/ r Največji slovenski dnevnik * t Združenih državah Vel ta. za Tse leto ... $6.00 VeUaza Za pol lota -Za New York celo leto Za inozemstvo cdo leto $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA X3sf išlovensBfiidelavcer v AmenkL TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287B. NO. 224. — ŠTEV. 224. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 23, 1024. — TOREK, 23. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIT. RUSIJA IN NEMČIJA -- CLANICI LIGE Amerika, Nemčija in Rusija bodo povabljene, naj se udeleže Ligine konference glede razoroženja. — V povračilo hcčsjo Francozi hitro izprazniti Ruhr okraj. — Odpor angleškega časopisja glede mornarice kot izvr-še vatel j ice liginih ukrepov. — Velika dvanajstorica ne 2astopa zborovanja. Ženeva, Švim. 22. septembra. — Združene države, Xemrija in Rusija bodo brez dvoma povabljene, naj se udeleže uvodnega dela komisije Lige narodov, tki bo sestavila program za razoroževalno konferenco, katero bo sklicala Liga junija meseca prihodnjega leta- (Mkrilno se priznava. da ne )>o mogla ujJati ta konerenca, od katere bodo odvisne tako važne zadeve, na uspeli, če ne bodo imenovane tri države r-lanice Lige in če ne bodo zastopane iiai konferenci. Sodelovanje Združenih držav je prav posebno potrebno z < žirom na mornariške zadeve, sodelovanje. Nemčije in Rusije pa glede razoroženja na kopnem in v zraku. Soglasno s sedanjimi načrti se bo lotila mednarodna konferenca dela v treh skupinah.,> Prva se bo pečala z mornariškimi problemi, druga z oboroževanjem na kopnem in tretja s proučevanjem dogovorov, s pomočjo katerih bi se kontroliralo trgovino z orožjem in izdelovanje orožja. Združene države so že namignile, da; so pripravljene udeležiti se konference glede kontroliranja trgovine z o-rožjcm .Olavni predstavit elji Lige si na vse mogoče načine prizadeva jo, da bi čimpreje snravili Nemčijo v Ligo narodov, ker bi bila s tem olajšana preddela zq razoroževalno konferenco. Kakorhitro bo zagotovljeno sodelovanje; Nemčije, bo baje tudi rešeno vprašanje kontrole Lige nad nemškim oboroževanjem ter vprašanje konečnega izpraz-nenja Poruhrske. Komisija pravnih izvedencev je bila včeraj ves dan zaposlena s sestavljanjem novega protokola za razsodiščih) postopanje in varnost in sicer na tak način, da ne bo mogoč nikak izgovor, ki bi ]>ozneje delal težkoče. Vršile so se >koro brezkončne -debate gtede. zaplefe-nih pravnih vprašanj in konečno je bil dr. Beneš, sestaviti! j prvotnega načrta, prisiljen poseči vmes. Izjavil je naravnost. da so predložena vprašanja v glavnem političnega značaja in naj se jurist i ne prepirajo večno glede točk. o katerih s<> si politični voditelji konference povsem na jasnem. Xadaljne daljše debate po povzročila vložitev konečnega protokolnega načrta glede razoroževalne konference. Nekateri delegati so pripomnili ironično, da sicer obstaja >;►<>!• "velikih dvanajstih" i z odličnih mož, da pa ti možje š«» in* zastopajo celega zborovanja Lige narodov. Predsednik zborovanja Lige narodov, Motta, bo dal vsaki deželi prosto besedo pri razpravi glede tega vprašanja. Y zvezi s tem pričakujejo važnega nagovora p rej snega francoskega ministrskega predsednika. Aristida Brianda. \ tukajšnih francoskih krogih je opaziti rjreeejšno pot.rlost vsjiričo angleškega časnikarskega boja. kajti angleški listi so zavzeli odločno stališče proti vsem poskusom, da se uporabi angleško mornarico kot policijsko silo pri izvrševanju mandatov Lige narodov. V angleških krofih se sicer glasi, da se opira opozicija časopisja v glavnem na notranje-politične pomisleke, a Francozi se boje, da ne bo hotel angleški parlament odobriti protokolnega načrta za razsodišče in varnost. Oe bi Anglija ne priznala načrta, l>i bila tudi nemogoča razoroževalna konferenca. < >d strani se je izvedelo, da so Angleži že na londonski konferenci sporočili francoskim zastopnikom, da lahko računa Francija z mornariško in vojaško pomočjo Anglije v slučaju, da bi se pojavle slične okoliščine kot so prevladovale pred izbruhom svetovne vojne. MILITARISTIČNI DUH V NEMČIJI Vi-<- kot stotisoč ljudi se je ndele zili Xenu-i Rii>;e pomočjo llindenburgr, Ri$le «>FY R | CM T_KI V »T ON H NI O« V ždo slovesnosti pri Taimenberjru v Iztočni Prusiji. kjer s<> pora-izdajalskih ruskih baronov. Slavnosti je prisostvoval tudi general poveljeval takrat nemškim armadam. VELIKANSKI VIHAR NA SREDNJEM ZAPADU POSKUSNI POLET ZRAČNE KRIŽARKE Novi ameriški Zeppelin ZR—3 bo vprizori,1. v sredo daljše potovanje ter bo jadral celili trideset ur nad severno Nemčijo. Po Srednjem Zapadu je divjal velikanski vihar, ki je povzročil o-gromno materij alno škodo. Centralni Severozapad je bil najhujše prizadet. oo Friedrichshafen, Nemčija, septembra. — Velikanska zračna ladja ZR—3, iki je bila zgrajena v tukajšnih Zeppelinovih napravah za mornarico Združenih držav, bo vprizorila v sredo daljši polet, ki bo trajal celih trideset ur. — Dr. Eckener, ravnatelj Zeppelinovih naprav, je sporočil, da bo krožila zračna ladja preko severozapad ne Nemčije. Iz gondole bodo ^ videli potniki zasedeno ozemlje, a c iz neposredre bližine. Polet -bo ael preko Bremena, burga in dragih večjih mest in na povratku v Friedrichshafen bo krožila zračna ladja v četrtek nad zveznim glavnim mestom. Berlinom. Če se bodo motorji nove zračne ladje tekom te poskusne vož-' nje obnesli, bo vprizorila najbrZ zračna ladja v pričetku prihodnjega tednar svoj polet v Lake-hurst. N. -T. Ugotovitev natančnega dneva za polet bo odvisna od vremenskih razmer. PROTI DRAŽENJU. Pariz, Francija. 22. septembra. V včerajšni rzdaji oficijelnega lista je priobčen vladni dekret, » katerim se ali popolnoma razve-1 javlja ali pa zelo skrčuje uvozno carino za različna živila. Ta živila so kondenzirano mleko. riZ, ječmen, klobase ter sočivje v ka-nah. Chicago, 111.. 22. septembra. — Minnesota in Wisconsin sta skoraj opustošeni vsled velikanskega viharja, ki je zahteval več človeških življenj ter povzročil ogromno matfH-ijalno-^kodo. Vihar je bil posledica vročinskega vala tekom katerega je dosegla temperatura v tukajšnem mestu 90 stopinj, kar je rekord za sedanji letni čas. Po viharju je temperatura takoj padla in v državah fteveroza-pada je še v isti n osmih zvečer liermetično zaprte. \ ladne čete so vprizorile naskok na glavno vstaško postojanko v južno-maeedonskem mestu j Petrič. Porazile so vstaše z ročni-' mi granatami. Tekom bitke je padlo 150 vladnih vojakov. i Ni Še znano, kakšne izgube so imeli vstaši. Vstaši predstavljajo levo krilo maeedonske ali takozvane federalistične stranke, ki je proglasila neodvisno maeedonsko republiko z glavnim mestom Petrič. Desno krilo maeedonskega gibanja. obstoječe i/, takozvanili av-tonomistov. podpira kabinet Zan-kova. Vladni kroravah in v moraličnem uplivu, ka'terega izvajamo na lo državno pravdništvo vse svoie „ i* v^ *i i • • i • i ' . , : celi svet. Najboljše pa tie razvidno to iz brezpnmernega napore rešitvi okolišem tretje - i , ti , ,, /TT ^ t, . skrivnostne smrti, neke neimeno- katero zavzema delavstvo." (Vprašajte maanar- rane šolske deklice v Centerville.!^ V ^ °St A ^""Jl). !1!.. j>red tremi leti. Deklica je! 4'Prebivalstvo nase dežele uživa posebno prostost ter bila članica Ilightove kongregaci-jui obremenjeno z militarizmom. Nikdar se ga ne pozove, ie v Centreville. j naj zasleduje kake imperialistične cilje. Vsaka, mati je lahko prepričana, da bo našel njen otrok deželo prosperi-lete in miru." Predsednik je prav posebno povdarjal politično in verslko prostost, zajamčeno od imstave. Ili-rht je izjavil konečno. da je pomešal arzenik v kavo svoje žene. da konča trpljenje, ki je bilo baje posledica dolgotrajne bolezni. j — T'moril sem jo izključno le v, namenu, da končam v zadnjih! renutkih njeno trpljenje, — je' rekel. SLEDIL VZGLEDU BRATA. Mexico City, Mehika, 22. sept, jllipolit Villa. brat * notoričnega Pod velikim pritiskom je tudi bandita je zanetil vstajo v drža-priznal. da je umoril Sweetina. — Dne 7. julija sem dal nekaj strupa v čašo vode. katero je iz-;>il Swcet.'n. Hotel sem ga oprostiti. bolečin, katere je trpel vsled '.as t r upi jen ja. Fmrl je naslednjega jutra. — Nikdar nisem imel nobenih stikov ž njegovo ženo. Brla članica moje fare, dobra kristi-ianka in to je vse. Nikdar je nisem ljubil. Državni pravdnik je zasliševal vi Chihuahua. Villa in njegovi pristaši so napadli iji oplenili naselbino Corralitis, nakar so pobegnili v gore. jZvezne mehiške čete jih zasledujejo. Rim, Italija. 22. septembra. — Italijanski poslanik v Združenih T,. , _ , ^ j » i___ ni;*'. - i sliignta vec kot osem ur. Končno državah, knez Galasio Cartani, k'i . . _____. . ^ . sra je direktno obdolžil za.strup- se mudi izza zgodnjega poletja na; . . v 1 dopustu, je naprf>sil za odstop In j •jenja .. , , i ti at .... i — Ali ni res. da ste ji dali ca-ministrsJvi predsedik Alu-ssohni it■! , . . . . ... ., 1 • -u.- t> i. j kave, predno ie izdihnila? — ie ugodil njegovi prošnji. Prihodnji! ^ , ' „ .J , J vprašal državni pravdnik. — To je res — se je glasil odgovor. — Hotela je nekaj gor- mesec se bo vrnil v Washington ter bo ostal na svojem mestu do Novega leta. Poloficijelna Štefani agentura pripominja, da je dal knez Oaeta-ni še pred nekaj časa izraza svoji želji, da odstopi, ker mora posvetiti vse svoje moči upravi svojega posestva ter proučevanju državnih poslov. RWAKI, NAJtOČAJTE SE Hi 'GUB NARODAHAJVECJ) SLOVENSKI DNEVNTX % kega. — S tem ste kršili zdravnikove predpise, kaj ne? — Moja žena jih je kršila, ker ni hotela piti zdravil. — In pri tem ste spravili v kavo nekaj arzenika, kaj ne T Ko mu je bilo stavljeno to vprašanje, je Hight priznal, da je na-m o n v m a usmrtil svojo ženo. ker baje ni mogel gledali njenega trpljenja. DENARNA IZPLAČILA .JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Das* to miim mi iMMi] JUGOSLAVIJA! 1000 Din. — $15.00 2000 Din. — $29.80 5000 Din. — $74.00 Pri ■■kaitllh, ki snaiaj* manj M m II centov ta poštnino in drage itnfta, KMpofiUM om zadnje pošte in tepttaje T*M ITALIJA IN ZASEDENO OZKKLJB: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir.......... $46.50 P*1 naroČilih, U značaj« nanj kol tM tik nšnmm poMfceJ pa 11 *a poštnim in drnje ilirilii. KatpoHIJa na zadnje petto in tspla«nje It Iranca Baafai v Tnto. epn- ttJI ta Zadra. Ea poKUmtre, ki preaefcmjo PKTTISOC DINABJHV all pa DYATZBOQ LIB dovoljujemo po mogofnoBtl Bo pooeben dopnat. ▼rednost Dinarjem in liram sedaj ni rhiina. —ji so večkrat In Mpi iakovano; iz tegn razloga nam ni mogofa podati natanfne eeae i ipi ij. račanamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani ff* t roko. pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške . lede iaplačfl ▼ amer. dolarjih glajf posobon oglu t Um Ust*. Denar na Je poslali najbolje pa DsmssMs Postal Msas? Orto aH ja Kov Terk Bank Draflk. FRANK BASJSEB BTATZ BAHS Iiw Tut, V, V. GLAS NARODA ■m milvi niANII lARHR, PrwMwrt an« Publish«« fey PgTfiii« Publishing Oompmmgd (A Corporation) PIam of Bmlnto of tlM Corporation and AddrattM of Abov* Offloorai «t Cortiantft trot. ttorouph of Manhattan. NOW Yof City. N. Y. ■■ a LAS NARODA" (Vole« of tho People) ItwT Day Except Sunday «n< Holiday. Ml* M« velja Hal oa Ameriko .Za Now Yorfe *a eeU loto r$TM In Kanad« ...........«... 96.W za pol lata .................. pal lata ............