenib stro- fičnih razvojnih načriov. Z re- Izvedencev Izdelale peUetne Hsov. solucijo daje Komisija tudi pod- razvojne programe. 15 progfa- PredloHM so tudi osem na5r- poro zainteresiranim državam v mi nimajo — razen italijanske- t<>v za melioracije zemljišč v njvali okrog 10,000.000 dolarjeY naSrtov, kankretno na iskanju skega sodelovanja in razbijanja hodka na leto, če bi obseg inozerasklh sredstev. ustreznih oblak inozemskega fl- blokovskih okvirov tega sode- inozemskega linansiranja v 5 letih mašal 800,000.000 dolarjev Grški program ugotavlja mož- nost porasta narodnega dohodka za 5°/o na leto, fe bi vložili 524 milijonov dolarjev lnozem- «kih sredstev, Malijanskl pa la 4,7 odstotka ob naložbi 512,000.000 dolarjev iz inozem- stva. Turški program računa z tnožnostjo porasta narodnega dohodka za 6,2 odstotka, če bi vložili 292,000.000 dolarjev Ino- zemakih sredstev. Glavnl sklep, ki Izhaja Iz ana- Eze nacionalnih programov, )e ta, da so države južne Evrope sposobne ob relativno majhnem obsegu jnozemskih sredste^ za- gotovitrt zelo hiter ekonomski razvoj. V primeru Jugoslavije, ki ima najvišjo stopnjo narod- nega dohodka, kar je v prvi vr- «ti zasluga dejstva, da je posta- vila temelje moderne industri- Je, bi stopnja 8,4 odstotka s ka- tero računajo, omogočila, da bi «e obseg narodnega dohodka v 10 letih več kakor podvojil. V tistem de!u poročila, kj go- Tori o problemu inozemskega fi- nansiranja, so prikazane razne tnožnosti to oblike, kakor n. pr. tistanovitev posebnega sk'.ada za razvoj Jiižne Evrope, nadalje ustanovitev poisebn« banie za lovanja. No, s tem pa se nika-kor ne zanikajo možnos-ti tudl za dosego določenih finančnill rezultatov. V poročilu izvcden-cev so navedene s-ugestije za ustanovltev sklada ali banke, kakor tudi za razne olajšave in ugodnosti v bilteralnth aranž-majiih. Naža delegacija je na za-sedanju poudarila, da daje pred-nost skladu zato, ker je njegovo poslovenje v skladu z načeli Združenib. narodov rn ker finan-siranje po skladu bolj ustreza značaju predloženih razvojnili načrtov, ki niso tipično dobička-nosru. Glavna naloga, ki jo j« treba sedaj rešiti, je prav v tem, da se najdejo ustrezfte obUke inozenvakega iinansiranja. V vsakem primeru pa pomeni sprejeta resolucija motno pod-poro težnji, da se čimprej usta-novi svetovni sk!ad za ekonom-ska razvoj. Podpora regionalnih ekonomskih komisij določenim, že lzdelanim raizvojnim načrtona pa bo vsekakar eden važnih ti-niteljev pri razdelitvl sredstev tega sklada. M, Mesori« PROIZVODNJA NAFTE V SVETU V letiu 1955 k\aže proizvodnja Ker je Wl t posameznih pod- nim povpreCjem glede porasta nafte *v svetu mnogo večji po- ročjih porast proizvodnje nafte proizvodrrje. Zato se j€ zman}- rast kakor v prejšniem letu. pod povpreSnim porastom sve- fcd delež Sev. Amerike v sve- Medtem ko je v letu 1954 pro- tovn« proizvodnje, se je spre- ^111 Proizvodnji od 48,3% v izvodnja porastla za 4,5%, pa rnenU tudd delež posameznih letu 1955 na 46-f/o- v letu 1955' znaša v leta 1955 porast 11,6'/.. podrotij v skupm profavodnJL ^^U?lc L?le*ba SLedn^ Ceprav v zadnjih letita oprav- NajveCji porast ima Vzhodoa ^sR^KitaS s"6^"^ Ijajo intemivna razlskova'na de- Evropa, ZSSR ln Kitajska, po- Mj ^{.^^ probIem pr0iivod. la v Afriki, vendar je Afrika tein Srednji vzhcid. medtem ko ^ nafte v tistih predelih, k! edliio področje, kjeT proizvod- so Sev. Amerika. Južna Aroeri- leie izven tadustrijsko uajbolj nja nafte ni porastla. ka ta Daljni vzinod pod svetov- razviUb podrotij sveLa. Egiptovski elektrifika-cijski načrt Nacionalni svet za proizvod-nj je ocenll skupne stroške z« izvedbo načrta popolne elektri-fikacijc Egipta na nad 300 mili-jonov egiptovskih funtov. Toli-ko bodo potrošili v naslednjih 20 letih. V naslednjih 5 letdh pa bodo za izv:dbo tega plana poral::li 21,000.000 egi ptevskih funtov. Svet še vedno proučuje ta načrt, k: ga je s pomočjo franccskih strokovnjakov pri-pravila egiptovska uprava za električno energijo. Nairt so razdelili na 4 etape. Po tem načrtu bodo leta 1961 porabili v Egiptu 640.000 kilo-vatov, v letu 1966 980.000, v letn 1971 1.450.000, v letu 1976 pa 2 milijona kilovatov. V letu 1955 so potrošili komaj 240.000 kilo-vatov električne energije. Proizvodnja avtomo- | bilov v ZDfl ' Ameriško proizvodnjo avto-roobilov v ietošnj&m prvem tri-mesečju'cenijo na 2,290.537 vozil, kar Je za 604.000 manj kakor v ustreznem lanskem obdobju. V prejšnjfm tednu so v ZDA jzde-lali 129,960 avtomobilov, kar » primerjav; s predhodnim tednonj kaže majhno izboljšanje. Toda v istem tednu lani so izdelaU 184.279 avtomobilov. Kafunajo. da bo v maju dnev-na protzvodnja presegla 24.300 avtomobilcvv v primerjavi s 26 KsoS 450 v mesecu aprilu. Rekordne investicije Zahodne Nemčije v inozemstvu Po poročilu agencije Reuter je v prvem trimesetju letos za-bodnon«mška tndustrija inve-stirala v lnozemstvu biizu 150 milijonov mark. Glede na Ste-vilke, ki so jih objavil; v urad-rum listu, pomenl to več kak« kdajkoli po drugl svetovni vojnl. Od te vsote odpade naj\ečjl del na države Evropske plačiln« skupnosti. Konec meseca marca leta 1956 je skupml znesek lnve-stieij od 1. januarja 1956, ko so dovoliH prve investieije v Ino-zem-tvu, dosegol vso>to 937,4...800 mairk. - -- - —¦— --