5.0«© V8„ SS. 153. PoStnlna plaJarca v gotovini. . IM m 1922. V (Llubifana, w tarali P©sa?fia It, 75 p. NAPREJ ®asite Se^sllsdine »frank* JugosiavUa. s mftmsaaafiaa V borb! proti reakciji. Opazuj življenje te družbe, kolikor očes, zasleduj ga od tedna do tedna po Jegovih dogodkih: nikoli ne boš mogel s se hoče raz-ci0veS ^a'kor strupena kal v telo novega °cipor ?• na drugi strani ogromen Če j_ zdrave krvi, da se ohrani in izmečke strupeno snov. kaj j- nami socialisti je bilo vedno ne- v boi ^ So nam priporočali pravičnost zlaSflu Proti kapitalističnemu razredu in Udejstv'-Dresoian’u na^ina- s katerim se stali§čaUJG‘ .^ar ne smatrajmo sveta s Kanitau mi smo beli. vse drugo je črno. kapital;2601 s* ne more kaj. da bi ne bil In ker 1»em -.^er ga ^ temu sili narava. Tako Si'* narava- ne more biti greh. in Dr‘?n Sovor'jo. Mi pa smo objektivni drugi ,tava!no’ da še nismo besi, toda na da ne , an* nam veleva zdrava pamet, tisto, k . renjo gledati z odpuščaniem na veS da ai ,:)0^en'a meščanski razred, tem-moran,Sni5trai;no to početje kot greh. ki ga noSiiCg° čirnPreie tembolje z njegovim ne cja u! „v.red izbrisati z zemeljske oble, Ijenia k. s Počasnim korakom ozdrav-furf- ^ narava, niarsjk- + ,aP‘talizem uči svojo moralo in oiorem fr* n^eff°v nauk je ta-k. da ne razliku^'mi drugačnega imeti, ampak ie mor nfmo se v tem’ da hočemo mi svo-jih ;e ?tle. nauke do pičice izvršiti, dočim Draksj lta^zem spoznal, jih učil. v nasr>rn(?a nadomestuie z dejanji, ki so ki ga 1 naukom groba laž. In laž je greh, moremo odpustiti, mor« t Se . raz^irjamo in kapitalizem ne ra2umfVr^t‘ nobenega dejanja, ne da bi la nmt iZ naiT,i- Angleška se je odpoveda-Sodek ektoratu na’d Palestino. Majhen do-Dri2r,aim ,Ve«dar ogromen, ker je s tem roparcif' • n* ve^ sposobna voditi nekdo- m- ™Perial5stično politiko kakor tia lini;' p^ite.da se ie odpovedala morda sti*_, u.° Franciji ali kateri drugi kapitali-Kaj še: čc bi bil angleški še danes naznotrai tako mo-Tancii W-r nekdai. bi se požvižga* na ,i° na ves svet, ampak danes je prestanega narašča-°Šibep1^ll5ll-cnm vrst na Angleškem tako ^Difni ^ai ®e: hi bil angleški ^n ifouem §e danes naznotrai tako mo-Pranc^ ■ ne^dai. bi se požvižga* na njegov1° 'm na ves svet’ amPa’K danes ji n?a n a rac*i neprestanega narašča °^be]a i .^'h vrst na Angleškem take ji volj; n si ne UDa več nastopati po svo-ci0rinl. ,L] ru5 primer: Na Nemškem so na-ka S1 ubili Rathenaua. Ta je bil veli-ljeniVm ai n.nhovim monarhističnim strem-V bur^ a . vsi’ ki so uadli pred niim. Poboja' azr,i držjivi bi prišlo do silovitega žave V r Ci L mož, ki ima usodo dr-rokah. In v tem poboju bi nadvla- dovala tista sila. ki bi ga dobro organizirana izzvala. Tako so hoteli v Nemčiji le-gitimisti, ker za njimi je stala tajno organizirana armada 300.000 oboroženih mož. Toda v Nemčiji prevladuje socializem, in socializem, ki ie že sam po sebi organizacija, vzdržuje sedanjo obliko s svojo idejo. Ideia pa je še vedno močneiša kot vse armade sveta, če gredo te armade nasproti ideii za tem, da podpiraio laž. družabno tatvino in uboj. V Nemčiji so socialisti v par dneh obračunali z nacionalisti. Jasno da bi šlo še vse drugače, če bi bilo na svetu toliko enotnosti, kolikor ie proletarskega sloja. Ampak te enotnosti ni. Danes še ni! Iz ruševin minulih let pa vstaja polagoma nova nada k enotni fronti proletarskega življa. So bili poskusi, da se ta enotna fronta upostavi med zastopniki raznih strni pri zelenih mizah. Poskusi so propadli, ker ni imela tukaj odločilne besede potreba, temveč osebno mnenje. Osebn mnenie pa ie dotlej mogoče. dokler ne bo spregovorilo zavedno delavstvo v celoti svoje besede. In delavstvo danes ni več tako brezmiselno, da bi se nc upalo povedati svoje besede. V Moskvi se vrši velik proces proti socialistom. ki niso napravili nobenega drugega greha, kot da so nesimpatični raznim vodilnim glavam ruskega boljševizma. To se ie smelo goditi toliko časa. dokler ie bilo delavstvo pasivno in jim ie na besedo