hm*. 1._ Uhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in ob 5 popoldne. CJMoiltvo: Ula Sv. PnačUtu Asiikega S. 20. L oidctr. — V ti dcpM raj se pcliljajo uredntftvi lisU. Nefrinklrana pismi a« o« sprejemajo in rokopisi se ne vreCajo. Iz da | it c:] in cLokalanzeiger*: O pesa nje levega ruskega krila v Karpatih je posledica dej>iva. da na zapadnem Poljskem in v Galiciji iznova razveseljivo napredujejo boji za nemško-avstrijske čete. Ruska poročila. AMSTERDAM. II. (Cenz.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Na severu in predvsem južno od Krakovega so se opazile sovražne bolne sile, obstoječe iz nemških in avstrijskih čet. dokaz, da avstrijske čete ne nastopajo več samostojno, emveč v spremstvu Nemcev. Tekom bo-ev v zadnii polovici novembra meseca je imel Lodz večji strategični pomen, toda odkar se je ponesrečila ofenziva na fronti Lodz—Lou icz. je izgubilo vprašanje o-brambe Lodza vso važnost. Obramba mesta bi bila naši bojni črti mogla podati le nenormalno ironto in bi oteževala našo zvezo. Pričakovati je, da postane v ozemlju pri Lodzu potrebna premestitev čet. AMSTERDAM, II. (Cenz.) Petrograj-ska poročila pravijo: Položaj je bil v sredo neizpremenjen. Nemška ofenziva je povzročila spopade pri Ciechanovem, Pr-zasnyszu in Piotrkovvem. ROTTERDAM. 11.(Cenz.) Sporočilo ruskega generalnega štaba pravi, da so bili nemški nočni napadi v ponedeljek na fronti Lovvicz— llo\* ponovno zelo trdovratni, ni, da so se v torek nailaljevali spopadi in da je boj južno od Krakovega na ruski strani opetovano defenzivne naravi. Lo-wicz je že štirinajst dni v bojni črti in je bil dalje časa obstreljevan. Javna poslopja in privatne hiše so bile poškodovane. Prebivalstvo je pobegnilo v kleti. Po cestah je bilo mrtvecev in ranjencev. ROTTERDAM, 11. (Cenz. ) K zavzetju Lodza po Nemcih izjavljajo »Birdževija Vjedomosti , da bi bilo nepravilno, ko bi se uspeh opcracij presojal na podlagi pro-stranosti !>o Nemcih zavzetega ozemlja. »Novojc Vremja pravi, da umik Rusov nima nikakega militaričnega pomena. Pe-trograjski dopisnik lista Daily Mail« je istega mnenja in pravi, da je imel Lodz za Ruse le tako dolgo velik i>omen, dokler so Nemci stali vzhodno od Lodza, in je Lodz tvoril steno pasti, ki je bila nastavljena Nemcem. Sedaj pa da ni več strategičr.cga pomena za Ruse. Ko bi Rusi imeli mesto zasedeno, bi imela njihova bojna črta veliko koleno in njeni krili bi imeli nazaj upognieno obliko, kar bi bilo zelo neugodno. Ruska fronta da je sedaj zopet premočrtna. S srbske* bojitfo. SOFIJA 11. (Cenz.) Potuuradna „Kambana" poroča: Scbaki prvi in tretji armadni zbor prevzameta obrambo Kragujevca, dragi in četrti pa se postavita proti sovražnim na odprtem bojišču. Ta dva arnaadna zbora stojita med Cackom in Gornjim Mitenovcem. Z neniko-rmcoftesi toJlttL ROTTERDAM, 11. (Cenz.) »Times« poročajo iz severne Francoske: Nemci so v sredo zjutraj začeli bombardirati Four-nes. Ena granata je eksplodirala v bližini vlaka z belgijskimi ranjenci, vsled česar so bili trije vojaki težko ranjeni. Hflpmtafl Mi m ri vrtu. AMSTERDAM, 11. (Cenz.) Belgijski poročevalec lista »Tijd« poroča: Nova velika bitka ob Yseri, ki so jo napovedovali, se ni vršila. Vršili so se tamkaj zadnje dni manj važni krajevni spopadi, toda, kakor