Inserati ne sprejemajo in veljA Pristopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat
, o	'»
n u u n - ji
16 ., „ g, n 3 ,,
■'ri večkratnem tiskanji se nena primerno smanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, nerrankovana piBma ne ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvu administracija! in ekspedicija na Starem trtrn h. št. 16
Follticn list za slorasli uarod.
Po poŠti	prejeman velia:
/.a eeio ieto	. . 10 gl. - - kr.
ta poi jeta	. . 6 ,. —
la četrt leta	. . 'J „ 60 ,,
V administraciii velja:
/.a eeio leto . . .1 tri. 40 kr. ta pol ieta	4 „ 20 ,,
la četrt ltta . . - „ 10 „ V Ljnhiiani na dom poeiiljku velja 60 Kr. več na ieto.
VredniStvo je na Bregu nišn* itev. 190.
izhaja po trikrat ua ted^u in niei-r v torek . četrtek in soboto.
Kaj bo z Bosno?
Velike važnosti tudi za nas Slovence je vprašanje: kaj bo z Bosno? Ako Bosua pride pod Avstrijo, potem je verjetno , da se združi s Hrvaško, in potem bi se morala tudi Dalmacija trojedini kraljevini vtelesiti. Nam Slovencem potem najbolj kaže, da se tudi pridružimo tej jugoslovanski skupini, ter tako svoj obstanek zavarujemo. To bi bilo vresni-čenje ,,ilirske" ideje, za ktero so goreli rodoljubi, kakor Gaj in Stanko Vraz. Hrvaška z Dalmacijo in granico iina dva milijona prebivalcev, Slovencev in isterskib Hrvatov je poldrugi milijon, Bosna ima pa blizo 1,.J00.000 prebivalcev; ako prištejemo še pol milijona ogerskili Srbov, potem bi nas bilo nad pet miljonov Jugoslovanov pod Avstrijo.
Ker se pa ni nadejati, da bi nam Ogri svoje Srbe prepustili, obsegala bi ,,Ilirija" vendar blizo 5 milijonov duš , tako močna skupina, da bi se moral v vesti v Avstri ji iz dualizma trializem , to je, Hrvaška in Slovenija bi se ločili prva od Ogerske, druga iz Cislajtanije, ter z Dalmacijo , grauico in Bosno skupili v novo državo pod Habsburško dinastijo, ki bi bila Cislajtaniji in Ogerski enakopravna, /.a nas Slovence bilo bi to velike koristi, ker bi takoj narodno ravnopravnost zadobili, naši ljudje dobili bi službe ne samo v Sloveniji lahko, ampak tudi po Hrvaškim in v Bosni, kjer bo iz začetka izobraženih elementov zelo manjkalo. Finančne zadeve bi obravnaval državni zbor v Zagrebu, kjer bi se naši poslanci ne prezirali tako, kakor na Dunaji iu skoraj gotovo je, da bi tudi denarno bolje stali, nego sedaj. Slovenska obrtnija imela bi prosto pot po vsi Iliriji in po nji tudi v sosednjo Srbijo
in Bulgarijo, in ker je v teh deželah obrtnija še na nizki stopinji, zna se odpreti našim obrtnikom lepa bodočnost.
Iz vseh teh ozirov bilo bi želeti, da se mi združimo z jugoslovansko skupino, ako Bosna Avstriji pripade. Ako bi pa Avstrija ne intervenirala, potem mislijo Rusi Bosno Srbom podariti, potem bi se stvar drugače zasukala. V tem slučaji pa bode Avstrija najbrž protestirala, ker ona neče trpeti povečanja Srbije; to bi znal biti povod k novi vojski ua vzhodu. Zavolj popolnosti omenimo še dva manj verjetna slučaja: 1. da bi se iz Bosne napravila samostojna kneževina s kakim avstrijskim vojvodom na čelu , ali pa 2. da Turčija zmaga in Bosna turška ostane. Kakor pravijo najnovejša poročila, bili bi se Rusija in Avstrija zaradi Bosne že dogovorili, ali vsaj je tak dogovor vsak dan pričakovati; potem ostane pri prvem slučaji, namreč, da pride Bosna pod Avstrijo ; ako sc pa to ue vresniči, ampak zmaga madjarska politika na našem dvoru, potem se pa ne da preračuniti, kaj še pride iz tega , in se tudi ne more vedeti, kaj bo z Bosno.
liazgled po svetu.
Pod tem naslovom piše „Čech" naslednje:
Naše politično oznanjevanje, izrečeno že tačas, ko so evropski diplomatje letavali z oljkinimi vejicami miru, ko je skoraj vse slovansko novinarstvo že obupovalo nad Rusi in naši vradni in na pol vradni listi si škodoželjno meli roke, pišoč: kmalu, kmalu se bo odstrašila Rusija z žuganjem Angleške, Turčije, najbolj pa z grozitvami svetovladne Madjarske. Zagrinjalo se odmikuje, vidijo se že trije
glavni vojniki: Angleška na strani Turčije proti Rusiji. Kdo pa še za kulisami čaka, da bi na dano znamenje vstopil in se vdeležil svetovne igre, ni še dosedaj znano in vsako ugibanje bi bilo prazno. Svetovna situacija se je v nekoliko tednih tako spremenila, kakor smo iz danih dogodeb prerokovali. Ob-nebje se oblači, solnce evropskega miru za-pada, polomesec se prikazuje v krvavej zarji, nastaja ona strašna polovična tema, ktero razsvetljujejo ognjeni bliski, nastaja ona tesnobna tišina, ktero pretresujejo gromovi udarci. Rusija na vse in k vsemu pripravljena poteguje meč, to dela tudi Turčija, da bi si kakor na mestu zaloteni hudodelnik življenje svoje s krikom obvarovala. Angleška se trese iu toue v obupnem premišljevanji, se li če vdeležiti boja ali ne, akoravno ve, da se ga vdeležiti mora — mora. Ogromno polomesčevo državo obkoljuje in zapira še ogromneja država ruska s strašno mrežo počenši od ustja Kvfratovega s perziško pomočjo, ob Kavkazu, krog Črnega morja, ob Donavi in Savi do jadranskega morja in dalje iu dalje do Črne gore in nižje do predgorja matapanskega. Neutrudljivi bosen-ski. hereogovinski in črnogorski junaci ua zapadli, maščevanja željni Grška in Perzija na jugu in izhodu, k temu še premišljena Rumu-nija čakajo na dogovorjeno znamenje, da bi zabodli svoje meče in jatagane v telo zverinskemu Turku. Ti sicer mali narodi imajo pa kakor zavezniki Rusije veliko moč. A to še ni dosti, tudi daljna Amerika, prirojena sovražnica angleških morskih gospodov, pošilja svoje ladije v Bospor k Carigradu za obrambo(!) koristi amerikanskih občanov. Kdo ve, čc se v odločilnem trenutku ne razpne na njih ja-dernikih ruska zastava iu ne začue iz Krup-
Ričet.
