Št. 16 (1395)	Leto	XXVII
NOVO MESTO, četrtek, 15.aprila 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
S
DREVI KONCERT V BREŽICAH
Za brežiško občinstvo prirejajo nocoj koncertni nastop v Prosvetnem domu učenci vseh oddelkov glasbene šole. Na prireditvi bodo podelili tudi zlato „Liro“ najboljšemu učencu, ki letos zapušča glasbeno šolo v Brežicah.
ORGANIZIRANO TUDI V KOSTANJEVICI
Prebivalci Kostanjevice si obetajo, da bodo lahko kmalu gradili hiše brez ovir. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini je predlagal, da bi v letošnjem občinskem proračunu zagotovili 500 tisoč dinarjev za urbanistično dokumentacijo mesta. Samo za sanacijski načrt otoka bodo potrebovali 200 tisočakov. Dokumentacijo v zvezi z graditvijo individualnih stanovanjskih hiš pa bo pristojni oddelek občinske skupščine reševal v dogovoru s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Urbanistični dokumenti so bili predvideni že prej, vendar je zanje manjkalo denaija.
LE RADIO PRED DOLENJSKIM LISTOM
V črnomaljski občini ima Dolenjski list naročeno čez 2.500 občanov oziroma: en Dolenjski list pride na 6,6 prebivalca. Tako je naš pokrajinski tednik najbolj razširjen časopis v črnomaljski občini. Nedeljski dnevnik ima 1.109 ljudi ali en izvod na 15,4 prebivalca, slede pa: Naša obramba (815 naročnikov), TV 15 (652), Kmečki glas (491), Komunist (458), Delo (440 naročnikov ali en izvod na 38,7 prebivalca).
Radijskih sprejemnikov je bilo lani v občini 4.086 (en sprejemnik na 4,1 prebivalca), televizorjev pa 2.446 (eden na 6,9 prebivalca).
■ ■
„FRONTA-FARA-FRONTA-FARA“ - Takšno je geslo letošnje kurirčkove pošte in takoj, ko so metliški pionir ji 4turirji v torek dopoldan na Vahti z njim pozdravili svoje podgrajske vrstnike in predali pošto s pozdravi slovenskih pionirjev maršalu Titu, se je začel pravi partizanski miting. Najprej so se predstavili mladi metliški godbeniki, po pionirskih recitacijah pa so govorili še borci in predstavniki Zveze prijateljev mladine. (Foto: Janez Pezelj)
Bratski stiki z zamejci se krepijo
Kočevska mladina je bila prisrčno sprejeta pri bratih v Dolini in zamejskih Slovencih v Trstu — Jeseni bo podobno srečanje mladih v Kočevju
so
10. in 11. aprila je bilo prisrčno srečanje kočevske in zamejske slovenske mladine iz Trsta in pobratene občine Dolina pri Trstu. Iz Kočevja so se ga udeležili mladinski orkester, pevska skupina Dore-mi in harmonikarji, recitatorji ter predstavniki vodstva občinske ZSM.
niri slovenske gimnazije „L ranče Prešeren" v Trstu kulturno prireditev, ki je zelo lepo uspela. Zvečer pa je bilo v dijaškem domu v Trstu še družabno srečanje mladine iz Doline in Kočevja.
Naslednjega dne pa so si kočevski mladinci ogledali nekatere tržaške zanimivosti kot Miramare, amfiteater in Rižarno, nato pa še veličastni spomenik v Dolini Zvečer pa so kočevski mladinci izvedli za občane Doline kulturni program.
organizacije ZsM.
v soboto, 10. aprila dopoldne, kočevski mladinci izvedli v telovad-
KJESO NAČRTI?
V teh dneh predstavniki občinskih vodstev ZK, SZDL in občinskega izvršnega sveta Kočevje obiskujejo delovne organizacije in ugotavljajo, do kod so prišli pri izdelavi srednjeročnih načrtov do leta 1980, hkrati pa se seznanjajo s težavami, ki nastajajo pri izdelavi načrtov. Vse organizacije ZK bodo tudi ocenile, kako napreduje izdelovanje načrtov v posameznih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Gostje iz Kočevja so bili zelo toplo sprejeti.
Mladinski vodstvi iz Doline in Kočevja sta se dogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju. Že jeseni bo podobno srečanje mladine obeh pobratenih občin v Kočevju. Kočevski mladinci so bili s sprejemom pri zamejskih Slovencih zelo zadovoljni. Od meje preko Bazovice in ves čas obiska so jih spremljali domači mladinci in jim pomagali vedno in povsod, kadar jc bilo potrebno. Domačini so goste iz Kočevja sprejeli s cvetjem, razen tega pa so jim podarili nekaj knjig za gimnazijsko knjižnico. Tudi Primorski dnevnik je o obisku sproti in podrobno poročal.
J. P.
Jugoslavija proti Kubi
V VSAKO HIŠO: DOLENJSKI LIST
Do torka: 540 novih
Za nami je spet razgiban teden: pismonoše so pridobili še 101 novega naročnika, tokrat največ iz občin Novega mesta, Krško, Sevnica, Brežice in Trebnje.
Od 12. marca do 13. aprila znaša skupno število novih naročnikov že 540, po občinah pa so razdeljeni takole:
občina BREŽICE: ......................... 52
občina ČRNOMELJ: .........................29
občina KOČEVJE: ......................... 51
občina KRŠKO: ...........................100
občina METLIKA: .......................... 9
obč ina NOVO MESTO: .....................129
občina RIBNICA: ..........................22
občina SEVNICA: ......................... 53
občina TREBNJE: ..........................41
razne pošte v SRS in SFRJ: ..............41
novi naročniki v inozemstvu: .............13
Naj še enkrat naštejemo najuspešnejše poštne delavce, ki so doslej pridobili največ novih naročnikov: Marica Toplišek iz Koprivnice - 23 novih naročnikov, Jože Trefalt iz Zabukovja - 21, Franc Kožar iz Cerkelj - 17, Jože Umek iz Stopič 15, Matija Ožanič iz Kočevja - 13, Franc Glogovšek iz Brežic in Terezija Zagorc iz Šentruperta - po 12, Pavel Kastelic iz Starega trga ob Kolpi, Ivan Briški iz Kočevske Reke in Feliks Kastelic iz Žužemberka - po 10, Vili Vrečič iz Stare cerkve, tov. Topolov-šek iz Brestanice, Ladislav Plevnik iz Koprivnice in Martin Kink iz Zabukovja — po 8 itd.
Vaš pismonoša ima naročilnico tudi za vaše sorodnike, znance in prijatelje, ki so na začasnem delu v tujini. Razveselite jih z vsakotedenskim „pismom iz domačih krajev" — z Dolenjskim listom! Če še niste naročili nanj sina ali fanta, ki je pri vojakih, storite to takoj, zelo hvaležen vam bo za sprotne novice iz znanih krajev!
Ne pozabite, prosimo, in povejte še sosedom:
do 1 maja letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno!
UREDNIŠTVO LISTA
Zares spektakularen košarkarski spopad bo v torek zvečer ob 19. uri v novomeški športni dvorani. Evropski prvaki, drugi z zadnjega svetovnega prvenstva v Portoriku, repre-zentantje Jugoslavije - v popolni postavi, tudi z vojaki Čosičem, Jelovcem, Slavničem in Šolmanom pa kajpak z zvezdami letošnjega prvenstva Kičanovičem, Delibašičem, Jer-kovim in drugimi reprezentanti - se bodo pomerili z atraktivno ekipo Kube, ki jc na zadnjih olimpijskih igrah v Muenchnu osvojila bronasto kolajno. Kubanci bodo, prav tako kot naši, prišli v Novo mesto s svojo olimpijsko reprezentanco.
KOMUNISTI O NEUVRŠČENOSTI
Danes ob 16. uri bo v dvorani TVD Partizan v Sevnici na povabilo sveta ZK v mestu predaval Drago Mirošič, sekretar komisije za mednarodne odnose pri republiški skupščini. Ob 18. uri bo na povabilo komunistov Mirenske doline v krmelj-ski dvora :ti Svobode govoril o neuvrščenosti, vlogi naše države in mednarodnih vprašanjih.
pod arkadami pred knjigarno.
na Glavnem trgu.
Kidričevi nagrajenci
Med nagrajenci tudi dve skupini izumiteljev iz Krke
Kidričeve nagrade za leto 1976 so prejšnji teden dobili: pprof. dr. Dušan Hadži za delo na področju vibracijske spektroskopije molekul in kristalov, doc. dr. Josip Globevnik za raziskave na področju analitičnih vektorskih funkcij, prof. dr. Marja Boršnik za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine, akademik Josip Vidmar za življenjsko delo na področju slovenske estetike in kritike ter prof. dr. Franc Černe za delo ..Teoretični problemi naše družbene in gospodarske ureditve".
AVGUŠTIN LAH V ČRNOMLJU
V torek, 6. marca, je Črnomelj obiskal podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine dr. Avguštin Lah. S predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti se je pogovarjal o težkem položaju rudnika Kanižarica in o tem, kako nadoknaditi izpad dohodka pri skupni splošni porabi v občini. Pogovarjali so se tudi o nadaljnjem izpopolnjevanju programov interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti Zaradi ustavitve proizvodnje v rudniku Kanižarica bodo občinske interesne skupnosti imele 2,080.000 manj denarja. Lah se je zavzel za preusmerjanje kanižarskih rudarjev v druge poklice, vendar je poudaril, da se kolektiv ne sme raziti in mora ostati homogena celota.
Podpredsednik IS sije ogledal še Belt in pohvalil prizadevanja kolektiva za razvoj in pridobitev novega proizvodnega programa.
Organizator novomeški košarkarski klub Novoteks je pripravil tudi predtekmo, v kateri se bosta pomerili pionirski reprezentanci Novega mesta in Ljubljane. Predtekma bo ob 17. uri, ves torek popoldan a bodo v kiosku zraven športne dvorane naprodaj tudi vstopnice - če jih bo še kaj ostalo. Vstopnice bo mogoče kupiti tudi v predprodaji, in sicer
PRIDITE PEŠ!
Ker pričakujejo prireditelji za tekmo med J ugoslavijo in Kubo številen obisk in ker okrog športne dvorane močno primanjkuje parkirišč, prosijo vse meščane, naj pridejo na tekmo peš, ker bo tokrat pešačenje nedvomno hitrejše od počasne vožnje.
Srečanje med Jugoslavijo in Kubo bo uradna meddržavna tekma teh dveh reprezentanc, ki se bosta pomerili tudi na tradicionalnem turnirju TV v Zagrebu pred prvomajskimi prazniki.
CA-ČA-ČA ZA VOJAKA -V soboto sta Novomeščane navdušila tudi Niko Basarič in No-vomeščanka Meta Zagorc (ŠPK Ljubljana), ki sta osvojila tretje mesto. (Foto: Sandi Mikulan)
Stagnacija, če ne celo nazadovanje - to je poglavitna značilnost dolenjskega družbenega in zasebnega obrtništva ta hip. In to navzlic vsem poudarkom, ki ga obrtništvu ter drobnemu gospodarstvu nasploh dajejo resolucija o družbenoekonomskem razvoju, osnutki družbenih planov ter konec koncev naraščajoči pomen te dejavnosti, ki taka kot je zdaj, že ovira splošni gospodarski razvoj.
Na petkovem medobčinskem posvetovanju, ki ga je z namenom, da bi razjasnili nekatere poglede, poenotili politiko do drobnega gospodarstva ter se dogovorili za ukrepe in akcije, sklical medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, je član republiškega izvršnega sveta Vladimir Klemenčič razložil širša politična stališča in utemeljitve, zakaj je drobno gospodarstvo opredeljeno kot prednostna dejavnost. To pomeni, da je „zelcna Ilič" prižgana; še več: republiški izvršni svet je ustanovil celo komite za osebno delo, ki ima nalogo spodbujati drobno gospodarstvo.
Težav, napačnih pogledov, predsodkov, celo očitnih nesmislov zlepa ni kje nagrmadenih toliko kot v dnevni, preveč prakticistični politiki do obrtništva. Nova ustava in na-
BRE2IČANI v torek V KRŠKEM
Amaterski oder ,.Stanko Černelč" i/. Brežic bo v torek, 20. aprila, gostoval v domu Svobode v Krškem. Uprizoril bo Sartrovo dvo-dejanko „S|>oštovanja vredna vlaču-ga“.
Razen velike nagrade so podelili tudi šestnajst nagrad Kidričevega sklada in trinajst nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. Med temi sta tudi dve skupini izumiteljev iz novomeške tovarne zdravil Krka. Skupina pod vodstvom h. doc. dr. Miha Japlja, v kateri so bili še Marjeta Globokar, mgi. Pavle Zupet in Matija Maučec, je dobila nagrado za izum ..Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klorfenoksi iz-omaslene kisline", za izum „Izolaci-ja, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetra-ciklina", pa dr. Miroslav Pokorny, mgr. Pavel Zupet, Mladen Pavletič, Franc Novosel in Tomaž Stepišnik.
GOZDARJI SPET NA TEKOČEM
Na problemski konferenci SZDL o kmetijstvu so kmetje tožili, da jih gozdarji vlečejo celo leto dni pri plačilu za oddani les. Pred kratkim so pri brežiškem Gozdnem gospodarstvu, tozd Sevnica, vendarle poravnali stare račune. Za to so najeli posojila pod dokaj težkimi pogoji, kar s 15-odstotnimi obrestmi Zavlačevanje plačil je imelo v zadnjem obdobju že močno škodljiv prizvok: odkup lesa od zasebnikov je namreč v zadnjem letu padel skoraj za polovico!
V OBČINI DEVET AKTIVOV
Organizacija rezervnih vojaških starešin v krški občini je izredno delavna. Letos .majo v občini že devet aktivov. V delovnih načrtih imajo sodelovanje z drugimi družbenimi organizacijami.
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK V NOVEM MESTU
Priljubljeni ansambel bratov Avsenik bo s pevcem Alfijem Nipičem gostoval v športni dvorani v Novem mestu, v sredo, 21. aprila in ne 21. marca, kot je pomotoma zapisano na zadnji strani današnje Priloge. Za pomoto, ki smo jo opazili, ko je bila Priloga že natisnjena, se opravičujemo ljubiteljem narodnozabavne glasbe in ansamblu.
Uredništvo DL
Konec stopicanja na mestu?
Premalo razvito obrtništvo postaja ovira razvoja na Dolenjskem — Nujni so akcija in ukrepi, so ugotavljali na medobčinskem posvetu 9. aprila
čelna politična stališča sta pravi osnovi, da se bo drobno gospodarstvo začelo hitreje razvijati Potrebe so velike, problemov je na pretek. Le nekaj primerov, ki so jih povedali na posvetovanju: v novomeški občini zelo primanjkuje storitvenih obrti, servisov za gospodinjske in kmetijske stroje. Prav tako je v drugih občinah; v metliški in trebanjski, denimo, nimajo niti enega zidarja -obrtnika. Sušmarstvo cvete, inšpekcija mu ne stopi na prste. Težave so Z lokacijami, še večje s krediti. Neurejena je vrsta stvari, brez katerih obrtništvo ne more napredovati Delavci pri zasebnikih še niso sindikalno organizirani (za 22. april je končno le predviden ustanovni občni zbor osnovne sindikalne organizacije takih delavcev v novomeški občini). Skratka: dela in nalog je veliko.
M. L
Pleš, glasba, barve in revija
Državno prvenstvo v latin-sko-ameriških plesih uspelo
V soboto si je več kot 2000 No-vomeščanov ogledalo v novi športni dvorani državno prvenstvo v latin-sko-ameriških plesih, ki so ga zelo dobro organizirali člani novomeškega plesnega kluba. Nastopilo je 59 parov iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Velenja, Skopja, in Novega mesta, prvaka pa sta postala lanskoletna zmagovalca Branka in Marjan Lorger. Dobro so plesali tudi domači pari, najbolje pa sta se uvrstila zakonca Podkrižnik, ki sta z enajstim mestom prijetno presenetila in se uvrstila v jugoslovansko plesno elito.
Prireditev je vodil Marjan Kralj, predvsem Novomeščanke pa so bile zadovoljne s kratko modno revijo, v kateri so prikazali svoje delo sevni-ška Lisca, metliška Beti in novomeški Labod. Po končanem državnem prvenstvu so se na parketu zavrteli obiskovalci in v celoti uspela prireditev je dokazala, da dolenjska metropola močno pogreša podobnih prireditev.
