/b&L. NO. 12 /kiiERi$K/i Domovi m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JANUARY 17, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX De Gaulle k ve zakaj V razgovorih z alžirskimi uporniki j'a Francija popustila v vprašanju Suhare. PARIZ, Fr. — Nekaj časa je izgledalo, da bo glavna ovira ; dosego sporazuma med Francijo in alžirskimi uporniki vprašanje pripadnosti Sahare. V Parizu so trdili, da Sahara dejansko ni bila nikdar del Alžirije in da ni tudi danes- zato vodstvo alžirskih upornikov nima do njega nobene pravice. U-porniikl so prav tako odločno zahtevali, da jim mora Francija odstopiti tudi Saharo z njenimi petrolejskimi ležišči, če naj pride do sporazuma. V zadnjih tednih je vprašanje pripadnosti Sahare nekam splahnelo. Zanimivo je bilo, da u-pomiki niso ves čas nikdar poškodovali cevi, po katerih teče saharski petrolej do morja. De Gaulle je popustil v svoji zahtevi po Sahari in v načelu pristal na njeno izročitev neodvisni Al. žiriji. Pokazalo se je namreč, da je pridobivanje in prevažanje saharskega petroleja v Francijo sorazmerno drago. Tako krije Francija dejansko še vedno večji del svojih potreb po pe. troleju s petrolejskih polj Srednjega vzhcda in ne iz Sahare, ker je petrolej s Srednjega vzhoda še vedno veliko cenejši od onega iz Sahare. Vesti iz francoskih vladnih virov trdijo, da do objave sporazuma med alžirskimi uporniki in Francijo ni več posebno daleč. Ameriška mornarica pojde stražit tudi v Indijski ocean WASHINGTON, D. C. — A-meriška brodovja ne stražijo sa. »io Atlantskega in Tihega oce-ana, na katere Združene države »leje, ampak tudi vodovje okoli Formoze in jugovzhodno Azi-3°- Tam vrši stražo Sedmo bro-dovje, med tem ko je šesto v Sredozemskem morju kot del »loči NATO. Vodstvo vojne mornarice ZDA ima v načrtu poslati novo skupino brodovja) sestavljeno iz atomske letalonosilke Enterprise, atomske križarke Long Seach, atomske fregate Bain-bridge in nekaterih atomskih Podmornic na stražo v Indijski ocean, s čimer bo odstranjena vr-Zel med ameriškimi pomorskimi silami v Atlantiku, Sredozeim-Iju in v jugovzhodni Aziji. Kamelji gonjač Bašir dobil Fordov tovornjak KARAČI, Pak. — Bašir Ahmed, kamelji gonjač, ki je bil lani gost podpredsednika ZDA L. Johnsona, je dobil pretekli ponedeljek tovorni avto z rezervnimi deli in orodjem, ki mu ga je tekom obiska v ZDA poklonila Ford Motor Co. Tovornjak je izročil Baširju amerišiki poslanik W. Rountree Ob navzočnosti velike množice domačinov. Bašir se je ob prejemu daru jokal in dejal: “Bog bodi zahvaljen za svojo dobroto do mene. Sem zelo srečen, da 'imam take dobre prijatelje) ki so mi dali tovornjak!” Predsednik kongoške vlade pride v ZDA Prihodnji teden bo prišel v Združene države predsednik kongoške vlade Ciril Adula. Ustavil se bo v New Yorku pri ZN in v Washingtonu pri predsedniku Kennedyu. WASHINGTON, D. C. — Po uradnih vesteh bo priletel prihodnji teden v New York predsednik vlade Konga Ciril Adula. Tam se bo zglasil pri glavnem tajniku ZN U Thantu, da se pomenita o nadaljnem sodelovanju ZN in kongoške vlade pri vzdrževanju reda in miru v Kongu. Predsednik kongoške vlade bo šel tudi v Washington, kjer bo predvidoma sprejet pri predsedniku J. F. Kennedyu. Verjetno se bosta poleg o položaju v Kongu razgovarjala tudi o gospodarski pomoči, ki jo naj Združene države dajo Kongu, dekler se ta ne bo mogel gospodarsko postaviti na lastne noge. Prihod Adule v Združene države naj bi bil dokaz, da se razmere tam urejajo in da je po po. Tunizija in Francija se pogajata o Bizerti PARIZ, Fr. — Dopotovala sta Sem tunizijski minister za zuna-»Je zadeve in za narodno bram-k°> da se bosta dogovorila s francosko vlado glede francoske v°jaške baze v Bizerti. Radi te baze je prišlo lansko poletje demonstracij in celo do voja-^ega spopada. Tunizija hoče, da Francozi Zapuste Bizerto. Francoska via je v načelu tudi za to, le na-C1» i» postopek je treba ugoto-vhi tako, da ne bodo trpeli fran c°ski ljudje in interesi. Upajo, bodo pogajanja uspela. aOLDWAV* Vremenski prerok pravi: Naletavanje snega in mrzlo. Najvišja temperatura 19. Brazilija leži na levo iu Tha,,, se ludi si(or11 že zameril Sovjefijš? Obstoja nevarnost, da krene čisto na levo in se zunanje politično poveže s Sovjetsko zvezo. WASHINGTON, D.C. — V naši prestolici z vedno večjo zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov v Braziliji, največji državi Južne Amerike. V njenih severnih provincah vladata lakota in pomanjkanje. Poljedelci so se združili v organizacije, ki so po izjavah in zahtevah čisto komunistične. Ameriška pomoč, lani smo jo dali 50 milijonov dolarjev, letos pa doslej že 40 milijonov, je pomagala do neke mere stabilizirati kruzedos in cene, ki so lani poskočile za 40 odstotkov. Dali smo tudi posebne pomoči za prehranjevanje in vzdrževanje najbednejšega prebivalstva, ki radi suše v severnih provincah strada. Toda to še ni dovolj. Sedanja vlada vodi zunanjo politiko v zelo levičarskih vodah. Posredno zagovarja režim Castra na Kubi, upira se vsaki akciji proti tej vladi tudi sedaj, ko se je Castro sam proglasil za komunista, in za prihodnjo konferenco ameriških držav v Punta del Este pripravlja Brazilija skupno z Mehiko in Kubo predloge, ki so za Združene države in za mnoge druge ameriške države n e s p rejemljivi. Zahteva nič manj kot našo odobritev komunističnih režimov na tem kontinentu. Še bolj kritična je stvar ob dejstvu, da so letos jeseni tam volitve celotnega parlamenta in tretjine senata. Pri teh volitvah se lahko zgodi, da zmaga koalicija skrajnih levičarjev, ki so komunisti, čeprav tega nočejo priznati, in skrajnih naciona-! ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik ZN Burmanec U Thant, ki je nasledil pok. Ham-marksjoelda, se je i zgled a že tudi zameril Sovjetiji in njenim predstavnikom v ZN. Pritožujejo sej da jih premalo upošteva. U Thant je poslal v Kongo Ameriikanca R. EJuncha in ne Rusa Arkadjeva, .vojački načrt za nastop čet ZN proti Čotnbeju v Katangi je pokazal predhodno Amerikancu A. Stevensonu, ne pa sovjetskemu zastopniku V. Zoninu. Tako vse kaže, da si je U Thant zapravil zaupanje Sovje-tije in bo ta nastopila proti njemu, ko bo prihodnje leto prišel čas volitev novega 'rednega glavnega tajnika ZN. Dečko naj bi podtaknil ogenj v čikaški šoli? CHICAGO, m. — Neki 13 let stari dečko je po pisanju dnevnika Tribune “priznal,” da je podtaknil leta 1958 ogenj v Our Lady of the Angels katoliški šoli, v katerem je našlo smrt 97 otrok in tri redovnice-učiteljice. Njegovo priznanje in ime je bilo izrečeno sodišču, ki bo odločilo o tem, ali je verodostojno ali ne. Le za srednje daljave WASHINGTON, D. C. — Po odločitvi obrambnfega tajništva je bilo sklenjeno opustiti nadalj-ni napor za izdelavo železniških voz kot nosilcev in vzstrelišč medcelinskih raket. Take rakete in vztrališča bi bila sicer res dosti varna pred sovražnikovim. presenečenjem, zato pa tudi sorazmerno veliko dražja od PREDSEDNIK BALAGUER V SANTO DOMINGO MORAL ITI Divje demonstracije v glavnem mestu Dominikanske (republike, tekom katerih je bilo ubitih osem oseb, so prisilile predsednika J. Balaguerja k odstopu. Oblast je prevzela civilno-vojaška junta. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Sinoči je po hudih izgredih v glavnem mestu, tekom katerih je vojaštvo streljalo v množico, pri čemer je bilo osem oseb mrtvih in več ranjenih, predsednik republike Joaquin Baiaguer, ki je bil izvoljen na to mesto še pod vlado Trujilla, odstopil. Oblast je v deželi prevzela nova civilno-vojaška junta. Vodniki opozicionalne Narodne civilne unije so izjavili, da je bil to čisto vojaški prevrat. V novem vladajočem odboru sta dva člana, ki sta bila na visokih položajih tekom vlade Trujilla, med tem ko naj bi bili trije odločni nasprotniki Trujilla v bivšem Balaguerjevem državnem svetu prijeti. Poročila so na splošno nejasna in negotova in točne slike o položaju ni mogoče dobiti. 11 = Po nepotrjenih poročilih naj bi bili zaprti člani državnega sveta Rafael Bonelly, ki je določen za naslednika Balaguerja, ko bi ta, kot je obljubil, odstopil, dr. Nicholas Pichardo in E. Read Barreras. V novi junti so Luis Amiama Tio in Antonio Imbert, člana državnega sveta, Armando Oscar Pacheco in Huberto Bo-gaert, visoka uradnika v nekdanji Trujillovi diktaturi, in vojaki maj. W’ilfredo Medina Natal, podpolk. Rafael Seija in pod-admir. E. Valdez Vidaurre. Zastopnik opojicionalne Narodne civilne unije je izjavil, da bodo njeni trije člani, ki so stopili v vlado v preteklem decembru, ko je bil sklenjen dogovor z Balaguerjem, odstopili s svojih položajev. Nova junta je prevzela oblast nekaj ur potem, ko je prišlo do Sosedi ne privoščita Tifovi FLRJ Albanije! ■coritvi Gizenge in Čombeja ra- _ ■ b:le tudi manj točne glede za.1 vladnem poročilu so bi i pri tem čunati na mirnejši razvoj dežele. o----- Robert Kennedy pojde na obisk v Moskvo? WASHINGTON, D. C. — Rusi-so začeli tipati pred časom) ali bi bil voljan priti v Mosikvo na obisk predsednikov brat Robert. Po posvetu z Belo hišo so dobili Rusi menda odgovor, da iz te molke ne more biti kruha, dokler se razmere med Rusijo in Ameriko ne izlboljšajc. o neodvisnosti Brazilije, dejansko pa hočejo, da se ta naveže na Sovjetsko zvezo. V prihodnjih mesecih bo naša vlada hitela, da prepreči še večjo škodo pri jesenskih volitvah. -------------o------ Visoka gladina SACRAMENTO, Calif. — Jezero Tulainyo v Kaliforniji je 12,865 čev. nad morsko gladino in ga smatrajo za naj višje jezero v Združenih državah. delja cilja. Letalske sile so med tem dobile odobrenje za nadaljevanje poskusov zgraditi velike tovorne avtomobile, ki bi bili sposobni nositi rakete za srednje daljave in služili istočasno tudi kot vzstrelišča za nje. Te rakete naj bi imele domet od 1,200 do 2,200 milj in bi bile opremljene z atomskimi glavami. Bile naj bi učinkovit in cenen odgovor za sovjetske jnedcelinske rakete. štirje mrtvi, po poročilih opozicije pa najmanj osem. Poveljnik tankovske enote, ki je začela streljati v množico, podpolk. M. A. Gomez, je izjavil, da so bili njegovi vojaki prisiljeni uporabiti orožje, ker jih je množica skušala razorožiti. Izgleda, da je načelnik oboroženih sil let. gen. Pedro Rodriguez Echavarria ostal na svojem položaju. Po njegovi izjavi so izgrede sprožili “komunisti”. I Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Ana Zadnik z 1131 Norwood Rd. je prejela iz domovine žalostno sporočilo, da ji je v vasi Adamovo v župniji Velike Lašče na Dol. umrl 80 let stari brat Alojzij Škulj. Zapustil je ženo, tri hčerke, sina in eno sestro doma ter omenjeno v Clevelandu. Na obisk— V Phoenix, Ariz., so se v ponedeljek odpeljali a obisk Mr. in Mrs. Louis Krapenc, Mrs. Mary Turk s 1759 Sunset Dr. in Mrs. Fani Pintar z 1188 E. 176 St. Srečno pot! Popravek— V ponedeljek je bilo po pomoti zapisano v 1. obletnici smrti pok. Franka Zabukovec, da je umrl 14. januarja namesto 14. februarja 1961. Naj prizadeti o-proste! Zadušnica— V petek, 19. jan., ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Čermelj RIM, It. — Grčija in Italija sta podvzeli korake, ki naj preprečijo morebitni Titov poskus dobiti v svoje roke Albanijo. Grčija se je vsaj začasno pripravljena odpovedati svojim zahtevam po delu južne Albanije ah ob 17. obletnici smrti, kot pravijo Grki “Severnega E-pira.” Italija je poslala v Albanijo tajne pooblaščence s ponudbo gospodarske in tehnične pomoči. Po sporu z Moskvo je bila Albanija doslej vezana na edino podporo rdeče Kitajskei ki pa je sama v hudi gospodarski stiski. --1----o------- Skupni trg je odstranil glavno oviro k novi povezavi Zahoda BRUXELLElSi1, Belg. — Po kmetiji in pri poljedelskem de-.se ustvarja na obzorju medna- carinah, skupnost pa zahteva, osemnajstih dneh stalnih sej, razgovorov, pogajanj in razjasnjevanj so zastopniki evropskega Skupnega trga našli osnovo in skupen način kako izvesti gospodarsko in finančno politiko na področju izmenjave pojedelskih pridelkov vseh dežel' Skupnega trga. V vseh evropskih prestolicah in v Ameriki smatrajo ta sklep za največji dogodek zadnjega čajsa v mednarodnem življenju. Skupni trg je namreč doslej uspešno usoglaševal gospodarjenje z drugimi proizvodi in blagom udeleženih narodov: Francije, Zapadne Nemčije, Italijei Belgije, Nizozemske in Luxenburga, na področju poljedelstva pa se je zdelo, da so nepremostljiva nasprotja interesov med temi državami samimi, kaj šele v njihovih odnosnih napram zunanjemu. Vsaka država skuša na svoj način ščititi poljedelca, da mu ohranjuje veselje ostati na lu, ki je pač na sedanjem trgu j pogosto ne dovolj donosno, pa vendar bistveno in osnovno za prehrano in vzdrževanje. Sporazum gospodarstvenikov in odgovornih državnikov šestih evropskih držav omogoča, da bodo te napravile tako drugo največjo gospodarsko skupnost na svetu. Prve so Združene države. Ta sklep je nadalje dokaz, da so zapadno evropski narodi odločno na poti k gospodarski in politični združitvi. Nobene resne ovire proti Združeni zapadni Evropi ni več. Poleg tega je sklep odstranil pomisleke, ki jih je imela Velika Britaaiija še proti temu, da bi se odtočno potegovala za članstvo v Skupnem trgu, in je odprl nova pota in možnosti, da se tudi Združeno države Amerike tesneje povežejo v gospodarstvu s Skupnim trgom za skupno podpiranje in obrambo gospodarskih koristi, svobodnega sveta. S tem vsem rodnega gospodarstva velika da bodo te odpravljene. Od t. sila, ki ima na prvi mah vse julija dalje ne bo več carin za možnosti, da prepreči in one- pšenico in vsa druga žita, svi-mogoči gospodarske udarce, | njino, perutnino, jajca, sadje ki se jih poslužuje komunisti- in zelenjavo. Ostale bodo samo čen imperij, kadar z gospodar-' še začasno dajatve z