(Skuhan v kuhinji Obadoviča II.)
Ne vem prav, pri kterem koncu bi začel, ker gradiva imam res obilo. — Ej, čemu bi se dolgo premišljeval! Začnimo z deželnim zborom.
Jaz sem že od mladih nog nekoliko radoveden in svoj nos kaj rad vtikam v vsako reč Kedar je bila kaka komedija v Ljubljani, jaz sem bil prvi — vsaj j>red njo, če nisem imel desetice, da bi bil šel va-njo. Tako sem inarsi-kako desetico tje vrgel, da sem gledal opice in enake čudne živali, in še bi včasih ktero
dal, ako bi--- pa tiho! sicer pride državni
pravilnik in misli, da sem takrat že gledat hodil nemčurske poslance.
Med temi poslanci jih je nekaj prav mikavnih; ako bi kdo prišel in dal razbobnati po mestu, da se kaže za denar kje n. pr. vit. Vesteneck, jaz bi dal 10 kr., da ga vidim, več pa ne. Letos mož v zboru ni imel sreče, ker ga je še celo Margheri, meso njegovega mesa, pod nos dregnil očitaje mu, da hoče
skazovati le svojo zgovornost. Moj Bog! Kaj pa naj stori vitežki Vesteneck! Če bi bil jaz v njegovi ali dr. Schreyevi koži, bi ravno tako vsako priliko za lase zgrabil ali jo s trte zvil, da bi po govorjenji svoje ime med svet spravil. Res, da taki govori stanejo deželo lep denar, ker se tiskajo in se ž njimi zasedanje podaljšuje, ali kaj bi brigalo to mene! Saj bi ne šlo iz mojega žepa.
Dr. Schrev in vitežki Vesteneck sta v deželnem zboru bili za-me najbolj mikavni osebi. Zakaj? Dr. Schrey se mi je prikupil s svojim govorjenjem. Ou jako rad in dolgo govori, to jaz vem, iu kedar on vstane, naredim jaz dvoje : ali vstanem enako njemu in se grem ven sprehajat za kake pol ure in pušit svojo „veržinko", tudi si grlo namočit z vrčkom piva, — ali pa se naslonim in zadremljem, ker dr. Schrey-cvo govorjenje mi do tako omamljivo, kakor šumenje slapa, in predno je spravil dva stavka iz ust, že se zibljem jaz v sladkih sanjali, iz kterih se prebudim še le, ko je dr. Schrey vtihnil. Za vse to sem mu jaz res hvaležen, kajti neprestano poslušanje
mikavnih govorov človeka zdela, treba malo pretrganja in počitka. Kedar bom enkrat čas imel, bom poslal dr. Schreyu adreso ali za-hvalnico — zaupnico.
Bes te plentej! zdaj mi je ušla beseda, ktere ne morem več požreti, — zaupnica. Da, vitežki Vesteneck ni več tako kratke pameti, kakor bi kdo mislil, ki ga ne pozna; na vsak način je dalje pameti, kakor tisti deželni uradniki, ktere je na zaupnico vjel. Vitežki Ve-stencck je namreč v zadnji seji, — dobro ve-doč, da predlog njegov ne bo sprejet, ker tudi njegovi odličnejši prijatelji niso za-nj — predlagal, da bi se službe deželnih uradnikov z novega uravnale tako, da bi bilo manj uradnikov. Kteri bi bili tisti, ki bi ostali, se lahko ugane. Iu za to malenkost mu je lepo število deželnih uradnikov podalo zaupnico! Kratko-vidnežil Ali ne veste, da je ravno ta vitez govoiil in glasoval zoper zidanje norišnice? Kje imate li spomin? Ali je res prav rekel Dežman, namreč, da je pri deželnem odboru mnogo gnjilega? Jaz vzamem rajši še tako slabo ponarejen bankovec za pravega, kakor
povih topov rujoveti. A kdo ve dalje, kako se obrne Italija, ktera bi dobila za plačilo lopo pobrežie dalmatinsko in kar je št: lepše, pobrežje afrikansko. Kako je krasna misel biti za gospoda državi raztezujočej se od Trsta do Libiške puščave. In Angleška? Kako se ogleduje plašljivo po zaveznikih in kako bi kterega potlačila a zraven svoj lastni dom zavarovala. Kdo jej je porok, da ne prodre kteri nepoklicani v Kanado in da ravno tako zvita Rusija, kakor ona sama, ne pošlje svojih poslancev v izhodnjo Indijo in da ne vzbudi strašnega vstanka med temi, ktere je pred malo leti privezovala k topovom in kakor v nebo vpijoč in nebo izzivajoč greh izstreljevala k nebu? In kaj, bi ne bilo mogoče, da bi nebeško kraljestvo kitajsko spodilo iz svojih pristanišč angleške kramarje in od zadaj vpaulo čez Birmo in Anam v zemljo slonove kosti, zlata in diamanta — v Indijo? Kdo tedaj bi hotel naravnost reči, da ne bo za ca-rigrajsko gospodstvo krvavelo človeštvo od Arhaugcla doli do Sahare in od vodopada Njagarskega na desno in levo čez zaliv Per-ziški do zaliva Bengalskega?