V drugi polovici tedna ni pričakovati izrazitejših vremenskih procesov in ohladitev. Deloma bo sončno vreme, predvidoma v petek in soboto pa bo spreme-njljivo oblačno in predvsem popoldne bodo manjše krajevne plohe.
tedenski
mozaik
V Združenih državah Amerike se nadaljuje zagrizena predvolilna kampanja, med katero naj bi obe stranki - republikanska in demokratska - določili svojega predsedniškega kandidata, ki naj bi potem v direktnem „dvoboju“ odločila, kdo bo naslednji gospodar Bele hiše. Za zdaj so trge glavni kandidati• dosedanji predsednik Gerald Ford, republikanski kandidat Ronald Reagan in veliko presenečenje na ameriški politični sceni, demokrat Jimmy Carter. Slednji je po svoje največje politično presenečenje zadnjih nekaj let, saj se je iz do pred nekaj mesecev še povsem neznane politične osebnosti povzpel v sam vrh tistih, ki se bore za oblast. Pri tem pa seveda ne manjka bolj aU manj' „nežnih“ besed, ki bi v nekaterih drugih deželah in nekaterih drugih priložnostih najbrž lahko veljale za zelo žaljive... oblast se prilega ...
Medtem pa je zahodni tisk na široko začel pisati o novi odločitvi poljskega vodstva, da bo namreč dovolilo zasebne investicije tujcev na Poljskem. Pri tem ne poročajo o podrobnostih, vendar pa je očitno ta odločitev vzbudila med inozemci veliko zanimanje... mqe postajajo manj visoke...
Za nekatere pa so meje sploh zelo odprte - in včasih še preveč. Tako je prišel na obisk v Izrael južnoafriški premier John Vorster, kar je vzbudilo v naprednih krogih svetovnega javnega mnenja ne samo začudenje, marveč že kar odkrite proteste in obsodbe. Južna Afrika je, kot je to dobro znano, odkrito rasistična dežela, ta pojem, rasizem, pa zadnje čase vse bolj pogosto naslavljajo tudi na Izrael. To zaradi tega, ker izvajajo izraelske oblasti politiko nasilja nad arabskimi prebivalci v zasedenih ozemljih.... svoji k svojim.. J
In še ena iz ZDA: medtem ko je CIA pod nenehnimi napadi zaradi svojih napak, pa so iz njenega glavnega štaba sporočili, da se je število prosilcev za službo v tej ustanovi v zadnjem letu povečalo za 30 odstotkov v primerjavi z letom poprej... dobre plače...?
mm	■■	H	||	B
Zaman upali na znizanje	.
Surovine cenejše, svetovne cene gnojil nižje, toda naše tovarne ostajajo pri enakih cenah!
Pričakovali smo, da se bo umetno gnojilo pocenilo. Surovina zanj, ki jo uvažajo, se je na svetovnem trgu namreč lani precej pocenila. Enako gnojila. Tudi pri nas so pocenitev gnojil že javno napovedovali. Potem pa smo pred kratkim zvedeli, da jih ne bo moč poceniti, ker se tudi pri cenejših surovinah stroški proizvajalcev gnojil niso znižali.
K utKciiiu poročilu so nekateri postavili vprašaj. Morda niso mogli povsem verjeti, da bi to bilo res, ali so kmetovalcem želeli pustiti vsaj malo upanja, da vest ni točna. Morda so želeli, da bi kmetovalci več ugibali o cenah in se manj jezili. Vemo, kako je s takimi stvarmi. Upanja za pocenitev gnojil sko-raida ni več, čeprav so naši pro-
TELEGRAMI
HAAG - V Haag je prispela jugoslovanska delegacija, ki jo vodi podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša. V okviru rednih posvetovanj na vladni ravni se bodo pogovarjali o vprašanjih razvoja in bilateralnem sodelovanju na tem področju.
TEL AVIV — Tuje časopisne agencije poročajo, da so izraelski reaktivni lovci prestregli saudsko transportno letalo in ga jjrisilili, da je pristalo na letališču „Ben Gurion“ pri Tel Avivu. Sporočilo izraelskega vojaškega poveljstva, na katerega se sklicuje AP, zatrjuje, da je saudsko letalo letelo proti Riadu in kršilo izraelski zračni prostor pri kraju Roš Hanikre blizu libanonske meje.
BEOGRAD - Na povabilo sveta sindikatov Jugoslavije je v Beograd pripotovala delegacija sindikatov LR Mongolije, ki jo vodi predsednik centralnega sveta g. Očirbat. Gostje iz Mongolije se bodo v Jugoslaviji mudili sedem dni.
izvajalci pred meseci tarnali, kako težko jih je izvažati, ko so skladišča polna, ker so se gnojila na svetovnem trgu pocenila. Zakaj se potem ne morejo tudi pri nas? Tuji proizvajalci jih gotovo ne prodajajo z izgubo. Naši pa namesto, da bi se potrudili znižati proizvodne stroške, so menda podjetno računali, kako prikazati, da stroškov ni moč znižati.
Kupec blaga mora plačati prikazane stroške, saj ne more biti pametnejši od sestavljalca računov, da bi mu lahko dokazal, kje se je zmotil v svojo korist. Tako ni le pri gnojilih — tudi drugi proizvajalci delajo podobno, če jim uspe.
Med pripravo družbenega do-gpvora o razvoju kmetijstva in živilske industrije Jugoslavije v prihodnjih petih letih so na to jasno opozorili- Med drugim je sporno, kako določati cene kmetijskim pridelkom in nekaterim živilom. Predvideno je bilo stroškovno načelo. Cene naj bi določali po poprečnih pridelovalnih stroških na družbenih posestvih. Temu nasproti je postavljena trditev, da so stroškovne cene v preteklih letih zavirale razvoj kmetijstva. Kdo se bo gnal za večje pridelke in znižanje stroškov, če bi
PEKING — Demonstracije v podporo predsedniku Mao Ce Tungu se nadaljujejo po vsej LR Kitajski, potem ko so odstranili z vseh visokih položajev Teng Hsiao-Pinga. Na sliki: ena izmed številnih kolon demonstrantov, ki so z zastavami, slikami in gesli preplavili pekinške ulice. O podobnih demonstracijah poročajo tudi iz drugih kitaj&ih mest.(Telefoto: UPD
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
9
- To je noša najbolj rentabilna elektrarna. Za gorivo uporabljamo neprebrane delegatske materiale.
mu potem po stroškovnem načelu določili nižjo ceno? To naj bi sicer veljalo za poprečje, ne za posameznike. Toda ko je izjem veliko, se spremeni tudi poprečje. To vedo vsi.
Tako se stroškovno načelo pri določanju cen, ki naj bi bile najbolj pravične, sprevrača v svoje nasprotje. Ne le v kmetijstvu — tudi v industriji in drugod. Delavce je večkrat slišati, da norm nočejo preveč presegati, četudi bi zmogli, ker bi jim jih potem zvišali. Podobno delajo delovne organizacije. Slabosti bi bilo treba povsod odpravljati z enakimi ukrepi. Tudi v tovarnah gnojil. Zakaj bi dohodek od cenejše, uvožene surovine pospravili le oni, ko pa so ob podražitvi surovin zvišali cene gnojil?
Preveč zakoreninjena je navada, da cene prilagajoajo stroškom, namesto da bi svoje stroške tudi cenam. Največja izjema so tista živila in kmetijski pridelki, ki jim prodajno ceno določa družba. Tu se proizvajalci morajo prilagajati cenam. Zakaj ne bi bili enako natančni pri vseh izdelkih, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo? Brez tega ne more biti enakopravnosti na trgu.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Že nreišniikrat smo na tem mestu nisali n P°Prej> da tudi ni več toUko brezglavih ape- tehnično operacijo, ki naj bi jo izvedli. Vse operativnem dogovarjanju pristojnih čini- titov in brezobzirnih pritiskov na njihovo to seveda m prav! Ob prehodu na novi si-teKev v reDublikifori čemer ie bila noudar- višaje, kot smo lahko ugotavljali še pred ne- stem se morajo po OZD delavci temeljito m
jeSaofiJo& l meSeCi> * toi'TOt- Iff T kl,,i£n0	pr0kv0d,,e
vajanja letošnje politike cen - sedaj pa lahko	:2?
Smo da m?redi Drdtoa tX ored- 86 mno8i proizvajalci vendarle odločili, da izvajanje stabilizacijskih teženj. Na seji IK P -	’	-	* v rSir o/fL n	predvsem	poiščejo lastne rezerve, namesto CK ZKS prejšnji teden so tudi povedali po-
, po j ul z, poa- ^ k0t doslej samo tržili svoj dohodek datek, da v naši republiki praktično ni po-TV°r ° lzvaJanJu P°' prek cen. To kaže, da so slednjič nekateri le membnejše OZD, ld ji banke ne bi avalirale JetOS. la dogovor, naj pouaa-	Ha izhod iz niihovih težav ni V vi- menic, čeravno to ne nnmeni. Ha tildi v Slo-
Prejšnji teden je bil v Portorožu seminar o združenem delu - na seminar je prišel tudi predsednik CK ZKS France Popit, ki je pri tem, da se je dotaknil dejavnosti v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona o zdru-
itke cen za iei.ua. .» uuguvur, naj pouaa-	*	^ da izhod	njihovih težav ni v vi-	menic, čeravno to ne pomeni, da tudi v Slo-
nm.o, predstavlja uresničevanje zvezne reso-	g.	cen brez konca	in kraja (česar trg tudi	veniji ni nekaj delovnih organizacij, ki bi bile
lucije o letošnjem socialnem m gospo- ne Jmore prenesti), marveč v večji produk- zrele za sanacijo.
darskem razvq,u Jugo slav, e m v njem so tiynosti vParčnos/i( boljšem gospodarjenju. ~ ............................
opredeljeni tisti globalni cilji ter okvuji, la jih bomo letos morali doseči ter jih vseskozi I spoštovati na področju politike cen.
Znotraj skupno dogovorjenih (in sedaj	|avno
podpisanih) globalnih okvirov sprejete po-	ženem delu, dejal, da ni dovolj, če se delovni
htike cen bodo seveda federacija, republike	ljudje samo seznanijo z bistvom tega zakona,
ui občine v skladu s svojimi pristojnostmi	J 11^ B ■ IITj 11L J fAl 1^ B I »B	marveč da bo treba takoj spremeniti druž-
določale politiko cen za posamezne pro-	benoekonomske in samoupravne odnose v
izvode oziroma storitve. S tem pa je tudi	i^eh okoljih v skladu načeli tega novega
porazdeljena odgovornost za izvajanje skup-	Mkona. Ta kacija pa tX) uspešna tedaj, je
ne politike cen na vse tako da bodo cilji,	^ pOUCjaril predsednik CK ZKS, če bodo
ki smo si	v	razvojni	^	aktjvno vklJučilc	subjektivne
resoluciji glede politike cen, tudi zares do-	sile po OZD hkrati z vodilnim kadrom,
sežem. Poudarimo še enkrat temeljno na- ^	...	..	Na	seji	republiškega	izvršnega	sveta	minili	teden
čelo, ki je v dogovorjeni politiki cen posebej	Vsako dražitev namreč slednjič občutijo	so obravnavali dogovor o osnovah za srednjeročni
začrtano: letos morajo cene proizvodov in	tudi	tisti, ki sami dražijo svoje izdelke ali	plan naše republike (do jeta 1980), pri čemer so
storitev naraščati vsekakor počasneje, kot pa storitve - saj višajo cene tudi drugi, pa se
so lani.	jim to vrača kot nekakšen bumerang ter delitve družbenega proizvoda. Akumulacija bi mo-
Seveda bo terjalo izvajanje pravkar pod- samo še pospešuje inflacijo.	rala rasti hitreje kot družbeni proizvod, vse oblike
pisanega dogovora nemalo naporov. Uskla- izvršni komite predsedstva CK ZKS je ob porabe pu počasneje, v zadjijih treh letih tega
diti bo treba veljavni instrumentarij, ki ga prehodu na sistem realnega dohodka ter ob planskega obdobja pa naj bi vse oblike porabe rasle _ j • un _ •	x	t.	•	>	~	« . .*	.	.	vzporedno z rastjo družbenega proizvoda - realni
imamo sedaj za oblikovanje cen, še posebej novih finančnih predpisih v zvezi s tem po- os£ni dohodki ^ skladno z6ras*tjo produktivnosti
bo treba pri tem upoštevati	novo	obliko-	novno poudaril, kako pomembno je, da so	dela.
vanje in razvoj dohodkovnih	odnosov med	delovni ljudje v vseh OZD zares realno se-	Za konec še konkretna, p razveseljiva novica za
posam^niim organizacijami združenega znanjem s tem, k^ novi sijem pomeni tudi
dela. Vsekakor pa lahko že	sedaj	ugotav-	zanje. Poudarjeno je bilo, da v vseh OZD e	ra(jj n0vih zmogljivosti	bo domača industrija do-
ljamo — upoštevajoč sedanja	tržna	gibanja	niso preanalizirali svojih problemov oziroma	twviia domačemu trgu	več kot 39 700 traktorjev
cen — da se je v zadnjem času pri nas na vzrokov zanje — mnogokje se akcija, ki je v (torej 6400 več kot lani), večidel traktorjev sred-področju divjanjcen vendarle že nekaj spre- teku, še giblje le v krogu strokovnjakov in
menilo. Rečemo lahko, da cene vsaj zadnji vodilnega kadra, delavci pa še vedno menijo, naj bi jih uvozili stalpno i6.000 - izdana pa so že čas ne naraščajo več tako vrtoglavo kot da gre samo za nekakšno knjigovodstveno dovoljenja za uvoz 11.000 traktorjev.
tedenski zunanjepolitični pregled
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič se mudi na turneji, med katero bo obiskal več azijskih držav. Prva postaja ijegove poti je bila Teheran, kjer ga je sprejel iranski voditelj Reza Pahlavi. Iz Teherana potuje Minič v Iran, Indijo, Pakistan, Afganistan, Kuvait in Irak.
Razgovori jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve bodo ob običajnih dvostranskih odnosih zajeli še posebej dejavnost neuvrščenih dežel, ki prihaja sedaj, nekaj mesecev pred avgustovsko konferenco na vrhu v Colombu, v ospredje diplomatskih prizadevaj in pozornosti neuvrščenosti.
SIRSKE
NONU?
SADATOV OBISK
Egiptovski predsednic Sadat, ki je minuli vikend končal obisk v Jugoslaviji, kjer je imel zelo izčrpne in koristne pogovore z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom in drugimi jugoslovan-^ skimi osebnostmi, se je na Du-
ENOTE V LIBA-
Premiije v Libanonu še vedno traja — čeprav ne brez žrtev, ki se nenehno množijo. Toda položaj ne zapletajo zgolj vsakdanji incidenti (za katere se obe strani medsebojno obtožujeta), marveč tudi izredno nejasen položaj, ki nastaja okoli te sredozemske dežele.
Po nekaterih poročilih, ki pa jih ni bilo mogoče doslej verodostojno preveriti, so vdrle na libanonsko ozemlje tudi nekatere sir&e enote.
Za zdaj ni jasno, ali gre za redne sircke enote ali pa so to samo komandosi Palestinske osvobodilne organizacije, ki delujejo pod okriljem sirskih oboroženih sil. Kot je znano, deluje v Siriji del palestinskih oboroženih sil, ki štejejo več tisoč dobro opremljenih in izuijenih vojakov.
Medtem se je sestal tudi libanonski parlament, ki je podaljšal premirje, sklenjeno med levičarji in desničarji.
KONGRES KP V ČSSR
V Pragi se nadaljuje kongres češkoslovaških komunistov, ki ga je začel generalni sekretar Gustav Husac s svojim referatom, v katerem je označil sedanji trenutek čeflcoslo vaške družbe.
Po besedah Gustava Husaka je doživela ČSSR v zadnjih nekaj letih pomembne družbene in politične spremembe — vse na bolje. Med podrobnostmi je generalni sekretar partije omenil, da se je partija otresla ,.desnih revizionistov ‘, sama pa se ideološko in marksistično okrepila.
Pri tem je Husak omenil, da so te uspehe dosegli v tesnem sodelovanju s sovjetsko partijo in da so bili iklepi 25. kongresa sovjetske partije vir navdiha za delo češkoslovaških komunistov.
G V
AZIJI
naju pogovaijal z avstrijskim predsednikom.