name-skimi sredstvi skuša prodirati nom, da izravnavajo cene teh in izvajati politiko “osvajanja ! pridelkov na področju Skupne-sveta za socijalizem.” Iga trga. Tudi te bodo postopo- Maurice Schuman, predsed-1 ma izginile, nik zunanjepolitičnega odbora | Z Združenimi državami so francoskega parlamenta, je pogajanja že rodila prvi u-dejal, da so zastopniki šestih'speh. Za nekatere vrste polje-držav mogli doseči ta spora- delskih produktov so dosegli zum, ker so imeli pred očmi sporazum, glede estalega se še dejstvo in verujejo, da nič več ^ pogajajo Vsekakor bo prodne more zaustaviti, ampak vse sednik ZDA nujno potreboval vodi v hitro politično zedinje- nje svobodne Evrope. posebna pooblastila, da bo mo- Sklepe bodo začeli izvajati ffel k'oriatno Prilagoditi ameri-1. julija letos. V poljedelski j ško trgovino z Evropo novim politiki posameznih držav bo pogojem. Končno je Amerika to zahtevalo velike, revoluci- dala pobudo in prva sredstva jonarne spremembe. Zapadna za ta razvoj z najuspešnejšim Nemčija bo n. pr. morala spre-1 , , . , , . ^ mednarodnim gospodarskim meniti vso svojo politiko za- ^ ščite kmetskega stanu in po-1 Programom, kar smo jih dor Ijedelstva, ker je doslej ta te-'slej napravili, — z Marshallo-imeljila na 'Visokih zaščitnih I vim načrtom. Kennan zagovarja podpiranje FLRJ WASHINGTON, D.C. — Poslanik ZDA v Beogradu G. Kennan je razložil odboru Predstavniškega doma za zunanje zadeve, zakaj zagovarja dajanje pomoči Jugoslaviji. Javno je rekel samo to, da bi Amerikanci manj napadali to pomoč, če bi bolj poznali notranji sistem in zunanje-političen jpoložaj Jugoslavije. -----O-----— Zadnje vesti LEOPOLDVILLE, Kongo. — U-porno vojaštvo levičarja Gizenge je pomorilo 31. dec. lani v Kongolu v severni Katangi 18 katoliških duhovnikov in tri redovnice. — Predsednik vlade Adula je izjavil, da je Gizenga zaradi upora proti državi bil odstavljen kot podpredsednik vlade. Gizengo so po nekih vesteh pripeljali v Leopoldville, po drugih je še vedno zaprt v Stanleyvillu. MOSKVA, ZSSR. — Današnja “Pravda” je ostro napadla Vjačeslava Molotova kot trdovratnega stalinista, ki vztrajno nasprotuje politiki N. Hru-ščeva. Sodijo, da utegne biti Molotov končno le izključen iz Komunistične partije in da se ne bo vrnil na Dunaj kot zastopnik Sovjetije v Mednarodni atomski komisiji. PARIZ, Fr. — Vlada preudarja, ali ne bi oklicala v Alžiriji obsednega stanja. Včeraj je prišlo tam znova do napadov in nasilij, tekom katerih je bilo mrtvih skupno 30 oseb. LONDON, Vel. Brit. — Sem je prišel na posvetovanje z britansko vlado predsednik italijanske vlade A. Fanfani. HELSINKI, Fin. — Dosedanji predsednik republike U. Kek-konen je bil znova izvoljen ob sorazmerno veliki udeležbi pri volitvah. Bil je edini kandidat. 'ji Taylorjevo poslopje za državne urade?— Državni direktor za javna dela T. J. Kauer v Columbusu je obljubil, da bo proučil možnost uporabe poslopja Taylorjeve trgovine na 630 Euclid Ave., ki ye bila koncem leta lani opuščena, za namestitev državnih uradov, ki so raztreseni po raznih delih Clevelanda. Poslopje je cenjeno na $4,600,000. Cenejše cigarete— V REVCO drogerijah v mestu so znižali pretekli petek ceno kartona cigaret za 17 centov. To je razpečevalce tobačnih izdelkov in Državni davčni oddelek pripravilo do vložitve tožbe češ, da je tako znižanje protizakonito. Revco trdi, da tudi pri znižani ceni še vedno zasluži preko kritja stroškov, da je torej prodaja po takih cenah v skladu s predpisi. O sporu bo odločilo okrajno sodišbe na razpravi 29. januarja. Nov odbor— Pevski zbor Lira od cerkve sv. Vida ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Frank Kuret, podpredsed. in pevovodja Martin Košnik, taj. Mrs. Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., EN 1-3416. Pevske vaje so vsak torek ob pol osmih zvečer v družabni sobi avditorija. Zbor vabi v svojo sredo nove pevce in pevke. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Joseph Kalčič, podpredsed. John Zagorc, tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND (staro poslopje) soba št. 4. Žalostna vest— Mrs. Frances Petrie z 1105 E. 74 St. je dobila sporočilo, da ji je v Purkarčah pri Robu na Dolenjskem umrla 96 let stara sestra Nana Strle, roj. Nosan, po domače Kmetova iz Sinovice pri Sodražici. Ameriška Domovina T Vl » IJrJt/l MOfVlI 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 12 Wed., January 17, 1962 Delavska bodočnost v 1. 1962. Koliko bo dela, kako bo plačano v letošnjem letu? V preteklem letu so delavske mezde narastle povprečno za osem centov na uro. Štrajkov je bilo malo in niso bili veliki, pa tudi niso trajali predolgo. Preteklo leto spada med tista, kjer so delavci izgubili izredno malo na svojih dohodkih radi štrajkov. Ali bo letos kaj drugače? Zato je lansko leto najbrže pomenilo prelom v tendenci brezposelnosti. Do sedaj je vsaka konjunktura močno vplivala na zmanjšanje brezposelnosti, lani tega ni bilo več. Brezposelnost se je stalno gibala na precejšnji višini, dasiravno smo lani doživeli prehod gospodarstva iz krize v konjunkturo in bi torej morala brezposelnost hitrejše in v večjem obsegu ponehavati kot je. Za letošnje leto nam ne obeta nobene krize, celo predsednik Kennedy je rekel, da je prepričan, da bomo živeli v dobi naraščajoče konjunkture. Pristavil pa je takoj, da taka tendenca v gospodarstvu ne bo pomenila obsežnejšega zboljšanja v zaposlenosti in da bo morala njegova administracija iskati druga pota, da zaposli milijone brezposelnih, ki jim tudi redna konjunktura ne da več kruha. Brezposelnost bo torej odprta socijalna rana tudi v letošnjem letu. Kot zmeraj bodo po njej največ prizadeti delavci brez kvalifikacij in pa starejši delavci. Kako bo z mezdami in plačami? Ni nobenega znaka, da bi povprečje mezd in plač začelo padati. Verjetno bo nekoliko narastlo kot je lansko leto. ‘ To bo precej odvisno od mezdnih pogajanj med unijami in podjetji. Takih pogajanj bo vse polno, najvažnejše med njimi bo pogajanje med jeklarnami in jeklarsko unijo, ki mora biti končano do 30. junija, kajti takrat poteče sedanja mezdna pogodba. Za ta pogajanja kot za vsa ostala bo služil kot vzorec lani doseženi sporazum v avtomobilski industriji. Dal je avtomobilskim delavcem povprečno povišanje mezd za 31 centov na uro in celo vrsto obrobnih koristi. Vse unije bodo hotele izbiti iz pogajanj najmanj toliko kot avtomobilska unija, ne bo se jim pa ta namera zmeraj posrečila. Kot lani, bo pri mezdnih pogajanjih igralo veliko vlogo vprašanje obrobnih koristi. Unije bodo hotele skrajšati delovni teden pod normalnih 40 ur in ostati pri istih tedenskih zaslužkih. Boj za to korist bodo vodile v znamenju borbe proti brezposelnosti, če sodimo po razpoloženju naše javnosti, moramo reči, da unije tu ne bodo dosegle posebnih uspehov, kajti proti skrajšanemu delovnemu tednu je tudi Kennedyeva administracija. Unije