se zdi, so se vršili zopet hudi boji pri Y-pernu, v katerih so zavezniki odbili nemške napade. Ypern je v zadnjih dneh trpel manj po obstreljevanju, opustošenja pa so že itak dovolj huda. Pretirana porodi«. AMSTERDAM II. (Cenz.) Dopisnik „Te-legrapha" poroča iz Sluisa vesti o napredovanju zaveznikov med Ypomom in Dixmuid-nom. Angleški časopisi so že pisali, da je pot v Rousselaere že odprta zaveznikom. To je vse pretirano. Edini uspeh, ki so ga tamkaj dosegli zavezniki, je bilo zavzetje ' rod-nice, iz katere so Nemci napravili majhen fort. Ob Yseri je zopet vse mirno. Zadnji boji v tem ozemlju so bili brez odločitve. Francoska poročila pravijo, da je sreda v potekla v Belgiji mimo. Baje so Francozi napredovali pri Reimsu in v Argonskem lesu. Frnctski vM si mM v Nriz. ŽENEVA, 11. (Cenz.) Pariški Journal" poroča, da se je sklenila vrnitev francoske vlade v Pariz na podlagi ugodnega odgovora vrhovnega poveljnika Joffrea na tozadevno vprašanje. Nemški napad da je bil ustavljen. Nekateri vojaški kritiki trde, da Nemci ne bodo mogli predreti železnega okopa zaveznikov. Pomorska bitka pil Falklandskih otokih. BEROL1N, 11. (Cenz.) Iz Rotterdama se poroča: O pomorski bitki pri Falklandskih otokih se poroča: Nemško brodovje je plulo v nesklenjeni črti za križarko »Scharnhorst«. Ko so opazMe nemške ladje, da so jih zagledali, so zavzele bojni položaj. Mogočno angleško brodovje je obkolilo »Scharnhorst«, obenem izoliralo del nemškega brodovja in napadlo »Greisenau«. Ko ste bili obe križarki onesposobljeni za boj, so skušale manjše krl-žarke »Leipzig«, »Dresden« in »Niiraberg« ubegniti, kar se je pa, kakor znano, posrečilo le križarki »Dresden«. IH tetki IMU LONDON. 11. (Kor.) Mornariški dopisnik lista »Timesa piše o pomorski bitki pri Falklandskih otokih: Smatrati je, da so bili bojni pogoji ravno nasprotni onim ob či-lenski obali. Večje ladje in bolje streljanje je odločevalo. Biti moremo tudi prepričani. da so se admiral Spee in posadke njegovih ladij borili z največjo hrabrostjo, da so do konca vršili svojo dolžnost ia umrli častno. vstaja • JiUAIrlkL Sort testen mtm Mm PRETOR1A, 11. (Kor.) Reuterjev urad. poroča: Mrtvo Beyersovo truplo so našli pri Miegkralu in so ga identificirali. Preiskava je dognala, da Beyers ni bil ranjen in da je utonil. Beyers je, ko je plaval na konju čez reko Val, zdrknil s sedla in je skušal zopet doseči levi breg reke. Kakih 300 yardov od brega je začel klicati na pomoč. Neki vojak je vprašal z brega, ali je ranjen. Beyers je odgovoril: ....^odn ki morejo to storiti po svojem umu in svojem položaju, v dolžnost, da skušajo z objektivnim pretresovanjem razmer pred prosvetijenim italijanskim javnim mnenjem paralizirati nepatrijotično početje zvestnih odpadnikov. HhbUhIUmm Ciiillun Bratovščina senusuev. Odkar je tudi Turčija napovedala vojno trosporaznmu m je bit izdan poziv na ves mohamedanski svet, da vstane ua »sveto vojno« proti Rusom, Angležem in Francozom, se je tudi zopet začelo pogostoma govoriti o Senusih, ki da prodirajo že proti Egiptu, da bi se tamkaj borili proti Angležem. Ker marsikdo misli, da so Senusi kako alričansko pleme, naj povemo takoj, da je to le nekaka mohamedanska verska »bratovščina«, ki je razširjena po severni Afriki, Ustanovil