S tem je končal večdnevno evropsko turnejo, med katero je svoje gostitelje seznanil s položajem na Bližnjem vzhodu in egiptovskih pogledih na možnosti za rešitev krize.
Že pred tem so po končanih pogovorih z jugoslovanskimi voditelji izdali &upno sporočilo, v katerem je med drugim poudarjeno, da se morajo Izraelci umakniti z zasedenih ozemelj in da morajo dobiti Palestinci vse možnosti za uresničitev vseh svojih nacionalnih pravic.
TELEGRAMI
HAVANA - V mestu Santa Maria se je začel sestanek predstavnikov držav - usklajcvalk programa 4 gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju. Med devetimi članicami je tudi Jugoslavija.
NEW YORK - Generalni sekretar ZN Kurt Waldheim je sporočil, da se je 25 dežel, ki nimajo jedrskega orožja, izreklo za pogajanja o popolni prepovedi tega orožja. Kot navaja sporočilo, pa ne kaže, da bi se pogajanja pričela letos, saj je od dežel, oboroženih z jektili, doslej le S2 sodelovati.
LIZBONA - Prvi teden kampanje za predparlamentame volitve na Portugalskem, ki bodo 25. aprila, se je končal s približno 1000 shodi, ki so bili zelo razgibani. Na nekaterih so se tudi stepli, tako da je bilo več ljudi huje ali laže ranjenih.
BEOGRAD - Sredi aprila bo v Mehiki spomladansko zasedanje medparlamentarne unije. Jugoslovansko delegacijo bo predstavljala delegacija, ki jo bo vodil Peko Dapčevič. Jugoslovanska delegacija bo obiskala tudi Kanado.
iv tira, “J Jv v
•jedrskimi pro-3Ž pripravljena
8. in 9. aprila je bil na Otočcu 4.
VE SE, KJE JE DENAR
Takoj po končanem 2. rednem zboru novomeške podružni-oe Ljubljanske banke pretekli petek na Otočcu se je med delegati razširila zanimiva „ugotovi-tev“, češ da vodstvo podružnice prav dobro ve, kje je denar v teh težkih časih.
„Samo poglejte, kdo je sedel v delovnem predsedstvu:	Jože
Jankovič iz Metlike, Janko Popovič iz Novega mesta in Slavko Nemanič iz Trebnjega ..
Če kdo izmed nepoučenih tudi po tem obvestilu še ni vedel, v čem tiči bistvo novega vica, ga je sogovornik poučil o Žumber-čanih in njihovih talentih.
Sejmišča
NOVO MESTO: ker je bil isti dan sejem tudi v Šentjerneju, je bil novomeški slabše obiskan. Zaradi manjše ponudbe so bile cene pujskov znatno višje kot prejšnji teden. Naprodaj je bilo 215 prašičev, od tega 19 starih nad tri mesece. Prodani so bili 204 prašiči; do tri mesece stari so veljali 600 do 820 din, od tri do pet mesecev stari pa 830 do 950 din.
BREŽICE: Kar 636 prašičev -od tega le 26 starih nad tri mesece -so rejci pripeljali na sobotni sejem. Pujskov so prodali 525, nad tri mesece starih prašičev pa 18; prvi so bili po 32 do 33 din, drugi pa po 22 do 23 din kilogram žive teže.
Brežiška tovarna pritisnjena ob zid
Z zalogo 3500 spalnic so v brežiški Tovarni pohištva dosegli zgornjo mejo, ki jo še lahko prenesejo. Da bi zmanjšali proizvodnjo, so morali takoj nekaj ukreniti in 380-člansla kolektiv se je odločil za šest dni kolektivnega dopusta v aprilu. Delavci ostajajo doma ob petkih.
Na novi zakon o zagotavljanju plačil so bili v tovarni sicer pripravljeni, niso pa pričakovali, da jih bo vse skupaj tako prizadelo. Težave so se začele pri trgovini, ki ji primanjkuje obratnih sredstev. Ta je bila v prvi fazi prisiljena prodajati stare zaloge, da jih je zmanjšala do tiste meje, katero je še 'sposobna pokriti
Zdaj seje bolj kot kdajkoli poprej pokazalo, da je proizvodnja lesnih izdelkov (ti sodijo med trajne dobrine) v Jugoslaviji predimenzionirana. Tovarne premalo izvažajo, če pa bi vsaka od njih prodala na tuje 35 odst. proizvodnje kot na primer v Brežicah, do te poplave tržišča ne bi prišlo.
Zakon o zavarovanju plačil naj bi sicer ščitil predvsem dobre gospodarje, toda v praksi je drugače. Tržišča se zapirajo in tako o konkurenčnosti ni več nobenega sledu. Posamezne grupacije varujejo svoje delavce in svoje interese in tako na primer Tovarna pohištva v Brežicah ne more več prodajati svojih izdelkov kjerkoli v Jugoslaviji. To občutijo tudi drugi slovenski proizvajalci.
Kmetijski nasveti
Koruza ie trdneje na vrhu
Koruza, nekdaj žito revnih ljudi imenovana, „o katerih molči slovenska muza“, kot je zapisal pokojni prof. Sadar, se je zaradi izrednega napredka v tehniki pridelovanja in velikega povpraševanja kupcev oz. porabnikov v zadnjih dveh desetletjih povzpela do najvažnejše poljščine. Tudi slovenska kmetijstva si brez nje ni mogoče zamišljati, njen delež se povečuje. Uspehi v pridelovanju koruze zasenčijo vse druge kulture. Tudi vzgojitelji novih sort ji posvečajo največjo pozornost, saj pri nas ni kmetijske rastline, ki bi ji vzgojili toliko novih sort, kot so jih koruzi.
Koruza gre vsako leto tako rekoč „za med“. Povpraševanje je praktično neomejeno, pridelovanje dokaj zanesljivo, možnosti za povečanje delovne storilnosti skorajda neverjetne. Z uporabo strojev je mogoče, in to dokazujejo nekateri naši družbeni obrati, zmanjšati porabo živega dela celo za tridesetkrat!
Koruza omogoča največjo specializacijo in poenostavitev kolobarja, skratka, vse govori v njej prid, zato ni nič čudnega, če je zadnja leta doživela tolikšen razmah in tolikšno hvalo. Poljedelci je zato sejejo več in več.
Ker se bliža zadnja tretjina aprila in začetek maja, to pa je v naših razmerah čas sejanja koruze, samo še nekaj najnovejših podatkov o ekonomičnosti in donosnosti pridelovanja. Že s povprečnimi pridelki se je doslej v Sloveniji splačalo pridelovati koruzo, še večji ekonomski uspeh pa je prineslo intenzivnejše gnojenje. Tudi po podražitvi umetnih gnojil za približno 140 odstotkov v zadnjih štirih letih se koruzi še vedno izplača dobro pognojiti. Kilogram gnojila je v številnih poskusih prinesel povprečno nad 6 kg koruznega zrnja, kar je daleč več kot pri pšenici in kar je vredno mnogo več Icot porabljeno gnojilo.
Če hoče poljedelec doseči solidnih 70 centov koruznega zrnja na hektar, mu strokovnjaki priporočajo, naj njivo pognoji z 80 do 140 kg dušika, 50 do 70 kg fosforja in 80 do 120 kalija na hektar, temu pa je treba dodati še 200 do 300 centov hlevskega gnoja. Pognojiti je bolje spomladi, pred setvijo. Z dušikom je bolje pognojiti v dveh obrokih. Na trgu je dovolj primernih kombiniranih gnojil iz Kutine in Ruš.
Inž. M. L.
Da bi poživili zastalo prodajo, so
v brežiški Tovarni pohištva znižali prodajno ceno nekaterih artiklov za
7,5	odst. Delo za izvozne pogodbe bodo poskušali pomakniti v prvo polovico leta, razen tega pa bodo za trideset odstotkov zmanjšali letno proizvodnjo.
To pomeni slabši ekonomski rezultat in slabše možnosti za reprodukcijo. Če ne bi imeli lastnega obratnega kapitala, ki so ga ustvarjali vsa leta do zdaj, bi jim zdajle odbila zadnja ura, o tem je direktor Franc Puhner trdno prepričan. Znašli so se v mat poziciji in če zakon aprila ne bo zares zaživel, si kljub vsemu ne bodo mogli pomagati.
J. TEPPEY
od bistvenih prispevkov novega
zakona. Prej bi lahko rekli, da je to udarec kooperaciji, zadružništvu, kmetijstvu in konec koncev tudi ustavi, ki enakovredno obravnava osebno delo z zasebnimi sredstvi Dobre zadruge in gozdna gospodarstva bodo resda sproti plačevale tudi brez zakona, toda slabe v to ne bodo prisiljene. Kmet, ki bo hotel dobiti svoj upravičeno zasluženi denar, ne bo imel zakonske osnove, da bi dolg pravočasno izterjal.
Na to očitno ni mislil, oziroma hotel misliti nihče takrat, ko je pripravljal zakon. Ali pa je morda tako narejeno zavestno — kot plod dogmatskega, sektaškega pojmovanja socializma, kar je na splošno tako ostro obsodil Veljko Milatovič, predsednik predsedstva Črne gore, ko je v časopisu „Praksa“ zapisal: „Lahko bi dejali, da pri nas dejansko nismo sprejeli ustavne definicije položaja kmetijskih in drugih proizvajalcev, ki delajo 7 zasebnimi sredstvi. Kot družba si ne prizadevamo, da bi to stanje materialno, organizacijsko, pravno in politično spre-menfli, čeprav imamo za to ekonomske in družbene, pa tudi politične razloge."
Navedeni primer to zgovorno potrjuje.
M. L.
Karikaturistov predlog, kako izterjati plačilo. (Bjelovarski list)
Zavesten udarec?
2e doslej, ko „drugorazrednost“ ni bila ,,uzakonjena", je bil kmet in lastnik gozda mnogokrat odrinjen pri plačilu. Toda po novem je, kar zadeva plačevanje njegovih pridelkov, celo z zakonom potisnjen v drugorazredni položaj. Zakon o zavarovanju plačO, ki je začel veljati ta mesec, namreč določa, da je delovna organizacija, torej tudi zadruga ali gozdno gospodarstvo, dolžna plačati svoje obveznosti v roku le družbenim obratom, zasebniki, med njimi tudi kmetje - kooperanti, na katerih često sloni obstoj teh organizacij, pa pridejo na vrsto šele takrat, če kaj ostane.
Potemtakem bodo kmetje tudi vnaprej marsikdaj dolgo čakali na plač Do, tako kot smo imeli na našem območju v preteklosti že nekaj kričečih primerov (plačevanje lesa na območju GG Brežice in podobno).
To prav gotovo ne bo normaliziralo poslovanja, kar naj bi bil eden
Ob tolikšnem zanimanju za motike — še veliko možnosti za kmetijsko mehanizacijo
Kranjski sejem
Minuli petek so v Kranju odprli 15. jubilejni mednarodni kmetijski in gozdarski sejem, ki bo odprt do 18. aprila. Na njem razstavlja in prodaja 110 organizacij (12 tujih) in posameznikov, ki poleg tega zastopajo še več kot 100 domačih in tujih proizvajalcev.
(Karikatura: Požeški list)
Kmetijskemu sejmu so letos prvič dodali tudi gozdarsko razstavo. Organizatorji se namreč zavedajo, da je gozdarstvo pomembna gospodarska panoga, ki je v našem alpskem področju tesno povezana s kmetijstvom, in po obisku sodeč, so Kranjčani naredili kar prav, ko so poskrbeli tudi za „gozdarje“.
Številni obiskovalci se najraje ustavljajo ob različnih strojih za obdelavo lesa in kovin, ob drobni kmetijski mehanizaciji, orodju in drugi opremi, la ne bi smela manjkati na nobeni domačiji. Kmetje si zelo radi ogledujejo traktorje najrazličnejših tujih in domačih firm, priključke, kombajne, nakladalce in nakladalne prikolice, molzne naprave in stojišča za živino. Mnogi se zanimajo tudi za cene in vsi so se razveselili popustov pri cenah razstavljenemu blagu. Kupci si bodo lahko pomagali tudi s potrošniškimi posojili.
Premalo preventive
Nekakšno nujno zlo spomladanskih zasedanj občinske skupščine v Sevnici, ki gredo ponavadi žal mimo delegatov brez razprave, so poročila postaje milice in občinskega sodnika za prekrške. Oboji so minulo leto imeli največ dela s prometom, pravzaprav s tistimi, ki so pri tem prišli v navskrižje s predpisi.
Lani so miličniki v Sevnici obravnavalo 265 prometnih nesreč, materialna škoda (miličniške ocene so ponavadi nižje od dejanskih) je bila za 618.319 dinarjev višja kot leto poprej, ."ako miličniki kot sodnik za prekrške ugotavljajo med razlogi za to žalostno bilanco med drugim tudi številne črne točke na cestiščih od ceste v dolini Mirne, nepravilnih naklonov med Šmarčnim in Vrhovim do kamnitega mostu pri Bošta-nju. Vseeno pa je še vse po starem, le mirenska cesta je prišla v petletni program rekonstrukcije cest. Vse
Tudi nova kronika ne kaže dobro: minuli teden je štirim nesrečam v občini botroval alkohol. Martin Žnidaršič iz Prvomajske v Sevnici je v četrtek ponoči takole končal vožnjo z motorjem brez izpita in še pod vplivom alkohola.
več je novih prekrškov, zato je očitno, da je tembolj potrebno tudi pre-
ventivno delo. AMD v Sevnici je lani priredilo le eno predavanje o novih cestno-prometnih predpisih (še to le o zveznem zakonu), razvito je delo na šolah, premalo pa po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Pri tem želi v bodoče več narediti svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v občini Začetek ni preveč obetaven, prvi sestanek podkomisije za ceste in signalizacijo je bil nesklepčen.
A Ž.
vredno Je zapisati . •••
S privatniki nočemo ničesar imeti! Tak odgovor ni ravno redek, ko gre za uvajanje kooperantskih odnosov v drobnem gospodarstvu. Porodil ga je strah ob upravičeni politični obsodbi primerov sprege družbenega in zasebnega sektorja, v katerih se je denar stekal v zasebne žepe na škodo družbenih.
Tak odgovor, ki meče vse v en koš, je druga skrajnost
-	škodljiva za naš družbeni razvoj.
Tudi do 500 ljudi bi lahko zaposlili samo v metliški občini, če bi organizirali kooperantske odnose in delo na domu v konfekcijski industriji, je bilo rečeno na dolenjskem posvetovanju o drobnem gospodarstvu. Toda s tem si noče nihče »mazati roke". Mirneje se živi, če se tega ogneš, saj bi morda postal nekega lepega dne sumljiv, če bi si prizadeval v tej smeri.
Skrajnosti
Tudi drugih skrajnosti ne manjka. Zakaj so bili v ugotavljanju izvora premoženja v trebanjski občini „na spisku sumljivih“ samo obrtniki? Zakaj pristojni ne preganjajo črne obrti, neprimerno bolj strogi pa so do obrtnikov z dovoljenjem? Zakaj davčne uprave ne priznavajo očitnih stroškov, id jih ima s svojo dejavnostjo obrtnik, in zakaj nas obrtnike silijo v goljufijo? Zakaj obrtnik ne more dobiti dolgoročnega posojila? Zakaj ne pride sindikalna lista tudi do nas, zakaj nimamo enakih pravic kot delavci? To je še nekaj vprašanj s petkovega posvetovanja, ki so ostala brez odgovora, in kar je še važnejše: ki kažejo, da je še veliko neurejenih stvari, pa tudi nezaupanja, različnih razlag in različnih pristopov. Kljub jasni ustavni definiciji osebnega dela z zasebnimi sredstvi
Kaže, da obrtništvo še ni dovolj opredeljeno in uokvirjeno v socialistične družbenoekonomske odnose. To velja seveda za praktično, vsakodnevno politiko do obrtništva. Zato je še veliko nezaupanja in negotovosti Če hočete: tudi dejstvo, da na Dolenjskem še ni nobene pogodbene organizacije združenega dela, je predvsem sad nezaupanja.