se bodo tudi vlekle za večje brezposelne podpore od strani podjetij. Tu lahko računajo na večji uspeh, kajti mnogo velikih podjetij je to obrobno korist že dalo svojemu delavstvu. Načelo se je uveljavilo, letos ga bo treba samo še razširiti na podjetja, ki ga še ne izvajajo. Pri tem bodo unije hotele iztisniti tudi daljše odpovedne roke za delavce, ki bodo stalno ali začasno odpuščeni. Tudi to ni nobena novost za mezdna pogajanja. Ravno tako bo šel boj za večje pokojnine, ki naj jih dobijo vpokojeni delavci poleg federalnega zavarovanja. Štrajke bomo imeli celo leto, toda glavno nevarnost bo pomenil jeklarski štrajk, ako bi do njega prišlo. Računajo z možnostjo štrajkov v sledečih industrijskih panogah: vojna industrija, posebno tista, ki dela rakete in podmornice, kemična, steklarska, tekstilna, konfekcijska, lesna, metalna. Do štrajkov bo prišlo po vsej verjetnosti v nekaterih prometnih panogah, tudi železnice niso izključene. Vse se bo pa vrtilo okoli vprašanja, ali bo prišlo do jeklarskega štrajka, kajti po njegovem morebitnem poteku, uspehu ali neuspehu se bodo ravnala pogajanja v vseh ostalih gospodarskih panogah. Zato se že sedaj pripravljata obe stranki, unija in jeklarne, na pogajanja. Jeklarne so že izdelale v svojem strokovnem institutu obširno poročilo, zakaj ne morejo pristati na nobene nove ugodnosti za delavce. Poročilo je pregledno in tehnično dobro utemeljeno. Seveda ne bo prepričalo unije, da imajo podjetja prav. Unije bodo gotovo odgovorile s svojim poročilom, ki bo točko za točko pobijalo stališče jeklarske industrije. Da so se priprave za pogajanja začela tako zgodaj, je treba vsaj deloma pripisati želji predsednika Kennedya. da naj ne pride do nobenega štrajka in da naj bodo jeklarne zmerne v cenah, unija pa zato zmerna v zahtevah po večjih mezdah in plačah. Kaj takega se pa da doseči le v več mesečnih pogajanjih, torej zgodaj pred 30. junijem. Da administracija ne pričakuje v letošnjem letu velikih mezdnih bojev, se vidi po tem, da ni napovedala nobene akcije za spremembo delavske zakonodaje, dasiravno so nekateri zakoni na tem polju na primer Taft-Hartleyev precej pomanjkljivi, kot je pokazala dosedanja skušnja. Tega ne osporavajo ne unije ne podjetja. Upajo, da bo sedanji delavski tajnik Goldberg dosti močan, da bo s sodelovanjem predsednika Kennedya lahko preprečil vsako več- jo škodo od dolgotrajnih štrajkov, kot se mu je lani posrečilo v večini slučajev, ki jih je moral obravnavati. Tudi letos bo igrala pri pogajanjih vedno večjo vlogo želja delavskih unij za čim večjimi obrobnimi koristmi. Ne veliko večje plače in mezde, ampak daljši plačani dopusti, boljše zasebno bolniško zavarovanje, večji dodatek k federalnemu starostnemu zavarovanju, daljši odpovedni roki, stalnejša zaposlitev, boljši delovni pogoji več “bonusov,” to je, se zdi, želja večine današnjega delavstva in unije morajo vse to vpoštevati pri pogajanjih s podjetji. Vpoštevati bodo morale tudi moralni pritisk, ki ga vrši na vsakega delavca visoko število brezposelnih. Četudi ima zagotovljen kos kruha, ga vendarle ne bi rad izgubil. To je okoliščina, ki jo bodo morale unije zmeraj bolj vpoštevati pri mezdnih pogajanjih, ako nočejo spraviti v nevarnost svojega lastnega obstoja. Na drugi strani so se tudi podjetja privadila na misel, da morajo pri vsakih mezdnih pogajanjih nekaj popustiti v koristi delavcem in da je boj na nož tudi zanje nevarna igra. Od vsega tega bodo imeli svojo korist tudi neorganizirani delavci, dasiravno tega nočejo priznati. Upravičeno je torej naše upanje, da bo letošnje leto poteklo brez velikih potresov v delavskem gibanju. Če bo pri 'tem še zmanjšana brezposelnost, bomo lahko kar srečni za tako leto. r^TXXYTTXXX3LX^ŽXX3^XXXy ItXXXXTTXYyxx'TXXYY XTYYYTXTYTTYYI Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček CYXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTYYXYXXYYYYYTTI Duluth, Minn. — Staro leto je njim .in Stvarnikom — tak le šlo v zaton že pred nekaj dnevi sam sebi podira rešilni most med a računi starih prepirov med njim in Stvarnikom in veliko je narbdi in državami so pa še ved no med nami, nerešeni in kriče po rečitvi! Kaikšni računi so to? Veliko jih je in različni so. Mnogo izmed teh prepirov izvira iz sto in sto let starih virov, le da se pojavljajo več ali manj v dobah vsake generacije in pa zdaj v tej in zdaj v oni obliki raznih ideologij in sc pojavljajo kakor izbruhi iz raznih vulkani-čnih žrel. Vzhod in Zapad — zdaj dviga glavo Jug in odriva od sebe Sever in zgleda, da svet bo še dolgo razdeljen navzgor in počez, kar se tiče raznih gospodarskih in političnih prepričanj. življenje je borba, pravijo. Življenje se bori proti življenju in življenje ugonablja življenje. Narava to spričuje pravijo. To seveda v živalskem in rastlinskem svetu. Na poljih se borita dober sad in plevel. Včasih zmaga dober sad, u treba ga je čuvati, obdelavati in gojiti, drugače zmaga plevel, ker zadnji je po naravi hujši in brezobziren. To uči, da vse kar ,e dobrega je treba čuvati, drugače omag--pred slabim. Tudi človek sam ,c podoba takega polja. V njem je prostor za slabo in dobro. Slabo v njem zmaguje, če se ne prizadeva in si sam ne pomaga zatirati slabo v sebi. Vse to so sicer že stari nauki po mnogih podajani, razlagani in tolmačeni — in na drugi strani sprejeti tako, kakor tu in tam pojmovani, podajani in razlagani. To vse naj bi nam nudilo nek pojem, zakaj je v človeški družbi vsa leta do zdaj tako — nekaj dobrega, a vedno več slabega kot dobrega. To sta dve “fronti,” ki se borita v vsakem človeku v neki meri in neki stopnji. V nekaterih ljudeh zmaguie slabo — v nekaterih dobro. TaiKO poteka ta borba in za seboj pušča svoje posledice. V vsakem človeku je nekaj takega. takih, ki to napravijo. Ni pa to prava pot in vodi le naprej v večje in večje človeške krize. Vse to, kar je zgoraj omenjenega se tiče vseh ljudi, mene, tebe in vseh drugih. Temu se ne more; izogniti nihče. Si, kar si. Sam si kuješ svojo usodo. Sam si odgovoren /a vse, kar narediš dobrega in kar slabega. Velika napaka v vsem tem je ta. da tako malo mislimo o vsem tem! Prav to, da tako malo mislimo o vsem tem: ali smo v pravem, ali ne, kadar se podajamo v borbo o tem ali onem problemu, je tisti naš veliki greh. ki se tolikokrat maščuje nad nami. Kadar kritiziram nekaj, pa ne vem, je li moja kritika pravična ali pa kljub temu ccpiram usta, • kakor kaka papiga in kritiziram, ne da bi pri tem pomislil, ali delam s tem prav ali ne, ali delam krivico z mojo kritiko, ali ne — pa kljub teinu kritiziram in zbadam naprej — tako ravnanje izhaja in raste kot plevel na njivah in povzroča v človeških krogih ogromno škodo. Ne zanikam, da ljudje nismo potrebni kritike. Potrebni smo Jo in še kako! Ampak ne take kritike ki je polna grešnih zablod v svojih naukih in razlaganjih istih. Ko bi ljudje