je to bratovščino Sid Muhamed ben Si* Ali ben Senusi, ki je bil ro- Smrft burskesa voditelja Beyersa. jen leta 1791. v današnji francoski provinciji Oranu. Kot mladenič se je posvetil mohamedauskemu bogoslovju, toda prišel je zaradi svojih posebnih verskih nazorov v imvzKiUje a tedanjimi turškimi velikaši in je moral pobegniti v Maroko, kjer je nadaljeval svoje študije. Pozneje je prepotoval, pridigajoč in poučavajoč, ves Alžir, Tunis, Tripolis in Egipt, odkoder je odšel v Meko, cilj vseh pravover-nikov. Tam je proučaval višje bogoslovje, pa je tudi tamkaj postal nepopularen zaradi svojih strogih in intransigentnih nazorov. Leta 1855. se je preselil iz Barke, ki si jo je sedaj prisvojila Italija, v oazo Dža-rubub, kjer je začel živeti po puščavniško v nekem skalnatem duplu. Puščavnike mohamedanei visoko spoštujejo in v tem slučaju je bilo spoštovanje še tem večje, ker je Sid Muhamed izvajal svoje pokoljenje naravnost od proroka in je tako postal »šerif«, s čimer se je visoko povzdigoval nad preprosto puščavsko prebivalstvo. Ni torej čudno, da se je kmalu raz-nesel glas o njegovi svetosti in da so afrikanski mohamedanei začeli kar trumo-ma romati k njemu. Darov ni sprejemal in je ostal puščavnik, kakršen je bil. Sin Mahdi ben Senusi, rojen I. 1847., mu je pomagal in kmalu se je ustanovila »senusij-ska bratovščina«, od katere so hodili odposlanci na vse strani mohamedanskega sveta, šireč svojo slavo in svoje nauke. Tako je kmalu nastalo iz skromnega dupla puščavsko carstvo, v katerem je bil Sid Muhamed neomejen gospodar. Nič manj nego 4000 telesnih stražnikov in 2000 sužnjev jo ukrbolo uu hlug-actanir- svojega gospoda. Več sto mladih ljudi jo prihajalo iz vseh afriških krajev tjakaj, da so poslušali svete nauke iz ust Senusija samega in njegovih pristašev. Ko se je Sid Muhamed postaral, je poskrbel za nadaljnji obstoj svojega reda. Obenem pa se je približeval konec stoletja po hedžri, ko se je mogel pojaviti »Mesijak. Sid Muhamed je umrl 1. 1859. Iz neznanega razloga je 1. moharema I. 1300. po hedžri (2. dec. 1882.) izostala Mahdi-jeya proklamacija, ki bi bila morda zanetila ves mohamedanski svet. Ta izostanek je znal izkoristiti nekdo drug: Muhamed Ahmed, sin nekega čevljarja, ki si je prisvojil božje poslanstvo in je bil pozneje znan po vsem svetu kot »Mahdi«. Potegnil je za seboj ves Sudan in popolnoma razdejal angleško kolonizacijo v Egiptu. Leta 1885. je zavzel Chartum, ki ga je junaški branil Gordon, a junija meseca istega leta je Mahdi že umrl. Od tedaj je začelo upadati mahditiško gibanje, dokler mu končno leta 1888. ni napravil popolnoma konec lord Kitcheaer. Mahdistiško gibanje ni čisto nič škodovalo slavi senusijske bratovščine. L. 1889. je pose HI Senusija i>aša iz Benghazija z velikim vojaškim spremstvom. Premeteni Senusi je opazil ob tej priliki, da puščava ni več taka ovira, da bi sovražnik ne mogel zaradi nje do njega, in se je zato preselil veliko globlje v notranjo Afriko. Mc- ti»aI nf»krvJikokr;it SVOiO prestolnico« ill danes se ne ve natančno, kje je, toua splošno se misli, da je v oazi Kufri. Sid Muhamed el Mahdi ben Seuusi je umrl meseca novembra I. 1902. imenovavši za naslednika svojega netjaka Sid Muhameda el Abda. Ne ve se, ali je le-ta tudi še danes poglavar