sledilo. A to delavstvo je spregovorilo, ko ie šel osebni boi tako daleč, da so morali odložiti svoja mesta zagovorniki, ki so prihiteli iz vsega socialističnega sveta, da ubranijo z močjo pravice socialiste. od ljudi, ki se imenujejo »socialiste«. Oni sedaj ne bodo mogli biti po krivici obsoieni. če bodo njih nasprotniki delali s pametjo, in enotna fronta proletariata je zopet za en korak bližja. Tudi v naši mali stranki odmevajo dogodki iz celega proletarskega sveta. Tudi pri nas govori svojo besedo delavec v masi in ne več samo edini voditelj. Od trboveljskega kongresa sem se je na zahtevo delavstva vodil boj očiščenja. Kar ie bilo proti tei zahtevi, ie odpadlo, stranka pa hodi sedai za eno mislijo: socialistična morala in disciplina. Na celjski konferenci (28. in 29. pr. mesca) so se znova potrdili trboveljski principi. Nanašali so se sedaj na praktične primere: Poslanci, ki niso obračunavali, morajo vse svoje obveznosti izpolniti tekom enega meseca — le tedaj bodo izključeni zopet lahko postali člani naše stranke: ljubljanska izključena organizacija se bo smela le tedaj imenovati našo. če vstopi kot sekcija v lesralno pol tično organizaciio in položi obračun za preteklost in izpolnjuje v bodočnosti svoie dolžnosti; vprašanje delitve, slovenskega dela stranke po dveh oblastih, ki so ga na mariborski okrožni konferenci (25. pr. m.) brez vsake uvi- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. devnosti forsirali. je glavni strankin od-, bor soglasno s pokrajinskim odborom označil kot stranki škodljivo. Tudi Mariborčani se mora jo podvreči pokrajinskemu načelstvu, ki ga ie ogromna večina socialističnega delavstva izvolila. V ostalem pa bo o vsem odločal bližnji strankin kon-gres. To so sklepi, po katerih mora priti do sporazuma in notranjega miru. Strane ka na tistega, ki se jih ne bo držal, seve-, da ne reflektira. PoliSline vesti. ~f Rudarska stavka na Štajerskem ie prenehala, ker so dosegli stavkujoči po-polen uspeh. + V boju zoper narodni šovinizem. Za napredovanje kulturnega in gospodar-, skega zbližanja med Nemci in Jugoslovan ni se je ustanovila v Berlinu Nemško-Jugoslovanska Družba. Odlični sodelova-lec je tudi znani prijatei Jugoslovanov so-: drug Herman NVendel. Polagamo največ-« io važnost na kar najboljše odnošaie med nemškim in našim narodom. Zato pozdravljamo vsak korak, ki je zmožen zbližati stare sovražnike. Ne smemo po* zabiti, da postane v doglednem času Nemčija naša soseda in takrat bo šele poseb-> nega pomena za oba naroda, čc si bosta stala nasproti kot prijatelja ali kot nasprotnika. + Konferenca južne železnice se je zaJdftu člla ,v Bpneticah. Konferenca je sklenila, da se proglasi južna žleznica za mednarodno, da pa sa da na drugi strani državam, ki so zainteresira-« ne 7. vprašanjem Južne železnice, pravica, prev gg na svojem ozemlju odkupiti. + Stavka kovinarjev v Italiji se bliža svo-. iemu koncu, ker so pogajanja med delodajalci inl delavci privedla do dcinega sporazuma Spora« z um se je dosegel dosedaj za Pijemont, Lom* bardi jo in Julijsko Krajino. + Vatikanski Kordistl so se zaradi sramotno nizkih plaič uprli ter so vprizorili demonstracijo, kii pa jo je švicarska garda razkropila' ter vatikanske gardiste kasernirala. Čudno je. da papež ne vidi teh svojih gardistov, ki ga , st raži)! o z lačnim želodcem.. -f Socialistična stranka v Avstriji je povišala članarino za moške od 120 K na 300 K. za ženske pa od 60 K na 150 K* Vodstvo utemeljuje ta svoj sklep s položajem. kakršen vlada v republiki. V posebnem proglasu pravi, naj se delavstvo zaveda, da si pomaga s temi prispevki na noge. zakai organizacija bo močnejša, kakor pa ie bila. V tem času postati stranki nezvest, pomeni neverjetno veliko škodo za vse delavstvo. + V Berlinu so razširili nacionalisti senzacionalno vest, da so Hindenburga umorili neznani ljudje. S tem so hoteli izzvati nemire, kar pa se jim ni posrečilo. Kakor ie znano^ se nahaja na listi morilske nacionalistične organizacije »C« tudi sloviti profesor Einstein. »Vorwžirts«, edini list. ki izhaja v Berlinu vsled stavke stavcev in tiskarjev, še precej dobro za-braniuie zmede, ki nastajajo v tem kritič* nem času. 4- Nemčija je obvestila zavezniške države, da ne niorc mesečno oddajati 2 milijona to.n premoga. Nemčija zahteva, da se ji zniža oddajanje premoga na 1,430.000 ton. + Nemčija bo prosila za moratorij. Tozadevni pogovori so že v teku in sta že odpotovala v Pariz dva državna taj- nika. + Delavski kongres v St. Etienne. Koncem preteklega meseca se je vršil v St. Etienne kongres ekstremnih francoskih strokovnih or- ganizacij, ki so se pred meseci odcepile od delavske centrale Confederation Generale du Tra-vail. Te organizacije so se pričele nazivati Gon-federation Generale du Travail Unitaire (C. O. T. U.) Na kongresu je prišlo do burnih prizorov, ker se je pokazalo, da so v novi organizaciji komunisti, av-onomisti in anarhisti. Več govornikov je zaklinjalo kongres naj bo složen, dokler ne bo svetovna revolucija uničila socialiste in kapitaliste. Toda niti Frossard sam. ki se je vrnil pred kratkem iz Rusije n mogel napraviti reda. Na zborovalce je namreč naravnost porazno vplivala vest, da so se angleški delavci s tremi milijoni glasov proti 260.000 glasov izrekli proti moskovski internacionali. Socialisti upajo, da se bodo vsled nesoglasja, ki vlada v novi organizaciji, kmalu spametovali delavci, ki so sledili svojim frazerskim voditeljem. + Haaška konferenca je pred odločilnimi trenutki, ker ie ruska delgacija izjavila, da ne bo čakala na zavezniške kredite, s katerimi jih pitajo že celo večnost. V resnici je povzročil prihod polkovnika Bovleia. petrolejskega magnata, veliko razburjenja. Sedai že zopet govore samo o olju. Bovle je sicer sprva rekel, da je prišel v Haag »zaradi zdravja«, ka. sneje Pa ie priznal, da je prišel z namenom skrbeti za interese ameriške Schell-komparfije. ki ima okrog 40 milijonov dolarjev. uloženih v ruskih petrolejskih vrelcih. Francoski oljni magnati ne postopajo ravno složno, ker so zainteresirani! pri trustu Royal Dutsch Schell in pri Noble-Standard. Oba tekmujeta za boljše pogoje, Rusi pa se seveda smejejo. Dnevne vesti. Sestava volilnih imenikov. Opozarjamo vse sodruge na današnji razglas mestnega magistrata glede vpisa v volilni imenik. Sveta clolžnost vsakega je, da si zavaruje svojo volilno pravico ter se zglasi v popisovalnem uradu na magistratu. Okrožna konferenca za ljubljansko okrožje, ki se je vršila v nedeljo. 9. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata, je razmeroma še precej dobro izpadla. Več bomo o njej izpTegovorili v četrtkovi »Napreievi« številki, namreč v »Ljudskem Glasu«. Prvi javni nastop delavskih telovadnih jednot na Jesenicah. Zadnjič je prinesel »Naprej« pod črto par vrstic o javni telovadbi na Jesenicah. Po mojem mnenju dopisnik vidi glavno nalogo naših telovadnih jednot v tem. da upostavi delavstvo protiutež meščanskemu »Sokolu«, kar je iz našega stališča čisto utemeljeno. če se zavedamo, da ravno »Sokol« delavskemu pokretu odvzema toliko zmožnih in agilnih ljudi za štafažo onim, ki poznajo proletariat le takrat, če ga nameravajo izkoriščati. Meni se pa zdi, da ne manj nevarni sovražniki naše »mladine so tudi »Orli«, ker po mojem mnenju znajo tisti še na bolj skrit in zvit način loviti delavstvo za svoje fanatične namene. Ob priliki jeseniške javne telovadbe sem imel priliko videti jezo tistih črno-rdečih ljudi nad našimi uspehi. Z zanimanjem sem zasledoval izvajanja naših telovadcev. Stal sem poleg skupine ljudi, ki so se živo med seboj pogovarjali. Iz govora sem posnel, da so to »Orli;-. Tik pred meno? so stale Štiri »nadepolne« »Orlice« in zraven mene dva »Orla« z orlovskimi odznaki. Izmed teh dveh si je eden delal večkrat beležke. V živem pomenku so letele pušice na naše telovadce. Zlasti posamezni jeseniški telovadci so jim bili tarča. Iz tega sem spoznal, da liudern orlovskega kalibra naše delovanje res leži v želodcu