M. LEGAN
	
	
sestanek hrvaških in slovenskih ortodontov. Izmenjali so delovne izkušnje ter govorili med drugim tudi o pomenu sodelovanja staršev in otrok pri zdravljenju anomalij zob in čeljusti. (Foto: S. Mikulan)
PRIPRAVA NA POLETJE - Taborniki odreda „Svobodni gozdovi" iz Kočevja so se z vso vnemo lotili teoretičnega dela „gozdne šole“, ki jo vodi inž. Anton Prelesnik. 30 najmlajših tabornikov bo pridobljeno znanje preizkusilo poleti na taborjenju. (Foto: France Brus)
OREHEK V AKCIJI — Prejšnjo nedeljo vaščani Orehka pri Stopičah niso počivali: že zarana so se odpravili, da bi dokončali izkop približno tri kilometre dolgega jarka za vodovod Stopiče-Dolž-Mali Orehek. Na posnetku je ena izmed delovnih skupin. (Foto: Feliks Orel)
„PAJEK“ GROZI - Vozniki avtomobilov v Novem mestu bodo odslej morda bolje premislili, na katerem za to neprimernem prostoru bodo parkirali svoje vozilo in s tem kršili predpise. Na sliki: prva žrtev „PAJKA“ 13. aprila ob 11.45 na Glavnem trgu. (Foto: Sandi Mikulan)
PROSTA DELOVNA MESTA!
..SREBRNO"PD RADEČE
Ob ustanovitvi pred 25 leti je Planinsko društvo iz Radeč štelo okoli 200 članov, v letošnjem jubilejnem letu pa jih je že 683, med njimi kar 255 mladih. Sprva je imelo društvo le planinsko zavetišče pri Lovrencu, kasneje pa je obnovilo in spremenilo v priljubljeno planinsko kočo staro Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjim nad Savo. Največ truda in denaija je društvo vložilo v visoko-
forsko planinsko postojanko „Na rehodavdh", ki so jo štiri posavska planinska društva gradila več let. Zdaj vzdržuje dom s 30 ležišči in restavracijo PD Radeče. Na jubilejnem občnem zboru PD Radeče je bil za predsednika ponovno izvoljen znani planinec in družbenopolitični delavec Stane Ko sel j. Zdaj ima že sedem članov PD Radeče značko za prehojeno slovensko planinsko transverzalo,
STANKO SKOČIR
MLADI O AKCIJAH
Zadnjemu sestanku šentruperške mladine, na katerem smo izvolili novega predsednika in blagajnika, je prisostvoval tudi predsednik OK ZSMS Trebnje. Podrobneje smo se pogovorili o akcijah, ki so pred nami V mesecu maju bi radi pripravili orientacijski pohod, ob 1. maju, la je tudi praznik našega kraja, pa kres in pogovor z borci NOB. Za dan mladosti imamo v načrtu proslavo s kulturnim programom.
MIRA TOMŠIČ
»Posavska banka” krepi regijo
S tretjega zbora upravijalcev banke, ki je bil v ponedeljek v Cateških Toplicah
S prvim julijem 1975 ustanovljena podružnica Ljubljanske banke v Krškem je odlično prestala preizkusno obdobje in že v prvih šestih mesedh dokazala, daje sposobna za obstoj. Poslovno poročilo, ki so ga delegati in upravljala v ponedeljek sprejeli na svojem tretjem zboru v Cateških Toplicah, potrjuje, da so bila uresničena vsa pričakovanja.
Predsednik izvršilnega odbora Franc Ogorevc pa je ob tej prilož-
..KURIRČKOVA
POŠTA"
V ČRNOMLJU
Pionirji osnovne šole ,»Miran Jarc" iz Črnomlja smo 8. aprila sprejeli ..Kurirčkovo pošto od vrstnikov iz Dragatuša. Ob tej priložnosti smo učenci pripravili pester kulturni program. O pomenu kurirjev med zadnjo vojno nam je govoril tovariš Lojze Sta-riha, predsednica pionirskega odreda pa je prebrala pismo s pozdravi tovarišu Titu za njegov 84. rojstni dan. Zatem so kurirji odnesli torbo do spomenika Francu Rozmanu-Stanetu, kjer so jo izročili pionirjem iz Semiča.
Člani lit.-nov. krožka OŠ,,Miran Jarc“ Črnomelj
PROSTA UČNA MESTA
r=UZ3l>*jir=3
NOVO MESTO
Splošno gradbeno podjetje ..PIONIR"
Novo mesto
sprejema v šolskem letu 1976/77 v učno razmerje večje število učencev za
AVTOMEHANIKE,
STROJNE KLJUČAVNIČARJE, AVTOKLEPARJE,
AVTOLIČARJE,
AVTOELEKTRICARJE,
STRUGARJE IN OBRATOVNE ELEKTRIKARJE
Pogoji za sprejem: dokončana osnovna šola, telesno zdravje. Prošnjo v dveh izvodih (obrazec 1.65) in zadnje šolsko spričevalo dostavite na naslov: SGP „PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, do 20. 6. 1976.
PROSTA UČNA MESTA!
Učenci, postanite člani OZD SGP „PIONIR" Novo mesto! Pogoji dela, učenja in nagrajevanja so izredno ugodni. V letošnjem šolskem letu bomo sprejeli v uk večje število
TESARJEV,
ZIDARJEV in
STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE.
Pogoji za sprejem:
Dokončana osnovna šola, izjemoma tudi 7 razredov osnovne šole, telesno zdravje.
Prošnjo v dveh izvodih (obrazec 1,65) in zadnje šolsko spričevalo dostavite na naslov: SGP „PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, do 20. 6. 1976.
nosti opozoril, da je podružnica krepila gospodarsko aktivnost in da se rezultati že odražajo v nepnstran-skem obravnavanju nastajajočih potreb.
Posavje je končno prišlo tako daleč, da samo razpolaga s svojim denarjem, ki se je doslej obračal drugod. Vsota je dovolj velika, da pospešuje razvoj tega območja, in konec minulega leta je bilančna vsota posavske podružnice dosegla že 884 milijonov din. Kratkoročni krediti so se v drugem polletju povečali za 79 odst., potrošniška posojila pa so narasla za 34 odst. Tudi dolgoročnih posojil so odobrili več, povečala so se tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
Bančna sredstva so bila močno angažirana pri pokrivanju investicijskih naložb, saj znaša povprečna bančna udeležba kar 49 odst. od. predračunske vrednosti. Med večjimi porabniki teh sredstev so bili Tovarna celuloze, ŠOP Krško, Splošno mizarstvo Krško, Gostinsko podjetje Sevnica in TOZD Metalne na Senovem in v Krmelju, vse v skladu z družbenimi načrti in poslovno poli-
CRNOMELJ: ŠPORTNIKI ZA RUDARJE
Katastrofa v kanižariškem rudniku ni prizadela samo rudarjev, pač pa tudi črnomaljske športnike. Na svečanosti ob 45-letnici črnomaljskega nogometnega kluba Bela krajina je slavnostni govornik med drugim dejal, da so imeli rudarji veliko zaslug za hiter športni napredek v črnomaljski kobčini, zlasti pa so podpirali nogomet Zavoljo tega se jim bodo nogometaši poskušali po svojih močeh oddolžiti, saj žele, da bi se delovne razmere v domačem rudniku kar najhitreje uredile. Športniki so sklenili, da se bodo vključili v vse solidarnostne akcije.
G. a
tiko LB. Letos bo Posavje razpolagalo s še večjim lastnim kapitalom, saj računajo na 117 milijard starih dinarjev. Z njim bodo reševali najbolj pereče potrebe po trajnih obratnih sredstvih, sodelovali pri sanacijskih programih tozdov in OZD, pri novih naložbah v kmetijstvo ter krepitvi malega gospodarstva.
Delegati so na zboru podprli akcijo za zmanjšanje obrestne mere ter nastopanje LB v neuvrščenih državah, vendar so negodovali, ker jih LB in gospodarska zbornica SRS nista seznanili s pogoji za vračanje teh sredstev. Posavje bo za kredite v tretjem svetu prispevalo 1,16 milijona dinarjev.
Podružnica v Krškem se bo do junija usposobila tudi za devizno poslovanje, ki sta ga do sedaj opravljali zanjo podružnici v Celju in Novem mestu. Tako se bo „posavska banka" v drugem polletju dokončno postavila na lastne noge.
J. T.
ČRNOMELJ, KRŠKO IN NOVO MESTO
V soboto, 10. aprila, je bilo v Črnomlju področno medobčinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu", ki ga je organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Teden prej je bilo v Črnomlju občinsko tekmovanje, ki so se ga udeležile ekipe iz osnovnih šol iz Črnomlja, z Vinice, iz Dragatuša in Semiča. Tu sta pri mlajši in starejši skupini zmagali ekipi črnomaljske OŠ, ki sta občino zastopali na medobčinskem tekmovanju. Tega se je udeležilo sedem ekip. Pri posavskih občinah sta se najbolje odrezali obe ekipi Krškega, ki sta zmagali pri mlajši in starejši skupini. Dolenjsko regijo so zastopale štiri ekipe. V mlajši skupini je bila najboljša ekipa Črnomlja, v starejši pa so sc najbolj izkazali Novomeščani. Najboljši posamezniki bodo sestavljali ekipe, ki se bodo udeležile republiškega tekmovanja „Kaj veš o prometu".
Metliški partijski zgled
Izobraževanju komunistov tudi poslej vso pozornost -Naloga regije: v ZK več kmetov in zdravstvenih delavcev
Po mnenju medobčinskega sveta Zveze komunistov za Dolenjsko so volilne konference v osnovnih organizacijah v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini uspešno potekale. Tako mnenje so imele že občinske konference ZK, ki so se sestale pred tedni.
Medobčinski svet je ugotovil tudi premike po 5. seji CK ZKS. Povsod so ustanovili kakšno novo osnovno organizacijo ali aktiv, število novo sprejetih članov se je povečalo, poskrbeli pa so tudi za izobraževanje. Seminarje ali podobne oblike za nove sekretarje osnovnih organizacij so imeli v vseh občinah. Razgibali so izobraževanje za novo sprejete člane. Pri tem so dali spodbuden zgled Metličani, ki so izdelali 5-letni načrt političnega izobraževanja.
Na seji medobčinskega sveta so opozorili tudi na pomanjkljivosti. Zaprtost osnovnih organizacij ni redek pojav, kar pomeni, da je tu in tam še preveč forumskega dela in odločanja. Do zdaj so preveč zanemarjali sprejemanje kmetov in zdravstvenih delavcev v ZK. Tudi povezovanje komunistov v tako imenovanih svetih še ni zadovoljivo izpeljano. Najpomembnejša naloga v regiji pa bo ustanavljanje aktivov v samoupravnih interesnih skupnostih.
Člani medobčinskega sveta so na koncu poudarili, da.se mora vsak član ZK vključiti v razpravo o osnutku zakona o združenem delu, pri tem pa ne sme zanemarjati aktivnosti na področju nadaljnjega pove zovanja Jela in sri ' '
cijskih gibanj.
i sredstev oz. integra-I. Z.
lllllllllllllllll«llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllillllllllllllllllllllllll|jllllllll1lllllllll|[|llllllllllllllllllllllllll!IM	 mm.......III1IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII.............milim..................................Milinimi.............Hlinim
5. Zdravljenec mora redno delati. Če je zaradi posledic alkoholizma ostal brez službe, se mora takoj zaposliti na kakršnem koli delovnem mestu, ki je trenutno na razpolago. Če ne dela redno, se ne more skupinsko zdraviti v dispanzerju.
6. Zaradi „živčnih“ težav ne sme iti v bolniški staž, dokler ne dobi soglasja v skupini.
7. Ne sme jemati nobenih pomiril ne glede na to, kdo mu jih predpiše, dokler se o tem ne dogovorimo v skupini To velja tudi za svojce. Vsakršno samovoljno jemanje pomiril obravnavamo kot recidivo.
8. Intenzivno zdravljenje v skupini traja najmanj eno leto, kar pomeni da morata zdravljenec in svojec najmanj 52-krat sodelovati v skupini. Morebitna recidiva pomakne zdravljenje spet na začetek. Po zaključenem intenzivnem zdravljenju bo zdravljenec s svojcem še eno leto prihajal v skupino enkrat na mesec, pozneje, do petih let, pa vsake tri mesece. V tednu, ko obišče
skupino, lahko izostane s sestanka kluba.
9. Nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacije v klubu (z redno aktivno prisotnostjo skupaj s svojcem) traja najmanj pet let.
10. Med zdravljenjem član skupine ne more sprejeti pomembnih življenjskih odločitev: razveze, poroke, spremembe službe itd., dokler ne dobi soglasja skupine.
11. Izostanek iz skupine je opravičen samo izjemno (bolezen), vsak mora na naslednji sestanek prinesti opravičilo.
,12.Zdravljenec mora širši družini in delovni skupini povedati, da seje začel zdraviti zaradi alkoholizma in da je sklenil, da ne bo več poskusil alkoholnih pijač.
13. Po enem mesecu dcia v skupini delajo zdravljenci in svojci izpit po knjižici „Kaj je alkoholizem". Po osmiz mesecih, v katerih bodo poslušali še okoli 30 krajših predavanj iz alkoholizma, pa bodo opravljali natančen izpit iz alkoholizma, pravil kluba in statuta Združenja klubov.
Prvi in drugi izpit se dela po vnaprej dobljenih vprašanjih. O uspehu odloča vsa skupina. Terapevt ima pravico veta, če meni, da kandidat ni zadovoljil. Skupina pa ima pravico veta na terapevtovo pozitivno oceno, če meni, da kandidat ni zadovoljil.
14. Po šestih tednih sc zdravljenec in svojec uvodno predstavita: odraščanje v primarni družini, šolanje, zaposlitve, družinsko življenje, alkoholizem s posledicami v družini in v službi, predstave o zdravljenju inrehabilitciji. En teden pred ustno predstavitvijo prineseta napisano uvodno predstavitev.
Po šestih mesecih se zdravljenec podrobno predstavi: natančno opiše svoje življenje, nastajanje in stopnjevanje odvisnosti od alkohola, svoje spremenjeno vedenje in vpliv lc-tcga na počutje žene, otrok, sorodnikov, sodelavcev itd. V predstavitvi mora analizirati zamude in izgube zaradi alkoholizma na vseh področjih človekovega udejstvovanja.
Zena (oz. svojec) pa prikaže svoj pogled na alkoholizem moža. Prav tako njegov nadrejeni iz službe, ki mora biti prisoten pri podrobni predstavitvi.
Zdravljenec se mora v svojem klubu uvodno predstaviti po treh mesecih, podrobno pa po osmih
mesecih.
15. Svojci se obvezujejo, da v prisotnosti svojega zdravljenca ne bodo uživali alkoholnih pijač, da jih tudi ne bodo ponujali gostom in da doma ne bo alkohola.
16. Ker je očitno, da so psihološke značilnosti vseh odvisnosti v bistvu enake, vključuje osvobajanje od alkoholne odvisnosti tudi odvajanje od kajenja. Dokler alkoholik ne začne abstinirati, torej ne neha piti in kaditi, ga ne vključimo v skupino. Tisti, ki tobaka noče pustiti, si lahko poišče pomoč pri terapevtih, ki ne zahtevajo odvajanje od kajenja.
17. Poleg zdržnosti od kajenja vključuje zdravljenje alkoholizma tudi odvajanje od morebitnih drugih odvisnosti (sredstva proti bolečinam, pomirjevala itd.) in ne nazadnje tudi obravnavo morebitne debelosti.
18. Pri zdravljenju mora alkoholik najprej spoznati tragično resnico svoje dolgoletne odvisnosti od alkohola, spremeniti mora svoje alkoholično obnašanje, začeti mora urejati probleme v družini in v službi in se z vsestranskim aktiviranjem usposobiti za nadpovprečno aktivnost. le l nadpovprečnim prizadevanjem bo med večletno rehabilitacijo v klubu morda nadomestil tisto, kar je kot alkoholik zamudil, izgubil, zapravil. Da bi se lahko aktiviral Za nad|H>vprečno aktivnost, se mora usmeriti v zdravo življenje, ki naj vsebuje: jutranjo telovadbo, trdo delo, opustitev kajenja, planinarjenje itd.
Zdravljenec naj |uikaže ..trdno voljo" pri navedenih dejavnostih, ne |xi pii zagotavljanju trajne abstinence.
Skupina bo ta udejstvovanja spremljala pri vsakem članu.
TRANSPORT KRŠKO
objavlja na podlagi določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu:	;
i
1.3 PROSTA DELOVNA MESTA VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
2. 1 PROSTO DELOVNO MESTO FAKTURISTKE
3. 1 PROSTO DELOVNO MESTO ADMINISTRATORKE
PROSTA UČNA MESTA!