Augleško-iVancoska zveza od leta 1854, je sedaj le mičen sen Angleške, iz kterega jo vzbuja misel na dosedaj krvavečo Francosko. Morebiti ni nijednega Angleža, kteri bi goreče ne obžaloval postopanja svojih državnikov, kteri so 1. 1860 dopustili Prusiji ponižati Francijo. Tako strašno se maščuje kramarska politika angleška!
Morebiti se avstrijski državniki sedaj boli po gostem spominjajo na žalostno predčutje največega I labsburžana — na cesarico Marijo Terezijo, i-lavnega in blažnega spomina, pri deljenji Poljske. Bi li mogla Ru-ija tako da-leč v Evropo korakati in sedaj polostrov balkanski iu Carigrad sam zasesti, ko bi se jej ne bilo dovolilo razdeliti Poljsko? Tako st maščuje strašni greh učinjen ubogi Polj-ki.
Okno Petra Velicega v Evropo, kakor se naziva Peterburg, bilo bi Rusiji brez Varšave malo hasnilo. Oez varšavsko Prago drži Rusiji pot do Carigrada. Napoleon I. je hotel Rusiji to pot. zadelati, je padel s Francijo vred Pruskej pod noge. Jedina Francija In bila v stanu Rusiji pot do Carigrada zabraniti, a ra leži sedaj ohromljena. Iu zato po človeških mislih ni mogoče ruskih orlov od Carigrada odgnati. Ostaja tedaj le mogočna Pruska, ali
ta ima druge namene, kakor Rusijo zadrževati. Zadostovala bi le jedna beseda iz Bis-markovih ust in Andrassy bi veselo poskočil s Turkom iu John Bullom. Ali lisjak se dela bolnega in enacega povodnemu možu in obupani diplomatje vpijejo in kriče : Bog pomagaj, usliši nas! Evropski diplomatje so držali, kakor nadležni berači, pri njem za kljuko, in njegov odstop se nam dozdeva tako, kakor če bi kdo duri zaprl, gostom pa rekel, da ga ni doma. V svojem zatišji se pripravlja na velike reči, kakor je to njegova stara navada. Tedaj se vidijo vse okoliščine Rusiji prijazne in zamoremo reči, da Ilusija še ni začela nobene vojske s tako lepimi naznauki, kakor sedanjo turško.	(Sledi.)
Iz deželnih zborov.
Zbor Kranjski
Sedma seja 21. aprila. (Konec.) Poročilo finančnega odseka o proračunu norišno-stavbenega zaklada za 1. 1878 se sprejme na podlagi nasvetov o stavbi norišnice.
Potem poroča poslanec Murnik o predlogi deželnega odbora zarad dovoljenja občinskih priklad v občinah Boštanj (63% za 1. 1878 in 187H), Sv. Križ (44"/„ za 1. 1877 do 1880), Zagorje (44% za 1. 1877) in Kropa (tedenski doneski). Predlogi se sprejmo brez ugovora. j
Zdaj pridejo na vrsto poročila odseka za pretres letnega poročila deželnega odbora. Odsek, čegar glavni poročevalec je grof Margheri, pretresoval je to poročilo, kolikor mu je bilo to vsled kratkega časa mogoče, in stavj več predlogov, 11. pr. prositi deželno vlado naj pri iztirjevanji davkov kolikor mogoče oziia se na to, kdaj jih ljudje najlože plačujejo; — odsek se. popolnoma strinja s predlogom deželnega odbora, naj se doneski iz učnega zaklada normalno-šolskemu zakladu, ktere hoče vlada u.-taviti , še dalje plačujejo in se za to išče pomoč liri državni sodniji, — tudi se zbor pritoži pri ininMerstvu zarad tako kratkega dovoljenega mu časa za zbo rovanje.
Poslanec dr. Poklukar stavi o imenovanji dr. Mrliala v deželni šolski svet sledeče predloge:
l. Deželni zbor ponavlja svoje pravno prepričanje," da ima 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870 i. ta pomen.
da mora minister za nauk in bogočastje o predlogu za imenovanje udov iz vrste učiteljev za deželni šolski svet se sporazumeti s kranjskim deželnim odborom;
2. deželnemu odboru se naroča, v pri-merljaji takega žaljenja deželne pravice na podlagi §. 3. lit. f državne postave od dne 22. oktobra 1. 1876 drž. zak. št. XIII. o pravem času pri upravnem sodišči vložiti pritožbo.
Vit. Gariboldi kot načelnik gospodarskega odseka, kteremu je bil tudi izročen kos poročila deželnega odbora v pretres, pravi, da odsek zavoljo pičlega časa ni mogel presoditi izročenega mu gradiva , in stavi predlog, naj se odloži ta kos poročila za prihodnje leto.
Pri tem skoči Vesteneck, kakor lansko leto, kvišku 111 začne obdelovati deželni odbor, gotovo le 1/. tega vzroka, ker je po večini naroden; kajti v vsem govoru je napadal le večino.