- ......13.00 Z« Inozemstvo za aalo Ma ..r«.. ITJI tUO'Za pol »ota —.................................»3.B0 _Subscription Yearly f.OO_ Advertisement on Agreement _-ataa Narod«" izhaja wakl dan Izvzemil nedolj In peaanlT._ boptd, area podplaa In osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se MacovoU po-WJstl po Money Order. Pil spremembi kraje naroCnlkov, prosimo, da as naar tudi prejtnjl bivaliSCe nuna nI, da hitreje najdemo naslovnika._ - O L A S NARODA" Street, Borough of Manhattan, Now Ver«, M. V, Telephone: Čortlsndt 2879 CIVILIZACIJA V Ženevi zboruje redna druščina diplomatov iz vseli dežela. V potu svojega obraza govore in priporočajo, kaj bi bilo treba sto liti, da bi se na svetu nikdar več ne pojavila tako strašna katastrofa kot se je pred desetimi le't'i. Na konferenčno mizo je že sleherni iztresel svojo malho nasvetov in priporočil. Zastopniki gledajo, presojajo, kimajo in zmigavajo z rameni. Najboljše ideje ima brez dvoma češki diplomat Beneš. Edina škoda zanj, ker vsakdo ve, da je v službi Francije in mora delati po njenih naročilih. Pa naj bo tako ali tako. pri za de vanj a diplomatov v Ženevi so navidez poštena in hvalevredna. V Ligi narodov hočejo imeti tudi Nemčijo in Rusijo, seveda s potrebnimi pridržki. Vse to je lepo. Zagotovila so občudovanja vredna, besede so krasne. Žal. da bo vse le pri besedah ostalo. Doma, daleč za diplomatično fronto, je pa zbrana armada inženirjev, kemikov in tehnikov, ki si ubijajo glavo, kako bi bilo mogoče že znana morilna orožja napraviti še strašnejša. kako bi bilo mogoče sestaviti nove in uspešnejše peklenske stroje. Ko človek vse to promatra, se mu nehote zdi, da je diplomatično mešetareuje v Ženevi le krinka, s katero hočejo zakriti vseobsegajoče priprave za novo, strašne jšo vOjno. Vojni tehniki so izza konea zadnje vojne neprestano na delu. Pri svojem delu so bili izvanredno uspešni. Samozavestim prerokujejo, da bo bodoča vojna zadnja. Zadnja pa ne bo vsled prizadevanja kapitalističnih diplomatov in državnikov, katerim se bo mogoče posrečilo sestaviti kak "mirovni" načrt, pač pa zato, ker se bo vršila z vsemi peklenskimi sredstvi moderne tehnike ter bo dobesedno iztrebila takozvane civilizirane narode. V Ženevi sestavljajo načrte za mir. V Philadelpliiji se vrši mednarodna konferenca učenjakov ip tehnikov. Vsak delegat ve dosti poročati o najnovejših iznajdbah. Človeku se kar lasje ježe, ko čita taka poročila. Generalni major Williams, ki je član vojnega ministrstva Združenih držav je razpravljal v soboto o najnovejših iznajdbah strelnega orožja. Tovarne že izdelujejo brzostrelne topove, topove, ki pošiljajo izstrelke v neverjetne daljave, sila uspešne zračne bombe, o kakoršnih se udeležencem zadnje vojne ni niti sanjalo. Vsa ta strašna orožja so pa navadna otroška igrača v primeri z iznajdbami moderne kemije. Koncem zadnje vojne je igral strupeni plin glavno vlogo. Nasprotniki so se pa kmalu začeli tposlužeraM proti sredstev, in strupeni plin je izgubil dosti svoje uspešnosti. V Philadelpliiji so povedali kemiki, da je iznajdenih več kot tisoč najrazličnejših plinov, ki so tako smrtno-nosni, da bodo lahko zavedno uspavali cele armade in cele narode. i In ko bo vs$ zavito v smrtno spanje, bo' seveda iia-daljna vojna nemogoča. Optimisti pravijo, da se takih sredstev velesile ne bodo nikdar poslužile. To je kaj slaba tolažba. Pri uravnavi sporov med malimi narodi bodo velesile določale, kakšnega orožja se imajo udeleženci .posluževati. Ko bo pa prišlo do trenja med velikimi, bo vsako sredstvo dobro in čimbolj bo uspešno, temboljše bo. Napori ženevske konference bodo bob v steno. - / 7 ^ Poslušajte dragi rojaki! 4'Ko sem prišel v Ameriko ter se izkrcal v New Yorku, me je stric od-vedel domov. Tam mi je dal kaditi HELMARS. Ne morem pozabiti prvega vtisa HELMABS. Vedno me spremljajo in vedno jih kadim ter se jih nikdar ne naveličam." To bi bi" tudi vaš vtis, če bi hoteli kaditi HELMAR turške cigarete, kajti HELMARS vsebujejo turški tobak, ki je priznan po vsem svetu kot najboljši in najdražji tobak za cigarete. HELMARS so popolnoma čiste tsr so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, bo&te z veseljem začeli kaditi turške, Izdelovalci prvovrstnih turških in egipčanskih cigaret na svetu. BOXES oflO^ZO j Peter Zgaga tisto združitev, o kali-ri se je toll-J Pravijo, da borno imeli Zaveti ko pi>alo. na polico. Tako bo ho-J šee. I-Iotr na.s varuj! V>ak naj trle-! D opis. Export, Pa. Tudi i7. naše naselbine prihajamo bolj poredkoma na dan. Ne Škodilo bi. ako bi se tudi k nam priselil kdo, ki je izobražen v pisanju, da bi pisal dopise in nas z zunanjim svetom seznanjal. Delavske razmere so take, da moramo biti zadovoljni, ker za pomagati ni. Govori se itu in tam, da bo »trajk. Seveda to je samo de. posebno v sedanjih razmerah Kadar pa tromba zapoje, glejte, da bomo pripravljeni. Delamo le toliko, da paramo naprej. Svetujem nikomtrr, da bi hodil sem r namenom za delo. Kar je pa drugače, pa napre-duježno. Sedaj po konveneiji J. S. K. J. slišimo, da so bili delegatje vse- govorjenje, do istine itak ne pri- eno toliko pametni, da so položili dila Jednota še naprej svojo pot. Sedaj pride na vr-tto konven-eija S. S. P. Z. in upamo, da so >odo delegatje ravnali po vzgle-lu -J. S. K. J. Vse kar kar ^veza lotr'dtuje. je nov delavni odbor, da bo bolj agilen. kot je bil dose-ian.ji. Glejmo S. X. P. -T., kako napreduje. Tam ne sp<* in tudi ne drže križem rok. Ob enem pa Zveza tudi potrebuje glasilo. Po mojem mnenju 1 >i jil najboljši 44Glas Naroda*'. List ie zadosti svobodomiseln in nepristranski v političnem in verskem oziru. obenem pa tudi bolj razširjen kot katerikoli drujri list. Xe bo napaka, ako "G. X." izbere za glasilo S. Š. P. Z. Marsikomu se bo ta moj nasvet zdel čuden. ker Glas Svoboide je pomn sral pri ustanovitvi Zveze. Res, in bil je tudi zato plačan. Agitira se. da bi Zveza list in tiskarno kupila in če res do tega or;de. bo vprašanje, komu naj sv posvečuje pažnja tiskarni ali članstvu. 44V združenju je moč*', tako se je vse navskrižem upilo. Ako pa od bližje pogledamo, vidimo, da ni povsod tako. Umestnejše j*-44V slogi je moč!*', za kar se pa mnogi ne zmenijo. 44V združenju To ni zgodba za otroke, to n? pismo, kakoršno piše petnajstletna zaljubljenka prijateljici svu-jem fantu. To je objavil na odličnem mestu najbolj razširjeni ameriški dnevnik, k: se baje tiska v milijon izvodih. Človeku se nehote sinili povprečni Amerikanee. ki mora citati t:dc>- neslanosti. Poročilo se tiče angleškega r.r^M-a,' ki je te dni odpotoval ri. Xew Vorka proti Kanadi ter st« glasi: 1'rine je bil rad prost iti svoboden. Posebno je bil rad svoboden pri oblačenju in slačenju. Pred no je ieirel v posteljo, je vedno pojedel jabolko. Predno je vzel v roko jabolko, je vedno odložil svojo suknjo in telovnik. V svo-j:h rožnatih naramnicah, princ nosi vedno naramnice, je bil naravnost očarljiv. In ko je princ jabolko, oh. kako j,- ljubek in prisrčen! Jabolko-žveči in hod i semtertja jx> sobi — žveči in govori, govori in žveči. Eno slabost pa ima princ. Ne ve. kdaj mu lasje dovolj zrastejo. jih je treba ostrici. Njegovi služabniki so ga hoteli večkrat o-striči. pa je vsaki pot rekel, da je prezaposlen. Slednjič se jim j«1 vseeno posrečilo, da so ga spravili na brivski stol. V stolu je bil ja-ivo nemiren in nervozen. Ko so ga cstrijrli. je bil pa boljši in se je pomiril. Njegova obleka je brezhibna. Vsak jutro mu sproti pove njegov maršal, katero obleko mora obleči. Princ se včasih pokori, včasih pa n*'. Njegov maršal je jako žalosten. kadar noče princ obleči določene obleke. Toda princ si ne da nič ukazovati in - .ji* objavil včeraj skrajno zanimivo sliko sedanjega gospodarskega položaja v Nemčiji U-r izjavil, da ne morr iti tako naprej. Izjavil je: Gospodarska kriza, v kateri je Nemčija sedaj, ne bo še dolgo končana. Ta kriza je posledica zmage naših prej sni h sovražnikov. "m načrt ameriškega nrrala Dawsesa ima za svoj temelj. da lahko diktira pogoje ti--ti. ki je zmagal ter ima denar v svojih rokah. Povsem naravno bo nemško narodno gospodarstvo več bodočih generacij suženj takozva-nih zavezniških narodov. BOJI V BOLGARIJI SE NADA LJUJEJO. da. da ga ne ho potreboval. So p n , roastbeef. od katerega se kar cedi. in bodo nesrečneži, ki se ne bodo < Tn ko je tak roastbeef. je jako ubranili, zato so pa v vsaki dr-(ljubek. Tudi gosi je rad. In ču.l- Berlin, Nemčija. 21. septembra. Hoji med vladnimi četami in vsta-ši se nadaljujejo. Iz predmestij poročajo o velikih masakrih. Vlada kaznuje s smrtjo vsak najmanjši pregrešek. Meščani smejo biti podnevi na ulici samo šest ur. Ob osmih zvečer morajo biti zaprte vse hiše. Vladne čete so z naskokom zn-vzele vstaške utrdbe pri Prtriču. V bojih je padlo loO vladnih vojakov. Koliko mrtvih imajo vsta-ši. se ni moglo dognat i. Vsi asi so člani inaeedonske stranke, ki je v Potriču pndvlamirala neodvisno macedonsko republiko. Nova epidemija na Japonskem. \* zapadnih pokrajina-h Japonske sp je jelir vnetje možgan tako raz-š':r.:ati. da se more govoriti o pravi epidemiji. Vsak dan jili umre nad s.!o za to holeiznijo. V zadnjih dneh ji je podleglo 900 asetb. Tri četrtine obolelih umre za vnetjem možgan. Vlada je poslala komisijo zdravniških strokovnjakov v prizadete pokrajine, da bi preiskali pravi vzrok bolezni in Jo lokali-zirali. V to svrho nameravajo po_ pol noma izolirati te krajo, da bi tako preprečili razširjen.je te, nevarne ljudske bolezni. Tihotapski vagoni. rariiis-ki organi v Budimpešti so prišli velikemu tihotapstvu na. sled. Dognali so, da obstojaj})rača do 13 let. Dva druga otroka, od ka-' terih je eden devet let star, še niso mogli zaslišati, ker sta -na deželi. Razuzdanec je iizvabil dekliee v kuhinjo ali pa v stranske pro- store svoje brivniee. Firneis taji j je moč" je to. da močnejši T' ~ ,Zaradi šjjfc Grozdje! Rojaki, ki boste rabili ce- bejšega ^žre. To vidimo vse p o v- PrUeIi te dni v polneči 9 letnega le kare gTOZdja tO jesen, obr , - r, , - šolarja in ga na policiji preiskali, nite 86 Za Cene in druge pO- Poiicija je dognala, da je padel datke name, predno naroču-deček v roke nenaravnega pohot- jete ^ tujcev. Naslovite: neža. So-lar je izpovedal, da ga ___ je neki mož izvabil v šupo, ga tam' TERBOVEC zgrabil, zvezai in nenaravno pesi-1 2231 dustnt Bt, lil- Preiskava je doslej brezuspeJ ®>n OaBf. Sna. - ■ ■■ —— sod. Vidimo pri Srbih. Hrvatih in Slovencih. Združili so se. sedaj še pa kavsajo vsi na vskrižem. Pa ne le tu. Tudi pri raznih drugih podjetjih je tako. Kdor ima moč. slebejšega podriva. Ravno tako bi bilo pri Zvezah in Jednotah, če bi prišlo do združitve. Naša banka plačuje na vloške na 66 Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. 99 Naj l)o Vaše sedanje hranjenje Vaša zasloni-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno donijairo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. sKS jL-riW " GLAS NARODA, 23. SEP. 19M. Zagonetno, toda resnično. Kaj počno v smrtni hiši v Sing Singu. 1 I L J- J- J * Poroča Rowland Thomas. Povsem nelogično je, da posveta država New York vso svoj pozornost ne milijonom svojih državljanov, temveč peščici onih, ko-. jih državljanske pravice so bile •postavno razveljavljene. Celo življenja nekaterih teh morajo vzeti uradniki postave. Ti maloštevilni so obsojeni na >mrt radi umora po prvem redu. Za njih izključno uporabo je bilo pred kratkim zgrajeno v Sing Singu trdno i>oslopje. Izključno le njih potrebam služi večje število uslužbencev. Imajo svoje zdravnik«*. duševne izvedence ter denti-ste. Kot cesarji, kralji, mornai ji in vojak/ imajo svoje lastne kaplane. Imajo pa tudi -svoje briv ce, ki jih obiskujejo ob rednih časih. Imajo najete ljudi, da jim pomagajo igrati baseball. Svoje last ne kuharje imajo ter se ne obotav ijajo kritizirati način pripravljanja jedi. Doba njih življenja pa j» po rešitvi priziva omejena na pai kratkih tednov. Kako preživlljajo ti na smrt ob sojeni svoje dneve, kako preživeto dobo zavestnega čakanja? Ce b bili vi eden na smrt obsojenih, ka ko bi izgledali vaši zadnji dnevi' Pred kratkim so vsled pri jaz nosti wardena Lawesa povedi pisea tega članka skozi dostopne dele grobišča živih mrtvih, ki j* hiša smrti v Sing Singu. Videl j< vse kar dovoljuje postava videt"* neofieijelnemu in neobsojenemu fJovoril je s stražniki in pazniki 17. obilne zaloge informacij iz dm ge roke bo skušal zadostiti rado vednosti vsakega čitatelja. Kakorhitro je bila izrecna nac vami smrtna obsodba, vodi za va4 vsaka pot proti Ossiningu. majh nemu mestu 10.000 prebivalcev 31 milj ob lludsonu navzgor i; mesta New York. Jet niš ka res cm vacija '2.