4. 6 PROSTIH UČNIH MEST ZA POKLIC AVTOMEHANIKA
5. 1 PROSTO UČNO MESTO ZA POKLIC AVTO-ELEKTRlCAR
Pogoji:
pod 1) - urejena vojaška obveznost; - kategorija C in E; -poklicna šola za voznike motornih vozil; pod 2) administrativna šola z obvladanjem strojepisja in nekaj let prakse v komercialno-finančnem poslovanju pod 3) srednja administrativna šola z dobrim obvladanjem strojepisja in stenografije, nekaj let prakse v splošni in samoupravni administraciji; pod 4) in 5) uspešno končana osemletka z najmanj dobrim uspehom.
Poizkusna doba za delovna mesta pod 1.-3. traja 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu in drugih internih aktih. Stanovanj podjetje nima. Nastop dela takoj po sprejemu sklepa o izbiri oziroma po dogovoru.
Za učna mesta pod točko 4 in 5 se pogoji določijo s pogodbo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 30. 4. 1976 na ,.Transport", Krško.
LICITACIJA!
: GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE ..Sloga" Kranj
■
■
j V ponedeljek, dne 19. 4. 1976, bomo ob 8. uri pred strojnim domom v Stražišču prodali
5-TONSKI AVTO TAM BREM STANJU.
LETNIK 1973 V DO-
Začetna cena je 65.000,00 din z davkom.
PROSTO DELOVNO MESTO!
MERCATOR LJUBLJANA, n.sub.o.
TOZD ..STANDARD"
Trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo
NOVO MESTO, Glavni trg 3, o.sub.o.
Razpisna komisija TOZD na podlagi statuta TOZD razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba ekonomske oziroma finančne smeri (kot enakovredna sešteje višja strokovna izobrazba, priznana po samoupravnih aktih podjetja),
- srednja strokovna izobrazba enake smeri s 5 leti delovnih izkušenj na ustreznih vodstvenih poslih.
Poleg naštetih pogojev morajo imeti kandidati še:
- splošne pogoje, določene z zakonom in družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
- družbeno-politične in moralno-etične kvalitete,
- organizacijske sposobnosti na delovnem mestu.
Pismene prijave pošljite razpisni komisiji TOZD ,.Standard", Novo mesto. Glavni trg 3, o.su.b., v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
PROSTO DELOVNO MESTO!
TRGOVSKO”PODJETJE SEVNICA Po sklepu odbora za medsebojna razmerja razpisujemo prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POSLOVODJA v poslovalnici 1 — Tekstil
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— poznati morajo organizacijo in vodenje poslovanja v trgovini ter strokovna opravila s področja komercialnega poslovanja — imeti osem let delovnih izkušenj
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite kadrovski službi Trgovskega podjetja, Sevnica, Glavni trg 25. Rok prijave 10dni po objavi razpisa.
■•••■■••••■■■■■■■■■•■•■■■■■•■•■••■■■■■■••••■■•i
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
Prvega aprila je velika množica ljudi spremila borca in vojaškega vojnega invalida Franca Papeža iz Krmelja na zadnji poti na vaško pokopališče Log pri Sevnici.
Franc Papež je izhajal iz napredne družine, pred začetkom vojne je bil član Sokola, po prihodu fašistov pa je jeseni 1941 skupaj s študentom Remsom in Mihom Okrajškom osnoval prvi odbor OF v Krmelju. Družil se je z narodnim herojem Milanom Majcnom in opravljal razne odgovorne naloge za OF. Okupatorjem in domačim izdajalcem je bil trn v peti, preganjali so ga in za nekaj časa zaprli, nato pa se je Papež pridružil borcem Gubčeve brigade. Izkazal se je s hrabrostjo in odločnostjo. Ob napadu na Kostanjevico leta 1943 je bil težko ranjen; zdravil se je v roških bolnišnicah, bil 1944 prepeljan v italijanski Bari in se po osvoboditvi vrnil v domovino.
Po vojni je bil Papež delaven organizator pri KO ZZB NOV Krmelj, njen večkratni predsednik, član UO in nekdanjih okrajnih ter zdajšnjih občinskih odborov ZZB NOV. Sodeloval pa je tudi pri drugih organizacijah in društvih.
Čeprav je bil težak vojni invalid, je preziral vsako pomilovanje. Bil je resničen tovariš, soborec in komunist, čigar življenje in delo sta bila zgled. Rad je zahajal med pionirje in jim pripovedoval o bojih naših brigad, o uspehih in trpljenju partizanov. Franc Papež, za katerim ostaja velika praznina, je bil večkrat odlikovan za svoje delo.
B. D.
KAJ 2ULI ŠMIHELCANE
Šmihel in Regerča vas nujno potrebujeta kanalizacijo, asfalt in ulično razsvetljavo. Pereče vprašanje odvajanja odpadnih voda in greznic kliče krajane k slogi in skupnemu delu, predvsem pa, da podprejo „uli-čni“ odbor, ki ga sestavljajo Rado Medle, Štefan Brodar in Alojz Bukovec Odbor je izvolila komisija za ureditev okolja pod vodstvom Karla Kapša. Ureditev Šmihela nenehno spodbuja tudi Rdeči križ. Med drugim si prizadevajo za krožno avtobusno progo Šmihel - ulica Ob Težki vodi - Regerča vas — Gotna vas.
F. R.
JERNEJ PRIJATELJ
PROMETNIKI SO MARLJIVI
Na krški OŠ Jurij Dalmatin je zelo delaven tudi prometni krožek. Mladi prometniki redno vadijo po dve uri na teden, pred tekmovanji pa vsak dan. Krožek vodita tovarišici Marija Žaren in Marija Jelovšek. Učenci petega razreda smo že opravljali kolesarske izpite. To je snemala ljubljanska televizija za oddajo ,.Križem kražem", ki je bila na sporedu 9. aprila. Zadnjega marca pa je bilo na naši šoli občinsko pionirsko tekmovanje „Kaj veš o prometu? Sodelovale so ekipe mlajših in starejših pionirjev iz Brestanice, Senovega, Leskovca, Kostanjevice in Krškega. Prvo mesto v obeh skupinah sta zasedli ekipi iz Krškega, drugi pa so bili pionirji iz Brestanice.
ROMAN VOGRINC
JULIJANA ŠERCER
Po treh mesecih težke bolezni je umrl osemdesetletni Jernej Prijatelj iz Zavratc pri Studencu. Od njega smo se poslovili 21. marca na rovi-škem pokopališču.
Jernej Prijatelj se je rodil 6. avgusta 1896 v revni kmečki družini v Bistrici pri Mokronogu. Ko se je vrnil iz strelskih rovov na gališki in soški fronti, se je 23. januarja 1919 pridružil borcem za severno mejo, po končani vojni pa je nekaj časa iskal zaslužek. Našel pa ga je šele v dalnji Franciji, in sicer v premogovniku. Vojna vihra druge svetovne vojne ga je zatekla doma in pred Nemci se je umaknil v Lamperče pri Sevnici, kjer sta z ženo kmalu pričela sodelovati z borci in aktivisti narodnoosvobodilne vojne. Po osvoboditvi se je vrnil v izropano domačijo v Zavratcu in se do zadnjih dni bojeval za svoja načela.
KAREL ZORKO
V	sredo, 30. marca, je umrla Julijana Šercer, po domače stara Bezgarka iz Papežev. Rojena je bila 29. marca 1885 v Bezgarjih. Prva svetovna vojna ji je na italijanski fronti pobrala moža. Hudo je trpela na kmetiji. Nobenega dinarja ni bilo od nikoder.
Ko se je začela druga svetovna vojna, so bili sin Anton in hčerka Julka in Micka že poročeni. Tudi sin Alojz si je že sam služil kruh. Prišli so Italijani. Kako naj bi se sprijaznila z njimi?
Ko se je začel narodnoosvobodilni boj, so stara Bezgarka in vsi njeni delovali v Osvobodilni fronti. Čeprav je bila že stara, je pridobivala ljudi zanjo, raznašala partizanski tisk in delovala proti sovražnikom.
Poleti 1942 so ji zaradi delovanja v Osvobodilni fronti in sodelovanja s partizani Italijani požgali dom, aretirali vso družino, zeta Jožeta, ki je bil terenec, in sina Alojza pa obsodili na smrt in ju ustrelili Pozneje ji je padel v hrvaških partizanih še sin Jože.
-Vzdržala je italijansko internacijo in se s hčerko Julko ter njenimi otroki vrnila na pogorišče. Zaorali sta brazde v opustele njive in si na pogorišču napravili zasilno bivališče, pozneje pa obnovili dom. Tudi vsa povojna leta sta ostali neomajni in zvesti ciljem, za katere sta toliko žrtvovali. Z vsemi sosedi sta živeli v miru, obdelovali zemljo, redili živino in ustvarjali, dokler se ni stari Bezgarki dan po njenem enaindevetdesetem letu življenje izteklo. Vsi, ki smo jo poznali, bomo to dobro in pošteno kmečko ženo ohranili v trajnem, lepem spominu. Od nje smo se poslovili v petek, 2. aprila, v Papežih.
TONE OŽBOLT
m
„ZMAJ" V KRMELJU
Učenci OŠ Krmelj smo zelo veseli, če nas obiščejo igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Nazadnje so nam prikazali pravljico Jevgenija Švarca „Zmaj“. Igra prikazuje nasprotje med dobrim in zlim, med katerima ni pomiritve. Tako je Lancelot najboljši človek, Zmaj pa gospodovalen in hudoben. Lancelot premaga Zmaja in se po mnogih zapletljajih vrne in reši meščane. Lancelota je odlično igral Silvo Božič, Zmaja pa Sandi Pavlin. Nastopili so še Brane Ivanc, Mina Jerajeva, Niko Goršič in drugi. Učenci OŠ iz Krmelja, Tržišča in Šentjanža se igralcem zahvaljujemo in pričakujemo, da nam bodo kmalu uprizorili tudi igro „Ptički brez gnezda".
DAMJANA SLAPŠAK
Težka pot do hrane v domu
Po daljši negotovosti je zaplet okoli pravice hranjenja petih dijakov v črnomaljskem Dijaškem domu rešen do konca šolskega leta
Oglašam se, ker mi je problem petih dijakov, ki jim je delovna skupnost črnomaljskega Dijaškega doma konec lanskega leta odpovedala kosila, dobro zna a Delovna skupnost je svoj sklep, ki je začel veljati januarja letos, obrazložila tako, da so ti dijaki prej stanovali v Dijaškem domu, a so se izselili in se zato tudi hraniti ne smejo ve.” v domu.
Res je, da v Djjaškem domu ni obrat družbene prehrane odprtega tipa, vendar dobivajo tam kosilo tudi učitelji CSŠ, OŠ in POŠ ter drugi občani Takoj ko sem zvedel za ukrep domske delovne skupnosti, sem želel to stvar v razgovoru z ravnateljem doma rešiti, a brez uspeha. Na pismeno prošnjo prizadetih dijakov sem predlagal sklic sveta Dijaškega doma in predsedniku sveta izročil pismeni ugovor zoper ta sklep. O sklepih sveta mi ni nič znano, saj me o tem ni nihče obvestil niti mi niso uradno odgovorili.
ZLIKOVCI SO ZA2GALI KONTEJNER
11.	aprila zvečer so neznani zlikovci zakurili ogenj pod kontejnerjem za smeti, ki stoji v ovinku Lebanove ulice pod šmi-helskim pokopališčem v Novem mestu. Ker je bil kontejner poln vnetljivih odpadkov (kartoni, sodi od katrana id.), se je vžgala tudi notranjost. Ogenj je tako uničil kontejner, ki je bil vreden več kot 15.000 din. Početje zlikovcev je vredno zgražanja in kazni, je pa tudi drag opomin uporabnikom, ki bi morali vedeti, da kontejner ni za vnetljive odpadke. Tudi sicer bi uporabniki zažganega kontejnerja lahko bolje skrbeli za red in čistočo okoli njega. Gre za malomarnost in brezbrižnost nekaterih, ki pogosto le zahtevajo, sami pa ne žrtvujejo niti dobre volje niti časa, kaj šele, da bi segli v žep in si kupili poštene grablje. Prav bi bilo, da bi Komunalno podjetje postavljalo kontejnerje le tja, kjer jih bodo koristno uporabili in lično uredili njihovo neposredno okolico.	Sp
Prepričan sem, da imajo pri prehrani v domu prednost dijaki, ne glede na to, kje stanujejo, ne pa učitelji in drugi občani. V Črnomlju ni obrata družbene prehrane, kjer bi dijaki lahko dobili kosilo po primerni ceni Hranjenje dijakov po gostilnah ni le predrago, ampak je tudi neprimerno.
Baje so na seji sveta sklenili da se februarja dijaki lahko hranijo v domu, a morajo v marcu priti stanovat nazaj v dom, sicer izgubijo pravico do kosila. Noben dijak ni šel nazaj v dom in tako so dokončno izgubili pravico do hranjenja v domu.
Ravnatelj doma mi je pojasnil, da je tak ukrep utemeljen v domskem statutu. Ko sem po daljšem prizadevanju le dobil v roke ta statut, sem podvomil o njegovi veljavnosti Ne morem si predstavljati da se po tem statutu lahko v domu hrani dijak, ki ima stalno bivališče pri starših v Črnomlju, ne pa dijak, ki je v Črnomlju le med šolanjem in stanuje pri sorodnikih ali kje drugje kot podnajemnik.
Verodostojnost statuta sem preveril na vložišču črnomaljske občine, kjer mi je tov. Ferleževa pokazala statut, ki ga je potrdila skupščina. Pozneje Dijaški dom ni vložil vloge za spremembo statuta. Pri pri-
merjavi obeh statutov sem ugotovil naskladja pri več bistvenih členih. Statut, ki sem ga dobil v domu, je prirejen trenutnim potrebam, a ga ni potrdil ne svet doma niti ni bil v postopku za spremembe. Menim, da je tak statut neveljaven, zato ne morejo tako ukrepati zoper teh pet dijakov. To sem povedal ravnatelju doma v dolgem in mučnem pogovora
Končno so me iz doma 16. marca obvestili, da se ti dijaki lahko hranijo v domu do konca tega šolskega leta. Dijake sem takoj seznanil z veselo novico in od takrat naprej se spet hranijo v domu, kjer je hrane za vse dovoli Žal so morali miniti trije dolgi meseci negotovosti in skrbi za vsakdanji kruh. Morda bi bilo zanimivo slišati, kako so se ti dijaki v tem času hranili.
Članek z dne 1. aprila je bil objavljen 14 dni prepozno. Prav tako menim, da dijakom ne moremo šteti za slabo, če ne ločijo delovne skupnosti. Povedati je treba še to, da niso bili vse tri mesece brez hrane v domu, ampak le januarja in del marca.
JOŽE PAVLIŠIČ direktor Centra srednjih šol Črnomelj
UREJAMO VAS
Učenci šentruperške osnovne šole imamo zelo malo možnosti za nemoteno delo pri telesni vzgoji in gospodinjskem pouku, saj nimamo primernih prostorov. Zato se zlasti pri gospodinjskem pouku večkrat razdelimo po skupinah in odidemo čistit našo vas. Pometamo cesto, uredimo okolico šole in tudi okolice spomenika padlim borcem ne pozabimo počistiti Skratka: skrbimo, da bi bila naša vas čim lepše urejena.
MIRA TOMŠIČ
UMRLA JE KRESETOVA MAMA
V	soboto, 27. marca, je umrla Kresetova mama. Bila je mama kot malo takih. Vzgojila je sinove in hčere, ki so ljubili svojo domovino in se med prvimi vključili v KPJ in v NOB. Tudi sama je pomagala partizanom. Kljub velikemu trpljenju . med vojno je dočakala visoko starost Njena sinova Anton in Franc Krese-Čoban še živita.
Kresetovo mamo so pokopali v ponedeljek. Njen pogreb je bil zelo slovesen. Ob spomenika ki stoji na mesta kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, je govoril komisar Gubčeve brigade tov. Franci Kolar. Na pokopališču pa sta govorila predsednik občinske skupščine Trebnje tov. Kržan ter Mara Rupena-Osolnik. Pel je pevski zbor, igrala pa je godba na pihala.