svoje kritike vsakokrat, ko iste namerijo in naslavljajo na druge, pošteno in pravično pretehtali in ocenili, bi bile kritike zmerne in koristne. Toda malo jih je, ki tako ravnajo. Kritiki le preradi svoje kri-tike poostrijo in puščice napojite z vsemi raznimi strupi, kakor nekatera primitivna plemena, ko se pripravijo na borbe. Take kritike niso kritike, vsaj poštene in pravične ne — njih namen je le maščevanje in gredo za tem, da bi one, nad katere se spravijo, uničili, jim vzeli ugled. Take kritike plodijo in razmnožujejo krivico in sovraštvo in kjer ta dva vodita, tam ni miru, pač pa nemir in neprestani prepir. In ker je na svetu n^nes mnogo tega, imamo svet kakor šen je in v takem svetu “boš videl, kako ti bom stregla jaz.” “Daj mir,” se je vznejevoljil Erazem, čez trenutek je Ponovil trpko: “Snežiti je začelo. Pot boš Zgrešila. Doma te pogrešajo in skrbe.” “Doma menijo, da sem pri *eti>” je odvrnila deklica. Trp-je molčal mladenič. Tedaj deklica tiho zaihtela. “Snedčeva,” se je zavedel hogovec in strmel iz vzglavij. Tam je bila miza. Erazmov je ležal počez ob sveči. Erazem je sedel za knjigo. Onstran mize je stala deklica 311 iskala nemirno z očmi in Trosila z nemimi, drhtečimi Ustnicami. ‘Norski mladec,” je občutil °govec in zahropel glasno, eklica se je ozrla po njem in V2kliknila, ko je videla njegove odprte oči. v “Erazem, glej! Gospod živi.” Gibko je bila ob bolniku, podprla ga z levico okrog ramen in iskala s pijačo v desnici za njegovimi ustnami. Pil je željno. Nata je počival in govoril z očmi: “Snedčeva si. Očeta in mater boš zapustila, da pojdeš za ljubljenim. Ali veš, kam? Veš. Moraš tako. Nisi grda. Dobra si. Tvoja žrtev je večja kot tvoja sreča. Dobra si. Tvoja roka je topla in voljna. Strezi še, strezi!” “Agata?” je šepetnil vpra-ševaje. “Sem, gospod,” je odvrnila. “Rada strežem. Ali smem?” Boigovec je prikimal in iskal z očmi za Erazmom, ki je stal za deklico. “Zakaj te podi od sebe? Ali te ne mara?” je vprašal slabotno. “Gospod —,” se je oglasil Erazem, da bi se opravičil. Bogovec je zmajal z glava: “Pisano je. . . Očeta in mater. . .” Erazem je povesil oči. “Ali ti je prigrustna?” je zrastel bogovcu glas. Erazem se je kakor prebudil: “Kaj pa misliš, gospod?” “Daj ji roko,” se je skušal nasmehniti bogovec. A njegovo upadlo lice se je strahotno razvleklo. Nova slabost mu je zmeglila oči. Agata mu je stregla z novim krepčilom. Ko si je spet opomogel, je odstopila in čakala. Neizgovorjene besede so lebdele bogovcu na ustnah. Oči so plaho iskale: “Nichts Lieberes.. . A kaj je rekla žena v sanjah? Da moški ne ljubimo? Saj ni lagala! Ne ljubimo! Do kanca ne ljubimo, do zadnjega ne. . . O Martin, bogovec norski iz mesa! Zakaj si oznanil tretjega in tretjo ob dveh! Ljubeje!” Polagoma se je jasnilo v bogovcu. Oči so mu šle za mladima, ki sta pričakujoče stala ob njem. Bilo mu je v čudno slo, gledati ju, kako sta mlada, trpka v njiju neprebujeni slasti, in moral je verjeti: “Ta dva sta. . . Kakor je pisano, bosta. Ena duša, eno telo da zadnjega. . .” Dvignil je desnico kakor za povelje in rekel trpko, presekano ; “Eno. .. do zadnjega. . .” Deklica mu je pokrila roko s poljubi. Verjela je, da je blagoslovil. V njenem hvaležnem milovanju se je onesvestil v spanec brez sanj. . . Takrat je planila deklica in ovila roke Erazmu ob vrat in gorela: “Tvoja žena sem. Pa me še podi, če me smeš. Podi me! Glej, takoj pojdem. Po poročno krilo in po /prstan. Potem se vrnem in ostanem pri tebi.” “Ostaneš?” se je razvnel mladenič v njenih poljubih in solzah. V njenem ognju je splahnila bridkost njegovih duhcvin. Vzbudila se je mladost njegovega moštva, trudoma, trpko. Ni se še poznal. Ljubi, ljubi!” je hotela ona. On pa se je rahlo otresel njene sladke usiljivosti in sedel h knjigi. Sedla mu je nasproti. Njegov meč je ležal na mizi med njima. Tako sta bedela nemo, dolgo v noč. Proti polnoči ju je zdramil učitelj Dachs. Učitelj je stopil k spečemu bogovcu in mu posvetil v obraz. Agata je stala za učiteljem in je vzdihnila: “Kako je lep!” “Lep?” se je ozrl učitelj strmeče po njej in jo komaj prepoznal. Ker pa je bil star in izkušen, jo je pregledal, pokimal z medlim nasmehom in dejal: EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 10, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fvhlerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Tem ipotom obveščam VSE člane glavnega odbora, da se bo vršila LETNA seja v nedeljo, 11. februarja 1962, oo 10. uri dopoldne v Slovenskem domu na 15810 Holmes Ave. v Clevelandu, O. Vsi odborniki so prošeni, da se seje gotovo udeležijo. Na tej seji moramo rešiti mnogo važnih razprav glede PRAVIL Zveze. Tajnik je prejel resolucijo od sleherne po-družnice, katera pride na vrsto. V zadnji številki naše kolone meseca decembra je bila priobčena resolucija od štev. 5, v kateri se je neljubo obsodilo glavnega tajnika, da tolmači pravila S. M. Z. po svojem mišljenju, ka” pa ni resnica. Vzemimo na primer Ustavo in Pravila Slovenske moške zveze. Ustava — Člen 1. 1 Ta organizacija se imenuje Slovenska Moška Zveza v Združenih državah Amerike, skrajšano ime S. M. Z. 2. Sedež in glavni urad S. M. Z. ie sedaj v Cleveland, O., DELOKROG pa v ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE. 3. Uradni jezik je slovenski ali angleški. 4. Namen organizacije je združevat: in izobraževati slovenske meže in mladeniče na narodnih principih, ter med njimi gojiti ljubezen do slovenskega naroda ter naše nove domovine zlasti vso skrb naši mladini. 5. Vsak Slovan lahko postane član iSMZ v starosti od 1. do 55. leta, ako je zdrav in da je na dobrem glasu, ne glede kakšnega prepričanja je. Nikjer ni omenjeno, da je to zavarovalna organizacija. Ko se je ustanovila ta organizacija pred 20 leti, NI bilo niti enega člana, ki bi sanjal o povratku v Evropo, “ZAKAJ” sedaj tako hrepenenje in navdušenje po izselitvi iz Združenih držav. Zveza je ustanovljena na “RAZVEDRILNI” podlagi, ne pa na zavarovalnini in njen DELOKROG je v Zedinjenih državah. To pomeni, da sleherni član, kateri se za stalno izseli iz delokroga, “AVTOMATIČNO” preneha biti član. Prosim, da v prihodnje, kadar daste podružnice v tisk kako resolucijo ali naznanilo, da bi dopisovalec bil tako dober, da bi dal svoje ime v javnost, ne pa da poda dopis pod okriljem odbora. Ker glavni tajnik smatra, da ni bil ves odbor štev. 5 v smislu, kakor je bilo priobčeno. Toliko za razvedrilo do prihodnje seje glavnega odbora, s pozdravom John F. Jadrich, glavni tajnik. ------o----- Vedno Več s stroji BIRMINGHAM, Ala. — Okoli eno četrtino vsega v Združenih državah pridelanega bombaža obero s stroji. Jože Grdina, podal resignacijo kot glavni odbornik SMZ Jedrska energija in vreme Ni čudno, če pride človek na Končno so primerjali še hi-! misel, da lahko spremenijo eks- trost silnih ameriških vrtinča-Cleveland, O., 21. dec. 