Ob splošni debati se oglasi dr. Zarnik in pripoveduje, kako se je godilo pri imenovanji po deželnem odboru (ki ima postavno pravico predlagati miuistertvu uda za šolski svet) ne priporočenega dr. Mrhala za deželnega šolskega svetnika mesto priporočenega ali predlaganega profesorja Šuklje-ja. Ko je bil Konrad tu deželni predsednik, takrat se je vlada še nekaj držala te postave, o tem slučaji pa nikakor ne. Vlada tedaj sama najbolj lomi po-tave. Želeti je, da bi ta vlada šla prej ko prej „ad patres conscriptos."
Ur. llle^veis prepušča odgovor na zabavljanje Vesteneckovo čez deželni odbor deželnemu glavarju. Deželni odborniki zboru nasproti niso to, kar adjunkti okrajnemu glavarju nasproti. Odborniki so vsi poslanci po narodu voljeni. Po drugih zborih take kritike ni slišati. Sploh pa on vč, zakaj ima Vesteneck na-tij tako piko; to je vse s šentviške šole, kakor sploh vsa jiolemika Vesteneckova le osebna. 011 se hoče maščevati nad posameznimi osebami. ki mu niso po volji. — Dalje omeni govornik žalostnih razmer našega jezika, n. pr. na gimnaziji v Kranji. Vestenecku ne diši, če se mu resnica v obraz pove. Zoper tako kritiko delovanja deželnega odbora, kakor jo je Vesteneck izrekel, 011 odločno protestira.
Deželni predsednik vit. AVidmann na to najprvo pove, da se vlada nikdar ni in se ne bo poganjala za to, ali dr. Zarn ku dela všeč
pa človeka, ki je Vestenecku podpisal zaupnico. | ves ta duh se izkadil, potem bo društvo n-J za narodnjaka. Ali imamo tudi v Ljubljani j koristno. Zdaj «a že ni veliko, le ven ž njim „softe"?	I iu jaz bom prvi pel slavo, če. bom večkrat
Toda naj pustim te slepce pri miru, saj sami menda niso vedeli, kaj so podpisali. Morda jih ho Vesteneck zato enkrat na kosilo povabil ali jim pa nakazal nekoliko mark za .,ljudsko kuhinjo" na strelišči. Ta kuhinja ni slaba iznajdba, jaz sicer do zdaj nisem še tam aboniran, ali priseči ne morem, da ne bom nikoli na-njo reflektira!, zlasti če bo moja „kupčija" tako naprej ,,nesla", kakor je to jela obetati. Ali bi jia doli kuhani .,ričet" bil tudi našim bralcem po volji, to je drugo vprašanje; morda bi bil presuh, ker sc tam ne dobi druge pijače, kakor vode, jaz pa nisem žaba ali riba.
Zadnji čas je bilo več požarov v Ljubljani in okolici in enkrat se je čuvaj na Gradu tako zmotil, du je vst.relil, ko se je mesec pokazal. Toda požar na Viču je bil res hud, požarna
zapazil tako pridnost, neutrudljivost. in požrtvovalnost, kakor pri zadnjih dveh ognjili. Posebno moram opomniti, da ,.turnarjev" nisem videl mtd gasilci, zato menda tudi tak lep vspeh. Pač pa sem opazoval tudi druge, ki so na Viču vrlo se borili z ognjem ; tako 11. pr. jc gospod Oroslav Dolenec, narodnjak iti svečar v Ljubljani, pokazal, da ne ume le dobrih sveč liti, ampak tudi dobro gasiti, ker je iz neke že goreče shrambe skoro vse orodje sani znosil. Slava mu!
Mnogo bi imel še zmešati med svoj ,,ričet", ali potem ga bi bilo preveč za enkrat : zatoraj ga mislim le še zabeliti z mastjo vsakdanjega psipraševanja sedanjih burnih časov. Na jugu ve vrše velikanske reči, pokajo že topovi, kterih grom se tudi pri nas razlega. Jaz in veliko drugih z mano je prepričanih, straža je imela dela čez glavo in se je res [da nevihta, ki se je vsula nad Turka, tudi pri odlikovala, kakor tudi pri sv. Klorijanu. Čast, | nas 110 bo brez dobrih nasledkov. Hudo vreme komur čast grel Čim bolj zginja nemčurski j zrak čisti. Avstrija ni menda še nikdar tako duh iz te stražo, tem boljša postaja, in ko boj približala sc propadu, kakor v mirni dobi zad-
niih let; da bi bili imeli 1. 1873 vojsko, gotovo bi ne bili imeli ..kracha" in tudi sedanji sistem hi se bil /•• zvrnil v jamo. Mirne vode so najnevameje, v njih se zaredi različna golazen, tudi spuščajo škodljiv smrad iz sebe. (Je pa pride kaka ploha, ki razdrvi smrdljivo stoječo vodo in pobije v nji živečo golazen, potem utegne mlakuža zopet postati pitna voda, ki ne okužujc več okolice. Golazni, kteri tekne le gosta stoječa mlaka, pač take nevihte niso všeč in žabe ter drugi prebivalci kotel se oglasijo in vpijejo, da je groza. Zato je tudi sinagoga naših nemčurjev zagnala glas proti vojski. Ni čuda, kajti njim najbolje de sedanje stanje v gnjilobi, ko vse konec jemlje, se oni najbolje rede ob gnjijenji vsega narodnega blagostanja in gospodarstva. Jaz bi tem prijateljem Turkov privoščil, da bi prišli v Ljubljano pravi Turki in bašiboztiki le za par dni; potem bi morda naši nemčurji drugo pesem peli, če bi jih šc kaj uteklo turškim sabljam. Toda ni treba klicati vraga. Nemčurji ga ne bodo ustavili, pač pa naši fantje.
ali ne. Pojasni dalje tudi, zakaj je vlada kar Bamostalno imenovala dr. Mrhala za deželnega Šolskega svetovalca — namreč, ker potem, ko ji je deželni odbor predložil „mladega" profesorja Šukljeja, ni upala, da bi ji uasvetoval tacega možaka, kakoršnega ona potrebuje za deželni šolski svet. Pri tem vtakne celo „krouo" vmes, sploh je razvideti iz njegovega govora, kakor da bi vlada mislila, da ji je deželni odbor nasprotnik.