Pokojne se bomo še dolgo spominjali, sai je tudi ona prispevala svoj del, da živimo srečno in svobodno. DAMIJANA BORŠTNAR
Še: Bohorska bolnišnica in zob časa
Preživeli ranjenci, ki so se zdravili v bohorski bolnišnici, bodo „napisali" brošuro o
življenju v bolnišnici
Članek z zgornjim naslovom je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, zaradi želje preživelih ranjencev, da bi še letos izdali brošuro, v kateri naj bi prikazali življenje v bohorski bolnišnici, pa sem se oglasil še enkrat. Ker potrebujemo za brošuro - izdalo naj bi jo Združenje borcev NOV Krško - veliko podatkov, prosim vse nekdanje „bohorske‘ ranjence in sorodnike umrlih, naj čimprej pošljejo fotografije s podatki (kje in kdaj je bil ranjen ipd.), da bomo čimprej pripravili brošuro (izšla naj bi ob letošnjem praznovanju dneva vstaje). Podatke pošljite na naslov: Mihael Žmavc. Brestanica, 68280.
Zakaj Kočevje tako vztrajno molči?
Če se ne motimo, je v lovskem zakonu zapisano, da mora družbenopolitična skupnost (občinska skupščina), ki daje lovišče v upravljanje samoupravni organizaciji združenega dela (lovski družini), skrbeti tudi za nemoteno upravljanje te družbene lastnine. Vendar v konkretnem primeru, ko gre za lovišče lovske družine Osilnica in občinsko skupščino Kočevje, ta ugotovitev ne velja.
O	dogodkih in lovskih razmerah na Kočevskem je bilo v povojnih letih marsikaj povedanega, pa za javnost vse premalo napisanega. S tem člankom želimo javnost opozoriti, da tudi v lovstvu ni vse v redu v tem delu naše partizanske zibelke. Gre namreč za dve bistveni vprašanji: za prilaščanje tujih predelov lovišč s strani tistih, ki se čutijo vplivnejši, ter za plačilo škode, ki jo stori njihova divjad na posevkih v drugem lovišču.
V	povojnem času sc je lovska družina Osilnica vseskozi morala boriti za svoj obstoj pred tistimi, ki so korak za korakom posegali v predele družinskega lovišča in na ta način nezakonito začeli uživati 870 ha najboljšega lovišča, v katerem so jelenja rukališča, pctclinja rastišča, gamsi in deloma tudi druga divjad. Pravimo korak za korakom, saj je to bilo večkrat. Temu občinska skupščina Kočevje ni nasprotovala, marveč so nekateri takratni vodilni iz te občine taka dejanja celo tolerirali. Tudi kočevske lovske zveze ne bi mogli pohvaliti, da ic bila pri tem vselej dosledna in objek-
tivna. Zadnji tak poskus za ponovno prisvajanje dela lovišča je bil 1973,
o	čemer je občinska skupščina obvestila LD Osilnica v svojem dopisu št. 323-3, vendar se je temu lovska družina odločno uprla.
Od takrat do danes je lovska družina naslovila na občinsko skupščino Kočevje kar pet pismenih vlog in izvedla več osebnih intervencij, da bi se sporni odnosi med prizadetimi lovskimi organizacijami s pomočjo posredovanja občine končno . le rešili. Vendar na vse vloge občina Kočevje vztrajno molči. Zakaj, ne vemo, vendar smo mnenja, da če ,jic smemo biti gluhi za pritožbe občanov", kot je dejal v intervjuju za Vjesnik tovariš Tito, potem ne smemo biti gluhi tudi za vloge in pritožbe, ki jih naslovi prizadeta samoupravna organizacija združenega dela na občinsko skupščino.
Žalostno je torej, da mora lovska organizacija, kakršna je njša, tokrat z javno razpravo, čemur je namenjen ta članek, opozoriti pristojne na nujnost razčiščevanja lovskih odnosov, ki vladajo ponekod na Kočevskem. Žalostno je tudi, da
poleg naštetih opozoril za podobne zadeve dostikrat	prihaja	do
histeričnih izbruhov posameznikov in da smo vse do sedaj raje to preslišali, kot pa da bi pristojni ustrezno ukrepali. Zato menimo, da nekaterim ni bilo jasno, da samoupravljanja v socialistični družbi ni mogoče razvijati, če tudi na področju lovstva ne delujemo za njegovo nadaljnjo krepitev, če se v lovstvu kažejo težnje po zaprtosti, ozkosti, nedemokratičnosti, v konkretnem primeru pa tudi odkrite težnje po kršenju osnovnih pravic naši lovski družini v upravljanju lovišč v skladu z zakoni in predpisi, ki so dovolj jasni tistim, ki j. i berejo. Torej: če kodeks obnašanja v lovstvu obstaja in obstajajo zakon in mnogi pravniki, statuti in podobno, potem naj vse to velja za vse brez izjeme: tako za pocdince kakor tudi za lovske družine in gospodarske organizacije, ki se 4 lovom ukvarjajo.
1	emu problemu pa moramo dati tudi politično težo, saj kaže, da nam tudi tukaj manjka političen pristop k stvari. Ne gre samo za tendence razširitve enega lovišča na račun drugega, temveč za nenehno škodo, ki jo dela skupna divjad, ki je sicer družbena last, vendar prihaja na pašo iz gospodarskega lovišča v družinsko. Ne gre torej le za razkrivanje in razčiščevanje različnih interesov in gledanj, ampak tudi za sočasno bitko proti zapuščenim
njivam in pašnikom, zaradi katerih se divjad v borbi za obstoj mora seliti.
Zato smo predlagali občinski skupščini, naj s svojimi predpisi ne regulira samo plana v tekočem leta temveč naj posreduje uveljavljanje takih samoupravnih aktov, s katerimi naj bi se urejalo širše področje v lovstvu; torej ne le lov, temveč tudi varstvo in gojitev divjadi, upravljanje z lovišči (tudi z gospodarskimi), povračilo škode, povzročene od divjadi, ter odnosi med lovskimi organizacijami na tem področju, saj ti odnosi niso taki, kot jih terja sedanji čas.
Do takih ugotovitev prihajamo, ker menimo, da ponekod na Kočevskem ni storjeno ničesar ali pa je storjeno vse premalo koristnega, da bi zagotovili naravne hranilne možnosti za prosto živečo divjad. Treba je preprečiti nadaljnc neodgovorne posege v naravo tudi s tega vidika, suj je osiromašenje naravnih krmilnih pogojev vzrok ogromne škode, ki jo divjad dela na kmetijskih pridelkih izven območja občasnega bivanja.
Gre torej za to, kdo naj plača kmetovalcem škodo, ki jo dela divjad iz bližnjega gospodarskega lovišča na družinskem. Ali naj lovska družina še naprej s svojimi članarinami in prostovoljnim delom plačuje škodo na račun drugih, medtem ko bi te, tako imenovane gospodar-
V	bolnišnici na Bohorju so se zdravili naslednji borci: Mirko Košir
-	Samo (rojen 1923 v Ljubljani, pokopan v Preserjah), Ivan Klukej (1926 na Lokavcah, stanuje v Kočevju), Danilo Benčina (1921 na Ravnah, stanuje na Blokah), Slavko Kočevar (1925 v Zamostecu, stanuje v SodražicO. Anton Sterle (1915 v Kozarišču, stanuje v Starem trgu), Lado Kiauta - lija (1914 v Tržiču, st. v Ljubljani), Vilijem Poljšak (1910 v Trsta st. v Preserjah), Jakob Kulovec (1922 v Ljubljani, st. v Ljubljani), Matija Ožanič (1925 v Pirčah pri Kočevju, tam tudi stanuje), Janko Benedik (1925 na Zinovškem vrhu, tam tudi
ske lovske organizacije izvajale neekonomski odstrel divjadi?
Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da morajo za prosto živečo divjad kot družbeno lastnino tudi na Kočevskem veljati enaka načela glede upravljanja in gospodarjenja s to divjadjo, neglede na nosilce upravljanja. Zato v lovstvu in lovu ne sme biti, da bi nekateri plačevali davek namesto privilegiranih.
OS in LZ Kočevje naj poskrbita za tak mehanizem in take samoupravne akte, ki bodo omogočili drugačne družbenoekonomske odnose za vse tiste, ki upravljajo lovišča. Prav zaradi neurejenosti teh perečih vprašanj v lovstvu na Kočevskem se lahko zgodi, da bo zaradi neodgovornega obnašanja kakega posameznika padla čudna luč na lovstvo nasploh in da bo morda zaradi tega prizadet celo ugled take družbenopolitične institucije, kot je občinska skupščina. Prav to kaže, da je zahteva po celovitem urejanju lovstva na Kočevskem v skladu z zakoni in pravicami, ki jih ima občinska skupščina, toliko bolj upravičena.
V	takih okvirih občinska skupščina Kočevje verjetno ne bi enostransko in pod vplivom nekaterih reševala lovskih odnosov in naš primer sploh ne bi smel imeti razsežnosti, kot jih je dobil na primer z odkritimi grožnjami, prilaščanjem javnih organov ter pod.
Za nas je pravzaprav vseeno, zakaj je kdo kriv in zakaj ne, saj so pomembne predvsem posledice, ki so sc pojavile. Zato se upravičeno sprašujemo, ali so na primer napotki kako moramo uresničiti neštete sklepe
stanuje), Stane Antonšič (1920 v Ljubljani st. v Kočevju), Franc Čebašek - Matevž (1914 v Preba-čeva st. v Kranju), Franc Drobnič (1919 v Romunji vasi, tam tudi živi), Alojzij Grča (1924 v Ribnici, tam tudi pokopan), Ivan Benčina (1924 v Travniku pri Loškem potoka umrl), Karl Lasner - Pepi (1911 v Los Angelesu). Oskrbnik bolnišnice je bil Milan Alič — Matevžek iz Ljubljane, bolničar pa njegov someščan Janez Šiško -Ivan.
MIHAEL ŽMAVC BRESTANICA
ZK v praksi - samo vzorci brez vrednosti, ko gre za navedene primere. Kje je organizacija ZK, kje so samoupravni akti v omenjeni delovni organizaciji in kje so pristojni forumi občine Kočevje, ki dovoljujejo tak anahronizem in tako neučinkovitost svoje pristojnosti? Ni torej vprašanje pomanjkanja stališč ter pristojnosti in tudi ne predpisov, ki regulirajo lovstvo v naši samoupravni družbi, temveč nekaj drugega, zelo škodljivega, kar je nujno čimprej odpraviti.
Članstvo LD Osilnica ter prebivalci pjenega območja pričakujejo vso podporo in razumevanje pri uresničevanju svojih upravičenih zahtev. Zato naj se pristojni le spoprimejo z nosilci teh škodljivih teženj, mi lovci pa zahtevamo samo pravične lovske meje ter demokratične odnose s svojimi sosedi. Nemudoma se mora rešiti tudi vprašanje denarnega fonda za plačilo škode, ki jo dela divjad, saj ta ni kriva, če ne ve za lovske meje in ozkost posameznikov. Ce v tukajšnjem kraju ne želi mo še večje migracije prebivalcev, moramo vsaj oškodovanim povrniti prizadejano škodo. O tem ljudje glasno govore na zborih volivcev in drugih sestankih. Za vse to pa so nekateri imeli do sedaj premalo posluha in naša lovska družina bo v bodoče poskušala v tem kraju s svojim delom in političnim vplivom zamujeno nadoknaditi
Gen.-polkovnik JANKO SEKIRNIK starešina LD Osilnica
HBE33SIBEEE3
n 11! j. 11 m
| pri ATLASU \
s Prijave in informacije	j
' pri ATLASU ' s v trgovini Mladinske knjigež | v NOVEM MESTU	j
| od 19. aprila do 7. maja	j
^ vsak dan od 12.30	do	18.00	s
J IZBERITE SAMI! IZBERITE SAMI!	IZRERITE	SAMI!	\
% TUJINA!	J
N	*
; COSTA DEL SOL	$
^ Tedenski odhodi od 31. maja dalje	J
* Cena od 2.890 din naprej	*
\ MALLORCA	J
^ Odhod 26. aprila in 3., 10. in 17. maja	*
^ Cena od 1.995 din naprej	#
J TENERIFE (KANARSKI OTOKI)	J
J Prvi odhod 17. junija	J
* Cena od 3.690 naprej
X TUNIS	5
* Odhod 26. aprila in 3. maja
S Cena od 2.550 din naprej	J
£	#
$ RODOS	*
N	Odhoda 21. in 28. aprila	f
\	Cena od 2.630 naprej	£
J	*
5 COSTA B RA VA	£
>	Odhodi dvakrat na teden od 10. maja dalje	£
^	Cena od 3.150 din naprej	J
j	5
5 KOPENHAGEN	2
^ Odhod 30. aprila	£
^ Cena za 4 dni 3.550 din	£
S	5
5 LETUJTE!	S
\ POREČ, PORTOROŽ, MEDULIN, NJIVICE, SU- '
> PETAR, SUTIVAN, POSTIRA, BOL, JELŠA, *
J VRBOSKO, TROGIR, KASTEL, STAFILIČ, Z 5 KASTEL STARI, MILJEVAC, PRIZBA, KORCU- '
< LA, LUMBARDA, OREBIC, SREBRENO, LOPUD, £
£ DUBROVNIK	$
^ Sedemdnevno bivanje že od 645 din naprej	£
J Avionski „paket" — aranžmani že od 1.195 din naprej	J
* A vtobusni „paket" — aranžmani že od 945 din naprej	J
S	j
J VIKENDI!	\
\ VRNJACKA BANJA, BOVEC, BLED, ROGAŠKA	$
* SLATINA, POREČ, NJIVICE, KASTEL STARI,	$
N SPLIT, TROGIR, JELŠA, BOL, SUPETAR, KOR-	$
J CULA, LUMBARD, PRIZBA, LOPUD, SREBRE-	*
X NO
J Cena od 175 din naprej
^ ARANŽMAJI ZA 1. maj	\
\ BOVEC, BLED, OTOČEC, POREČ, MEDULIN, \
\ PULA, NJIVICE, OPATIJA, CRIKVENICA, t \ KASTEL STARI, SPLIT, TROGIR, BOL, JELŠA, * s SUPETAR, KORČULA, LUMBARDA, OREBIC, S 5 PRIZBA, LOPUD, SREBRENO	£
S Z lastnim prevozom je cena od 275 din naprej	J
^ Z organiziranim prevozom je cena od 495 din naprej	J
1	I
*
*
* \ *
*
*
i .	.	    ■■	J
s
,	,	-	*	j
' "•1 LJUBLJANA	5
prvič v Novem mestu!
Atlas je jugoslovanska potovalna agencija, ki ima poslovalnice v vseh republikah ter poslovne partnerje na vseh kontinentih.
Atlas je vodilni jugoslovanski organizator letovanj in potovanj za naše občane. Njegov program zajema domovino in tujino. Posebn[ Atlasov tozd se ukvarja izključno z organizacijo le-teh aranžmajev. Posluje po najsodobnejših svetovnih načinih kreiranja, prodaje in izvršuje turistične programe v obliki ti. ..paketov".
Zmeraj najcenejši
Atlasov ,,paket" je vselej cenejši od seštevka od posameznih cen storitev, ki jih vsebuje. Morda zato, ker Atlas kot grosist najema vse storitve za tisoče potnikov. Le-to mu omogoča poseben položaj na našem turističnem tržišču.
ZATO SO ATLASOVI PROGRAMI LETOVANJA ZMERAJ NAJCENEJŠI.
Lani 179 pritožb
Kakovost uslug je enaka kakor če jih posameznik kupuje sam, cena pa je nižja, ob tem da je zagotovljena večja gotovost in pozornost Atlasovih predstavnikov in vodičev pri vseh potovalnih programih. Atlas svoje programe prodaja po celi Jugoslaviji in v štirih sosednjih državah. Lani se je Atlasovih uslug poslužilo nekaj nad 40.000 ljudi, za letos pa načrtujejo, da jih bo okoli 50.000. Lani je bilo vsega 179 pismenih pritožb, kar je mnogo pod svetovnimi normativi za tovrstne .irograme.
Atlas ima v Jugoslaviji 30 poslovalnic, hkrati pa tudi tri predstavništva v tujini. Last Atlasa je tudi 8 ladij, 6 hidrogli-serjev, 50 avtobusov znamke Setra, žičnica v Dubrovniku na planino Srd j. Lani se je Atlaso-
vih uslug poslužilo nad 200.000 tujih gostov, ki so preživeli letni dopust v Jugoslaviji.