bratovščine. Danes je središče senusijske bratovščine v Fezanu in sega vse do Egipta. Njihov nank nima v sebi nič revolucionarnega, temyeč je naravnost konservativen in reakcijonaren. Niso prijatelji učenjakov, raziskovalcev iz Evrope, ker vedo, da za njimi vedno prihaja — vojaštvo. Ko so se upirali, so imeli torej popolnoma prav. Vsekakor so Senusiji preprečili razšir-jevanje Mahdijevega gibanja v notranjosti Afrike. Bolj defenzivnega nego ofenzivnega značaja, kar se je pokazalo tudi v obrambi Tripolitanije in Cirenaike. Će sedaj prodirajo proti Egiptu, delajo to, da rešijo Islam Angležev* ali pa iz hvaležnosti napram Egipčanom, ki so jim v zad- Stran ti. .večerna edinost* sf. gft V Trstu, dne 12. decembra 1914. nj h vojnih k«ih dajali orožje in strelivo. Džarabub sc nahaja 750 kilometrov zapadno rd Nila in bo pač še trajalo cel me-Na svidenje,* so nam zaklicali tovariši. Nekaj časa smo šli hitro in dospeli precej daleč. Skrivalo nas )e gričevje. Govorili smo čisto po tihem in se izogibali vsakega šuma. Nikdar se nismo smeli pokazati. Ce ni bilo nobenega kritja, smo se morali plaziti toliko časa, da smo dospeli do kakih kamnov in grmov, kjer smo se lahko zopet skrili. Iti smo morali preko neke razjedene pečine. Odposlali smo enega moža nazaj z naznanilom, da ni bilo do one točke ničesar opazni. ToieJ uaiJC! Pilili »iimj v iiitflvj dofinu, kjer so bila polja obdana s kamenitim zi-dovjem. Preiskali smo vse po vseh kotih. našli smo kup pepela, rogove iag-r.jet in kosti, kar nam je pričalo, da se je tu sovražnik dobro mastil. Pepel je bil že mrzel, torej je že precej dolgo od pojedine. Sli smo na goli grič, ki je stal pred rami. Oh, vas! Ničesar ni videti, toda mi moramo čakati in opazovati nekaj ča*a. In to je bilo dobro; nismo ležali še dolgo, ko me eden tovarišev sune v rebra. Ka-z. I je na potoček, ki se je vil z nasprotnega hriba. Res! Trije možje so se trudili tamkaj, da si napolnijo čutare z vodo! Tovariš je takoj zgrabil za puško, da ustreli, kar sem še pravočasno preprečil. Oni trije bi namreč odšli, mi bi bili pa izdani. Pustili smo jih, da so šli in skrbno gledali za njimi. V vasi smo z vso previdnostjo pteisk ili vse hiše in dobili v eni nekega Crnogorca z vrečo na hrbtu. Vreča je bila polna municije. Torej Crnogorci niso daleč! Pet mož je ostalo za vasjo, dva sta šla naprej. Ko smo prišli na hrib, otno opazili nedaleč sovražno stražo, naprej v ozadju pa poljsko stražo, ki smo jo lahko opazovali z daljnogledom Imeli smo res srečo, da nas niso opazili. J3og-/e, če se nam posreči to tudi na povratku? Na povratku se nam je zdelo, kakor da imamo pred seboj celo večnost in veseli smo bili, ko smo zamogli poveljniku patrulje poročati o vsem, kar smo videli. V trenotku sta bila odposlana dva IIIU£ t C vestmi k armadi. Postalo je temno! Čeprav smo bili izmučeni do smrti, ni nihče zatisnil očesa. Vsako skrivnostno špinenje noči vsako ropotanje nas je o-pozarjL j k previdnosti. Sreča naša, da nismo ostali v vasi. kajti slišali smo natančno prihajanje in odhajanje. Končno, končno! Naša dva moža sta se vrnila in nam prinesla ukaz, da moramo nemudoma nazaj k četam! A v tem trenotku so že za-žvi/^ale okoli naših ušes kroglje sovražnih predstraž. Naš korporal je bil zadet v ramo. Posluževali