Za deželnim predsednikom se oglasi zopet Vesteneck in razgraja po svoji navadi.
Dr. Bleivveis omeni , da tu ne gre za osebo dr. Mrhala, kterega on spoštuje, ampak za načelo. Dozdaj metoda ni bila taka , da vlada, če ji predložene osebe niso bile všeč, ni poslala predloga nazaj. Prej sta bila )>o dva šolska nadzornika v šolskem svetu eden je prihajal k sejam le podirat narodne nasvete. Deželni šolski svet je sam poročal minister-stvu, da je drugi šolski nadzornik odveč, da prizadeva le stroške. Ko je nastopil Ilohen-wart, je bil ta nadzornik res odpravljen. Po IIohenwarthu pa je bil zopet dr. Vrečko tu. Iz vsega je razvidno, da ima vlada svojo pot; tudi mi imamo svojo, a vendar mi želimo, da bi se postava spoštovala.
Govori še dr. Zarnik, ki pojasnuje nektere zadeve te reči in pride do sklepa, da je ta vlada strankarska, kakor še nobena bila ni; sam minister Unger je to rekel. ,,Strankarska pravica pa ni pravica."
Dežman si šteje v veliko čast, da ni voljen po narodu, ampak po veliko-posestnikih. Dalje izdaja svoje tovariše v deželnem odboru, rekoč, da tako (kakor je Vesteneck rekel) delajo zato, ker vedo, da bodo od večine deželnega zbora dobili odvezo. Jezi se tudi, da Vesteneck ni bil voljen v noben odsek. Konečno mu celo to ni všeč, da poročilo deželnega odbora ne prihaja v zbor samo nemški, ampak tudi slovenski. Tudi pravi, da se za nič vredne slovenske igre denar tje meče.
Deželni glavar vit. Kaltenegger govori nekoliko besedi nasproti Vestenecku v obrambo I deželnega odbora, čegar načelnik je on.
Poročevalec grof Margheri se obrne odločno proti Vestenecku rekoč, da, če je on (Vesteneck) hotel skazati se dobrega govornika, bi si bil moral izbrati ugodnejšo priliko, kakor to, ko gre zborovanje že h koncu, in pri reči, ktera mu je bolj umljiva, kakor ta. (Vestem ck, čuvši take besede iz u^t svojega pajdaša, otrpne.)
Ko so se predlogi Margherijevi sprejeli, poprime besedo deželni predsednik vit. Wid-
poročilo deželnega odbora. Tudi Zagorčev predlog , naj se preskrbi potrebno, da se vravna reka Krka, se prejme, čebelarskemu društvu pa se dovoli 200 gl. podpore, ko je dr. Blei\veis predlog odseka toplo priporočal.
Poslanec Itobič poroča o prošnjah deželnih uradnikov za zboljšauje plače in predlaga po nasvetih odsekovih, naj se ne uslišijo. Vesteneck (menda da bi se prikupil uradnikom , kar se mu je tudi posrečilo) predlaga, naj bi se deželne službe uravnale tako, da bo manj uradnikov, a ti bolje plačani. Ta predlog ne obvelja, ravno tako se zavrže peticija ljubljanskih branjevcev za dovoljenje predkupovanja.
Reši se še nekaj peticij, potem vstane deželni glavar in poda kratek pregled delovanja zbora v šestletni dobi ter poživlja zbornico k trikratnemu slavo-klicu Nj. Veličanstvu, kar se tudi zgodi. Ko je dr. Bleivveis v imenu zbora izrekel zahvalo deželnemu glavarju za njegov trud, je zborovanje končano pol ure po polnoči.
mann o poročilu deželnega odbora ter doka-
zuje, da na gimnazijah kranjskih se slovenski jezik rie zatira. Zagovarjaje vlado pravi, da Jesenkov zemljepis ne more biti nikdar šolska knjiga in da vlada bo izdala slovenske zemljevide za šole.
Vstane dr. Schrcy in čveka dalje zoper dr. Poklukarjev nasvet glede dr. Marhala ter predlaga, naj se čez-nj na dnevni red prestopi.
Dr. Zarnik se. čudi, kako more deželni predsednik vtikati krono v razgovor, saj je ministerstvo za vse odgovorno, kar stori.
Ko je dr. Schrey še nekaj „šrajal," dobi dr. Poklukar kot poročevalec zadnjo besedo o Mrhalovi zadevi. On kratko, pa krepko zavrne vse nasprotne ugovore, Dežmanu pa glede Vesteuecka odgovori, da ga večina zato ni hotela voliti v noben odsek, ker oseba, ki s postavami tako dela, kakor Vesteneck, sc ji ni zdela spodobna za noben odsek.
Po vsem tem se zavrže dv. Schreycv predlog, obvelja pa odsekov in sprejme se tudi
Zbor Stajarski. (Govor slovenskega poslanca dr. DominikuSa.)
(Konec.)
Dalje se mi zdi prazna domišljavost, v kterej se ziblje deželni odbor, ako misli, da se je onih 48 milijonov gld., s kterimi so bile štajarske hipoteke v letih 1H74 in 1875 pre obležene, večidel prihranilo v deželnem gospodarstvu.
Meni se ne zdi verjetno, da bi se bil zadnja leta pri nas kaj posebno veliko kapitala nabralo, in sem teh misli, da to obteženje izvira od kupov in poslovnih kreditov, manj od dedovanjskih pogodeb. Dokaz temu mi je to, da je posebno pri nas na .spodnjem Štajarskem posojilna vknjižba, razen one za hranilnice, tako redka kakor bela vrana.