1961. plozije atomskih m vodikovih stih viharjev, ki jih imenujejo Cenjeni sobrat in glavni tajnik! ikomk vreme: saj se sprostijo pri tornade, v letih atomskih poeku-Iz gotovih razlogov Vam poši- jiposkusih z jedrskim orožjem v sov s hitrostjo, Id so jo dosegli Ijam mojo resignacijo kot II. gl. ^rafcu tako velike množine to- ti viharji v prejšnjih desetletjih, nadzornik Slovenske moške zve. pjote, da si po njih že lahko teo- 'in niso našli nobenih bistvenih retično predstavljamo, kako isprememb. Tako so prišli ameriški znan-in 1958 (v tem stvemiki na podlagi teh preiskav z Mi je prav žal, toda razmere na vreme. pri eni drugi organizaciji, h ka- j teri spadam, so me namenile, da ,, , , . i j i i GDICIOIDlI u podvzamem ta korak. Resignacija naj se upošteva z omenjenim dnem, oziroma s datumom tega pisma. Ostajam s pozdravom vam vdani Jože Grdina, II. nadzornik S. M. Z. Med leti 1945 v Ameriki vestno do zaključka, da z atomskimi zaznamovali opazovanja, ki so poskusi in vremenom ni po-jih nato tudi objavili) je bilo na- ^memibnejših zvez. Pač pa je napravljenih skupno 203 poskusov varnost atomskih eksplozij za jedrskim orožjem V Nevadi, kjer je eksplodiralo več ducatov jedrskih in vodi-X.. xxa^uxxxxx, o. xvx. 4,. fcc>vih bomb, 90 Pomerjali pri Potrjeno John F. Jadrich. tem sproščeno toploto s sončno energijo. Pri tem so ugotovili naslednje: navadna atomska bomba z močjo 20,000 ton raz-Gleveland, Ohio. — Na naši streliva lahko da zemlji le toliko letni seji smo imeli vsi dovolj toplotne energije, kot jo da sonce v Nevadi dlnevno enemu in kvadratnemu kilometru po- Podružnica št. 5 S.i.Z. prostora. Lahko bi bilo šlo dvorano še veliko več Občinstva, pa ga ni bilo od nikoder, kar pa vršine. nas je: bilo navzočih, smo bili vsi fajn fantje. Če si v razmerju te male plo islkve predstavljamo celotno ze- Izvolili smo odbor za leto 1962. me]jlS^0 površino, postane hitro Poslovanje podružnice je osta- jasn0 da lahko gledamo na ek£_ lo pn starem, vse, kar se tiče plozijo atomake bombe glede to_ pace\anja a i pogrebov. Seve- plete le kot na krajeven dogodek da je v navadi, da se vedno rado _ naravoslovci imenujejo to malo podkritizira, ne sami sebe, ampak druge, pa saj pravijo, da je dobra kritika koristna, če je “punlktualni dogodek.” Znanstveniki, ki so se ukvarjali s temi vprašanji, sicer na mestu. Drug drugega smo J , . “ Px“Sanji, ^ , spraševali, kaj je vendar vzrok, zanikaT°> da ne bl posegla vsaka da je udeležba tako velika. Pa se tam v zadnji klopi nekdo oglasi in pravi: Zato ker imamo modre može1. Res, marsikaj dobrega in poučnega se sliši na naših sejah, če pa ne pridemo, smo prikrajšani s tem, da nismo slišali in videli vse zanimivosti seje. Da je temu tako, je potrebi tudi biv. glavni predsednik Math Intihar, ki se je tudi udeležil seje. Brat Intihar je rekel, da je vedno vesel, kadar piide na naše seje, ker ima priliko srečati dobe in razumne može, kateri imajo .skušnje v društvenem poslovanju. Tudi mi vsi smo veseli m hvaležni bratu Intiharju za tako lepo in laskavo priznanje. Želeli bi, Mr. Intihar, da se večkrat oglasite na naših sejah. Kakor smo že preje naznanili v listu Ameriški Domovini, smo imeli po seji lepo zabavo. Klub veliki udeležbi nam je ostalo precej dobrot za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v soboto, 20. januarja 1962. Zato upam, da nobeden ne bo izostal od te seje. Tudi smrt se je oglasila pri na. ši podružnici in vzela s seboj člana Alberta živoderja. Naj počiva v miru, sorodnikom pa v imenu podružnice št. 5 globoko sožalje: Joseph Ponikvar zapisnikar. eksplozija atomske bombe v toploto atmosfere. Vendar dokazujejo stalne primerjave z naravnimi posegi v to toploto, kot so n. pr. nevihte ali izbruhi ognje- “Moraš” in njegov gospod Žena: “Ali moraš vedno piti?” Mož: “Kdo pravi, da moram? Jaz pijem prostovoljno!” -V' "V ; ........................................................................................................ ................................................................................." ŽALOS1 NO SLOVO—-Ml)adi fantje v Marinu v Italiji so privedih nekak pogreb za svojega prijatelja slona Bong a, ki jo bil ubit, ko se je dotaknil žice voda z visoko električno napetostjo. zdravje živih bitij znatno večja. --------------o------- Raziskavanje vesolja je draga stvar WASHINGTON, D,C. — V letošnjem federalnem proračunu bo $5,500,000,000 določenih za preiskavo vsemirja. Ti stroški rastejo iz leta v leto in bodo v prihodnjem letu še višji. Pričakujejo, da bo treba v tem desetletju vsako bodoče leto trošiti za ta namen okoli 7 bilijonov dolarjev. Federalna vlada misli, da mora določiti toliko v ta namen, da bi Združene države ohranile prvenstvo v raziskavah, ki bodo verjetno odločilnega pomena v bodočnosti. MALI OGLASI ZAHVALA Spodaj podpisana se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za božične karte in voščila, ker sama nisem mogla od- mikov, da ne smemo prečenje- govoriti vsakemu posamezno. vati vpliva eksplozije jedrskega orožja. Količina toplote, ki jo odda navaden nevihtni oblak v atmos. fero, je na primer 13-fcrat tako velika kot količina atomske bom. be z močjo 20,000 ton razstreliva. Vsak izbruh ognjenika pa pomeni: še mnogo večji vdor v toploto atmosfere in ga z eksplozijo atomske bombe sploh ni mo. gače primerjati. S temi primerjavami pa znanstveniki v Ameriki še niso bili zadovoljni. Napravili so še več: primerjali so vreme v Nevadi v letih atomskih eksplozij z vremenom poprej. Pri tem se Je izkazalo, da je po letu 1950, to je, ko so izstrelili prvo atomsko homibo v Nevadi, pet let bilo le 75 odstotkov padavin prejšnjih let. Ali je to morda posledica atomskih eksplozij? Ne, odgovarjajo znanstveniki, kajti taka obdobja suše so nastopala tudi že poprej. By owner Upper Buckeye, one-family, 6 rooms, 2 bathrooms. Could be used as income. 