smo se vsakega kamna za kritje, da odgovarjamo na streljanje. Prišli smo že skoro na višino, ko se je neki naš veseli tovariš s strahovitim krikom zvrnil v prepad. Revež je bil pač predobro zadet. Dobil mu je šla skozi srce sledil potem, se nismo mogli udeležiti, ker smo bili preveč izmučeni. Iz gorečih hiš smo Še dolgo slišali eksplozije. Crnogorci so sc morali namreč pred našimi četami umakniti. Zažgali so poprej vse hiše v vasi, zaboje s smodnikom, ki ga niso mogli vzeti s seboj, pa pognali y zrak. Vojaški psi na delo. Neki sobojevnik s severnega bojišča poroča tako-le o delu vojaških psov na bojišču: Našemu pofcu seje večkrat dogajalo, da so streljali nanj, ko Je prišel skozi ruske vasi, in da bi bilo mogoče priti na ded strele«. Končno se nam je posrečilo s pomočjo psa dognati, kdo |e streljal na nas. PrišU smo 1e skozi vas, ne da bi nas bH napadel kdo. Koma] pa smo bBi iz vasi, ko so že začeli streljati na nas od zadaj. Takoj smo preiskali vse hiše, toda našli nismo niti vojakov, niti orožja niti municije vkljub najtemeljftejšemu Iskanju. Hoteli smo že korakati dalje, kar je naenkrat skočfl v stran eden naših vojnih psov ta jo udri za neko kokošjo. Splošno se j« mislilo, da si hoče pes le preskrbeti poceni peCenko in njegov paznik je žvižgal za njim, da bi se vrnil. V začudenje čete pa se sicer zelo ubogljivi pes nI mena za žvižg in je dri naprej po polju tudi še potem, ko je kokoš štrlela nekam v stran. Naenkrat je pes izginil. Njegov paznik je z nastavljeno pištolo tekel tja, kjer je izginil pes. Psa ni bilo videti, pač pa je bilo čuti izpod zemlje bolestno človeško kričanje. Vojaki, Id so prihiteli tjakaj, so videli sledeči prizor: V zakriti jami sredi polja se je nahajalo osem ruskih vojakov. Pes se je zagrizel v trebuh nekemu Rusu, da so mu izstopila čreva. Ujeli smo vseh osem Rusov in nato s pomočjo psa preiskali ves oni teren. Našli smo vsega skupaj 160 ruskih vojakov, skritih v podzemskih jamah in smo ujeli vse. Odtlej smo vselej hitro našli zavratne strelce. V ujetništvu v Sibiriji. Socijalni demokrat Duda se nahaja v ruskem ujetništvu v Krasnem Jarku v Sibiriji „Arbeiter - Zeitung" priobčuje neko njegovo pismo iz katerega posmeljemo : Ujet sem bil dne 10. septembra v boju južno od Lublina po četrtem ruskem gardnem pehotnem polku. Potem so nas spravili semkaj in se nahajamo v novi vojašnici izven mesta, ki je jako veliko. Dosedaj sem zdrav in se nadejam, da ostanem. Pri sedmi stotniji smo večinoma Nemci. Od... polka je tudi 12 mož tu ... Rusi postopajo dobro z nami. Menažo dobivamo kakor doma. Le hrepenenje pc domovini, od katere smo tako od- daij* T- ,0- oktobra sneg in led. V zadnji čas je zelo mraz, kar je za nas seveda nekaj novega ob tem času. (Pismo je namreč datirano dne 30. oktobra). Ni razloga za potrtost-Humor me ni zapustil. Ker sem tolikokrat v ognju in vodi ohranil zdrave kosti, se nadejam tudi sedaj, da okranim zdravje in da se srečno povrnem. Usoda ujetega varšavskega guvernerja. Varšavskega guvernerja barona Korffa, ki so ga v bojih na Poljskem ujele nemške čete, so te dni transportirali preko Berolina v Celle. Z baronom Korffom sta bila njegov adju-tant, neki polkovnik, in pa njegov šofer, ki je bil tudi ujet. Spremljali so ju dva nadpo-ročnika