*>0 akrov je malo več ko1 eno miljo izven kraja na južn strani, šerif, z vašim varantom a žepu, vas pravi v avtomobil, ka korhitro s-topite iz vlaka. Cesta le ži nekako na polovici gričevja, k pada proti reki. Pogled, ki se nn d i očesu proti zapadu. je krasen Pazite, da se nasitite tega pogle da Z izjemo izpremembe kazni «1 novega procesa, bo to zadnji pr: zor, ki se bo nudil vašim očem. T; avtomobila stopite pri vratih svo jega novega bivališča. Pred vam stoji dvonadstropna, prostorna hi ša iz rdeče opeke. Ozka steza i: cementa vodi do vrat. Ko je šel pred kratkim po te. stezi Morris Diamond, ki je bi spoznan krivim umora dveh bane nih slov v Brooklvnu. je izgubi1 vso prejšno samozavest. — Vem. da ne bom prišel nik dar več od tukaj, — je stokal. Eden njegovih treh tovariše\ pa je bil napravljen iz moenejšegr bla^a. Ohranil je svoj zunanji mir dokler ni bil notri ter pričel sla čiti svojo obleko, da si natakne jet niško. Neki paznik ga je vprašal kakšno številko imajo njegov čevlji in pričel je blebetati kot de te vspričo tega priprostega vpra šanja. V notranjosti tega usodepolnr-sra vhoda je majhna sprejemna so ba, vsebujoča par kosov navadne ga pohištva. Na desni so zaklenje na vrata, ki vodijo v ženski odde lek. obstoječ iz treh celic. Na lev je vstop v krilo, kjer so kuhinje Ravno nasproti vrat, skozi kater? se vstopi pa so nadaljna vrata, k nudijo vhod v centralno dvoran' ter najbolj moderne ter skrbno zasnovane predsmrtne gro-bnice Težka železna mreža ločuje to dvo rano v notranji in zunangi del. Ni levi strani zunanjega dela so tr* lopiee in na notranji strani tr sliene. Te služijo sorodnikom ir na smrt obsojenim za obiske, a le en obisk na teden je dovoljen Med obiskovalcem in jetnikom ji gosta jeklena mrežica, ki prepre čuje vsak stik in poleg tesga karh ka zunaj tekom obiskov že vedn*-poseben stražnik. Onstran notranjega dela cen tralne dvorane tecerjo trije dolgi Razne vesti. koridorji kot prsti pahljače, tako. da sta dve dvorišči za izprehaja-nje postavljeni med te tri hodnike. De-oii in levi koridor sta redna bivališča za na smrt obsojene. En zid je prodrt s številnimi zamreženimi okni. ki zro na dvorišča in okna se je orijentiralo tako, da sije solnčna luč v celice približno pol dneva. Drupri dolgi zid vsakega koridorja je soliden, z vrsto dvanaj-;tih celic ter odprtini prostorom in pršno kcrpelyo na koncu, nay dižje centralni dvorani. Vsaka celica je približno deset čevljev visoka, petnajst čevljev dolga in petnajst široka. Spredaj je ogra ia iz navpičnih železnih dro«ro\. Vsaka celica vsebuje posteljo, stol. vzidan umivalnik in stranišče. Iz nobene celice ni mogoče videti v lrugo. Na ta način se je izvedlo postav no določbo, da je treba držati jet-like, ki čakajo na i z vršen je smrtne obsodbe, v osamljenem zaporu. Na smrt obsojeni zapusti celico le kadar gre na dvorišče za izpreha-'anje; kadar se koplje, kadar g* ibrijejo. po dvakrat na teden ali ostrižejo po enkrat na mesec ali kadar ga zapro v eno gajbic v centralni dvorani, da sprejme obiskoj valea. Skozi ograjo pred svojo cel.co vidi le sojetnike, kadar gredo po dičnih opravkih, svoje stražnike, ward en a, kaplana ali zdravnika. Ce se hoče psvetovati s svojim zagovornikom, ga odvedejo v sobo reservirano v ta namen in govoriti mora v navzočnosti paznika. Če dobi nalezljivo bolezen ali postane duševno zmeden, ga od ved * io v eno šestih izolacijskih celic ki se nahajajo v drugem nadstr iu, poleg ženskega in kuhtnjskeg:-krila. V istem krilu je tudi operacijska in zobozdravniška soba. kajti izza otvorjenja nove hiše smrti leta 1921 sta bili izvršeni že Ive operaciji na slepiču in paei-'enta sta bila ohranjena za ek\c-rični stol. Vsa mogoča varnostna odredba ie bila uveljavljena, da se prepr> 2i napade na smrt obsojenih na naznike ali samomore in samo poškodovanje jetnikov. V notranjo--*ti poslopja ni dovoljeno nobeno >rožje, niti blackjack nobene kovine. z izjemo žlice, se ne prine-e v notranjost celice. Mesto čevl.iev nosijo jetniki copate iz klobuč?-vine. Električne luči so na strpnih koridorjev. Vodne cevi so spe-'jane tako. da se lahko vodo takoj od zunaj zapre, če bi kak na smrt ibsojeni skušal uotopiti se v umivalniku. Brivec opravi svoje delo z varnostno britvijo in poleg njega sto-ji vedno stražnik. Nikdar se ne vzame dveh jetnikov ob istem času iz istega dela smrtne hiše. Kako doživi človek vspričo takih strogih omejitev, s senco bližajoče se smrti pred seboj ? V zve-d s tem je poučna pritožba nekega dečka iz grenjega dela države, kojega smrtno obsodbo je gover-ner Smith preti kratkim izpremenil v doismrtno ječo radi njegove iz-vanredne mladosti. — Želel bi, da bi bili dnevi daljni, — je rekel nekemu svojemu stražniku. — Toliko imam opravka. da pride čas za spati, ne da bi vedel človek kedaj. Dan v hiši smrti se prične ob >olsedmih zjutraj, ko nastopi službo nov oddelek stražnikov. Ob sedmih je zajutrek, ki je bolj raz-loličen in okusen kot v jetnišnici sami. Obed je opoldne in večerja ib šestih zvečer. Luči ugasnejo ob oolenajstih zvečer. Med tem časom utajo lahko na smrt obsojeni knji-ie in magacine. ali pa se uče čita-lja in pisanja. Marsikateri človek, ki je bil analfabet. se je naučil či-fanja in pisanja v smrtni hiši. Mo-TOče je doltični dan določen za ko-nel, britje ali striženje las. Lahko ;e piše pisma ali pa jih diktira. Na *mrt obsojeni lahko kadi toliko kot hoče a nima ognja, kajti ZASTONJ Pripravna torbica za 400 labelnov 7 A STON ITa krasna Zapestnica ^^^ 1 Vil J za 85 labelnov Star in Magnolia Mleka Vsaka ženska zeli videti otroka z malim lišpom, kot je naprimer zap2stniča Nadalje se lahko ponaša, če ima dobro ročno torbico, ki ji bo dobro služila. Mi damo brezplačno zapestnico in torbico kot jo vidite naslikano tukaj z la. bclni n^ših vrst kondenziranega mleka. Če hočete, da vas bodo take male stvari razveselile, začnite danes kupovati samo naše vrste kondenziranega mleka. PREMIJSKE TRGOVINE POSEBNA PONUDBA če hočete iz- po:n ti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo prenujsko trgovino kot je označena spodaj, al: a«* pa pošlj.te nam. in dobili boste ilustriran seznam in Posebno Premi.sko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih tabe.nov. Sprejme se same ena taka Prem.jska Karta od odjemalca s 40 a l več labelni. Vsaka nai-a Premifska trgovina bo SDrejela to Karto zaeno z nekaterimi aii vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni v vačem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenja!: t labelne labeine in Posebne Prerrijsno Karto, jih poš'jj zoper sovjete. Uporniki so o- drugače ranjeni. 8 sosednjih po-svobodili že dobro polovico dežele.'s1aJ so odposlani pomožni via-Po ulicah Batnraa divjajo hudi bo_ ji. Xa obeh straneh so velike iz- Zračna zveza Praga.Carigrad.An-gube. Vstaja s*e vedno bolj širi naj gora. j sosednje pokrajine. Sovjetska vla_ J Francoska _ rumunska letalska da je odposlala močna ojačenja na družba, ki je uredil na kontinentu iKaxkaz. nekaj mednarodnih zračnih prog ■ in ki že prav dobro funkcijonirajo. Roparji napadli vlak. vzpostavi s 1. septembrom zo-pet Približno 300 kilometrov sever.; P,Vyš° Tlit''1 Bukarešto in Carigra-od Odesse so napadli ropar. ki Je začasno ustavila za- ji vlak. ki je bil namenjen v Mos_ ra li >labega prometa. Zračna pro-kvo. Raztrgali so tračnice, vsled ua -ro s,,'hij L: Prage, kjer ima • zveze /. rednimi letali v Pariz, Lon-zamolčale resnieo in napoveduje d«"»n in v druge kraje, preko Du. k;zf.:-ko p;^topa;:je proti njim. «aja, Budimpešte in Beograda v se pa v]irašuje, komu je tola. Bukarešto, pe + em pa preko Bol. ko na tem, da se ne izve revniea. in uar^ke v Carigrad. St-daj se je '?ei vseli se obračajo tjakaj. fKlko- ga n» laljšahi d<» Angore v der danes vedre in oblače v Itali. osrčju Male Azije, prestoliee nove J«- Turčije. KUPON Borden's Premium Co.. inc. 44 Hudson Street, N. Y. C. Sepl. 23, 1924 Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto. "ME .......................... No. % NASLOV ..................(Slovenian) [aghoi Grozilna pisma Matteottijevi vdovi, Rim. 4. steptembra. jne dostavlja ali pa vsaj zadržuje Skoraj bodo minili trije meseci, dalje čas. kar se vrši 'prei^kavaj o umoru A* vsej italijanski javnosti, ki užigalico mu poda stražnik skozi železno ograjo. Večina na smrt obsojenih gr<-vsaj skozi eno dobo verske navdušenosti in skoro vsi postanejo pravni izvedenci v svojih individualnih slučajih, ker se spomin jajo vsakega drobca dokazov in vsake tehnične kretnje tekom njih obravnav. Vsak na smrt obsojeni je prepričan ter lahko dokaže, d-a je bila njegova obsodba radi umora po prvem redu postavna zmota. Vsaki dan dobi vsak na smrt obsojeni petna;-1 d<> iride-et minui časa za izprehod po dvorišču, kjer jkritja zločincev in njihovih na_ igra stražnik ž nJim žo-o ali igra jmrnov- kako drugo igro. Vsak na smrt ob- j Te dni se je zglasila pri prefeko- P°to.«-iii ponoven zastoj vse sojeni ima v svoj: celici šah. na ivalnih sodnikih vdova umorjenega lsliave !S1 1,1 r"i;1 ,io~lr'i stori pravi jen iz papirja. jposl. Matteottija. IzročHa je razne ,^krtije zločina le velik — hum poslanca Matteottija* a vendar je naravnost ne simpatizira z zločinci i njen zaključek še vedno nedogle-.v zaporih ''Regina coeli", so tej den. Je pač jasno, da imajo mo- izjave Matteottijeve vdove, pobu.' rilci in njihovi neposredni naroč- dile najgloblje ogorčenje in o-po_' niki svoje dobre sotrudnike v svo_|xacijona.lni tkk imenuje početje bodi, ki znajo izborno zabrisavati .fašistovskih grozilcev, ki ne p r i _ J ledove. ki bi mogli preiskovalne zanašajo niti ubosri vdovi, sramoto i .... i organe dovesti do popolnega raz-jza ves dalijanski narod. Toda v tem pa je prišla na dan' še druga rkolnost, ki bi mogla' eisko- Pr'vzl"(M"i'i ponoven zastoj vse pre- o za Kvadrati so num'eri ran i in poteze se kliče iz ene celice'v drugo. važne listine, ki se nanašajo na umorjenčevo postavo, tako voja- I bug. pui kalerem so sodelovali xie vnanji pomočniki zaprtih Na sličen način igrajo tudi pinokl. ško odpustnico, v kateri so nave- temveč tudi oblasti sa_ Tako potekajo dnevi, dokler hm jdene njegove telesne mere. Izrazi- ^nano namreč, da se je pvi pride jutro, ko pokličejo jetnika ]a je tudi željo, da bi se ji izroči- v "Quartarelli" najdene. mirno iz celice, kot bi ga poklicali razni predmeti, ki jih je imel mrli^a dognalo, da je bila gla-k brivcu, zasrovomiku ali posotnr- mnorjenec, kakor n. pr. poročni va P0P°lIlf>l»a ločena od telesa spoznali za prstan m ga je imel na pr- ' n«plu pa se je hitro dospe na smrt obsojeni v I m UuH 1(} ko jo odhajal ugotovilo, da je bilo eno rebro centra-no dvorano. Odvedejo ga v J^ dom^ liamenjen v parlament. zlomljeno in da se je ta poškodba so ga našli v mra]a dogoditi pred daljšim ča-ni bilo pr. som' ker ^ 1)510 rebro na prelomu ku. V tem slučaju pa se odpro vrn- prstan Matteoti je vedno nosil po- Glav0 so nedvoumno s ta srednjega koridorja, kakorhi-pvsiajl in ?a je imel na pr_ Matteottijevo. Na trupi hitro dospe na smrt obsojeni v I m tmH 1(} k( centralno dvorano. Odvedejo pa v I, dt)ma^ liamenjeil , veliko, pahljači slično sobo, s «c- Toda miphl ki S( .tirni celicami o daljnem zidn. tre- ..QuartareUa„ mi na vsaki strani hodnika, ki vo-1 di do rjavih vrat. Jetniški brivec pristriže jetniku lase na kratko. Nato se mora ko- slana in našel se tudi ni denar, ki zra^*eno- Matteottijeva mati pa je ga je imel Matteotti pri sebi, ko je Sedaj izjavila- da in^en sin nikdar .zadnjič odhajal od doma. Jii imel tako poškodbe, tudi mladosti ne, in ravno tako .je iz_ pati in ko konča kopc-ij, dobi po-|. >»di. naznanila pro- da se njeii ^^ polnoma novo spodnje poriio in j^alnim sodnikom, da nepr^ta- poročena, ni poško. eM U va brezumna pL,ma. Dasu na J • £ m\no policija s tako vnemo nad- .... J zoruje ves okoliš njenega stanova. ^ f"1 ^^ ke v notranjosti svoje celice, mc- jnjami, kakor da bi bila že tudi ; sto da bi govoril skozi mrežo. Ka- j njej namenjena nasilna smrt. Te- ' ______- 1 .1 . . Vn-t-u >um na eino tllipiO«. KI kom svojega kratkega bivanja v , , - • „ pokopali kot Matteotti jevo, Fratti Polismi po Matteottijeve m * s , - 4 , • jim , - . Aec podtaknjeno truplo pogrebu je dobila nad štirideset plan pride v celico ter sedi tam z jetnikom. Warden se oglasi pogostokrat in istotako tudi veliki dobrotnik P. K. ali principal keeper. Skupina stražnikov je na hodniku. Glavni stražnik pomiga ter se dotakne roke na smrt obsojenega. Korakajoč poleg kaplana napravi obsojeni nekako dvanajst korakov. Rjava vrata se odpro ter pokažejo pobeljeno sobo. obsegajoeo približno dvajset kvadratnih čevljev. Na desni strani vhoda stoji stol. močan stol iz hrasta. Že več mesecev je stal ta stol pred duševnimi očmi obsojenega. Ko skuša primerjati realnost s prejšno vizijo, vidi obsojeni, da koraka proti stolu in da sede vanj. Ozre se na blede obraze prič in na kaplana, ki stoji neposredno pred njim. Vse to se vrši, ko je nekako pol dn- avo matere in vdove pojavil upravičen sum, da orno truplo., ki so ga tem- neznanea, grozilnih pisem bre* podpisa do h kal?remu v svrho Sitosti a_! •• i i ' ' ' gnosciranja, priložšli Matteotti je-• ji pa redna pošta ali sploh i ^ , . i _____ 1J J" vo glavo. Domneva se. da je bilo' eim se Matteotti j evo tnrolo tako zelo raz-eata zaposlenih kro» nic^-a Pt^tr - ^ ~ .... * >;• . . ° 1 rAT- mesarjeno, da se ga tisti, ki ga uijo ga z jermeni na stol in en i - • , . . n-„„n - , tn skrivajo, -niso upali pokazat jav_ ouzmk mu i-rereze hlače Obso- t • • - . . . ... 