Pa naj bode, kakor hoče, tega ne bode nihče tajil, da ljudstvo od dne do dne bolj (ubožuje. Znamenje tega je tudi vedno rastoča nenravuost in pa odstopanje posestev na škodo upniku, ktero se vedno množi.
Te razmere so vredne, da se natanko oziramo na-nje, in živo bi želel, ko bi bilo deželnemu odboru monoče, da bi bil podal na tančneje statistične date izpolnivSi resolucijo, ki se je lansko leto storila; iz teh bi se vsa nekoliko bolj verjetno dalo sklepati o zmož nosti plačevanja posameznih razredov davkoplačevalcev; kajti zdi se mi neobhodno potrebno, da se bremena drugače razdele in da se vsaj nekoliko olajšajo ubožnejšemu ljudstvu.
Tudi ue morem opustiti, da bi ne ču dil se temu, kako da se je finančni odsek s to stranjo vprašanja tako malo pečal.
Kar se tiče sredstev, da se. v deželnem gospodarstvu napravi zopet ravnotežje, moram prav odločno ugovarjati proti nalaganju ua užitninski davek, ker ima ta, kakor bod vsakdo priznal, gospodarstveno zavrgljivo podlogo, ker sc mora namestil posestvu in pri dobitka plačevati davek od stroškov; ker je potreba živeža večkrat v nasprotnej razmeri premoženjem, in torej ta davek ubožnejše ljudi veliko ostreje zadeva, in ker bi imel najslabši vpliv na našo že. tako slabo vinorejo.
Meni se zdi tudi investiranje po kreditnem potu zelo nevarno, ker ta prilika zapeljuje, da sc trosi denar za marš kaj koristnega, ki pa ni potrebno; tega pa se ne moremo nadejati, da bodemo prihodnje dni razpolagali z višjimi dohodki, ki bi bili potrebni, da se plača rastoče obrestno breme, ker se mi končno zdi nedopustno, da bi se eskontiral prihodnji
dohodek v drugačnem slučaji, kakor v najsil-nejši potrebi.
Investiranje po kreditnem potu zdelo bi se mi le takrat opravičeno, ko bi bilo z njim spojeno realno pomnoženje, ki bi odgovarjalo porabljenemu kapitalu; ali pa ko bi se dav-kovska zmožnost ljudstva povzdignila, kar pa se od večjega dela naših tako zvanih produktivnih stroškov ne more trditi.
Ker pa se mora vendar pomanjkljaj v proračunu pokriti, glasoval bodem za predloge finančnega odseka, a zavaroval bi se pa rad proti nazoru, da je izposojenje stroškov za cestne in vodne stavbe potem kredita kot ta-kozvano investiranje načelno opravičeno, kteri nazor je v praksi z najnevarnejšimi posledicami za deželne financije spojen.
Po mojem nazoru je jedini pravi pot, da se ravnotežje v deželnem gospodarstvu napravi, ta, da se poizve, koliko je dežela zmožna dati, tako zvana investiranja, in da se bremena pravičneje razdele.
Pa tudi ravnotežje v deželnem gospodarstvu bi nas naših bolezni ne ozdravilo. Vzrok tega zla tiči globočje. Nesmiselna nadspeku-lacija, prenapeto oplenjenje kredita, novošegno roparsko vitežtvo „utemeljiteljev", ki so žepe občinstva ropali, pred očmi vlade, občinstva, ki je klečalo pred zlatim, ali bolj prav, pred pozlačenim teletom; dalje slabe letine zadnjih let — vse to dela vzajemno, a vzroki te krize niso samo ti.
Ne da se tajiti, da našim gospodarstvenim interesom bistveno škodujejo mnoge novejše naredbe in postave.
Imenujem le naše razmere proti Oger-skemu, eolne in trgovinske določbe, železniško concesijstvo, ktero je bilo povod najstrašnejšim zlorabljenjem, nepogojno odpravljenje oderuških postav itd.
Ako ustavna vlada ne pozna sredstev proti korupciji in postavodajniiu pomotam, ako se narodi dozdaj zastonj pričakovali blago-lova nove Gre: ako se, kamor se pogleda, vidi siromaščina in obupnost, to je povod vsemu temu, po mojem prepričanji, navidezni konsti-tucijonalizcm, v nesrečnem zjedinjenji svobod-uostih načel z despotizmom gospodujoče stranke.
Načela te stranke pa so nezjedinljiva s pravičnostjo in z mirom narodov, ki jc vendar temeljni pogoj vsakega napredka in blagostanja.
Zatorej naj se nikdo ne čudi, oa se po-vsodi v gospodarstvenem in javnem življenji vse popira.
Dokaza za to Vam ne ostanem dolžan.
Uže celo vrsto let izrekamo v tej slavnej zbornici želje onega plemena, ki nas je sem poslal, željeo glede odstranjenja krivičnega deželnega volilnega reda in glede praktičnega iz vedenja 1!). narodnih osnovnih pravic v šoli in vradu, a vendar se nam niti najmanj ni dovolilo, niti najmanjšega vspeha nismo dosegli.
Nasprotno žalijo nekteri sklepi deželnega zbora najmanjše interese našega naroda.
Spominjam samo na sklep, po kterem se je učenje slovenskega jezika na deželnih realnih učilnicah celo kot učni predmet za dijake slovensko narodnosti proglasilo kot neobl gatno; dalje, ua sklep, ki ste ga pred nekoliko dnevi storili, ki jemlje pravo imenovanja ljudskih
učiteljev okrajnim šolskim svetom, in ga daje v uije rok c, sklep, ki je posebno zadrugi narod v deželi žalostnega pomena.
Ti čini se vam morebiti nam nasproti zde mali in nepomenljivi, toda v načelu in oziroma k celej državi niso mali.
Vleče s c kakor r u d e č a nit p r c k o
slovanskih narodov v Avstriji čut, da za njih ni pravice.