in en črnovojnik. Na šlezijskem kolodvoru v Berolinu jih je pričakoval avtomobil. Vsi štirje častniki so sedli v vozi ujeti šofer pa na sedež za šoferja. S kolodvora so se peljali v hotel Central. Občinstvo skoro ni opazilo njihovega prihoda. Baron Korff in njegov adjutant sta bila v uniformi, ali brez orožja. Baron Korff je bil bled in se je zdel precej utrujen. Pozdravil je ravnatelje hotela, ki jih je že pozna, po mnogih obiskih v Berolinu ter se je nekoliko razgovarjal žnjimi. Nemški častniki so dovolili to in so bili jako vljudni napram guvernerju. Ostali pa so v taki razdalji, da so mogli čuti razgovor, ki pa se je sukal le o brezpomembnih stvareh. Potem so se podali gospodje v neki zaprt salon, kjer so večerjali. Na željo guvernerja je bila večerja jaitvs fiifrusvi menisKi castnilci so namreč prepustili baronu Korffu izbero večerje. Sira-ženje po noči je bilo tako urejeno, da sta imela po en ruski in nemški častnik sobi drugo poleg diuge z odprtimi vrati. Šofer in črnovojnik sta spala skupno v neki sobi za služabništvo. Zjutraj ob 8*8 je ta interesantna družba nadaljevala pot v Celle. talov Izpuščen na svobodo, • izpuičetdh bo tudi mnogo onih, ki scu sedaj internirani v Aradu kot politično osumlieni. Pridrze le tiste, Id se jih more smatrati za nevarne, ali pa, ki so politična močno kompromitirani Dimovič si je prizadeval na Dunaju, da še prepreči odpravo cerkveno šolske avtonomije v Bosni. Baje je nade, da ae ta avtonomija vsaj za sedaj ne odpravi Vedenje muslimanskega sveta. Odkar je proglašena sveta vojna, prihajajo neprestano vesti o Sumljivem vedenju muslimanov v italijanski koloniji Tripolis. Posebno nekateri italijanski listi prinašajo take vesti. Od uradne strani v Carigradu se oporeka tem vestem, s pripombo, da so turški častniki \n vojaki že davno ostavili Libijo, a fetva o > veti vojni je točno označila sovražnike. Izrecno da fe rečeno tam, da bi bilo grelu boriti se proti prijateljem. Ker so odnofi K ned Turčijo in Italijo prijateljski, bi okoV nedopustno misliti da se turški of k/^ V1 nahajajo v Libiji kakor je trdila ri££/^»Tribuna«. Drugače trde seveda glasila trospora-znma. Posebno angfeški listi izkoriščajo dvome na lojalnosti tripolitanskih moha-medanov. V dolgih člankih skušajo pridobiti Italijo, da bi nastopila proti Nemčiji Mohamedanci da zasmehujejo idejo svete vojne na strani dveli krščanskih držav Trde tudi, da so v Bengaziju — nemški častniki pri Turkih in Arabih. Arabi vTri polisu še vedno nadlegujejo italijanske če te, kar da je pripisovati vplivanju nem škili častnikov. Če imajo — pravijo angle ški listi — nemški častniki v Bengaziju misijo, da bi pregovorili Turke in Arabe * poizkusu prekoračenja egiptovske meje bi pomenjalo to kršenje italijanske nev tralnosti, kar da bi bilo za Italijo jako resna stvar. Na ruski strani pa obračajo pozornost Perziji, češ, da se Perzija ne nahaja v vojni z Rusijo. Petrograjska brzojavna agentura se še posebno sklicujc na prestolni govor v perzijskem parlamentu, kjer je šah naglašal, da bo Perzija čuvala strogo nevtralnost. Reuterjeva pisarna (angleška) pripoveduje o indijskih četah, izkrcanih za obrambo Egipta. Razmerje med prebivalstvom in temi četami da je jako zaupno. Velik vtis da napravlja na Egipčane velika