Zakaj Atlas v Novem mestu oz. na Dolenjskem? Zato, ker je Dolenjska edina pokrajina na Slovenskem, ki še nima prodajalca Atlasovih programov. Atlasovih uslug se je moč poslu-žiti že v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah, v Celju, Velenju, Slovenjgradcu, Postojni, Portorožu, Škofji Loki in na Bledu.
Pravočasna
Odločitve za letni dopust najbrž nihče ne potegne kar z neba, zato se oddiha potrebni ljudje že kmalu po zadnjem snegu začnejo pogovarjati, kam bi bilo najbolj primerno iti, se naužiti sonca, morja ali čistega gorskega zraka ter si nabrati novih moči za vsakdanje delo.
Kar na pamet seveda ni moč vedeti, kje so kraji, primerni za želje posameznikov in njihove žepe, ki so bolj ali manj polni. Zato se sodobni dopustniki že dalj časa poslužujejo uslug, ki so jim na voljo pri raznih turističnih agencijah.
Če bo
zanimanje...
Med slednjimi naj tokrat posebej omenimo jugoslovansko potovalno agencijo Atlas, ki bo
v novomeški poslovalnici Mladinske knjige na Glavnem trgu odprla začasno poslovalnico. Le-ta bo imela delovni čas od 19. aprila do 7. maja v popoldanskih urah (razen ob sobotah). Če bo zanimanje za Atla-sove usluge v Novem mestu dovolj veliko, bo agencija odprla stalno poslovalnico.
2 Atlasom brez skrbi
Dopustniki, ki se prepustijo varnemu naročju Atlasa, se znebijo domala vseh skrbi, ki sicer tarejo počitka željne ljudi. Ekipa Atlasovih predstavnikov organizira prevoz, prehrano, ogled zanimivosti in še veliko drugih stvari, ki bi jim sicer ne bile dostopne ali pa bi bile povezane s precejšnjim trudom.
Odgovor takoj
Iti na dopust z Atlasom iz Novega mesta, izgleda takole: Ko se posameznik oglasi v Atlasov i poslovalnici in pove svojo željo, kam in kdaj bi šel rad, si precej lahko ogleda program in opis vseh značilnosti mesta, kjer naj bi letoval. Čeprav je centralna služba rezervacij v Zagrebu, naj to bodočega dopustnika prav nič ne moti, kajti v Novem mestu bo postavljena ena od 190 radijskih postaj, ki omogočajo stalne stike med vsemi Atlasovimi poslovalnicami in prevoznimi sredstvi. Tako bodoči dopustnik lahko precej izve, ali je tam, kjer si želi letovati, prostor. V primeru, da ga ni, lahko izbere drug kraj ali čas letovanja.
S predplačilom 40 odst. je rezervacija potrjena, s tem da je ostanek potrebno poravnati 14 dni pred odhodom na letovanje. Iz Novega mesta bo to moč naplaviti tudi po pošti na naslov
Atlasove poslovalnice v Ljubljani, Tomšičeva 2.
Če ne bi potovati
Treba je omeniti, da je potovanja in letovanja moč zavarovati, če zaradi bolezni ali smrti v ožji družini ne bi mogli potovati. V tem primeru se razen zavarovanja, ki znaša od 50 do 90 dinarjev (odvisno od vrednosti potovanja), vse v celoti povrne.
Atlas kot potovalna agencija ima svoj klub ACI, katerega člani imajo na vseh potovanjih izrednega programa 5 odst. popusta, ob tem, da se za člane organizirajo tudi posebna potovanja z znižanimi cenami. S člansko izkaznico (letna članarina je 150 din) je ob plačilu z gotovino popust od 5 do 50 odst. v hotelih, restavracijah in trgovinah po Jugoslaviji in tujini pri tistih partnerjih, ki imajo pogodbo s klubom in ACI znak na vidnem mestu.
Za počitnice v Jugoslaviji so na voljo od junija do septembra tedenski čarterski poleti iz Ljubljane proti Splitu in Dubrovniku. Enaka pot je tudi iz Zagreba. Vsi letalski odhodi v tujino so z brniškega letališča, potniki iz Novega mesta pa bodo lahko vstopili brez posebnega doplačila » poseben avtobus iz Zagreba na priključku na magistralno cesto pri Mačkovcu. Podobno velja za povratek z brniškega letališča.
Če Novomeščani v rednih Atlasovih programih ne bodo našli nič primernega zase, se bodo lahko še posebej dogovorili za maturantske ali sindikalne izlete, saj bo večino dni v Novem mestu prisoten tudi direktor Atlasove poslovalnice iz Ljubljane.
ATLASOVI TURISTIČNI PROGRAMI SO ZE NA VOLJO V POSLOVALNICI MLADINSKE KNJIGE!
kultura
in
izobra-
ževanje
Žlahtni „divjak”
V Dolenjski galeriji so v petek, 9. aprila, odprli razstavo 26 olj Tomaža Gostinčarja, »nešo-lanega“ (kot sam pravi o sebi) slikarja iz Ljubljane. Otvoritveni dogodek so s krajšim kulturnim sporedom popestrili pesnik Matjaž Kocbek, flavtist Boris Čampa in Cveto Sever.
Razstava pomeni prav gotovo dogodek za Dolenjsko galerijo in njene obiskovalce, tem bolj, ker imamo opraviti z deli mladega ustvarjalca, ki se je samozavestno odločil za nelahko pot s čopičem in paleto. To samozavest že na prvi pogled izpričuje dejstvo, da poskuša biti Gostinčar gospodar likovnih ploskev kar največjih razsežnosti. In nemara je tako tudi prav, saj bi v nasprotnem prišla manj do izraza njegova prikupna divja neurejenost, kakor mu je v katalog zapisal recenzent Andrej Pavlovec.
Prav tako bi kazalo pritrditi recenzentovemu mnenju, da bo Gostinčar dosegel svoj smisel s »portreti ulic“, skratka s portreti predmetov, nastalih kot »sistem, vsebujoč vrednost človeške prisotnosti, na katero se opira smisel življenja41. Taki : »portreti44 prav gotovo pomenijo tudi boljši del omenjene razstave, čeprav se gledalec težko odreče tudi drugim delom, denimo človeškim figuram, že zavoljo izredno žive govorice barv. Kot tak je mladi slikar prav gotovo zanimiv tako za kritike kot za obiskovalce, ki jim je slast ugibanje, kam bo krenil iz te »žlahtne divjine44.
I. Z.
JAKOPIČEVA NAGRADA MARJANU POGAČNIKU
Minuli petek je bila v ljubljanski Moderni galeriji slovesnost, na kateri so letošnjo Jakopičevo nagrado izročili slovenskemu grafiku Marjanu
Koloman Beznec: DOMAČI jA, 1975 — Pričujoče delo prekmurskega samorastnika Bezneca, ki razstavlja te dni svoje slike v Kranju, je nastalo na lanskem taborskem srečanju likovnih samorastnikov v Trebnjem.
Ali niso kriva zamujena vabila?
Se nekaj o tem, zakaj ne bo letos posavske revije amaterskih gledaliških skupin
Pogačniku. Ob tej priložnosti je go vornik Zoran Kržišnik, ravnatelj Mo
.C
derne galerije, poudaril dolg, ki ga ima slovenska javnost do Riharda Jakopiča, obenem pa, da likovna umetnost pri nas še nima vloge, ki bi jo zaslužila.
Področni odbor Združenja gledaliških skupin za Posavje je bil primoran odpovedati za pomlad predvideno revijo amaterskih skupin, saj sta se z vsega območja prijavili le dve.
Ob tem se zastavljajo najrazličnejša vprašanja, med katerimi takole gotovo ni redko: je treba amaterske gledališke skupine iskati z lučjo pri belem dnevu? Morebiti pa je odgo-
VEČER, POSVEČEN SLOVENSKI MODERNI
Klub novomeških študentov je postal v zadnjem času dejaven tudi na kulturnem področju. Za jutri ob 19. uri so študentje v Dolenjski galeriji pripravili kulturni večer, posvečen slovenski moderni, literarni smeri, ki ima predstavnike v Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu-Aleksandrovu.
»ZLATA LIRA"
ZA UČENCA
Na današnji javni produkciji glasbene šole v Brežicah bodo nastopili otroški pevski zbor, oba harmonikarska orkestra in solisti. Učenci bodo Vojku Bibiču podelili tradicionalno priznanje »zlata lira44.
S SARTROM PO POSAVJU
Brežiški Amaterski oder je v zadnjih dveh mesecih naštudiral Sartrovo dramo »Spoštovanja vredna vlačuga “. Po predstavi za dijake gimnazije bodo igralci s to dvodejanko v nedeljo, 18. aprila, gostovali v Artičah, dan kasneje, ko jo bodo uprizorili za dijake trgovske šole, pa si jo bo ogledal tudi republiški selektor. V torek, 20. aprila, bodo Brežičani s Sartrovim delom gostovali v Krškem.
Tomaž Gostinčar: NA DIVANU, olje — S slikatjeve razstave, odprte minuli petek v Dolenjski galeriji v Novem mestu.
PRIDEJO Z „ROGONOSCEM“ - V soboto bo v Brežicah gostovala dramska skupina iz Žalca z Moliero-vim »Rogonoscem44. Brežičani bodo Žalčanom vrnili obisk ob koncu aprila.
VOJAKI POJO - V vojaškem klubu cerkljanske garnizije bo poslej še bolj živahno. Zboru slovenskih fantov seje pridružilo še več pevcev, ki jih je k tej oJločitvi spodbudila tudi nedavna televizijska oddaja »Od vsakega jutra raste dan'4. Zborovodja Franc Baškovič je prav gotovo lahko zadovoljen. Žbor bo sodeloval na vseh prireditvah, ki jih bo brežiška ZSMS organizirala v mesecu mladosti.
CANKARJEVA PROSLAVA BO JESENI - Na seji izvršnega odbora kulturnega društva »Dušan Jereb" v Novem mestu so sklenili, da bodo osrednjo prireditev v počastitev 100-lctnicc Ivana Cankarja izvedli jeseni, najverjetneje septembra. Težave so nastopile zaradi koncert-
kot
pri
nega klavirja, ki ga Novo mesto ne premore, orkester, ki pripravlja Beethovnovo delo, pa' brez klavirja ne more nastopiti.
BEZNEC RAZSTAVLJA V KRANJU - Prekmurski slikar Koloman Beznec, udeleženec lanskega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, kije imel samostojne razstave med drugim tudi že v Brestanici (leta 1971) in v Ribnici (lani), razstavlja od minulega petka svoja dela v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju. Istega dne so v galeriji v kranjski Mestni hiši odprli razstavo plastik Dimča Pavlova, ki deluje likovni pedagog v Hrvatinih Kopru.
DIJAŠKA »ŽENITEV44 - Igralska skupina prosvetnega društva »Franjo Stiplovšek", ki deluje na brežiški gimnaziji, bo 22. aprila uprizorila Gogoljevo komedijo »ženitev44. Dijaki želijo gostovati po Posavju.
vor za žalostno odpoved prireditve, kakor je bilo na tej strani zapisano minuli četrtek, iskati v tem, ker se nista odzvali skupini iz Boštanja in s Senovega. Zdi pa se, da bi bila bera borna, četudi bi na »vrtiljaku44 revije sodelovali tudi omenjeni skupini.
Vsaj za boštanjski oder društva, ki se imenuje po Antonu Umku -Okiškem, bi lahko rekli, da je odgovor, zakaj ne sodeluje, preprost. Kdor je kdaj od blizu videl, kaj, kako in kdaj delajo amaterske skupine, bo zlahka ugotovil, da je njihov čas zima, ko imajo več časa igralci in tudi gledalci. Če je tako, bi bilo prav, ko bi prireditelji revije razposlali vabila prej in ne šele v času, ko skupine že nastopajo. Tako republiški selektor aprila v Boštanju ne bo mogel videti kaj prida uprizoritve, čeprav je hvalevredno, da se bo potrudil priti v ta kraj. Omenimo naj, da sta glavna igralca letošnje postavitve Nušičevih enodejank odšla k vojakom.
Amaterji se poleg tega še spominjajo, kako nespodbudno sta bili lani ocenjeni boštanjska in senovška predstava. O smotrnosti amaterske postavitve bi sicer lahko prelili še nekaj črnila, vendar je dejstvo, daje - vsaj za Boštanjčane, ki so lani nastopili prvič po dolgih letih - kritika prizadevanja bolj rušila, kot pa jih opogumljala. Z organizacijo teča
Osnovnošolci, ki bodo prebrali »Hlapca Jerneja in njegovo pravico" ter še šest Cankarjevih del, in srednješolci, ki bodo preštudirali vsebino romana ,Na klancu44, štirih dram, »Erotike44, »Bele krizanteme" in drugih zahtevnejših leposlovnih spisov Ivana Cankarja, kot tudi najnovejši biografski roman »Tujec44 izpod peresa Antona Slodnjaka, bodo lahko tekmovali za Cankarjevo bralno značko, ki jo je Zveza bralnih značk Slovenije sklenila uvesti letos ob 100-lctni-ci Cankarjevega rojstva. Tekmovanje bo do konca leta 1976, bralne značke pa bodo podeljevali na prireditvah v Cankarjev spomin.
Cankarjeva značka
Ta Cankarjeva bralna značka je, kakor je razvidno iz razpisa za tekmovanje, uvedena izredno in z namenom, da se šolska mladina temeljiteje seznani z umetnostjo in mislijo velikana slovenske umetniške besede. Pravico sodelovati v tem tekmovanju ima vsak učenec, ne glede na to, ali si je z branjem že pridobil to ali ono bralno značko, ki jih podeljujejo marljivim bralcem predvsem na slovenskih osnovnih šolah. Naj še pristavimo, da je uvedba tekmovanja za omenjeno bralno značko lep prispevek k vsesplošnemu prizadevanju, da bi Ivanu Cankarju, njegovim delom in misli namenjeno leto počastili kar sc da dostojno in vsestransko. Seveda to tekmovanje, kar velja tudi za druga, v katerih učenec lahko dobi bralno značko, ni obvezno, kar daje celotni akciji še poseben čar.
I. Z.
VSA DVORANA O KULTURI
Za v ponedeljek, 19. aprila, pripravljajo v dvorani novomeškega Doma kulture posvet o aktualnih vprašanjih kulture. Uvodno obrazložitev bo imela in vodila posvet Tilka Blaha iz republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Prireditelji bodo poleg organizatorjev kulturnega dela iz podjetij povabili na posvet tudi predstavnike sindikata, SZDL, ZK in drugih organizacij v občini.
jev je naredil posavski odbor pomemben korak naprej, treba pa je vedeti, da se bodo sadovi tega poznali šele čez čas, zato naj bi do takrat čakala tudi ostrejša merila za presojo predstave, ki jo pripravijo amaterji.
ALFRED ŽELEZNIK
Kdaj smrečica na šoli?
Bodo Brusničani
dočakali
šole?
začetek gradnje nove
Brusničanom so obljubili, da bodo šolsko leto 1976/77 zanesljivo začeli v novi šoli. Dejali so, da se bo zidava začela v marcu. Potem so iz nepojasnjenih razlogov zasaditev prvih lopat preložili na maj. Maj je pred vrati, začetek gradnje pa še vedno v zraku.
Medtem je prišlo nad „novo šolo“ še nekaj, česar se ni nihče nadejal, tudi projektanti ne. Lokacijo so namreč „postavili“ na zemljišče, po katerem teče potok in je ob vsakem močnejšem deževju poplavljeno. Zdaj kaže, da bo treba potok najprej regulirati in zemljišče utrditi, to pa pomeni razlog več za zakasnitev gradnje.
Drugih ovir za novo brus-niško šolo menda ni Zemljišče so odkupili, tudi dokumentacija naj bi bila že pripravljena. Marlesu, ki bo pripravil objekt (brusniška
šola bo montažna), so tudi že plačali večjo vsoto.
Po načrtu bo imela šola dvanajst učilnic, telovadnico, skupni večnamenski prostor in vse druge pritikline", kar pomeni, da bo grajena za potrebe sodobnega pouka. Bo skratka taka, da učiteljev ne bo odbijala kot sedanja, kjer ni nič podobnega šoli, ampak da bo mikavna hiša učenosti.
Na koncu bi lahko rekli, da obljuba dela dolg. Ker se je nakopičilo toliko nejasnosti in tudi ovir, pa je kaj malo verjetno, da bodo lahko smrečico na streho nove šole zasadili ob koncu poletja. Čeprav je tako, bo Brusničane težko prepričati, da ne bi doživeli otvoritve šole že za letošnji praznik novomeške občine. V čigavih rokah je torej rešitev tega problema?