in če nič drusega napram nam ne morejo ukreniti, nas pa vsaj grdo obrekujejo, blatijo in ponižujejo to. kar smo si mi sami, brez tuje pomoči in denarja s svojini neomahljivim delom upostavili. To je značaj vseh onih krščanskih farizejev. Obžalovanja vredno ie le. da jim vedno še posamezni proletarci gredo na limanice. Seveda tudi tukaj vrši šola svojo brezhibno nalogo. Upam pač trdno, da bodo naše telovadne iednote kakor bodo rastle in zmagale vse naše ideje. Na naši strani je resnica in tiste gotovo ne bodo premagale nobene peklenske nakane. Torei sodrugi, če se naši črno-rdeči nasprotniki še toliko jezijo, idimo pa mi na delo s še večjo odločnostjo: in to po našem starem programu: na vse strani! Torej na delo! — Izletnik. Uradniška pragmatika je dozorela že v toliko, da jo ie odbor ministrov že odobril in jo sklenil predložiti skupščini. Kr. policijko ravnateljtvo v Ljubljani, je razpustilo I. splošno društvo Jugoslov. vpoko-jencev v Ljubljani češ, da se je pregrešilo z resolucijami, sprejetimi na društvenem shodu 11. junija t. 1. Te resolucije pa se glase; § XI. Vlada naj nujno določi in nakaže sirotam, vpoko-jencem in nižjim služabnikom enkratni večji nabavni prispevek ter jim omogoči vsaj — naj-primkivnejše pokritje telesa in obvaruje po zimi — mraza. Eventualni odgovor »nema para« že vnaprej odklanjamo! Kajti ako vlada trosi milijone in milijarde za brezpotrebne — zadeve in »luksus« — mora imeti tudi za svoje revne, onemogle, za državo zaslužne upokojence in nižje služabnike, katerim po »senžemienski« (mednarodni) pogodbi dolguje! Ako sedanja vlada ni sposobna, borno prosili Nj. Visočanstvo našega kralja, da poveri stališče naše žalostne usode spretnejšim, za dobrobit naroda in države zmožne j Šim činiiteljem. V svrho ndejstvitve naprošenega predlagamo in zahtevamo, da nujno razpišete splošne volitve. Predsedstvo sklicuje sedai prijateljski sestanek v četrtek 13. t. m. zvečer v Ljubljani, Kersnikova ulica št. 5. Na ta sestanek se bomo še povrnili, ker je vsekakor zanimivo, da so postali tudi upokojenci, ki šopajo in hodijo po dveh palicah, nevarni državi. Kaji sl fe zmislil naš cesar, naš k rali... Tako poje narodna pesem. Tudi naš cesar, naš kralj si ie nekaj izmislil. Pa ne morda Aleksander, marveč »cesar Janez«, njegov namestnik. Ni bilo dovolj škandala, pri poročnih darovih svojemu gospodu. hotel je za kraljevo poroko nakloniti nagrado uradništvu Mestne hranilnice s tem. da jim je dal znižati prejemke, katere ie uradništvu naklonil upravni odbor s soglasno pritrditvijo občinskega sveta. Inicijativo za ta velevažni socialni čin sta baje dala dva gospoda. Prvi bankir in predsednik nekega denarnega zavoda. ker se je bal, da bi utegnilo tudi njegovo uradništvo prositi za povišanje svojih siromašnih plač, drugi pa dotični vladni funkcionar, ki je pritiskal Mestno hranilnico, da je morala podpisati 26 milijonov avstrijskega vojnega posojila in se ie. danes prelevil v svetovalca »cesarja Janeza« ter se zato maščuje, ker od zavoda za svoje skrbno nadzorstvo ne dobi nobene tantieme. Draginja narašča m namesto. da bi uradništvu plače povišali, jih znižajo! Na vladi .ie bilo že pod Avstrijo. pa tudi v Jugoslaviji, več mogotcev. Ni jih več! In tolažimo se. da tudi današnji izginejo in iih nadomeste ljudje, ki bodo vedeli, kaj ie socialna pravica. Promet z avtomobili iz Jugoslavije v Avstrijo so zabranili zaradi velikega^ ti hotapstva. Ta odredba ie posebno občut- no zadela naSe trsovsfe la tadusfrtt*« kr0SU Inomosta poročajo o nekega kapucina, ki je zavajal starosti 12-16 let. O vsem tem je P°wj čala »Volkszeitung«. toda gvarduan ie drugega mnenia in ie objavil / 4 je Anzeiger« daljše pojasnilo, v katerem povdaril. da je zaljubljeni 1'^nežen. Toda pri sodniji so bili drug S nia in ie obsodil sodnik kapucina ^ seca težkega zapora, namreč ležiščem in postom. 