vrsta ladij, ki plovejo jpo sueškem prekopu in ki pričajo o svetovni moči Anglije. Zato da co Hcjln^ar.; ♦ odprtimi rokami sprejeli indijske moliamedane ter da s prezirom odklanjajo sveto vojno pod vodstvom »malo resnega človeka, kakršen je Enver beg«. V taki luči slikajo na strani trosporazu-ma mišljenje mohamedanov izven Turčije Ali pa se morda v teli slikah odražajo le — želje Angležev?!! _ Sodišče je bilo drugega prepričanja in je razsodilo, da mora družba stanarino za september plačati. Za to govore tile razlogi: Družba ima v stanovanju še danes svojo opravo in svoje akte. Stanovanje je torej ostalo uporabno. Zasedenje mesta od strani lusov ne tvori nobenega stvarnega zadržka za uporabnost stanovanja. Na ta način bi ne bilo treba v Lvovu nobenemu človeku plačati stanarine, ne beguncem, ne tistimr ci so ostali. Zasebno telefonsko občevanje med Dunajem In Ogrsko. Zasebni telefonski obrat Dunaj-Budimpešta Je od vojaške strani sicer dopuščen, vendar pa se morejo za sedaj — radi preobremenjenja napeljav — sprejemati le nujni privatni razgovori največ treh _mi-nut A tudi za take pogovore bo treba daje čakati in se bodo mogli deloma vršiti le po noči. Privatni pogovori v zvezi Dunaj-Šopronj se radi preobremenjenja napeljav sploh ne sprejemajo. Poštne nakaznice avstro-ogrsklm ujetnikom. Glasom prijave romunske poštne uprave je sprejemanje poštnih nakaznic za avstro-ogrske vojne ujetnike v Srbiji do nadaljnega odloženo. FratellK Raisber Trst, ul. Cardiicci 14 («x Torrente) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta., potrebščin za sedlarje. Gkrturo modricky^° □ □ □ □ □ g □ □ □ □ □ trgor. manufaktur in drobnih predmetov Trst« ul. Behred«« 31. Šivan® odeje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron 3 — do 3-20, beli in pisani fuštanj. bombaževi in volneni trikoi! za moške, ženske in otroke, volnene in svilene Sarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnic«, zapestnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene □^□□□□□□□□laDanpabbD 3i □□□□□□naonanonoDoanDBnnnpnnnooi □□--------------1 □ a I a a a Darovi. Popravljamo. Za božičnico izkazana darova 10 in 3 K pod imenom Fani Majdič in Davorin Majdič, sta darovala Fany in Davorin Najdič. _____ to HENRIK PREUER Trs«, ulica S. Lauaro 20. Tovarna pohištva In bambusa, indijskega trsja in protja. PraktiCni in koristni darovi za vsake priložnost. v \ SklaliSce ojlja hi Aro I za sms 00» in start, ffiiaijala Josip Niceu Trst, vlita S. tin 2. (Sv. Iva) Tel. 2832 tticold Coscioncidi avl. zobotehnik TRST - ulica Huovo ftev. 15. II. nad. sprejema na novo ti M ti Id 3-7, - Tfltfffl Itn. 25-13. u_______q| o8oĐOaOnBOĐĐBDOOĐBDĐOODOBOBBQDDI Zopet se I« odprl Zobni ambulatom Via O. Rossini 2, vogal ul. Posle i Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 In od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih Z od 9 do 12 opoldne. V. Karel ©slami po visokom c. kr. nameslništvu koncesijonirani zobotehnik Trs«, ulica BatoecSere It. 4. III. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do Domače vesti. Pobegli ruski ujetniki. V „Slov. Narodu" čitamo: V Ukvah pri Trbižu so pretek teden prijeli 3 pobegle ruske ujetnike, 2 enoletna prostovoljca in 1 stotnika. Bili so v civilnih ob!ekah in so prišli tjakaj peš. Utekli so iz umetniškega taborišča na Ogrskem najprvo na Dunaj in_ od tam v Beljak. Tu jim je očividno pošel denar, zato so svojo pot nadaljevali peš. Imeli so namen, uteči preko meje v Italijo, odkoder bi se potem lahko vrnili v domovino. Izročili so jih sodišču v Trbižu, ki jih je takoj dalo prepeljati v Gradec. Državni poslanec dr. A. Gregorčič v Gorici je obolel na obistni bolezni. Na mnoga vprašanja o njegovem stanju odgovarja „Goriški list", da se je zdravstveno stanje dr. A. Gregorčiču že izdatno izboljšalo. Obračalo bi se še hitreje, f da nismo sedaj ravno v neugodnem zim?, -m času. Odličnemu možu želimo iskr nk, da se mu zdravje čim prej popolno* čet-ar^e. Zanimiva razs**^ Begunci morajo plačati stanarino, i'^ajno sodišče na Dunaju, notranji okraj, je obravnavalo zanimiv slučaj, ali so begunci dolžni stanarino za ostavljeno stanovanje plačati ali ne. Kot tožnik je nastopil Bernard Fikler iz Lvova, hišni gospodar, tačas na Dunaju, kot toženec pa zavarovalna družba „ Union u na Du-; naju. Družba je imela v Lvovu v hiši tožnika svoje stanovanje. Tožnik je zahteval ; od nje 300 kron stanarine za mesec sep-Intervencija Dimoviča na Dunaju bo- j tember. Družba „Union" tega zneska ni ho-senskim Srbom v prilog. „Hrvatskemu tela plačati in je uteme'jiia svoje stališče na Prtfitelfiftf ur In dmocenostl BUCHER (os drug Draf. VeScJeta) Trst SM Corso it. 35. Bogati izber zlataaine, srebrnine, dragocenosti in žepnih tir; Kupnje in menja staro zlatu in tudi srebro z novimi predmeti.-- Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne —*-—a— zlatanine, kakor tudi žepne Razne politične vesti. sledeči način : Dne 30. avgusta so oblasti naznanile prebivalcem mesta Lvova, da stoji Pokretu" javljajo iz Bosne in Hercegovine: Že nekoliko časa je, odkar je podpred------r................... sednik našega deželnega zbora g Dimovič mesto pred rusko invazijo. Da so dali na aa k°ve/ ]e dh pac i;rc- odpotoval na Dunaj. Glavni namen mu je razpolago beguncem posebne vlake, da so '! "je krogljo v hrbet in bil, da reši tale in internirane Srbe v Bosni isti dan Lvov vse oblasti zapustile. Da se mu ie sia skozi srce. Nismo ga mogli vzeti in Hercegovini. Najprej se je bil Dimovič vije slišalo isti dan gromenje topov v bližini s seboj. Odgovarjali smo sicer z višine so- ta namen obrnil do generala Potioreka. Z in da so začeli ljudje bežati. Zbežali so iz vražniku, kolikor srno Pae mogli, a bilo Dimovičem je šel tudi poslanec dr. Vasic,; Lvova tudi vsi uslužbenci družbe intucti - ki je tajnik Dimovičeve grupe, sedaj naj-j lastnik hiše. Z ozirom na blBnji dohod Ku-močneje stranke v bosenskem deželnem j sov v mesto, je bilo torej stanovanje nepo-zboru. Vsled te intervencije fe že znaten de!' rabno, torei stanarina oo Dostavi odoada. nas je premalo in zato smo se umikali toliko časa, da smo zadeli na naše čete, ki - iim ooročali o dogodku. Bola, ki ie HIUMAC JU zaloga vina na Prošeka štev. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo nujizbomejšo i3trsko vino domaČega pridelka iz Vrsara (Oraera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V« hektolitra naprej. hihimhhiih Velika zaloga niMieia mitra iUer MiBZi (Tvrdka ustanovljena leta 1874). trst, ulico Rettorl štev. 1 (Plana Reurio-Pcto