1 nosti. Listi omenjajo ob tej priliki leni cut i makroto na no«ah Isto- ^ ^ - , , . , " zopet, da se je takoj -prve dni ko tako cut i mokroto na temenu - - , , ' ___ • . . . . _ . *. 6 se je izvedelo za zločin, raznesla ve. kjer ima neki nevidni Člove-: ! , , . , " opravka ž njim. (VeSt' da so v R™a Vsakdo stopi nazaj Jetnišk^ ^ 5l(>Veško kar Pa ** Je zdravnik prikima. V dolbini na P°Zneje Pozal>il(>- SedaJ ** desni strani sobe. spusti držaji odkrito, da najdba tmp- električar električni tok la V Quartare¥li ni bi3a ^učajna. Pet minut j>ozneje izvršujejo trdi Ke' da trupI° v dveh mesecih v avtopsijski sobi zdravniki post ne bl bil° mo-!o tako zell(> mortem preiskavo kot jo določa kakor Je segnito najdeno postava. Mlin pravice je zmlel tmPIo> in govori se kar naravnost, svojo moko. Hiša smrti je zopet Je varnostna oblast vedela o enkrat predložila svoj izgotovlje- jstvari več kot pa je javila sodišču, ni proizvod. j Tis k govori tudi o pričah, ki so ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAV Sloven?ta gospcnliiija v Ameriki veOno 7. veseljem sprejema nasvete, s po nn k-j o katerih zauiore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gosiKjdinja in nniti. Na tein mestu bomo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO št. 20. Kuharski recept. Nobene druge brane 111. od kateri' Domača sredstva. Po napornem dnevnem delu bi mo- ti bila zdravje in dobrobit povprečne rati zamenjati svoje eevlje. kakor-družine v takt) veliki meri odvisna hitro pridite »lomov, da lahko na ta kot »hI dobrega kruha. Kruh je v naein dobro prezračite svoje čevlje in splošnem z«»lo redilna in ekonomična da nudite mišicam svojih nog pri-hrana. <*e je doma napravljen, ima liko, da se «Kli>oeijejo. sladek okus in kakovost, katere ne Predno povošf-it«* ali se poslužite more imeti noben drugI kruh. Vede- šelaka na trdih tleh in na pohištvu, li. kako napraviti dober kruh, je s»» prepričajte, »la je les v resnici prednost, ki prekaša vso ostalo ku- c-ist. kajti vsa nečista mesta in vse barsko umetnost. Navadnemu kruhu pege se bodo prikazale p»«l p»»lira-manjka pogosto resnične re»li|lne no površino. vrednosti. Naučiti bi se morali delati! Predno odprete kano 7. barvo, jo kruh 7. rozinami, poslužujoč se pri obrnile parkrat gorimlol. 1 >el bar-tem polnovredne psenične moke in ve. ki >e je sesedel na dnu, se bo na otrobov. Naslednji recept vam bo na ta način pomešal /. ostalo barvo, pokaral, kako napraviti kruh, ki bo fv ne teče prodal v vaši mizi ali imel skoro tak okus kot pogača. j omari gladko, namažite robove z milom in videli lioMe. »la bo predal KRPII Z ROZINAMI [gladko tekel semintja. Gobast—1 pint mlačne vode i Isto velja frlo,h' okon in v>:ake«a 1 kvart moke ;drugega n»'preniičnega dela. pri ka- 1 cake kvasa. |tereni pridejo leseni robovi v stik Zdrobite in namočite zvečer kvas ,lm- z drugim, za dvajset minut v mlačni v»nli.1 ol,tek:1 ,1,,hro iz,ikana. r>re* Zmešajte z moko 111 stepite. Pokritje. ,ln" s<> jo spravi, je precej varna Pustite vstajati v gorkem prostoru P"**1 n,0,jL IJka»ie 56 yr,^im likal" preko noči. .nikom uniči vsa skrita jajca moljev. Iz navadnega testa : Nasveti za lepoto. 1 pint mlačne v.Mle nli prevrete-! v«si U,SJV bi no smoli ga in ohlajenega mleka jsivi- et- :> f-ajni Soli J deset ill let. seveda ]> dejte a ne vroče. stvo je. osivenje vaših las. Nobenega po-testa še enkrat tako velik, približno sebnega pravila ni. kako pog».sto bi dve uri in pol. Onetite zopet. Pustite morali izmivati svoje lase ali kako zojK*t vstajati. Pecite 47, do r,0 mi-'l'0K°sto hi niorali poslužiti dobre nut v zmerno vroči peči. Žemljice lasne tonike. Svetovati pa je. da sku-in tavne r»ogače je lahko napraviti Sjl,(* d..biti nasvet dobre avtoritete s tem. da »lodaste sladkor in mast ~lot5e osivqlosti. navadnemu krušnemu tesrtu. Osebno zdravje. Kuhinjski nasveti. Izbira in uporaba mila sta zelo «o našli orožniki del keliha iti ciborija. v hiši sami pa rdeč kamenček, ki je bil iz-luščen iz ukradene monštrancc. Pol leta po tatvini so dobili otroci pod podom Janeza Štojsa v Raj-cu lunico od inonštrance. 8. decembra 123. torej čez tri leta, pa je na lovu eden izmed gonjaeev v Štojsovem gozdu potegnil it luknje ix»d nekim štorom strohnelo vrečo, v kateri so bila tri stojala od ukradenih kelihov in še več drugih ukradenih predmetov. Anton Štojs je bil ]*>leg tega obtožen. da je a* noči od 5. na G. novembra 1923 v Rigoneih v brežr-škem okraju ukradel posest niči Mariji Cvetkovičevi okoli 40.000 kron vredno brejo kravo. Obdolženec trdovratno zanika krivdo pri obeh tatvinah. Toda preiskava je spravila na dan toliko obremenilnih okolnosti. da je njegova krivda nedvomno dognn- Celje. Uboj. Tretje porotno zasedanje, na katerem se bo razpravljalo o osmih kazenskih slučajih, je otvoril pred sednik celjskega okrožnega sodišča. Kot prvi se je zagovarjal 24-let-ni oženjeni posestnik Franc I)ro-enik. iz Stojnega sela radi hudodelstva uboja. Do tega ga j« privedla jeza in nesrečni slučaj. Dne 3. junija je prišel namreč k obtožencu iz pol ure oddaljene vasi Sečevo orat njegov svak Prane Lončarič. ki je po izpoved-bi prič v pijanosti zelo prepirljiv. Po dokončanem delu sta oba prihodnji dan popivala pri sadjevcu, s katerim se je Lončarič nekoliko opijanil ter začel sitnariti in flmer-jati Drofenika. Obtoženec je šel nato v Zg. Sečevo k Lončaričeve-mu očetu, da bi se pritožil radi nje ga. Nazaj gretie pa sreča Loti-čariča, ki je gnal kravo proti domu ter peljal za roko svojega 2-letnega nečaka. Med obema je prišlo takoj zopet debelimi črkami ............... J9 v usnje vezano ............1-60 ANGLEŠKI MOXJTVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano ....... Key of Heaven: > usnje vezano ........... Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano . (ZA ODRASLE.) .30 Lit .7« 1.24 Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ Lfit Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano........L39 Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.49 Poučne knjige: Abecednik slovenski: broširan ............................39 *uir'rfllrn glrrrnrtrl slovar (Dr. Kern) ................ S.99 IngeljsKa ihfti ali nauk kaka naj se k sv. mafij streie .... At Dva sestavljena plesa: Cetvorka ln beseda spisano in narisano ...... -Su Govedoreja .................... .71 Jugoslavia, zemljepisni pregled .. L— Kubična knjiga ali hitri rainnar za trgovce z lesom..........LW Knjiga o lepem vedenja. Trdo vezano .............. LH Kako se postane amnrifikl državljan .................. .13 Knjiga o dostojna vedenja .. Katekizem (veliki) ............ .49 Mlekarstvo s Črticami sa Hvi- norejc ........ ............ .» Nemška angleški tolmaC ........ .99 Največji spisovnik Ijubavnib pisem Jt Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del ...................... .30 Pravila za oliko ................ <99 Pshitne motnje na alkoholsU podlagi .75 Praktični ratunar ali hitri računar .75 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. .35 Ročni slo vensko-angleški in angleško slovenski slovar.......80 Sloveneko-angleftka slovnica. s slovarjem, trdo vezana ...... LN Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) .................. L— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del U2S Slovensko-itaUaoski in ItalJ si—. PIovsp • • Srbska začetnica za Slovence.....19 'lovensko-nemškl in nemško-sloven- ski slovar................... Slovenska Narodna mladina .... 1-— Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuharica. Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani." trdo v platno vezana 5.— Umni čebelar.................... Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 oŠOna knjiiiea .............. J® Velild slovenski spisovnlk rasnih raznih pisem, trdo vezano 1.64 Veliki vsevedež ................ .89 Zgodovina Srbov. Hrvatov la Sla- M J9 .40 .35 iS .60 L29 .75 JS5 39 .70 Doli m. srožjaa ____________. Dve sUki Njiva, Starka ~ (Mežko> ............... Dolga roka ............... Devica Orleanska............. Duhovni Boj ................ Dedek je pravil. Marinka in škra- teljeki ........................ Elizabeta ................... '"ran Baron Trenk ............ Filozofska zgodba .............. Fra Diavolo ................... Gozdevnk (2 zvezka) .......... Grešnik Leuard. (Ivan Cankar) Gočevski kateklzen .......... Grada umira ................. Golem, roman ................. Gentleman vlomilec, trdo vezano. L28 Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenju in nad ...................40 Hedvika ...................... 15 Humoreske. Groteske in Satiro .69 Iz dobe punta in bojev ........ .59 Iz zapeške globeli ..............1.50 Igralec, roman, spomini mladenič* 90 los. Jurčič spisi: . zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano ............. 1.90 . zv. Dr. Zober, roman. Togost* ..er, tasgedija v 5. dejanjih. Broširano ......................75 T rab vezano .............. 1.M Karmen, trdo vezano Kraljevič in berač---- Ljubice Habsburžanov .40 .25 .49 ljudska knjižnica: 2. sv. Darovana. Zgodovinska pOT6lt • sJ^ 3. sv. Jernač Zmagovat. — Med Plazovi.................... J9 4. sv. Malo iivljenje ........ .«<5 5. sv. Zadnja kmečka vojaka .75 7. sv. Prihajat .............. .69 ©. sv. Kako sem so Jas Ukak, (Brencel j) ................... .99 10. sv. Kaka sem se Jas likal, (Brencel j) ....................99 1L zv. Kako sem so jas likal. (Brencelj) ................... .80 2. zv. Is dnevnika malega po- redneža. trdo vezano.......... .99 14. zv. Ljubljansko cllke. ž-i • Brencelj) ................... .99 5. sv. Joan Miseria. Povest Is Španskega življenja ...........69 6. sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .99 Mali ljudje. Vsebuje 9 povestL Broširano .................. .79 Trdo vezano ................ 1JBS Mimo življenja. ovesti za slovensko mldaino ........... Jt5 Notarjev nos, humoreska ....... .35 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestL (Novačan) •— BroSlrano .................... LM Naia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti BroSirano ...............................1.99 Na Indijskih otokih .......... M ISAfldJCOCt ••••o0 Robinzon ...................... .65 Slovenski šaljivec............... .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spisi, vsebuje 10 povesti Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indija.............. M Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50 Sanjska knjiga, nova velika ____ .90 Sanjska knjiga, srednja ........ .35 Strelec ..................... Strahote vojno ................ jSO Stezosledec ..................... .30 Sveta Genovefa................. J>0 Strup iz Judeje..................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .36 veta noč .................... ii Štri povesti: Nagla beseda; Tuj deva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... J5P Stric tomova koča .............. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga ................ Spisi Krištofa Šmida .......... ^pilmanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček Is Libanona .................. JM 2. zv. Marijina otroka, povest ls .... kavkaških gora ............ .25 4. zv. Praški judek ............ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti ......30 Kraljičin nečak. Zgodovinska pove*« Iz Japonskega .... JB9 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ .25 11. z v. Rdeča in bela vrtnica, po- V6flt 12. zv. Korejska brata. Črtica ls mlsjonov v Koreji ............J9 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is zgodovine ka-nftdik© 5. sv. Angelj sninjev. BrszUjsha PO? 6it 16. zv. Zlatokopi. Povest...... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ 38. sv. Preganjanje Indijskih mis- jonarjev .................... je 9. zv. Mlada mornarja. Povest JI Turki pred Dunajem............ .60 Trenutki oddiha .............. jft« Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........................ .60 Volk spokornik in druge povesti za mladino ....................L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. —1 Trdo vezano................ 1.80 Zadni dnevi nesrečnega kralja .66 Zadna pravda ................ J6 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. lu 2. del. *Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 *Hrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstva 2. zv. Hudo brezdno -........ 3. zv. Vesele povestL ....... .70 J5 M .49 .79 JO J9 .70 J5 J5 .35 J5 .35 .70 L— L20 .70 Jt JU Jt Jt Igre: Dva talina Solz. S enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... L99 Inevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih Jt Cyrano de Bergerac. Heoriena komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L7Q Če sta dva. Šaia v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežnik. Narodna Igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinarica, Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ....................... Vse naše. Burka enudejanka .... Tončkove sanje na Mfklaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ........... ftirka ljn*ldh Iger. . snopič. Mila pod zesaljo. St. Neia, Sonje ................ . snopič. Na Betlehemskem polja-nah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašiea kavo ____ 2. snopi«. Izgubljen sin, V Ječi, pastirlcl ln kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. Jt 3. snopič. Ves talka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neža ........ 5. ln 19. an-tpi?. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Jnnaiko BteJk® .................... 0 snopič. Sv. Just; LJuberen Ma-rijinega otroka .............. J>0 J5 .30 JO JO .60 .40 Jt Jt J* J« Jt Jt Jt Jt .90 Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetha, angleška kra-Ijlfft Emanuel, lovčev sin. — Berač .. Svitoslftv Spi^e Krvna osveta.................. General Lavdon ............... Napoleon L.................... Babica..................... Nesrečni ca ................ V gorskem zakotju ............ J5 Za kruhom.................... J5 Žalost in veselje .............. L-- Z ognjem in mečem ............ 4.— Grška Mytologija. 2 knjigi .... L49 Kranjske čebelice, poezije....... J5 )biski- (Cankar). Broširano.....L— Trdo vezano................ L40 Sb 59 letnici Dr. Jmmsa B. Kreka JS '•vesti e«, Rabindranath Tagsro. Tsetmjo S povesti ........ .49 Pasti in zanke. Kriminalni roman J5 Pariški zlatar .................. J5 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjaCev na Kranjskem .... JSC Poslednji Mehikanec ............ JO Vavljiee H. MaJar .......... Jt Presti slovenskemu ljndstva v pouk to zabavo ............. JS Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1J9 Požigalec ...................... JtS Pranrečanove zgodbe............ J5 Patria, povesti is into Junalka JS5 JSS J5 4. zv. Povesti in slike .......... J5 . zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ JS Zbrani spisi za mladino. (Gangl) : 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 19 povesti ....................... Jt 2. zv., trdo vezana Pripovedk* ln pesmi ...................... Jt 8. zv.. trdo vezano. Vsebuj« 12 povesti ...................... Jt 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... Jt 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv„ trdo vezano. Vsebuje 10 po- ▼tttl ^tooessoossesstseseso« jM Umetniške knjige s sikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami L99 Rdeča kapica; pravljica s slika-ml Snegnljčiea: pravljica • sfflrsml 1.99 Traoljčiea. pravljica s sltksml L99 'njlge sa silkanloi Mladi slikar ....... Sliko Is pravljle ... njlge sa slikanje na s barvami in ar vodilom: Mladi Metalk ..............1-29 Otroški vrtec 1.29 Za kratek čas !.!• Zaklad sa otroka ........................L29 .1* M Razglednice: ZabavneL Različne, ducat................JSS Torika. Rssllčns, ducat .. M Velikonočne, božično to ducat ............... Iz raznfli slovenskih krajev, ducat .49 PO . . . . .. mm mm mm ^ ducat .......49 posamezne po .......... mm JS ducat ...... .49 Pesmi in poezije: Jodec; poleg nvodnih pravljic a VrLskem Jezero. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ .75 MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije Trdo vezano ................ jjjj Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih ln drugih pesmi ..................... lalade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1 ju Broširano .................... esml. (Simon Jenko) ........... Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovensko pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................1.» Tloliea- Pesmi za mladost.....6t lovensi.a riarodna lirika. Poezij« Jt Sto ugank. (Oton ZupanClC). __ Poezijo .................... Zvončki. Zbirka Pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —. Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore...................... lji$ Gorski odmevi. (Laharnar.) Zhlr-ka moških zborov ln čvetero epevov. L svezek ............. ,45 2. zvezek ........................ Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... JS$ Narodne pesmi. (Marolt) ....... J9 Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) .14 Narodne pesmi Žirovnik L ....................... JW 2- ............................ 3- ^......................... JB9 Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ jg§ Slavček. Zbirka šoskih pesmi.....25 Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt ln bas L svezek................... .. .45 ir svezek ......................45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ...............................49 £. zvezek......................40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. i (Adamič) 1. In 2. del ...... JO Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne pfsmL (Kosi) .. J9 Orlovske himne. (Vodoplvee) ... LS9 Lin. srednošolska pesmarica i L svezek................... L29 L zvezek.................... u® Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnosti —> (13 mešanih ln 3 moSki zbori) L19 Nočne pesmL (Adamič) i fs, KupletL (Gram) — 1. Kranjska šege ln navado .... JU 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ JS 8. Nezadovoljne*; To sares uiit-fcaml ......••.....;.......... JS Slovenski akordL (Adamič) « Zbirke 22 mednih in moSkih sto-ml X« SVttBCC • ea s • «• • s • s rt ss s s • s • e 2« lf€9dk oooooooo«oooooooo«*oo »71 Mešani ta moSri sborL (AUsI) « 1 svesek: Domovini; Nevesti; N9 .49 M -4« .49 svenl ml; Naša zvooda; Ujetega ptiča tožba; SocL ........ 2- »vezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim ; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; Solskodomskl mladini; Na bregu.......... 3. svezek: Psalm 118; Ti veoelo poj; Na dan; Dlvua noč....... 4- svezek: Ujetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva *i*th pripelji žar; Pri pogrebu.............. 6. svezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar; Z vencem tarn ovenčam slavo; Triglav........ 6. svezek: Opomin k veselju; Svata noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo............ 7. svezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geelo 8. zvezek: Ti osrečiti Jo hotl (ma-šan zb.) ; TI osrečit ljo hotl (mo» fikl zb.l ; Prijatelj ln senca (moSkl sb.) ; Prijatelj ln senca (mefian ; Stoj, soln&ce stoj; KmetaU blfil ......................... 0. svezek: Spominčice; Večerni svan Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni svon; Zdravlce I.: Zdrslrce II.; Oče večni; Tono Solnco .............. Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za 12 Cerkevnili pesmi za razne pri- tekom cerkvenega leta.........5« 12 Tantum Krgo. (Premrl) ..... .59 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... Slovenska sv^Iaša, ra mešan zbor, s spremljavo orj;elj............ 10 Evharistienih pesmi za mešan zbor. (Foerster) .............. 12 Pange Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, alt..................... Pet Božičnih. (A. C rum) ........ Srce Jezusovo. 21 p^mi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas ................ Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) ..................... 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crunit ....... Missa in honorem Sanctae Caeli- liae. (Foerster) ............ jf Jt Jt .4t Jt .30 JO Jt .44 -4t .35 Note za citre: Buri pridejo, koračnica..... Slovenski citrar (Wilfan) , Safaran. Iluska pesein. — (Wilfan) ........... .25 M .25 Note za. tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raškl zbor ln petje. (Bajlk) .. LSt Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmL (Bajuk) .... Ltt Na Gorenskem Je fletno. (BaJuk) L9f Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .7| Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morski obali. Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka, (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. ;— (Jaki) .................... Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) .... Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik)................... OreL Koračuica. (Jaki)......... J5 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... JJ Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... jss Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JW At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. M Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JSt .90 .4« .49 .4t .44 .49 .45 .45 40 Zemljevidi: Združenih držav, veliki......... ,49 Združenih držav. Mili_____.11 Nova Bvropa_________ Jt Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Artsoaa, Colorado, Ksnsss, Kentucky ta Tennessee, Oklahoma, IraB^a. Montana, Mississippi, Washing-ton. Wyomtas. " vsaki po .... ,f§ zemljevidi z Illinois, Pennsylvania, IHlnm m ta, Mlchlgsn, TTIseonsta, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po...................... || VeHka stenska mapa Kvnpf .. | M Princ iz Walesa tekom poio-iger na Long Islandu. LAS NARODA" (Slov#nlG Publishing Company) New York Ka naročaju knjig, katfrtk ni t cenika. Knjige pošiljamo proste _=J___s__ QLAS NABPDA, 23. 81SP. 193*. Najboljše črtice Ivana Cankarja. Njena podoba. MLADI MORNARJI Xe vem, ali sem že napisal, ali še iz otroških let, in zgodbe, v ka-: sem ie pravil, kako se je zgodilo z terib še ni bilo grenkobe poznejših, j njeno podolwx Kolikor bolj je spo- Ko se mi je tresel v uokah o_ 1 min arena k in bolezen, toliko po-(prašeni. zarumeneii papir, me je! sp rele tel mraz od groze. Neikoe je go/teje zaboli v sren. Mati se mi kol i ni da"a sdikati. Ko l-žala na mrtvaškem odru, sem f>i!a tani materina podoba, zdaj j-.' ni bilo več. Komaj da so še pozaia- se spomnil kal sem papir in svinčnik.| jastreb — »u se je svetil r.l>raz, kakor dal, če je moč ljubezni iai spomi-j *zJcnl k pravilom, da le praksa iz belega kamna izkb-an. Ob po-'na velika dovolj, da bi iz senc in nas morL' seznaniti s pravilno iz-sleduiem vzdihu se j<> bila nasmeh-|prahu priklicala zabledeli obraz.!govarjavo poedinih besed. To sinih- in tisti smehljaj je ostal naZ očesoon nisem vk3ež, komaj da!cer lliko"ar ne »*traSi, ki nt ustnicah. jsem z misiijo sflutil zabrisane pot«J*ovori še ^leski. kajti več ali Bral sem nek,,', kako .ie umirale, luči in senee, ki so se brezobh"-! 1Iiauj P™vilna izgovarjava ze pri-s\ .