10 deklic je ^ izpovedalo o zaljubljenem kapučinu vse pričakovanje obtežilno. ^ ^ Nansenova pomožna akclte. v 2^4 prehranjuje sedaj 640.305 otrok i -^upaj odrastlih v Rusiji in na Ukrajini, torej 1,031.519 oseb. Ljubljana. Podporno društvo žel ^luzbencevi. ^ liani je po sklepu odbora s l. 3Vg ,guSta 'f2 članarino na 2 Din povišalo. Od 1. sl«' nadalje sc izplača podpora za vsa*v.oienfce ‘n čaj 1500 Din. Gg. upokojence, ček« vdove prosimo, da se do 30. oktob ^ po-pismeno izrečejo, če so pripravljeni P je jjjri višano članarino 2 Din mesečno, ker ^ po- Vioarnu Linuai mu U »-'»i* --------- r>n]0>vfc^ t.'n* naprotnem slučaju izplačala samo P je obf smrtnine t. j. 750 Din. Glede POjasm_ čatj na naibližnjo postajo. — Odbor. 0kf(*4 Organizacija zdravniške službe P ^jubli3*!” nem uradu za zavarovanie delavcev ^ s . Dne 2. julija t. 1. se ie vršila e ,e Zveze blagajničnih zdravnikov. . ,eis, P*®3 udeležil tudi šef - zdravnik dr. ote sodnik Zveze in šef - zdravnik s _______ - - ..menih zdravnikov. ‘^eis. r*- udeležil tudi šef - zdravnik dr. ote VšilfBoi P® sodnik Zveze in šef - zdravnik s ročala odboru o poteku posajanj _ ■ ,j;;l se pogodbo in o uzrokih, zakaj se P danes ni uveljavila. Ker je med .g dela-^ pil v moč novi zakon za zavarovanj avtono^ je prenehala bolniška blagajna zav«/®*. n življenje ter postala Okrožni ura podr® (j nje delavcev v Ljubljani. W $ j e Osrednjemu uradu v Zagrebu. ^or dobi) . tega nov položaj, vendar Pa je uradu sl.eJi2njh „otovilo, da vlada pri Okrožnem blaga)«10 prej trdna volja, da sklene z L j0 bo zdravnikov kolektivno pogododbor Zvez®. ^ i m3 avnikov kolektivno P°* , ndbor ž-vc -moral odobriti osrednji urad. nadalieva gajničnih zdravnikov je skleni • se pa galnim potom borbo za POgpd ,‘agajnični Z“T ; im potom borbo za P«sou' / gajnlčni **** čim prei skleniti. Dotlej bodo do spora. ■niki vršili svojo službo. Da P a(jom. ,za' hla- med zdravniki in Okrožnim _ra5anje l£0 javni interes in želeti je. da se ™ vSgstran gajničnih zdravnikov pravmno ,.inega zadovoljivo reši. . - ia iz 6ef Radi tlakovanja ie vožnja. i cesto t trga na Št. Petcrsko in • obratno) do nadaljnega prep■ ^ v t«j& ^ Tobačna tovania v Ljubil ba&1ih ^vo> i času v svrho izenačenja J^rat 2 ,11 50 celo kraljevino pričela zavojčkih ^ se. rezanega tobaka »Dtinavac. vrsten Difl gramov, ki je po kvaliteti j0dena 9° danji domači tobak. Cena te . 2.50 za zavojček. nremorU >e T„eo- »Železiriear«. Po dalršem ?eiczničar3 n ^ »Železničar«, glasilo Saveza - j., je bd ^ slavij e zopet redno izhajate ,. y svorf jL^jtl. prej zelo klavrn, kaže že , svojih d . g3 vilki po premoru, da se zaveda s pra, «gl](, ki jih ima kot glasilo pijani. ie]etW priporočamo. Naroča se v *-i gova ulica 6/II. €el»©a bvž11' Obrtna razstava v <'e,*“zstavo v m^tn0 sta 1922. Pisarna za obrtno r*Ltor v ^ naje preselila na razstavni P r^^^pjs-i nai vrips^ osnovno šolo pritličje desno. Qelju* -e od' slovijo na »Obrtna razstava pisarna *c. Frankotpanska ulica štev. 1. °b prta vsak dan od 8.—12. m ((.pi ljah in praznikih pa od 9. • „ poUy o Poneverba pri tvrdki apTeja« P4,,0 inc:' naslovom smo v 151. štev. *gV(>je pe^sg K<4 jponeverjenju pri tej tvrdki. se p ^0^ ramo popraviti, kajti glavn1 bj) sic&r saflio- tera in ne Kveder. ICvoder 11e dal; čas« ^j z pri omenjeni tvrdki, toda ] Kveder 23 stojen. Upamo, da se bo „• našo ugotovitvijo. Maribor _ prJ jj- Obupno le, kako raste Maribor je slovel se jtfedl P • majcen e j&ih mest v J ugosiaivjj. brez zadr2Ica uVrsčajo v prvo stap-daiai diraginie- ZadnjiC je neki mesar pro-petenhip0Srwm 1ITlesa po 110 K in ni nobene kom-obrt ML,?n!aST ,da bi mu vnebovpijočo S tTakeW»IedJce, ker so buržo- nastalim i izjeme rovarile proti komaj zdalečo občinskih sodiščih — ki še opora -v "L ea,en< vendair pa vsaj majhna “• I?rotl navSalstvu. Konsumentskih Po ^rS M K . popravljene poseči tudi tonS sredstvih, tudi pogrešamo. Mesto, ki tem n-,- lvno socialistično večino, bi maralo v kaf v/p‘rJ!