Da ta občutek ne more pospeševati do-seženja državnega cilja in splošnega blagostanja, tega ne bode nihče tajil.
Brez vseh ovinkov vam to pravim: ne svobodnostna načela sedanjega sestava, nego pomanjkanje teh načel, nestrpnost in narodna sebičnost one stranke, kterej se je vladno krmilo izročilo — to je glavni vzrok naše soci-jalne in gospodarstvene bede, in ako je ktero upanje, ki nas bodri, je to: da s i 1 a r e s n i c e i n prava mora končno zmagati. „S1. Nar."
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. aprila.
Avstrijske dežele.
DiJiiuji so bile škofijske konference 28. pr. m. končane. Kaj je bilo sklenjeno, to se bo zvedelo še le o svojem času, ko se bo to škofom primerno zdelo.
V	državnem zboru je bilo 28. pr. m. prvo branje predlog o pogodovanji Avstrije z Ogersko. Izvolil se je odsek 45 udov, ki ima te predloge pretresati. Debata o postavi zoper oderuštvo se je končala. Minister prava Glaser je govoril zoper to postavo, a bil za to, da se s presilnimi pritiskači ravna po kazenski postavi.
]Va C «'*Krm je navdušenost za boreče se Slovane na jugu velikanska. Časniki pišejo večidel le o vojski, domače zadeve obravnavajo le površno.
V	»!r<'i'*k<'m zboru je bila zopet interpelacija o vzhodnih homatijah in sicer strogo Rusiji sovražnega držaja, ker'zahteva, naj bi Avstrija z vso močjo ustavila se željam Rusije po kakem razširjevanji dežel. Isti interp<>. lanti so zahtevali, da se protokolno izreče zahvala sultanu za to, da je dal nazaj Korvj-novo knjižnico, in se to turški vladi oficijaltm sporoči. Iz tega se vidi, da so Madjari popolnoma Turki.
Turški softe so prišli res obiskat svoje madjarske brate in so bili navdušeno sprejeti. Grof Andrassv se je sicer obrnil do turške vlade, naj nc pusti soft sem, ali ta je odgovorila, da so privatni ljudje, kteri smejo iti, kamorkoli jim drago, da jim ona toraj ne more braniti potovanja v Pešt. (Ali bi ne mogla avstrijsko-ogerska vlada, če res hoče zabraniti vsakake demonstracije za in zoper Turčijo, tako ravnati s turškimi softi, kakor je v svojem času ravnala s Črnajevim v Pragi?)
Vnanje države.
V	IleiiHkali je umeri 28. aprila £>jQdotEi patrjjari, hardisui Trevisanato.
O vojski ni še odločnih poročil, kar je naravno, ker se taki armadi, kakor turška in ruska, ne morete tako brž do dobrega spri-jeti. Ruske čete so že ob Donavi, bile so v Rumuniji navdušeno sprejemane. Gotovo je tudi, da dozdaj niso našli Rusi nikjer upora razen pri Karšu, kjer so vjeli nekaj turških vojakov in oficirjev. Na poti je Rusom tudi to, da so vode zelo narastle. Vendar je zasedel močan oddelek že Ismajl in Kiiijo. Čez Donavo mislijo Turki, da bodo šli Rusi v Dobruši, zato so vso svojo moč zagnali tje. Od tega, da bi šli Čez Srbijo in zasedli Kladovo, so odstopili, najbrže so se zbali nove vojske s Srbijo. Telegramom iz Carigrada bo menda ravno tako malo verjeti, kakor o času ustaje. Turki se bahajo, da imajo že zdaj neizmerno vojno, namreč redne 800.000, izvanredne 400.000 mož in brambovcov ravno toliko; če pa sultan pokliče mohamedance v vojsko za vero, jih bo
privrelo z vseh krajev še več. To so pač strašila za babe. Rus jim bo že pokazal, koliko jih je.
V Itiisiji je navdušenost za vojsko strašno velika; to se kaže posebno po darež-Ijivosti. Samo trgovci moskovski so podpisali 1 milijon rubljev za ranjence, mali meščani pa 25.000 rubljev.
Izvirni dopisi.
■ v. liili.ic, 29. aprila. V včerajšnjem listu „Slovenca" smo brali, daje nekaj deželnih uradnikov podpisalo ni ko zaupnico našemu okrajnemu glavarju vit. Vestenecku za njegov govor v kranjskem deželnem zboru, iu da je med temi prilizovalci tudi nekaj uradnikov, ki se za Slovence štejejo. Znano nam je že prej bilo, da je bila ogromna večina teh uradnikov vmeščena po narodni večini deželnega zbora in odbora, tedaj bi že dolžnost hvaležnosti jih morala vezati , da se ne upro večini zbora in odbora steni, da poklonijo adreso takemu možu, kakor je vitez Vesteneck.
Tem bolj smo se čudili, ko se v nedeljo pripelje sem trojica, menda deputacija zapeljanih uradnikov, obstoječa z gospodov Kuni-nibert Drenik, Ilolfinann in Omejec. Prinesli so seboj omenjeno adreso v zavitku, kteri jih je stal celih 8 goldinarjev, podali se potem k našemu glavarju in mu izročili oni demonstrativni spis, ki hvalisa zarad par praznih besedi moža, kteri je po vsem Slovenskem le predobro znan. Da jih je Vesteneck spodobno sprejel in pogostil, to je samo po sebi razumljivo.