2-car attached garage, basement. $14,800. LO 1-9980. (H) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NAD VSE LJUBLJENEGA SINA, OČETA IN BRATA Frank Novak ki je po kratki bolezni nas zapustil in se preselil v nebeški dom dne 2. januarja 1961 Eno leto žalosti je minulo, odkar si nas zapustil Ti, v raj nebeški si se preselil, na zemlji pa smo žalostni. Pa sveta vera nas tolaži, da vid’mo se nad zvezdami, ko bomo skupaj se združili pri Bogu v rajski večnosti. Še vedno žalujoči: FRANK in JENNIE NOVAK, starši DVA sina, BRATJE, SESTRE, SORODNIKI Cleveland, O. 17. jan. 1962. Mrs. Frances Pirš 1440 E. 63 St. Na Marcella Na lepem kraju, blizu cerkve, dvodružinska hiša, 5-5, garaža za 2 kare, lot 275 čev. od ceste do potoka, zelo krasen prostor za osebo, ki ima rad sadna drevesa in vrt. Blizu E. 185 5- sobni bungalow, vse na enem, garaža. Clearaire 6- sobna enodružinska hiša, vse velike lepe sobe, garaža, razvedrilna soba. Hoče $14,900. John Knific Realty 820 E. 185 St. IV 1-9980 V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA. DOBREGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Franka Rode ki je za vedno odšel od nas dne 17. januarja 1960 Dve leti je že minilo, odkar si zapustil nas in svet. Nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. Ni ga dneva in ne noči. da nam ne bi bil v mislih Ti. Počivaj v miru, blaga duša, in prosi tam Bog za nas. Tvoji žalujoči: ANNA RODE, soproga HČERKE, ZETJE, VNUKI VNUKINJE in PRAVNUKI Cleveland, O., 17. jan. 1962. Kar»l Mauser: LJUDJE POD BIČEM IIL deL Nekaj jih je zamrmralo v cdzdrav) toda Žalar je odhajal. Počasi in mirno stopa po kolovozu mimo skladovnice debel in tramov, mimo visokih trikotov deska, prečka cesto in zavije proti jasi. Ne obrne se, hodi svojo pot in si želi samo eno: doseči leso in utoniti pod zelenje ni biti sam. In ko korači navkreber, skoz razhoje-no travo dobro ve, da bi še nocoj moral zginiti, če bi se pisalo še leto štiriinjštirideseto. V Bičevju je še dosti prostora. Blagodejno so ga oklenile pahljače smrek in nizkef polne veje bukev. Zdelo se mu je, da se je potopil v blaženo zeleno morje, da je pustil za seboj obrežje, posejano s surovimi ljudmi in da plava proti samotnemu otočku, kjer ima skrit svoj zaklad. Silva! Še nikoli si ni želel s tako silo, da bi bil poleg nje kakor v tem hipu. Pričel je bežati, naravnost letel je v breg in se ni umiril prej, dokler ni pri Gr-maču zlezel pod ograjo in si preko Kočarjevih travnikov poiskal bližnjico. Ob zelenem hrbtu Gobov-cev je stala bajta in pred bajto je bila beločrna pika. Proti tej piki je zdaj hitel, gazil travo in drobne oči rigeljcev v njej. Nato se je ustavil, stisni) dlani v trobljo; — Sil-va! Videla ga je. Mislila je pač, da bo prišel skoz stare Gobov-ce in je zato gledala v tisto smer. Zdaj letita drug proti drugemu, oba vesta, da je konec, vesta, da je revna aktovka, ki prazna maha v njegovi CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE RIVER GROVE — BY OWNER 2445 Elm St. New 3 bedroom ranch. Full basement. Extras. Built-ins. Mid $20’s. By appt. GL. 3-0459. (13) PALOS HEIGHTS — BY OWNER St. Alexander Parish — 3 bdrm. brk. ranch - IVz car gar. & breezeway - on large lot - Priced for quick sale in low 20’s, due to being transferred — 12521 So. 71st. Ct. GI 8-0578. (13) ELMHURST — BY OWNER 7 rm. brk. ranch - 3 bdrm. family room. W/W carpeted liv. rm. -Att. gar. - Washer-dryer, stove, refrigerator. Priced for quick sale in low 20’s. Call after 5 P.M. TE 2-1850. (15) FLORIDA — St. Petersburg A 434 31st Ave. No. By owner. 8 rm. 3 bedmn. Large Masonry income residence. Sacrifice sale. On Military duty. Contact Mrs. Brown Florida address or phone HY 3-7057. BY OWNER — AUSTIN-12th 2 flat brk. mod. tile kit.-bath, all ht., stv.-refr., 220 wiring, 2 c. brk. gar. Nr. all trans., schls., shops, $26,900. AU 7-4095. (14) BY OWNER—3x6’s Yellow Brick. Dble. plmbg. Auto, oil ht. Gd. trans. 2 car brk. gar. In good cond. Sm. pymt. down. $26,000. Schwarzkops, 4217 Van Buren. KE. 3-0835. (14) SOUTHWEST SUB. — BY OWNER Investment Property. 7500 W. betw. 73rd-74th. Approx. 105x125. Priced for quick sale. GL. 8-5182. (14) MARKHAM — BY OWNER 4 bdrm. Cape Cod. 2 baths. Oil hot water ht. 220 wiring. 2 car gar. Adeq. storage. 60x110 Indscpd. lot. Priced for quick sale due to being transfd. $15,200. ED 3-0662. roiki bedna zastava ugaslih upov na mirno življenje. S ko-prnenjem lovi njen, obraz in njena usta. Smehlja se in ko beži proti njemu, ko ji trave nežno bičajo gole noge se mu zdi, da bi celemu svetu mogel zaviti vrat, vsemu gnusnemu in podlemu, ki bi se samo skušalo dotakniti te sladke stvari, ki mu prihaja nasproti. Globoko diha kot nekoč, ko je bosa bežala pred' njim in ko jo vzdigne k sebi čuti planje njenih prsi ob svojem vratu. — Bogme, Silva, povedal sem mu tisto in mislim, da ga bolj. . . — Z dlanjo mu je zaprla usta. — Ničesar se ne bojim, Viktor — mu je šepetala k ušesu. — Da sva le skupaj, da te le čutim kakor zdaj. — Nekaj ganljivega, otroškega je bilo v njenem zatrjevanju, čeprav je vedel, da mu to šepeta v pogum. Skuša mu pomagkti in s svojo vdanostjo presijati temo, ki se je zgrnila nanj. še vedno jo drži v rokah in s čudno sladkostjo gleda po cvetočih Kočarjevih jablanah. Prav v to lepoto je moral pljuniti tajnik, kakor da je čakal CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Maid - live in - Own room, bath and T. V. Recent, references - 3 school age boys. FA 3-2794. (15) HOUSEKEEPER — COOK Middle aged - live in - own room T.V. and all privileges in motherless home - 2 small children - Recent references - Call GLadstone 5-7066 all day Sunday —, or after 6 P.M. weekdays. (15) MOTHER’S HELPER Middle aged. General housework. 2 school age children. Own room, bath, TV. Nr. North side. Refs. req. Call MI. 2-8669. (16) HELP WANTED MODEL MAKER Manufacturer of small precision electrical devices seeks a man with experience in construction and assembly of small assembly tools, jigs, fixtures, test equipment and special machinery from drawings. Must be able 'to construct models and parts to specifications from rough sketches or verbal instructions. — Require knowledge of and ability to use lathes, surface grinders and milling machines. Welding and brazing ability important as well as knowledge of electricity. Excellent future with small growing organization. Liberal profit shading bonus program. — Apply to John Wilson CHERRY ELECTRICAL PRODUCTS CORP. 1650 Deerfield Rd. Highland Park ID 2-8182 02) in izbiral trenutek. Spolzela mu je iz rok in stala poleg njega. Zdaj sta oba gledala v šiljasti zvonik taborske cerkve, v dolge, zelene pasove žita, ki jih je oklepal teman lok Gobovcev. — Vedno sem si želel, da bi smel ostati tu, med ljudmi, ki sem jih poznal; med temi mirnimi stezami in kolovozi. Vse se je zverižilo, vse je na skrivnosten, nevidjen način ograjeno, hočejo, da jim daš dušo, da jo pregledajo in izmečejo' iz nje vse, kar je lepega, in nato ti zapečateno vrnejo kakor električni števec. Z umazanimi in krvavimi rokami bi poštene ljudi radi učili poštenosti, ko sami ne verjamejo vanjo. — Brez besede mu je vzela aktovko in mu porinila svoje prste v dlan. Nasmehnila se je. ko jo je pogledal. — Veš^ kaj si mi rekel, ko sem iz Dobrepolj prišla k tebi? V tem vražjem času mora človek hoditi, ne sme se ustavljati. — Ko sta šla proti kolovozu, ji je povedal, kar se je bilo zgodilo. Mirno in vdano ga je poslušala, še vedno ni pokazala nobenega strahu. Zdelo se mu je, da z duhom plava v vonju cvetočega drevja in da ji to v tem hipu zadolšča. šele, ko sta bila že čisto blizu bajte, je nenadoma rekla: — Lahko mi verjameš, da sem ves ta teden premišljala, kaj bi mogla napraviti. Tu mi ostane samo strah, misel, da bi nekoč morda dolge mesece morala biti sama. Ne bodo te pustili v miru, tudi če odideva iz Podbrezij, sum, ki ga prilepijo