^naPraV,‘ti wrvi korak- Res čudno je, bi laKVr> 0 ^e^avs^v,° z največjo -apatijo, ko vrno Preprost način izboljšalo svoje kla- mon-očp-C° ^ hotelo razumeti, kaj mu je Pr °starmv °-ie,V‘o1 % organizacijo. Vzemimo n, daiaio ^K13' ,S 5P n- pr” da s,o tisti, ki od-v0 potrpivtf; V P0u,nai“TI-, večkrat denarja krva-lača rii o aimPak kje je tista pravica, ki do-iooiv’ rwi. ? morajo preživljati samo iz dohod-5£a bivi ^^‘ne ■ v razne hotele in orenoči-recimn n°?*hldl VTedno Poeledati. V Celju dobiš, Prenočišče za 25 K, ali je poli otel 7,, (?0kj ureci'ti,_ da bi si neki tukajšnji kron? Tni7 bso postelj ne zaračunal skoro 80 n° luč hr rau .mečejo na vso upravo čud-°betaW\ it sj . ’ škandalozne razmere se nam od nenn/i • nf5tvo nelce2a tukajšnjega lista je rati 2a f ^^a prejelo poziv, naj začne agiti-gitn iptJ0, cla zvišajo dijaške gospodinje z dru-da so v t Su?.ie ,tar-ife na 2000 do 2400 K, češ, mo, Hn ..'-Moliani tako že napravile. Dobro ve-lci j0 n,J,s.. slaba postrežba in še sdabša hrana, ni veli>r. ° ”e!spodin- vredna. Poleg tega pa ti ima taka T°rei u pt? pe* ‘n še več dijakov v oskrbi. veda • 1? lahko Prav dobro živi. Tukaj se-5» dovuJemljemo izjem v poštev. Če se tarife leto no!« • ’ P°tem si ni težko misliti, da drugo Od v,ea dijakov ne bo mogla več študirati. Večini u15*1 na’ jemljejo denar, če prihajajo po-cer revnih siojev? Kapitalistični sistem si-sme,j0 bv U|e s^eialno krivico, da reveži ne 1135 ie, k- deležni višje izobrazbe, ampak na Po sami51 se take krivice branimo, da sežemo k etn zart Čujemo. da bo občina v krat- Ob flelavce ustanovila dve ljudski kuhinji. Pri.is«': —■ < • *' • vJavn ________ ____ - --ar‘bors!j;a iibera|na skupina je imela 5. t. 'JO te; n^.f. ^ ustanovila dve ljudski KuhmjL Sre v ia,_rr nai ne pozabi na dijake! Kadar Marih° ^•0ris,t, moramo pozabiti na profit. *n. v NarnH*^*43 ^beralna skupina je imela 5. t. ^esrečiin domu zbor, h kateremu se ji je kovceni v)rrvabiti 250 udeležencev z dr. Kuje Smem^‘ram?r^em in drugimi glavami vred, 0 ie biU v°rieti »Taborovemu« poročilu. Koli-ne Pove r,m°d temi 250 radovednežev, »Tabor« T,el tal r* Kukovec, kateremu je ta večer liberaln- i? arv?!’ imenitno orisal boj pro-»arflega !,*,*°rupciji kot del velikega reakcio-ifiii n. nr j • Kre po svetu in ki se v Nem-salci j. • udejstvuje s političnimi umori. Poshi-fea3{Ci0l^ e prijetno muzali, češ, saj nam naši Vsi ‘ it3*"* nič ne morejo, ko pa nimajo ‘ionih, & t°liko nalic, nožev in bomb priprav-. 0r i>h zmore ena sama organizacija ti^da bi’M1- tudi ni ^”'i° do danes še nič sliša-(t-ča nre,. ,. v Sloveniji kakega liberalnega mla-V31 tiiiJl ’ »O ie s palico in pestmi nadlego-?*anep^T1 vse ženitne ponudbe liberalije. Iz 80 taico h Poteka tega zbora omenijamo še, da , T- Sem p)- ove? kakor tudi dr. Kramer in j ie strašno jezno govorili proti Hribarju, ^ 2o proti razdelitvi Slovenije. Seve- Voč talen . ,°yeinija razdeli, potem Hribar ne bo jjejo tih , .V!ladal, če se pa ne razdeli, prilega župana C' Sv°iesa mariborskega veli- ^ ie en' so ^ili tudi na Kannenaroviča, ^lje, ki "OVc<™ enkrat za vselej pokvarili ve- ljaj Dn,x .sa ,'meli z Jadransko batino. I no, > iim df'i-1inimai° ,v Sloveniji nobene banke, ki {Zrekli Sn veselje. Ostalo pa jim je še nekaj: dobiva iz -vi , riavu zaupnico, (kakor jih baje ?e, »ki w .Jugoslavije, samo iz tistih krogov Varja«, taL- n.va*° za brbtom starega dr. Tav-ne tJi0r J? rekel dr. Kramer. Pomagalo 0 Pomao-oi6^ Pa-v n'“- kakor jim tudi ne bo-jna v nrh .Prav nič niti taJte laži. kakor je da S(a ™ovi. na tem zboru sprejeti resoluciji, ?a liberalk vlado odgovorni stranki (med nji-d«litve ci_, zedinili s — socialisti glede raz-•e bral 'lcaten^e na dve oblasti. Vsak otrok, ki dil; buržni,!? Sm° °d vsega početka ostro obso-SSJ niknl; '0 razdelitev, bo sprevidel, da se ni "•»ržoaznr. P®®en5co(vala z JDS ali kako drugo e mani n-^ „ ?nko glede oblas:tiie razdelitve, na kak način zedinila. Dokler ne do- kažete, kateri socialisti so z vami paktiraH, vas imenujemo stranko lažnjivcev — S. L.! H koncertu mariborske »Svobode«. V soboto sem imel priliko, da čujem pevski zbor tukajšnje »Svobod ine« podružnice. Reči