•! mož. Vsa izba je bila polna'ene prelivale d ni ga v drugo. PoJ ' * i 1 Nikar pa ne valeev. jok in stok je razlegal vi za s t or,- roka pa mi je bila o-prav na cesto. Ali v tir-tem trenot- koma in plaha, obraz, ki cein ga' ku, ko je sveti mož izdihnil, so priklical, mi je bil tuj; ni bilo na , ... , .. . ■ . . * jiio izgovarja prestrašeni pofoe«rn?li forodSniki, njem trstega smehljaia, ki ie razo-' . , , , .. , .. . , , , . . , , . . ". ' , t ljudje se navadno vedno obotav- jrr;;atelji 111 obeuaovaici ter se m- devai zadnio tolažbo m slavm; od-',. . , . - . i mislite, da je on. ) katerega materinščina je angleščina. vedno siguren, kako se ta ali iona redko rabljena beseda pravil-Anjrleški »ovoreči ... - t.... Ihaio. predno izgovarjajo besedo, so vrnili. Obraz se mu je bil ne- resen je, ni bilo plemenitost1., o .1- , . » , , , . T katere niso se nikdar rabili v svo- n a in utrjene v bridkosti. In m .. , .... . , . , - . i Ji konverzaciji. Previdno čakajo preTŠM.emu ei^t<> ai»e podoben. ka_ bilo ljubezni, ki bi jrovonla z me.1' t ■, , , 1 • ' 0 .navadno, dokler ne slisijo, kako W da je bila pustna krinka pad- naj tiho m prijavno, v tej grenki ^ k„k (]nivaili kfjterih ma Tista apodba }e resm,ičn«. Ka- či-sta hi jasna, kakor sem jo videl terinščina ne nudi nikakih poseb- d;rr se tiho zapro duri za živTje. pred zdavnimi leti. Le njene ustni- ^^ težkoč v iz«ovarjavi, se na- njcni, izreče vest svojo pravično ce se /nikoli v življenju niso takojvadno ne .bojijo nove besede; čim in neizprosno sidbo; m ta sodba je smehlja le — zadnji, p ml smrtni! j0 vidijo natiskano, jo znajo tudi z razločnimi črkami impisana na smehljaj je bi'1, ves blag in miren citati. To je že v naravi jezika sa- čehi, na licih in ustnih. Če bi ho- v poslednjem spoznanju. 'mega in njegovega pravopisja. Ali tel risati dušo in skrito misel člo- "Kaj bi storil, otrok nespameU v francoščini, a še veliko več v veka, bi pa risal spečega, ra.jsi m rt- ni, kaj bi storil sebi in mani?" »angleščini je povsem druga stvar, francoskega soborLtelja za neod-vega. Poznal sem jih, ki so pre- Kakor da bi se v daljavi megle'Angleški slovar Funk and Wag- vjsn0Kt kajti vsak ameriški šol-slrašeni planili iz spanja, ko so razmikale pred mladim soltjcemJnaJPs Standard Dictionary vsebn- otroj. zna se pravi ££]afa-začutili na čelu pogled izprašujo- pred novim življc^ijVm: pokoj mi je med 21)00 do 3000 besed, ki Jo ■ ^ot -' y naglasom na zadnjem zlo-čih, Inlet-ill oči. Tako bi se prestra- je segel v srce, malodušno-t je iz-'celo učeni ortoepisti (strokovnja-1 ^ _ šil grešnik, ka bi nenadoma in irimila. Nikoli več nisem poizkušal, ki v izgovarjavi) izgovarjajo naj Najtežje ameriško krajevno im-pi-i pravi jen ugledal so«liuka pred dn bi narisa;! na papir, kar je bilo' različen način. Saj ti strokovnja- j 5pansk€ga ,iZVora ie morda Yose-seboj. vtisu jemo v najgloblji in najsvetej-1 ki sami niti ne soglašajo glede irn", proslavljenega "narod- V smehljaju materinem je bilo ši globočini mojega srca. V vsakem! govarjave besede, ki označuje nj?-^ par]ca" v Californiji. Malo- kakor sladek počitek po dolgi, dol- človeku je skrita beseda, ki .ie ne hovo lastno znanost: orthoepy.,^ ^ ^ zadene pravi napoti. kakor bogato plačilo za more in ne sme izreči, in ki bo| -tateri izgovarjajo to besedo i;n ^ovarjavo; treba reči *'josemitoi,T z naglasom na drugem zlogu. In kaj vse ne pravijo New Orleans se izgovarja kot "nju-orlins*' ali "nju-orlinz" z naglasom za zadnjem zlogu. Sioux City v državi Iowa se izgovarja kot ''su-isiti'\ Des Moins. glavno mesto lowe. je za mnoge uganka, kar se tiče izgovarja ve; čitajte "di mojn". Takim zamotanim besedam pru vijo Amerikanei "jaw-breaker" — lomilec čeljusti. In tak je si-igurno rudokopno mesto Coeur d Alene v državi Idaho; kdor zli;: francosko, naj ga izgovarja kot v francoščini, torej približno "ker-dailen", aJi pravnjo mu tudi "kur-dalin" — vedno z naglasom na zadnjem zlogu. Človek bi mislil, da sedaj znajo vsi pravilno izgovarjali francosko ime senatorja La Pollette. ki je sedaj radi svoje predsedniške kandidature v ustih vseh. Xi pa temu tako, zla-sti ne na vzhodu, kjer mnogi ugibajo o pravilni izgovai-javi kandidatovega imena. Pravilna ameriška izgovarjava je "la-folet" z naglasom na o, ali čuje se vsepovsod, kako ga nekateri izgovarjajo z naglosom na e ali cehi na a. Mnogi gotovo so dovedeni v zmoto radi sličnosbi z Ln-favette. imenom AVashingtonove.ga ves strašni, da zadnjega hipa ne- napisana morda šele ob smrtni uri naglasom na prvem zlogu in dru-pripoznani in ne.poplačaini trud, ka- na njegovih ustnicah. V A-sakem-f?1 7- naglasom na drugem zlogu, kor t is,H-krai.no jvovraČilo za neiz- človek n Živi P4ika. ki je ne sm* i Predstavite si kolko mora nurno trpljenje. Vsa blagoMt in in ne more naslikati, če bi bil sain;. j biti teh besed, glede izgovarjava od g vnkih Lionardo, in ki 1k> naslikana še_ i katerih ne soglašao navadni smrt- Xekaterikrat te različne izgovai čistost, »••• »skrur;' ■ dni, ]>rečutih noči, -skrbi Ln na mrtvem obrazu njegovem j1 bridkosti, se je razodevala na nvrt_' Xe vem, kam sem ga bil spra-j vih ustnicah. vil in kje je zdaj tisti papir. V iave povzročujejo prav čudne pr> Videl sem malo v nemirni in dre-'mojem srcu je materina podobo zore- Tako Se Je z-odll° na zadnJ! motni svetlobi sveče. Papir je bil - lepota in bi a go. t, kakor je ni-'uarodjli konvenciji demokratske slab, čisto gladek, svinčnik pa je koli in nikjer nisem videl, in ki jo stranke' da ^ konvenčni tajnik bil pretrd. Verni ar se mi zdi še '.odo živo ugledale šele moje umi>oklieal ^egacije dr- z la , da podoba ni b2a i***> pogre-^-ajoče oči.. . ^ve Arkansas, pri čemur je ^go- šena. ter da je otisevitll z nje vsaj; žarek tiste lepote, plemenitosti in otroške, verne zaupljivosti, ki sem jo gledal pred seboj bolj z ljube«-j n • ji i svojega srca, nego s svojimi razboleilimi očmi. Iz težkih senc, iz! opojnega vzduha in izpod črnega, i sajastega dima sveč se je svetil bel, smehljajoč obraz, kakor upanje iji vera iz bridkosti. Ko sem odipofcovaJ na Dima j. sem vzel podobo seboj. Sprani sem jo med knjige in papirje ter je ari-sem videl ftolga leta. Zgodilo pa se je ne kote, da sem bil do smrti tniden popotništva, skrbi in samo-muČenja. Zakaj človeik postane časih kakor pred ogledalom, premeri z enim samim pogledom svoje življenje. vse o drprvih let pa do tistega zadnjega tlne, ki je skrit tam daleč v prihodnosti: preblede mu lica, srce nm zastane: ''Kod si hodil. nesrečnež* Čemu še dal je skozi pustinjo 1T' Tisto jutro sem i^kal med knjigami in papirji, da bi našel podobo svoje matere, da bi se poslovil od edinega obraza, ki sem ga v tistem trenutku ljubši Iskal setn dolgo. Papirji *»o bili prašni m zanimeme-15, na katerih se je l^oma j še poznala pisava. Pesmi ao bide, nekatere NA CAST LETALCEM Ko so dospeli v Mineolo ameri^i letalci, kateri so obleteli svet, jim je v imenu italijansko-ame-riških prebivalcev mesta New Yorka poklonil bivši kongrešnik La Guard ia tri čevlje visok bronast kipec, ki ga nam predstavlja slika. voril besedo Arkansas na isti na čin. kot se izgovarja Kansas s predpono ar. Xačelnilf arkansaške delegacije je v nekoliko užaljenim tonom krepko zabrusil nazaj, da treba ime njegove države tako izgovoriti. kot jo izgovarjajo Ar-kansašani, in da ti ne pravijo t:arkanzas'', marveč "arkenzo" z naglasom na prvem slogu. Razlika v izgovarjavi ni vedno tako velika. Illinois izgovarjajo nekateri tako, da se sliši zadnji s. dočim ga drugi pogoltnejo — torej '-ilinoj'* ali 'ilinojs". Glede Chicago tudi ne vlada popolna sloga. Samoglasnik "a" zveni pri nekaterih, kot v besedi father, pri drugih pa kot v besedi saw — torej "čikago" ali "čikogo" (ne ravno nas o, ampak neki o, ki stoji sredi med a in o). Kdor stanuje v St. Louis. Missouri; ima na izbiro, da izgovarja "sentlujs" ali "sentluj", "mi-suri" ali "mizuri". Zlasti veliko težkoč povzročujejo raznovrstna francoska in španska imena mest in krajev. Mobile, južno pristanišče, ki ima veliko trgovino z bombažem, se izgovarja kot v francoščini, torej ' mobil" 7 naglasom na zadnjem zlogu. za Los Angeles, najbolj obljudeno nesto v Californiji! Xe glede na >ne, ki izgovarjajo to ime t:?ko. 'iot da bi bilo pisano v našem je-:iku. kar ni prav, ga večina Amu- se tako, kot da bi bilo pisano Wuster, pri čemur samoglasnik u zveni kot kratki slovenski u. Xekatera druga imena, ki vsebujejo nekoliko nemih soglasni-kov. torej takih, ki se pišejo, ali ne izgovarjajo, kar ustrašnjo čio-voka na prvi pogled. Izgledajo pa piv ej krotka, ko jih Človt:k izgovarja. Xa primer. Poughkeepsie t') rrki Hudson; izgovarja se "pokipsi" z naglas^nn na prvem i. Vsepovsod sirom Združenih držav sreča varno indijanska imena mesta. rek. jezer in gora. Xekatera so tako dolga, da človeku kar sapa zmanjka. ko jih pogleda, liiizu mesta Webster v državi Massachusetts je neko jezero, katerega pravopis baje le dva ali trije ljudje v soseščini znajo na pamet. Jezero se imenuje Chauhu-nagungamaug. V prevodu to po-menja,: jezero plemena, ki živi onkraj jezera. Glede izgovarjave pa je najboljše, da čitatelj sam napravi izlet tja. pa bo izvedel. I? *-ki Allegheny in Monongahela. ki se pri Pittsburgh!! zlivali v rek-Ohio. imata še precej lahko izgo varjavo, ki ne dela nikakih tež-koč na-šim tamošnjhn rojakom . naglas je i »ri obeh na predzadnjem zlogu Kalamazoo, prosvetno središče v državi Michigan, ima naglas na zadnjem zlogu, ki se s«.-veda izgovarja kot "zu". Iz "-n'. £ra ali drugega razloga. Amerikanei se kaj radi delajo norca iz tega imena, seveda razun onih k: tam stanujejo. Michigan pa se n»« izgovarja "mičigan". ampak "mi-šigan"'. Glede države Connecticut pa treba paziti na to. »la se prvi c ne Izgovarja; torej "konetikut" z naglasom na e-. Tjineoln. ime slavnega predsednika in mnogih mest. po njem imenovanih, se s strani tujerodcev splošno krivo izgovarja : zadnji 1 se sploh ne čuje — torej približno *"link*n"*z jako kratkim i. Xekatera druga imena, ki jih j;- težko izgovarjati na prvi ]>n gled. so Miaoni. znano zimsko leto-vošče v Floridi; pravi se 4'majem i " z naglasom na e. Ob izlivu jezera Laike Superior v Lake Michigan, se nahaja mesto Kanit Ste. Marie. To mesto je jako važno v zgodovini ameriških Slovencev, kajti ta mošnji pijouirji so bili Slovenci, pred vsem škof Baraga. Izgovarja se kot " susentmeri"' v. »rlasom na predzadnjem zlogu. Houston, železniško središče v južnem Texasu. se izgovarja "lijusfn". Tudi nekatera irska imena nit tlijo težkoče v izgovarjavi. V imt-nu Dougherty se ugh sploh ne iz-govaTja — torej približno 'doerti' z naglasom na o. MacKeown se izgovarja kot "mek-kjun". ALI VESTE, — kaditi vzrok. turški tobak — že mora biti Otrok se zadušil z vinsko jagodo. V MarseiHu je umrla nagle smrti lOletna deklica. Po smrti so zdravniki konsitatirali, da se je zadušila z vinsko jagodo, ki ji je ušla v dušnik pri zobanju grozdja. da se je slovenski dan italijanskega •ikancev izgovarja kot "los endže-'parlamenta dr. Besednjak udeležil po-es"; ali mnogi ljudje v Califoi-! sumili svečanosti zai Matteottijem? . j - i . • i • Ali veste da je turški tobak v Helmar mji in drugi ki znago nekai spat^- . 4 * .t. . ... . , , ,. ' . . cigaretah najeistejst tobak, ki ga mo- ki, se trudijo izgovarjato to 5mw'rele kaditi? Milijoni kadilcev so začeli io š-panski — torej "los anheles". Xa vzhodu srečavamo polno lio-andskih imen in njihova izgovar-:ava ni 'po\"sod po isitem kopitu. Stuvvesant se izgovarja kot "staj-vezent". Schuyler kot "skavler". -eka Sehuylkkll pri Philadelphiji ia se izgovarja kot "^kulki-l". Xajveč težkoč radi naglasa milijo seveda mnogosložna imena. Niagara se pravilno iEgoVaraa 'Xaj-egara" z naglasom na e. Leviathan, novo ime orjaške la-Ije. ki se je nekdaj zvala "Vater-!and", se izgovarja kot "livajean z naglasom na a j. Binghampton, Utica in Syracuse, tri važna industrij al na središča v državi New York, imajo naglas na prvem zlogu. Reka Potomac, ob kateri leži glavno mesto Združenih držav, Washington, ima naglas na predzadnjem zlogu, ravno tako Ashtabula v državi Ohio, Seattle, najvažnejše mesto v državi "Washington, in Wilkes-Barre, središče trdega premoga v PenJisvlvaniji. Izgovarja tega zadnjega mesta je dokaj čudna — približno kot ' hvilksber' ali "hviJksberi" z naglasom na e. Precej zagonetna je tudi izgovarjava imena Worcester, varnega mesta v državi Massachusetts; v pisavi (spelling) ima tri zloge, v izgovarjawi, pa le dva. Izgovarja Scverovd zdravil a vva.-/ujejo zdravje v tj ru/inah ZA SLABO PREBAVO fwmnjlfwjt taka ter splošno oslabelost, Tzanite SEVERA'S BALZOL. Sploina tonilca za moška i ženska« Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. W F. SEVEKA CO FORTUNO GALL O — USPEŠEN PRISELJENEC. Xi dano vsakemu izseljencu pridobiti si visoke časti v svoji domači deželi ter obenem tudi splošen sloves v adopt i ran i deželi tekom karijere, koje početek je bil ponižen in ki se je polagoma iz-premenil v fenomalen trgovski uspeh. Od nekdaj je imela Italija ne-broj sinov, ki s<> znali združevati umetnost in znanost s svojim domoljubjem. ki so ponesli njeno ime v inozemstvo ter si pridobili občudovanje in ugled. Commendatore Fortuno Gallo stoji v sprednji vrsti teh pionirjev. kojih uspeh v Ameriki sta priznali italijanska krona in vlada. — Fortuno Gallo je bil rojen leta l^TS v Torre Maggiore v provinci Foggia. Bil je član domoljubne družine, ki se je izselila leta !