K temu bi ne bilo nič opomniti, ker sme vsak človek svoje veselje imeti. Čudno je le dvoje: prvič, da deželni uradniki te vrste morejo tožiti o prepičli plači, ko vendar za take burke imajo denarja odveč ; drugič, da si večini deželnega odbora in zbora upajo dajati take zaušnice. Se jim mora pač še predobro goditi. Tudi smo slišali že sem , tedaj mora biti to očitno, da posebno uradniki pri deželnem jačunovodstvu imajo jako malo opraviti , ker neki postranska dela celo ob uradnih urah opravljajo, vrh tega pa se uradnih ur jako malo drže. Treba toraj , če je to res, da jih deželni odbor ostreje nadzira; če bodo imeli več dela, jim bodo morda pregnane muhe. ki so jim diktirale adreso do Vestem cka.
Pri vsem tem nas veseli, da boljši uradniki adrese niso podpisali, tedaj se Vesteneck ne bo mogel posebno ponašati ž njo, ker izvira le od preznačajnih ljudi — kruhoborcev ?
Deputacija pa se je tu presentirala kakor pred kakim ministrom, tako je bila nagleštana, kakor da bi se bila dala prej kje oblizati, s cilindri, o kterih smo se le čudili, kako da so mogli skoz predor (tunel) pred mostom čez Savo. Res , skrajni čas je , da se razširi norišnica v Ljubljani.
t z imorivc 27. aprila t. 1. došlo nam je poročilo s podpisom: Bratje Faifer — Češ, da v dopisu iz omenjenega mesta v št. 41 lista „Slovenca" ni niti ena sama beseda resnična. — Ker vredništvo ni vsegavedno, in se tudi ne utegne nikakor ne poprej prepričevati o istini tega ali unega dopisa, ampak se največ naslanjati mora na resnicoljubnost svojih sporočevalcev, prepušča tudi to stvar svojemu dopisniku.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. maja. („Odbor kat. družbe'1.) Vljudno prosimo, da bi prečastiti gospodi farni predstojniki bla-
govolili „adresne pole" za papeževo slovesnost nemudoma poslati, da zamorejo pred odhodom v Rim vezane biti.
(iCerkvenim predstojniStvom) naznanjamo, da se pri tiskarju g. J. R. M i licu nahajajo slovenski in nemški posebej natisnjeni „Zapis-niki pri izpraševanji ženinov in nevest pred oklici", kakor se sedaj po naši škofiji vsled določbe v škofijskem listu zahtevajo.
(Za pogorelce na Viču) bo drevi besede v čitalnici. Program je jako mikaven z loterijo vred, ki se bo nabrala, po ; rostovoljnih darovih. Kdor ima kaj pripravnega in hoče darovati za blagi namen, naj blagovoli to poslati do večera v čitalnico. Zavoljo dobrodelnega namena bo sodelovala vojaška godba brezplačno. Nadjati se je tedaj mnogo občinstva, ker Ljubljaučani se vselej odlikujejo, kedar gre za kako blago reč. — Program besede je ta-le: Potnica. Ouvertura iz opere „Norma". Belini. „Oj lepi maj". Strauss. Nagovor gosp. staroste. „Sloga", moški zbor. Tovačovsky. Svoji k svojim", moški zbor s čveterospevom. Bendl. „Lovska", moški zbor. Nedved. proseče dete", pesen za rog. Gumbert. „Zadnji časi Zrinskoga". Starkovič. Ouvertura po jugoslovanskih pesmih. Kviatkovsky. „Pozdrav devi", čveterospev. Hertl. ,,Večer na Savi", moški zbor. Zajec. Velika Loteriia. „Ti iu Ti", valček. Strauss. „Naše spevi", četvorka. Strauss. „Fragmente" iz ,,Madame Ilerzog". Offenbach. „Na straži", moški zbor z bariton solo, gosp. Pucihar. „Praški speminski listi", potpouri. Komžak. „Lehko noč srčno dete moje". Abt. Potnica iz „Fatinice", Začetek ob 8. uri. Vstopnina za osobo 25 kr., preplače se hvaležno spreiemajo.
(Gledišče) je bilo v soboto lepo polno, namen dijaške besede toraj dosežen. Program se je izvrševal hvale vredno. — V nedeljo pa so bili prostori zelo prazni, česar umna, po-rabljiva in pridna igralka, kakor je gospica Namretova, gotovo ni zaslužila. „Igra Lum-paci Vagabund" se je pa tudi po tem predstavljala. Mi se vzdržimo vsake kritike — ne hoteč s tem žaliti malega števila onih, ki so dobro igrali.
Bazne reči.
—	Razpisi učiteljskih služeb na Štajarskem: V Št. Lenartskem okraju v Slov. goricah: Podučiteljska služba pri Sv. Lenartu (4razr.) s 480 (360) in stan.; učiteljska služba in podučiteljska služba pri sv. Benediktu (3razr) s 550 oziroma 410 (330) in stan.; podučiteljska služba pri sv. Ruprehtu (2razr.) s 440 (330) in star/. Pri vseh je do-klada 40 gld. iz okrajne blagajnice. Obrok je do 20. aprila. Učiteljska služba pri sv. Križu pri Rogatcu (razdr.) s GOO gld. in stan, do 15. maja na kr. š. svet.
—	Koliko je na svetu novinali časnikov? Poleg ,,111. Z." je v vseh peterih delih sveta blizo 24.000 časopisov, pri njih do 50.000 časnikarjev in okoli 2,500.000 naročnikov. Na Nemškem izhaja 3750 časopisov, na Angleškem 2500, na Francoskem 2000, v Avstriji (z Ogersko vred) 1500, v Italiji 1200, na Ruskem 500, na Španskem 350, v Švediji in Belgiji po 300, v Danski Ilolandski in Portugalski po 250, na Turškem in Grškem po 100, v Ameriki 0000, v Aziji, Afriki in Avstraliji po 1000. Več nego polovica vseh teh novin je politiškega obsega.
J*o%ii •
G. Anton Valentinčič naj bi sc zastran popravljanja orgel kmalo oglasil pri g. orga-nistu v P r e č n i I	(l)