moram, da mi ta nastop r.i pokvaril dobrega mnenja, ki sem ga imel že prej o tem proletarskem pevskem združenju, čeprav je stal cel večer očitno pod utišam slabega, za mariborsko delavsko gibanje celo sramotnega obiska. Sploh sem opazil, da delavstvo »Svobodi« ne posveča tiste paž-nje, kakor bi jo moralo. To, prijatelji, se ne bo smelo nadaljevati. Če že imamo svojo prosvetno organizacijo, katere namen je tako idealen, da ga lepšega ne more imeti nobena druga ustanova, sc moramo vprašati, ali ne bo sramota padla na nas vse, če se bo radi nerazumevanja od vseh strani zagrenilo še tistih par požrtvovalnih ljudi, kateri dajeio svojo dušo in zdravje za to, da se izkcplie delavstvo iz čme jame neizobraženosti, kamor ga z dobro premišljenim namenom tlači kapitalistična družba. Posebno zamerim strokovnim organizacijam — pa tudi političnim — da smatrajo »Svobodo« le kot uporabno sredstvo za prirejanje svečanih nastopov. v vsem njenem drugem delu pa jo grdo sabotirajo. V Ljubljani, o kateri mislijo neki ne-vedneži, da je eno samo veliko torišče osebnih bojev in izvirek gnilobe, v tej razupiti Ljubljani se strokovne in politične organizacije vendarle vse drugače vedeio napram »Svobod in emu« delovanju in menda ga ni tam več človeka, ki bi ne vedel, da ima v največji meri ravno strokovno in politično gibanje največio korist od tega, če koraka roko v roki z izobraževalnim delom, ker mu to vzgaja prosvetljene, zavedne moči, katere prinašajo v proletarski boj svež element socialistične etike. Boj proti meščanski nemorali ima le tedaj smisel, če ji zoperstavimo peduševljen, moralen delavski razred. To je namen »Svobode« in tega ne vedo samo v Ljubljani, temveč tudi povsod drugje po slovenskih delavskih središčih. Maribor, ki je med vsemi najivečje, naj si ne dela v tem oziru nobene ne-časti! Govoriti sem hotel o sobotnem nastopu »Svobodinega11 pevskega zbora v Mariboru, pa sem zašel na stvari, ki nam prirejajo mnogo bolečin. To pa' je. vsai po mojem, zaenkrat veliko važnejša naloga socialistične kritike. Dokler nismo niti spoznali naših grdih strani, nimamo skoro pravice, da se ponašamo z našimi lepimi, zlasti še, če smo v večni nevarnosti, da nam še teh malo vsak hip zmanjka. Verujem v žilavost sodr. Hladkija m vseh, ki orjejo obupno ledino socialistične kulture v Mariboru, da jih zunanji neuspehi še dolgo ne bodo zagrenili. Če bodo oni železni, sc bo morala tudi apatija v masi ob njihovi železu osti razbiti. Koliko še manjka do popolnosti, pa veste itak vi sami. ki delujete vsak na svojem polju. Delavski pevski zbor ne more biti že po dveh, treh letih skupnega delovanja talk. kakor je lahko meščanski, ki uživa podporo od vseh strani. Smatram sodr. pevovodjo za predobrega strokovnjaka, da bi sam ne vedel, da mu je treba s svojimi pevci še dolge šole. ki bo predvsem odpravila nedostatke v tenorjih. ki bo omogočala natančnejšo izdelavo dinamičnega in ritmičnega izvajanja, ki bo pevce predvsem naučila stroge discipline, da bodo vsi redno in točno prihajali k vajam. Pri nastopu je bilo namreč glede tega zadiviega dobro videti, da ni vse v redu. Ideia enotnega večera s skladbami enega skladatelja ie zelo dobra, ker daje poleg harmo-niie v slogu še priliko, da dobi širša masa izčrpno sliko o delu enega umetnika. Barvitost in umetniško vrednoto Emila Adamiča kot sJcadate-Ija samospevov in zbornih pesmi nisem še nikoli tako dobro občutil kakor na tem nijegavem VGvGril G Rumpel zasluži posebno pohvalo. Ni mnogo" umetnikov, ki se upajo razbiti družabne predsodke s tem, da dajo svoje moči delavstvu na razpolago — on jel zavoljo tega ne zasluži, da se mu >c delavstvo v soboto s tako pičlim številom izkazalo. G. Rumpel se je razvil, odkar sem ga imel priliko poslušati v ljubljanski operi, zelo voluminozen, mehak glas. ki mu daje možnost dinamičnega izražanja v vseh odtenkih. Njegova spremljevalka na klavirju pa je gotovo zelo dobra umetnica tudi kot solistinaa. Morda sem povedal kako besedo ostro, zlasti