>?)."> v Ameriko. Nadarjeni dečko, ki je bil tedaj star komaj 17 let. je kmalu razumel, da cenijo v severni Ameriki. Italijane radi njih pripravljenosti ter vztrajnosti in da se jih uporablja le kot navadne dninarje. Spoznal je tudi .da se je priče-čelo ameriško občinstvo zanimati za laško godbo ter priznalo, da je ta godba najboljša med godbami drugih narodov. Leta 1901 se je napotil na umetniško potovanje s slavno Ellerv srodbo. Bil je prvi impresarijo Creatore godbe, nato Ferrullo godbe in končno Ellerv godbe, ki je bila splošno priljubljena vsled njegovih prizadevanj. Manj kot deset let je potreboval, da 10 je oživotvoril obliko opere, katero imenujemo v Ameriki Grand Opera. Bil je impresario Lombardi Grand Opera Company, Pacific Coast Grand Opera Company, ki je bila glavna točka njegovih ambicij. Čeprav so bili časi vseprej. kot dobri. «-.e je zna! boriti Fortuno Gallo proti vsem težkočam in s pomočjo neprestanih naporOA- je ustvaril svojo San Card o Company ter ji pridobil sloves. Danes je poveljnik največje potujoče 1 irske organizacije. Fortuno Gallo je bil odlikovan z redom italijanskega kraljevega križa in nadaljna odlikovanja mu je podala laška kraljica Helena. Njegova sezija Velike Opere se prične v Jolson Theatre. 57 Street in 7. Ave., New York City, dn-e 22. septembra, ko bo lahko vsakdo videl in čul konkretne uspehe njegovih prizadevanj v laški godbi. "WEREWOLF". V Nemčiji so proizvedli igro "Werewolf" ali "Volkodlak", katero je spisal dr. Rodolf Lothar ter jo sedaj vprizarja Geo B. Mc-Lellan v gledišču na zaipadni 49. cesti. Ta igra je bila vprizorjena v Nemčiji, in oni, ki so jo videli, izjavljajo, da ne more biti med obema nobene primere, ker je atmosfera v Nemčiji povsem različna od ameriške. Čeprav so si ameriški igralci prizadevali na vsak način igrati svoje vloge moj- sterski. ne napravi igra tako globokega vtisa kot ga je napravila v inozemstvu. Ni naš namen ponavljati razvojev igre, a priznati moramo, da je to povsem nova ideja komedije, polna neobičajnih zanimivih podrobnosti. Največo vlogo igra hipnotizem in vsi komični prizori so posledica duševnih pojavov. Astralno telo profesorja Moreira, mladega in mičnega čiveka, koje-ga vlogo igra Lesslie Howard z velik eneržijo. se je dolžilo, da povzroča ponoči zgago. Mlade 'imečke deklice so se pritoževale, .la jih nadleguje maskiran človek m da bo zavedno odškodovan sloves državnega pravdnika Floen-eio de Viana. katerega predstavlja Edwin Nieander. če bi ne mogel priti nadležnežu na sled. Končno je pa seveda zmagala resnica in nedolžni butler Vincent je priznal koncem konca, da je on vpri-zoril šale. katere so pripisovali nadnaravnim prikaznim. Ameriško občinstvo je bilo prijetno presenečeno, ko je videlo to neobičajno evropsko komedijo. Le malokdaj je bilo opaziti toliko veselja kot pri prvi predstavi v gledališču na 49. cesti. Svečan sprejem Pelletiera d'Oisy v domovini. Dne 21. avgusta se je vrnil iz Daljnega Vzhoda v Marseille francoski letalec Pelletier d'Oisy, ki je preletel v dobrem mesecu razdaljo med Parizom iti Kitajsko in ' i je s tem dosegel sveitovni rekord v hitrosti na veliko razdaljo. Hotel jo poleteti okoli sveta v vzhodni smeri in mu je bila sreča do polovice poti nenavadno naklonjena. Na Kitajskem pa je imel smolo, da se je njegov aparat razbil in je moral izato opustiti nadaljni polet. Svečanega sprejema je bil deležen tu-idi Pedletierov mehanik Besin, ki ga je ves Čas spremljal v aeropla-nu. Letalcema je čestital med dru-Igimi v imenu francoske vlade dr_ jžavni podtajnik za avijatiko Lau_ j rent Evgnac, ki je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je sla-,vil zasluge obeli drznih mož, ki ista ponesla slavo Francije na Daljni Vzhod- FARMA 150 AKROV, dobra zemlja, votla in G poslopij, vse orodje, pridelki in živina se proda za $6,800.00; ugodni pogoji. K. A. Pot odkar, Hart wick. N. Y. Če se počutite bolehne, trudne in popolnoma izčrpane ne obupajte. Konečno se Je našlo tako zdravilo, ki dsje odpomoč tisočerim v par dnevih. Xaši čitatelj j bodo s čudom zvedeli, da mnogi tisuCi utrujenih, izčrpanih ljudi .iftnljejo to zdravilo in se počutijo boljši v par dneh. Vaša dolžnost napram sebi in svojim prijateljem je. da poskusite to novo zdravilo, ako se počutite trudne, slabotne, izčrpane, ker čudili se boste, kako hitro se boste počutili boljši. Če vam Se n: tejja zdravila predpisaj vafi zdravnik, kar pojdite k lekarnarju in kupi'e steklenico. Zove se Xuga-Tone. Je lahko za vlivati in za približno $1.00 dobite celo mesečno zalog-o. Nuga-Tone vam da novo žviljenje in moč, ojači živce in mišice in čudovito poveča njih odporno moč in vzdržljivost. Xuga-Tone daj«, f'adek. poživljajoč spanect dober tek. redno delovanje črevesja, stimulira jetra in obisti in v par dnevih se boste počutili kot nov prerojen človek. Izdelovalci Nuga-Tone tako dobro vedo, kaj Ista stori v takih slučajih, da prlmorajo vse lekarnarje jamčiti isto in povrniti vaš denar, če niste zadovoljni. Priporočano in na prodaj v vseh dobrih lekarnah. —AdVt. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU -NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 359 Grove Street DR. LORENZ 642 Penil Ave., ~ PITTSBURGH, PA. KOI NI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ* stroka J« zdravljenj* akutnih In kronlCnih bolezni. Ju Mm to zdravim nad 25 lot tor Imam skuinjo v vseh boleznih _ _ ^n kor znam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti In sposaatf hclsznl, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skozi a M sam pridobil posebno skuinjo pri ozdravljanju moških bolezni. Zato ao morata popolnoma xaneetl na mene, moja skrb ps je. da vaa popolnoma eadra-vlm. Na adlatajta* ampak pridite Simpraja. Jas ozdravim zastrupljeno kri. mezuljo In ileo po telesu, bolezni v pri«, |p. padanj* las, bolečin* v kosteh, stara ran*, oslabelost, Slvdns In bolezni v me-barju, todleab, Jetrab. feledeu, rmonice. revmatlx*m, keter, zleto tile, naduhe Itd. Uradno ar*: V ponedeljek, sredo in petek od ». dopoldne do I. popoldne: v torek. Četrtek te sobota od dopoldne do B.' prunlklk od II. dopoldne do S. popoUna. fvI MORSKI JASTREB. QTAS NABOBX, 58. T9M. 8pte*l liful labitfai. — Z* G. N. priredil : Nadaljevanje.) drevo. Andre de Lord. Čeprav je imel Asad prav ter je bilo bolj pametno čepeti v tem zavarovanem krstu, kjer je bilo več prilike odstraniti se, ne da bi jih opazili, ni bila vendar sodba mož brez podlage. Če bi odšli na morje i* r .-e držali iztočne strane. bi lahko izginili neopaženi, tudi če bi prihajal ium udarjajočih vesel prav do angleške ladje, kajti do ča»a. ko bi dvipnila sidro ter pričela z za >1 od ova njem. bi bili že daleč .< pomočjo vofl in veter je postal medtem tako slab. da bi se smejal za-Iedovaiiju ladje, odvisne izključno le od vetra. Edina nevarnost je obstajala v topovih na anjrielki ladji, a Sakr-el-Bar je ved» 1 i/ pret kllh izkušenj, da ta nevarnost ni tako velika. V >!ekočil navzdol Ter se postavil na stran paše. Asad ga je opazoval 7. jeznim pogledom. Kil je irdno uverjen. da se bo postavil Sakr-c-l-Uar na stran upornikov in da bo skušal črpati kar največje koristi i/, tega položaja. Mis no in počasi je potegnil scimitar iz nožnice in Sakr-iki Je videl 10 od strani, a se je delal kot da ne vidi. je,1" • - ZJ Ogenj, ki je praskate1 na ogromnem ognjišču, je razsvetljeval prostor s svojo redčkaEto svetlobo. Njegovi žarki so padavi na Klaro, ki je še dolgo v meč ždela v svojem globokem naslanjaču. Zatopljena v mi-sJLi, ki so omra-čevale njen jiežni, beii obraz, mla- — Zopet se mu je nekaj pripeti-— je kričala. — Pogledat grem. kaj je! — Z veliko težavo jo je Ana pomirila in jo spravila v posteljo. Toda napadi so bili vedno moč.i nejši. "V es ledertomrzli in otožni dan je ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Izborna hrana. * Uljudna postrežba. ORCA ........«. OKI. OHIO.........8. okt. ORBITA......5. nov. Za Informacije v praga J t« svojega lokalnega agenta ali pa THE R3YAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson 41 Son« Inc. Agents 26 Broadway New York City Einstein gre v Rusijo. Letos 15. oktobra se bo vršil v . Kretanje parnikov - Shipping News M S M. septembra: Zseland, Cherbourg. da žena na ču-la žvižganja veara, ki presedela Klara ob ognju, je prihajal z ravnd in se divje po-j Pnoti večeru se je nebo nenado. dil po parku in okoli osamljene hi- ma pooblačilo. Drevje s« je zatre- Petrogradu. sedanjem Leningradu, še. Spominjala se je večera, ko je slo in listje zašumelo, nakar se je četrti vseruski kongres fizikov in sedela tako s svojim pokojnim mo- vsul droban dež. astronomov. Na to zborovanje žem in vživala v tišini. J Kmalu' se je vida ploha in pa- pride veliko število učenjakov iz Polnili osem let sta se ljubila in dala po strehi ko toča. O.1 časa do tujine, med drugimi tudi Nemee niti en sam oblaček ni zatemndl si- časa so bliski presekali noč, sle- Einstein m francoski fizik Lan- jaja njune ljubezni. Pa je prišla , kruta smrt, — mož ji je sLučajnio umrl na lovu, — in ostala je sama v >:voji žalosti. Mesece je bivala zaprla na oddaljenem posestvu in medtem stopil naprej, da nagovori može. { — Kako sedaj.' —je pričel grmeti. Kaj naj pomen j a to? Ali ™koSar m Puščaj a k sebi. Edmo ste gluhi, da ne >lišit,_- povelj svojega paše. maziljenca Alaha, da stal° P^^jo A*™ j« Tr- si drgnite dvigniti svoje uporne glasove ter reči, kakšna je vaša Pž. boste vsi postali boječi in trapasti kot čreda ovac? Pri Alahu! Kaj .ste* Ali ste neustrašeni morski jastrebi, ki ste leteli z menoj ter za- ' preživeti ostanek svojega življenja v tej veliki, doigoeasoi ječi, samo da bi ostala blizu svojega moža, ki je bil pedvopan v parku, j Potekla so leta... Vsak večer je posedala Klara poleg ognja, ki je gorel pozimi in pdleti. dilo jim je votlo grmenje. gevin. Oče realivitetne teorije bo Dvignil se je vihar. Park je bil sprejet z vefliki svečanostmi, sedaj razsvetljen od neprestanega bliskanja. Strele so vdarjale in v Opazovanje Marsa. daljavi se je razlegral trnom. ■ t., t>________- • , . . '' J ° • Iz Bourgesa poročajo, da lzjav- Ko so udarile prve kaplje v ok- ,- t .. „ . „„ - T-, , ., ija ravnatelj tamosnje zvezdarne, na, je Klara vstala in se ogrnila. Hotela je na peron- da Je opa*il na *užnl Polovi<;i Ana je moralta podvzeti vse me- Znatn'° v^etacijo, da pa je zaradi minimalnega so'lnvnega u_ r. septembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Lafayette. Havre; Mount Clay Hamburg: Muenchen. Bremen; Volen-dam. Boulogne; Conts Verde, Genoa •O. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Uauretanla, Cherbourg 2. oktobra: Thurlngla, Cherbourg ln Hamburg. 4. oktobra: Olympic. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Rocham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg In Bremen: Albert Ballin, Cherbourg lr Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra: De Grasse, Havre; Arabic v Cherbourg in Hamburg. 8. oktobra: Aqultania. Cherbourg; Prance v Ham 10. oktobra: Pres. Wilson, Trst. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic, Cher bourg in Bremen; Hansa, Cherbourg ln Hamburg; Stuttgart, Cherbourg 1» Bremen; New Amsterdam, Boulogne. re in slednjič celo silo, da jo zadrži. Jvla^a se' je pokrila, a je vsa k trenutek postajala nervoz-nejša. Usstajala je. hodila po sobi in govorila nerazumljive besede. Tako j? poteikla ela ura. strašna jira, v kateri je pestunja z grozo štela sekunde. I činkovanja leto 1924. v Marsu prav tako hladno kakor na naši " zemlji. iki "Glas Naroda" [DSUUchiinf Naravnost v Jugoslavijo "^ Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov. Martha Washington—23. okt.; 6. dec. V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejt-v. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS A CO„ 2We.t M. N nila od strahu. Nenadoma je obstala pred star-'Califorala: Rada je gledala, kako šviga p!a_ sajaii svoje kremplje v živo meso tali pa vrane, ki se pasejo na mr- men iz naloženega lesa in kako se ko in zakričala: hovini? 1vi je, ket kača- Morda je miši Ha, | — Strahopetniea! Bojazljivka! Odgovoril mu je nek! star veslač, katerega je napravila nevar- da se ta suhi les, ki je bil pedo- Ti stojiš tu a on tam prepada'... nost drznim. ben drevesu, ki je samo zraslo- ob Pograbili a jo je za rame, j — Zajeti smo kot je bil llragut pri .Terba. grobu njenega dragega Pera in drla na tla in zbežala iz sobe — Lažeš, — je odgovoril. — Dragut ni bil zajet, ker je našel iz-{metalo senco na njegovo grobno Ana se je naglo dvignila, pohi-hod. P ratio Dragunu pa je bilo celo brodovje Genove, dočim je tu- plošč-o, hranilo z istim sokom zem. tola za njo ter klicala na pomoč, kaj proti nam ena sama ladja. Pri koranu, če se hočete boriti, ali ije, ki nas bo nekega dne pokrila. Služinčad, ki je prihitela, je vide-nimamo zob? Ljubši pa vam j nasvet strahopetca, vi sinovi sramote, J Bleda in negotova v mogah je la, kako je oddrvela Klara v park. kajti Če bi mu dedili ter odšli na odprto morje, bi nas ladja zagoto- gtop£,ia k okroglemu oknu in se za- Ob svetlobi bliskov se je videla gledala v mrak. ►'•njena bela ha'lja in razplet eni las- j Tam, na dnu parka, se je komaj je. Strahovit grom se je ra.zlegel. videlo neko drevo na mračnem ne- Dež se je vili še huje. Strele so se bu. Klara je videla samo njega. Ta- vite okoli hiše in parka kot kače. ko dobro ga je poznala. — Prestrašena ljudje so videli s pra- I Bil je to košat, mračen h rast, ^a, kako je udarila strela dvesto vii opazila in Laroque vam jc povedal, da ima dvajset topov. Če bi bili že napadeni od nje. je boljše, da smo napadeni od blizu, a rečem vam. da nas ne bo nikdar napadla, če stojimo tukaj ter čakamo. Jasno je. da nima pojma o naši navzočnosti, ker se jc zasidrala. Če bežimo od nevarnosti, ki ne obstaja ter srečno odnesemo pete, izgubimo zlato ladjo, ki bo prinesla plena nam vsem. — Pa kaj bi trošil besede z argumenti. — je končal. — Čuli ste . - , , , , t , - cigar rast ie Ivlara od tlnevo do metrov pred ntjimi. Zazdelo se jim poveija Tvojega gospoda Asada in to zadostuje. Nobene besede vec e J . f„. . 0 tem dneva spremljaj a. Ta hrast je bil je, da slišijo neiki obupen vik. Z ju- Xe da bi čakal, da jih vidi razpršiti se. se je Saker-el-Bar obr- Podoben velikemu itn- močnemu te- traj so našli v iveri zdrobljeno nil proti Asadu. jlesu njenega dragega pokojnika, drevo, pod katerim je ležala mnt- — Mogoče i)i bilo dobro oiiesit i onega psa. ki je govoril o Dra- In njegove vejie so se ji zdel- v va Klara, odpntih oči. razširjenih gutu in .Jerbi. — je rekel. — Nikdar pa ni biLa moja navada biti mraku ko iztegnjene roke, ki ne- rok, kot ,da je hotela v poslednjem ©krut 7. onimi, ki mi slede. koga nemo pozivajo... trenutku braniti drevo, v katero Tujski promet v Evropi Denar, ki so ga in ga še bodo __ lle.tos prinesti ameriški turisti v vi • u , . . „ H^f0^^ »o pooblaščeni na-' pvr0pD eenija na prožno 3000 Vihar je besnel vse močneje. IV- naročnino z* dnevnik "Olaa1 . lovi 1- * bilo -id J Naroda". (milijonov dolarjev. Večina teh po_ OMCO par .a je >:• o vi Hi -akor Vaak zastopnik izda potrdilo za mvoto. 'potnikov ostane v Franciji in Zvi-opoidne vsiled naglo se vrstečega katero je prejel. Zastopnike rojakom . ■ -emer BOsea-(> mimoffl.ede bliskanja. Tedaj je Klara vzklik- ^ Priporočamo. jC1' temer -——; j tudi Angujo. lekom tega poletja " T. - „ ! Naročnina m "Glas Naroda" Je- Je napravite kakih 300,000 Ame- - Dogodda se mu je nesreča!— Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00: rikancev izlet v Evropo. Bančni in Z norčavim pogledom je ošinila « StlH m^J2.00; ^etrt leta 1.50. hrodaraki a?eJlti s0 prerač,niali, sol»o in ni »Oipaizala Ane, ki je f,trp_l tNaroCllin« » Evropo je $7. za eno f _ 1 . leto. da izda vsa'k American, ki prrde na stari kontinent, povprečno po 0 , ^^ j 17,8000.fr. (okoli 90.000 ddnar- San Francisco, Jacob laostn. I. . ^ , . , „ . _ jev). iJonodiki ameriških ekspres- rolcrado: . ^ Denver, Frank Skrabec; Leadville, ni" "nizh so znašali lania dve in \L Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John četrt milijarde francoskih frankov, SlSi ^ letoa gotovo 2 in pol. Razmero- Costello; WaLsenburg, M. J. Bayuk. ' tmtnicah paše. ko sta si stala drug drugemp nasproti. Molče je opazoval svojega poročnika z onim zlim pogledom kate. rejfa t*i le -i mogel le topeč napačno razlagati. Sakr-el-Bar ni bil tepee in niti za trenutek ni napačno razumel tepa pogleda. Zazeblo ga je krog srca in pozivu sovraštva se je odzval sam s sovraštvom. Obžaloval je skoro, da je v trenutni slabosti rr.neniarjal prdiko. ki se mu je nudila in da ni vprizoril poskusa, da popo!noma strmoglavi pašo. Tudi on je zamolčal spravljive besede, katere je imel v mislih. *Xa oni strupeni pogled je odgovoril s porogljivostjo. Obrnil se je proti Biskainti. -- Odidi, — mu je rekel na kratko, — in vzemi s seboj onega hrabrega morskega razbojnika. Pri tem je pokazal na Marzaka. Biskain se je obrnil proti paši. — Aii je to tvoja želja, gospod moj? Asad je prikimal molče in oba sta odšla. — Gospod moj. — je rekel Sakr-el-Bar, ko sta bila sama, — včeraj sem ti stavil predlog, da se zaceli ta razdor med nama, a predlog je bil zavrnjen. Imenoval si me izdajailca in uporniika in jaz bi se lahko v polni meri poslužil razpoloženja svojih korzarjev. Če bi storil to, bi mi ne bilo treba prositi. Lahko bi diktiral. Ker pa sem ti nudil tako velik dokaz svoje lojalnosti, upam, da mi bo vrnjeno me>to, katero sem izgubil v tvojem zaupanju in ti boš gotovo privolil v moj predlog glede one fraoikovske deklice. Mogoče ni bilo prav. da je stala ravno v istem trenutku tam. nezakrita. izpostavljena pogledom Asada. Pogled nanjo je premagal trenutno obotavljanje. Nekaj časa je molčal, a rekel nato jezno: — Ni tvoja stvar. Stikr-el-Bar, stavljati mi predloge. Da si drzneš to, mi dokazuje, kako daleč si od lojalnosti, o kateri govore tvoje ustnice. Ti poznaš mojo voljo glede nje. Enkrat si me že izzval. Zlorabil si v ta namen sveto postavo proroka. Predstavljaj le nadaljno oviro na moji poti in zgodilo se bo to na tvoj riziko. (Dalje prihodnjič.) ZAHVALA. Nekega jutra so opazrli, da je ama Richarda aid "Walter Browna vihar odlomil hrastu veliko vejo. ali Winfrieda Simona, o katerem Klaro je ob vzela strašna žalost, misli, da je glavar velike medna-Zdelo se ji je, da vidi, kaiko teče rodne družbe sleparjev. Tolpa je kri iz raxie na dTeve.su. MisJlila je. sistematično kradla čeke, ki jih je da je to drevo živlo bilje .in ga je izdajala American Express Com-tolažila ter njegov al a z nežnimi, pany za potovanja v Evropo. Nad ženskimi besedami. 150,000 dolarjev je padlo na ta — Ljubljene moj!., mili moj! način s-leparjem v roke. Videl bos, nikoli te na zapufeitdan. Ne bos več trpel! — Osem dni je sedela bedeč in ni prij0tna dožnost mi je. da izre-umaknila svojega pogleda z ranje- £em družinam Virant, Svete. Urnega drevesa. Neprestano je gleda- bas in Justin v Lorainu. O., ka-la v črno noč. Zjutraj pa so našli kor tudi družini Kalan in gospe> vso bledo in utrujeno... Danilovi v Cleveland-u. O., svojo Zdravnik, ki je Klaro praskal, najsrečnejšo zahvalo za gostoljubje izjavil, da ga zelo sikrbi njeno nost, katero so mi izkazali o prili-zdravje-Ni ji povedal tega odkrito, ki konvencije J. S. K. Jednote v a se je bal, da se omraoi Klari Lorain-u. um j Hvala tudi Rev. Škurju. Mr. Ta njen pretirani, bolestna mi- Jakšetu' Mr. Gorišeku, Mr. Golo- bu, Mr. Predvasniku in vsem drugim gospodom iz Pittsburgha. ka- sticizem, ki je z vsakim drlrediIi ^res lep po-prišel čas, ki bodo napeti možgani popustili in bo aesreendea znorela. . poldan v prijaznem gozdu, kjer I se je Mr. Jakše izkazal kot izvrstnega kuharja, spekel malega pujska in krompir ter preskrbel do- volj dobre tekočine, da je vse glad-je po izrecni zdravnikovi odredbi jco teklo Posebno težke so bile noči. Ana morala spati v sobi poleg gospodinje. Vsako noč je morala oekoUko-krat skočiti iz posteflje. da bi pripravila svojo gospo, da se v leže Neanečnici se je neprestano zdelo, da čuje iz parka tarnanje in klicanje na pomoč. Zahvalim se tudi svojemu sošolcu Mr. Ogulinu, katerega sem čez 42 let zopet enkrat videl, za prijazen sprejem v njegovi hiši v Ambridge Pa.- — N. Y. City, 22. septembra 1924. Josip Sani. Maryland: Kitzmiller. Fr. VodopiTB«. Michigan. Detroit, Ant. Janezicb in Judnicb. Minnesota: i trajal še dalje. Mehikanski eldorado. Zadnje dni so prinesli nekateri J- D-glisti vesti, da je mehikanska vla-.da pripravljena, odkazati prise- Chisholm, Frank Goule; Ely. Jo«.jIjencem zemljišča ^ J«™ povrniti J. Pesbel; Eveteth. Lonla Gouže: Oil-1vse poitme stroške. Doslej te vesti bert, Louis Vessel; Hibbing, John Por- še niso potrjene. Zaradi te^a ono Se; Virginia. Frank Hrvatich. j ... , . 'zarjajo melm-kanski konzulati v T^uls. Mike GrmbrtJaa. l^!' ^ ki ^ ^eravajo, Montana: izseliti v to državo, še malo poča- East Holena, Frank HrelU; Kl«la,jk«i,o s prošnjami za podrobne in_ Greogr Zobec. :formacije, dokler ne dobe inozem. New Tork: jska zastopništva mehikanske vla_ Gowanda. Karl Bternlaha,; IJttle (]e natančnih informacij. ! Fall*, Frank Masla ^Vrberton, A. Okolish. John BalantJ Ponarjevalci potnih listov. Cleveland. A. Bobek, A. Simčlč, J. Res-j * St. Etiennu na Francoskem so nik in Charles Karlinger; Colllnwood J zopet prijeli nekaj lopovov rta Math. Sla^k; Lorain, Louis Balan lijajnskih državljanov, ki so otvo. ln J. Kumse; Niles, Frank KogovBek;t .. ' Yonngstown, Anton Kikelj. j™1 kar oe,'° trornico, kjer so iz_ rennsylvanla: (gotwljali ponarejene potne liste Ambridge. Frank Jakshe: Bessemer,i^a Francijo. Preisflcave se nadalju-r^juis Hribar; Braddock, J. A. Germ; je. V stvar je zapletenih več ugled- 14. oktobra: Reliance, Cherbourg ln Hamburg; — America, Genoa.. 15. oktobra: Berengarla, Cherbourg. 16. oktobra: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg; Westphalia, Cherbourg In Hamburg. 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Columbua. Cherbourg In Bremen; Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Conte Robso, Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre: Mauretania, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trat. 25. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg In Hamburg: Lsncastrla, Cherbourg: Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Uullo, Genoa. Prea. Harding, Cherbourg In Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg ln Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aqultania. Cherbourg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Krx>JS J« asjEBaottJeB potovati t stari kraj, je potrebno, da U natančno poačen o potnih listih, [>rt> ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aanor«4 dati vsled naše dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v III. rm» redu. Glasom nove naselniSke postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu ▼ itarl kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svoje« lx starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika tli »vojea iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih r prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sajoser Stats Bank 82 Cortland* St., New Tork Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ftroughton, Anton Ipavec; Burdlne. John Demshar; Conemaugb. Vid Ro-vanšek ln J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. TaufelJ: Export. Louis Supančič, Forest City. Math Kamin: Farrell, Jerry Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens bnrg. Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Farenchak: Irwin, Mike Fanshek; Johnstown, John Polanc ln Martin Korosbetz; Luzerne; An trm Osolnik; Lloydell. John Jereb, Midway, John 2ust; Moon Run- Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh. Z Jakshe. Ig. Magister. Vine. Arh ln U Jakobich; Reading. J.Pezdire: Steelton, V. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan: White Valley, JnrU Prelveh; WlUock. J. Peternel. West TinUa: , Coketon. Frank Tori— WIflCGBSfeB • Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene ; Sheboygan, H. Svetlin. nUi Ita!lijano