na človeka, na človeku ostane in ga nosi s seboj. Za-pro past in si v njej in ne moreš si pomagati. — Zadela sta ob konec poti, ob zid, ki je nevidno in vendar s tako strašno silo oklepal življenje okoli in okoli. Ob zid ideje, ki je na papirju imela spodoben obraz, ki je dovoljevala osebno svobodo in lastne misli. In vendar je prav ta zid pričal, da si svoboden samo v toliko, v kolikor ti ta dopušča tolmač zakona in da smeš imeti lastne misli samo v soglasju s postavo. Vsi postajajo delčki ljudske volje, ki je izmišljeno ime za gručo vodnikov. Ne moreš ganiti, velika pajčevina ima niti vezalke s strojem v ozadju, ki pokažejo vsak vzgib človeka, ki se skuša izmuzniti. Vse postaja le še bedno utripanje mušjih kril, obupno brnenje misli, ki se morajo zlomiti. -— človeku, ki hoče misliti, puste tri poti — je rekel krhko. — Po eni gredo tisti, ki se vsaj na zunaj podajo. Druga pelje v norost in po tretji si BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP — BY OWNER Southwest suburban shopping center. Priced for quick sale due to other interests. Call ES. 5-9003. (12) BOWLING — BY OWNER North Shore suburb. Good opportunity. Other business interests. Best offer. AL. 1-9775 after 3 p.m. (12) GAS STATION — BY OWNER For lease or rent. Estab. 30 yrs. New repair shop. Big volume business. Good oppty. for right party. Palatine area. Call FL. 8 4194. (15) hodila ti. Zasliševanja, grožnje, previdno nastavljene pasti, taborišče, prisilno delo in cima packa v karakteristiki. Na tej tretji peti ljudje počasi umirajo in še ob smrti so jim usta trdo stisnjena. — Večerjala sta molče in vendar sta se neprestano srečavala z očmi. V preprostem, skromnem objemu tihe bajte sta živela drug za drugega in na dnu srca sta se zdaj bala, da bi bodočnost kakor s škarjami megla prestreči to sožitje. In prav ta skupnost jima je pomenjala življenje, brez nje si bodočnosti nista znala več predstavljati. Ti blaženi večeri z njo, to njeno drobno ubadanje, ko je skušala v vsako stvar položiti drobec svoje ljubezni in svoje ljubkosti. Ob slabi luči petrolejke sta v bledem krogu svetlobe ustvarila svoj svet, miren in vase zaprt. Nista hotela pokazati strahu, toda čutila sta ga oba. Tu je bil. Bojazen pred ločitvijo, muka razmišljanja, ki ni nikamor vodilo, prisluškovanje v temi, če nekdo ne prihaja, napenjanje živcev, divam v vrednost vseh teh muk. To zadnje je bilo morda najstrašnejše. Vse to je bilo zdaj v pogledih, s katerimi sta se srečavala. Silvin bled nasmeh tega ni mogel zakriti. Viktorjev je poskušal. Ko sta odrinila krožnika, sta videla, da nista pojedla niti polovice, kar je pripravila. — Pojdiva ven, Viktor — je zaprosila, šla sta. — Nocoj lahko sediva do polnoči — in jutri in pojutraš-njem — je rekel trpko. Bil je večer kakor že dolgo ne, poln vonja in umirajočega šumenja. Topel vetrič se je igral s cvetjm sadnega drevja. In iz te krhke večerne lepote je gledal strah, kakor da se dan umirja prav zato, da bosta lahko žaslišala mačje stopinje, s katerimi prihaja bojazen in negotovost. V umirajoči spokojnosti je tičala nevarnost, sumnja, da se v vsakem hipu lahko nekaj zgodi proti čemur si brez obrambe in brez moči. Nenadoma še je stisnila k njemu. ; ’ — Nekdci' prihaja, Viktor. Od Jeretovpeve seči je šla temna senca, toda ni krenila s kolovoza, šla je sVojo pot in se obrnila proti Podtaboru. — Nekdo gre pač domov, Silva — je rekel. Mirno ji je položil roko okoli vratu. — Pričenja te biti strah, dragi — je rekel mirno. Prvič je priznala, da se boji. — Ne zase, Viktor. Zate in — otrcika. — čudno sladko je izrekla besede in nato z blaženim nas- mehom gledala predse. Kakor in miličarski komandant, da je,in čeprav je sprva mislil, da bo odhod lažji, je nenadoma kor da je v tem hipu na celem 'vohun. Morali so ga pač ujeti svetu utripala samo dušica in čez šti rinajst dni se morda skrita v njenem telesu, tako se učitelj spet prikaže s predlo-mu je zazdelo. Nenadoma,' gom kakor se je nekoč. Ni jim sam ni vedel kdaj, je zdrsnil izanj, kočejo se ga znebiti in na razteptano zemljo n zaril ga postaviti na mesto, kjer bo-glavo v njeno naročje. In ko Mo imeli nad njim lažjo kon- mu je brez besede s prsti bro- trolo. Cela ta ogabna igra ima dila skozi lase, je čutil, da se.samo ta namen. Odstriči mu ga v njenih prstih dotika že peruti in ga s silo ukleniti v tudi nerojeni toda že zdaj ob-'jarem v katerem bo moral di-sojeni. hati po njihovi volji. Dvignil je glavo in mehka S Silvo sta se pripravljala rekel; | — Pojdeva, Silva. Zavoljo njega in zavoljo tebe. — j Sedel je nazaj k njej. še vedno se je smehljala. Greben Begunjščice je bil v mraku kakor silhueta ženskih1 prsi prekritih s tančico modrih meglic. In tja čez sta zdaj oba gledala. 69 Treba je bilo narediti vtis, da se v njem z odpustom ni ničesar spremenilo. Dobro je vedel, da skrbno pazijo na njegove korake in nalašč je šel dvakrat čez Sredino vasi, samo zato, da je mogel koračiti mirna šo]e in miličarske postaje. Morali so ga videti, da je doma, da je še vedno zravnan in da se ni potegnil kakor polž v svojo bajtci. Niti malo ni dvomil, da sta imela v ostudni igri svcije prste učitelj čutil, da je to trganje iz preteklosti vendarle muka. Odnosi do sleherne, še tako majhne stvari, so bili neznansko živi in trdni, vsaka stvari-ca je hranila del njega samega in v batji so bili zdaj utripi treh, ki so bili trdno povezani ne samo med seboj temveč v vsem, kar je bilo v bajti in okrog nje. (Dalje prihodnjič.) ------o------- MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 —— na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakeshor« Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE ŽENE IN MATERE Jennie Tomšič | ki je preminula 17. januarja 1961 Eno leto je minilo, odkar si zapustila nas, hladna zemlja Te odeva, na Te mislimo ves čas. žalujoči ostali: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 17. jan. 1962. 'to ■ .r:.: - i’ll fs Draga nevesta! i 1 1 2!rl NASTOP Z OBROČI — Telovadna šola v Makačkali v Dagestanu v Sovjetski zvezi vezba svoje učence v lahki atletiki in telovadbi, posamezno in v skupinah. Na sliki vidimo nastop deklet te šole z obroči. Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje H sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. S| n v . I Poročne predpriprave zahtevajo || p ogromno časa in skrbi. ^ is ^ p Pridi k nam in izberi poročna |§ naznanila iz pravkar dospelih najnovejših It II katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, M |i papirja in črk. ;| Is H Naše cene so zmerne, postrežba Is uslužna. §| 'S » H Na svidenje! ^ S AMERIŠKA DOMOVINA | i 6117SL Clair Ave. M H Cleveland 3, Ohio || ! ' ' ''' | J ZA VOJAŠKO IRABO ■— ,Slika \kaže [nove 'vrste fieli-kopter, ki ga mislijo upeljati v armado za 'prevoz (večjih bremen (na krajše irazdalje. Sposoben je prenesti ina enkrat do \9 ton. trn.- -—•***