glede nepoimovanja »Svobodinega-« delovanja med mariborskim ljudstvom. Storil pa sem to s stališča, da nam ni treba ničesar skrivati, če hočemo doseči, da bo podravsko središče v vseh ozirih dajalo drugim vzgled. Kdor sc z mojimi očitki nc st r in j a, _ pa naj jim , nikar ne ugovarja z razlogom, češ: ^Saj sc vendar gibljemo tako, da nani celo meščanstvo priznava naše delo ! — Moje vprašanje je to: Kakšno je to delo, da se mu proletariat, ki mu je namenjeno, še danes odteguje? — K- K- Iz strasstee. Krajevna politična organizacija SS.I Ljubljana - Spodnja šiška ima svoi redni članski se- stanek v ponedeljek, dne 10. julija ob 20. v upravnišfvu »Napreja«, Frančiškanska ulica fi, I. nadstropje skozi dvorišče. — Odbor. Krajevna politična organizacija SS.I v Ljubljani priredi v četrtek, dne 13. t. m, ob 19. in doI v veliki dvorani »Mestnega doma« shod s sledečim dnevnim redom: Politični položai v državi in občini. Sodrugi, vsi na shod! — Odbor. strok, gibala. Centralna seja kovinarjev se vrši v torek II. t. m. ob 6. zvečer. — T. O. D. K. Rudarji rudnika »Nova nada« d. d. v Globokem so po petdnevni stavki dosegli naslednje uspehe: na akord 50%. na nabavni prispevek 20%. V. tem gibanju so pokazali rudarji popolno solidarnost, veselilo bi nas pa. ko bi ti rudarji pokazali svojo solidarnost tudi z vsem ostalim proletariatom s tem, da bi bili dobri člani svoje organizacije in redno plačevali članske prispevke. Stavka spediterskih delavcev v Zagrebli. Iz Zagreba nam brzojavno poročajo, da je tam izbruhnila stavka špedi-terskih delavcev. Stavka je popolna in ni nobenega stavkokaza. Delodajalci so se odpeljali! v Slovenijo v e r b a t stavkokaze, da na ta način zlomijo stavko svojega delavstva. Sodrugi! Ne potujte v Za-gTeb, ne daite se od nobenega agenta ali pa celo kakšnega delodajalca pregovoriti za delo v Zagrebu, ker bii s tem škodovali napovedanemu boju za eksistenčni obstoj tamkajšnjega delavstva! Vse obljube takih agentov so samo lim ter bi vsak tak stavkokaz dobil še manjšo plačo. kakor io imajo sedaj tamkajšnji delavci. Nažemite agente čez prag slovenskega ozemlja, ker je to vaša dolžnost solidarnosti! Stavka pekov v Sarajevu. V Sarajevu ie izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov. ker pekovski mojstri niso hoteli ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. Stavka je popolna, stavkokazov ni. Opozarjamo vse sodruge. da ne potujejo v omenjeni kraj toliko časa, dokler tega ne razglasimo v našem listu! Stavke so na dnevnem redu v celi državi, kar je znak. da se kapitalizem upira z vso silo upravičenim delavskim zahtevam. Železnico je podražila, podra-žuje tudi vse ostalo, kar človek danes ne-obhodno rabi in več kakor gotovo je. da si delavec mora iskati tudi vtira, da krije vse vsai vsakdanje potrebe. Kapitalizem nima srca za ljudske potrebe, zato se tudi upira vsakemu zvišanju plač. Cutiimo. da ie prišel važen moment, ko bo moralo delavstvo s skrajnim orožjem izboriti ono. Dar mu za njegovo delo pripada. Sodrugi, pripravljajmo se! Podružnica Spl. del. izobr. zveze »Svoboda« za Vič-Glince. Dramatični odsek, vabi vse člane odseka in vse prijatelje dramatične umetnosti na občni zbor, kateri se bo vršil 15. julija 1922 ob pol 8. zvečer v »Delavskem domu« na Glincah. Novi člani ljubljanske podružnice »Svobode« sc sprejemajo vsako sredo in soboto od 4.—6. nopoldnc v prostorih centralc v Židovski ulici. Pristopnina kakor tudi članarina znaša samo 1 Din. Sodrugi, pristopajte pridno v naše izobraževalno društvo! Socialist si. praviš. Ali bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-preju« •’ In koliko članov socialistični stranki? Ce si socialist, moraš biti aktiven član socialistične rdeče armade. Ce nisi. tedaj ves tvoj socializem ničesar ne izda. se prj£ kupjiai inentov NARODNA SKUPŠČINA. |u^?a* Predsednik je naznanil skupščini. da je zakon o zavarovanju delavcev sankcioniran. Nato je sledilo nadaljevanje razprave o proračunu brez posebnih zanimivosti.