I. ZORAN
Prešernove družbe »paket 77”
V redni letni zbirki bo pet (za dobre plačnike šest), v zbirki Ljudska knjiga pa pet del — Cankarjevemu spominu se bo družba oddolžila s ponatisom »Martina Kačurja"
Komaj so naročniki knjižnih izdaj Prešernove družbe spravili na police lansko zbirko, že je tu napoved, kaj jim bo ta založba ponudila letos. Gre za redno knjižno zbirko s koledarjem za leto 1977 in za zbirko romanov Ljudska knjiga.
padom44), Smiljan Rozman roman »Leteči krožnik44 (pisatelj se ponorčuje iz verovanja v NLP), Andreja Grum (s sodelavci) pa je pripravila priročnik o pletenju. Ponatisnjen bo »Martin Kačur44, s katerim se namerava Prešernova družba oddolžiti spominu velikega slovenskega pisatelja ob 100-letnici njegovega rojstva. Vse te knjige bodo naročniki prejeli za 80 din, če pa se bodo odločili za vezavo v platnu, bodo dodali 60 din. Vsi, ki bodo plačali naročnino do 30. junija, bodo dobili tudi Nevila Shutea »Čarobnega piskača44, pretresljivo pripoved o starčku, ki se poskuša s skupino otrok prebiti iz jugovzhodne Francije do Normandije in Anglije medtem, ko Francijo že zasedajo nacisti Vse knjige bodo iz tiska prispele novembra.
Poleg koledarja, ki bo spet poln aktualnih člankov z raznih področij in krajših leposlovnih del bo izšlo letos v redni zbirki še troje domačih izvirnih knjig ter eh ponatis. Štefanija Ravnikar-Podbevšek je napisala pretresljiv roman o borkah, ki se po vojni počutijo odrinjene (»Nad pre-
V zbirki Ljudska knjiga bo izšlo petero prevodov iz svetovnih literatur, naročniki knjig Prešern^ družbe pa jih bodo dobili za 140 in v broširani oziroma vezavi za 280 din v platneni vezavi in na brezlesnem papirju. Gre za Hartleyev roman ,,Najemnik44, Mihaila Kolesni-kova delo .Atomsko mesto - pravica izbire44, iz katerega odsev: ozračje velikega atomskega centra, nadalje za Cainovo »Serenedo44, eno najboljših del sodobne ameriške literature, za Romaina Garyja pripoved »Prva ljubezen - in zadnja44 ter za Uptona Sinclara roman »Zmajevi zobje44.
Naročila za knjige Prešernove družbe zbirajo zaupniki v občinah, delovnih organizacijah, šolah in vseh knjigarnah, naročniki pa lahko sami pišejo neposredno Prešernovi družbi v Ljubljano, Opekarska - Borsetova ulica 27. V Cankarjevem letu naj bi še posebej veljalo: na knjižne police Slovencev naj pridejo res dobre knji-
Mato Generalič: DEKLE Z ROŽO, les, 1975 - Kip stoji v trebanjskem parku umetnosti — poleg drugih, ki so jih ustvarili udeleženci dosedanjih taborskih srečanj. Na letošnje srečanje samorastnikov so povabili 28 slikarjev in kiparjev. (Foto: I. Zoran)
NOVOMEŠCANI Z »MIŠELOVKO"
22. aprila bodo novomeški gledališčniki uprizorili »Mišelovko44, znano delo letos umrle pisateljice kriminalnih zgodb Agathe Christie. Delo režira Riko Urh. »Mišelovka44 je že drugo delo, ki ga Novomeščani postavljajo na oder v tej sezoni. Z Machiavellijevo »Mandragolo44, ki jo je kot gost režiral Franci Končan, so dosegli velik uspeh na domačem odru in na številnih gostovanjih. Kakšne načrte imajo z »Mišelovko44, pred premiero še ni znano.
STERNENOVE
UMETNINE
V petek so v galeriji na sevniškem gradu v okviru gostovanj Narodne galerije iz Ljubljane odprli razstavo 31 del Mateja Sternena. Gre za 21 olj in 10 grafik najbolj znanih del tega oblikovalca »značilne slovenske štimunge44, kot je njegov impresionizem označil že Ivan Cankar. Razstava, ki bo odprta do 22. aprila, je še toliko bolj zanimiva, ker so v Ljubljani razstavljena nekatera njegova pred nedavnim odkrita neznana dela. Ta dan je bila v Sevnici tudi skupščina občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, kjer so za novega predsednika izvolili Jožeta Novaka, predavatelja na poklicni šoli oblačilne stroke.
Jezikovni kotiček
PA ŠE TRETJIČ O ZNIŽEVANJU CEN ...
Kar dvakrat zaporedoma smo prejšnji mesec na tem mestu opozorili, da znižati kak predmet ne pomeni isto kot znižati ceno temu predmetu. Toda kljub temu je v izložbi novomeške trgovine, ki stoji celo na Glavnem trgu, že dalj časa jezikovno napačen napis
VELIKO ZNIZANJE EL. KALKULATORJEV
Mar ljudje ne bero Dolenjskega lista? Ali pa bero, pa iz trme ali brezbrižnosti vztrajajo pri napačnem? Rajši bi veijel v prvo. Zatorej ponovno opozaijam našo knjigarno, da bi se njen reklamni napis glasil pravilno:
VELIKO ZNIŽANJE CEN ELEKTRIČNIH RAČUNSKIH STROJEV
ŠTEVNIK „EN" IN „EDEN"
Podobno je z nekim našim, sicer zelo marljivim sotrudni-kom. Tudi ta je očitno prezrl naš zapis in stalno po nepotrebnem dela napake v zvezi s pravkar omenjenim števni-kom, na primer:
Tekmovalo je pet tekmovalcev, na cilj pa je prišel le en. Oglasil se je eden udeleženec te bitke.
Števnik en uporabljamo vedno le v zvezi s samostalnikom, če pa samostalnik izpustimo, tako da stoji števnik sam, pišemo daljšo obliko eden Torej:
Tekmovalo je pet tekmovalcev, na cilj pa je prišel 1 e eden (ali pa: le en tekmovalec). — Oglasil seje samo en udeleženec te bitke.
Podobno uporabljamo tudi nedoločni števnik noben in nobeden: V šolo ni prišel nobeden (ali pa: noben učenec). Nobeden (noben človek) ne ve, koliko je on pretrpel.
PROTI TREBNJEMU, NOVEMU MESTU (NE: TREBNJEM, NOVEM MESTU)
Pa še tretja stvar bodi ponovno omenjena na-4#m mestu, ker dela zlasti neki naši sodelavki preglavice: predlogi k, h, proti, kljub, navzlic, proti se vežejo s tretjim sklonom. Oblika pridevnikov, zaimkov in števnikov v 3. skl. ednine za moški spol pa ima končnico-emu, torej: Odpeljal seje proti Novemu mestu (Trebnjemu). - Navzlic slabemu vremenu. — Kljub njegovemu nasprotovanju. - K tvojemu prijatelju.
B-r.
Zbor podružnice#^): podoba gospodarstva
Razen predstavnikov občinskih skupščin in posameznih DPO s področja novomeške podružnice LB se je zbora udeležil tudi Mirko Jamar, namestnik glavnega direktorja LB. Uvodno poročilo predsednika izvršilnega odbora podružnice je prebral Jože Jankovič, medtem ko je v imenu nadzornega odbora podružnice poročal njegov predsednik Stane Šuln. Po dobri razpravi je zbor obe poročili sprejel. Delegati so potrdili in sprejeli tudi zbirni zaključni račun banke za 1975, sklep o udeležbi upravljavcev iz dohodka LB po zbirnem ZR za 1975 in sklep o ZR podružnice za lansko drugo polletje. Soglasno so sprejeli sklep o letošnjem zbirnem finančnem načrtu banke in podružnice, kot tudi podružničin načrt kreditne bilance za 1976.
Iz razprave o zagotovitvi sredstev za širjenje mreže po-
43 delegatov (od skupnega števila 51 ustanoviteljev banke) je pretekli petek dopoldne v gami hotelu na Otočcu sprejelo poslovna in ostala poročila za lansko drugo polletje, odkar obstaja v IMovem mestu samostojna podružnica LJUBLJANSKE BANKE. Na podlagi dobro pripravljenega gradiva in uspešnega poteka zbora so delegati razvili tudi tehtno razpravo o najbolj perečih trenutnih vprašanjih ekonomske stabilizacije.
slovnih enot LB in modernizacije njenega poslovanja v letu 1976 velja posebej poudariti sklep delegatov, s katerim so za zboljšanje materialne osnove poslovanja namenili 7,080.000 dinarjev za novogradnjo poslovne stavbe podružnice v Novem mestu in za odkup poslovnih prostorov v Trebnjem. Podružnica bo prispevala svoj delež tudi za izgradnjo poslovnega centra LB v Beogradu, sama pa bo
Sklep o ugotovitvi in delitvi
dohodka LJUBLJANSKE BANKE, podružnice Novo mesto, po zaključnem računu za drugo polletje 1975
Na osnovi določil 26. člena pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke, 61. člena statuta LB, 16. člena začasnih avil podružnice ter na predlog izvršilnega 'odbora podružnice sprejme 2. zbor upravljavcev Ljubljanske banke, podružnica Novo mesto, naslednji
SKLEP:
1. Dohodek Ljubljanske banke, podružnice Novo mesto, za drugo polletje 1975 znaša:
— celotni dohodek	66,531.521,91	din
— izdatki	36,904.839,10	din
— doseženi dohodek	29,626.682,81	din
— prispevek za skupne službe	459.884,00	din
— dohodek za delitev	29,166.798,81	din
2. Odobri se naslednja delitev dohodka za drugo polletje 1975:
— del, ki ga razporeja delovna skupnost 4,682.519,85 din
— del za kritje poslovnih stroškov	3,227.789,56	din
— del za zboljšanje materialne podlage poslovanja:
a. po programu podružnice	7,079.554,13	din
h. namenska sredstva od odstopljenih deležev upravljavcev
za izgradnjo poslovnega centra LB v Beogradu
1,394.000,00 din
— obvezne izločitve, posojila in prispevki 1,804.966,25 din
— del za rezervni sklad podružnice	3,695.579,35	din
— del za deleže upravljavcev	7,282.389,67	din
3. a. Upravljavcem, ki združujejo sredstva v podružnici, se del dohodka v znesku 7,282.389,67 din, obračunanega na sredstva v skladu upravljavcev in rezervnem skladu v višini 13,5 % in na ostala sredstva, kijih združujejo v podružnici v višini 6 %, v smislu 89. in 90. člena statuta banke vnese v sklad upravljavcev podružnice in se s tem zvišajo deleži individualnega upravljavca podružnice.
b. Del sredstev iz točke a. v znesku 5,190.856,57 din se združi v sklad za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju.
4. Rezervni sklad v višini 3,695.579,35 din se v smislu določil 18. člena Zakona o bankah razdeli upravljavcem in pripiše k njihovemu delu rezervnega sklada v podružnici.
dobila za novo poslovno stavbo LB v Novem mestu znatno pomoč iz združenih sredstev drugih podružnic in centrale LB. S tem je bila izrečena zadnja in najpomembnejša beseda, da Novo mesto le zgradi sodobno bančno hišo, ki jo mesto in pokrajina vedno bolj potrebujeta.
Po sklepu delegatov, da tudi novomeška podružnica podpiše samoupravni sporazum o skupni politiki bank na območju SR Slovenije, so izvolili še petčlansko delegacijo za 18. zbor LB. Vodil jo bo Jože Cvitkovič, predsednik izvršilnega odbora podružnice LB, njeni člani pa so: Stane Šuln, Marjan Šonc,
jan
Janez Mihevc in Miro Šuica.
URESNIČENA PREDVIDEVANJA
V	NOVI PODRUŽNICI
Na zboru so se delegati opredelili najprej za dvoje dokumentov: za poročilo o poslovanju LB v letu 1975 in za poslovno poročilo novomeške podružnice za lansko drugo polletje. Medtem ko smo o poslovanju LJUBLJANSKE BANKE in njenem preoblikovanju v posebno samoupravno finančno skupnost združenega dela v našem tedniku obširneje že poročali pred 14 dnevi, naj na tem skrčenem prostoru omenimo vsaj nekatere najznačilnejše poslovne poteze, dosežene uspehe in odprta vprašanja podružnice LB v Novem mestu. Najprej naj poudarimo, da sije podružnica - tako kot celotna banka -vneto prizadevala, da je s svojim aktivnim iskanjem dodatnih možnosti in virov sredstev za kreditiranje pripomogla k reševanju vrste odprtih vprašanj svojih upravljavcev. Tako se je v podružnici v lanskem drugem polletju povečala bilančna vsota sredstev in plasmajev za 28 %. S tem je podružnica Novo mesto (kljub prenosu dela sredstev in plasmajev na novo podružnico LB v Krškem) presegia bilančno vsoto bivše DBH: konec leta je le-ta znašala že 1,863.087.000 dinarjev. Pri tem so se ji kratkoročna sredstva lani v zadnjih 6 mesecih povečala za 22 %, dolgoročna sredstva za 45 %, rezervni sklad za 25 % in ostala sredstva za 7 %. V strukturi sredstev v podružnici predstavljajo konec leta kratkoročna -redstva 63%, dolgoročna 34 % in ostala sredstva 3 %.
Značilnosti lanskega denarnega in kreditnega poslovanja odsevajo v podružnicah enake zakonitosti kot veljajo za centralo LB. V novomeški podružnici LB so se lani hranilne vloge na vpogled povečale za nekaj več kot 24 % v pol leta! Kratkoročni krediti so v zadnjih 6 mesecih narasli za 20 %, krediti
za stanovanjsko izgradnjo za 16%, obveznosti do selektivnega kreditiranja so v celoti uresničene itd. Plačilni promet s tujino se je lani povečal kar za 175 %. Škupaj s področno gospodarsko zbornico za Dolenjsko je podružnica LB Novo mesto namenila del svojih upravljavskih deležev za kreditiranje naložb v deželah v razvoju preko ustreznega sklada pri GZ SRS.
V	podružnici je delalo konec 1975 skupno 119 delavcev, od tega nad 40 % v ekspoziturah in likvidaturi. Tudi njim gre znaten delež priznanj, da so skupaj z upravljavci LB uresničeni temeljni cilji poslovne politike banke.
URESNIČEVANJE NOVEGA PLAČILNEGA SISTEMA
Zanimivo je bilo obvestilo, da je podružnica LB Novo mesto v prvi fazi avalirala menice vsem delovnim organizacijam, ki so tako zahtevo postavile, za poravnavo obveznosti po multilateralni kompenzaciji (doslej za znesek 113,995.000 din in z zapadlostjo do in nad 90 dni). Celotni kratkoročni kreditni potenciaL, ki je osnova za izdajanje avalov na menicah, znaša v podružnici 746,834.000 din, medtem ko sta še posebej opredeljena tudi likvidni investicijski potencial in kreditni potencial za eskontiranje menic. Več težav, kot jih lahko prinese sama tehnologija poslovanja z novimi plačilnimi sredstvi, pa lahko pričakujemo v nekaterih delovnih organizacijah, kjer se bodo morali prilagoditi novim načelom poslovanja po novih dohodkovnih in plačilnih normah. Banka organizira svoje delo tako, da bo lahko sproti spremljala položaj, najpomembnejše pa je, da bo sleherna delovna organizacija vedno pripravljena pravilno ukrepati.
Delegati so na zboru potrdili, da se uresničujejo dolgoročni interesi združenega dela, ki so bili namen in podlaga lanske integracije DBH z Ljubljansko banko. Gospodarski in drugi interesi upravljavcev banke z našega območja se še bolj povezujejo z ostalimi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Podružnica v celoti uporablja
organizacijski, strokovni in informativni sistem LB. Znatno se je povečal plačilni promet z inozemstvom, čedalje več pa je tudi sodelovanja s podružnicami LB izven Šlovenije, kar je zlasti pomembno za nove in širše nastope v jugoslovanskem gospodarskem prostoru.
BREZ POTUHE SLABEMU GOSPODARJENJU!
V	razpravi po uvodnem po' > Čilu predsednika izvršilnega c i-bora podružnice LB so so* elo-vali tovariši Sergij Tho zevskij (LB), Jože Unetič (Novotehna),
Ivan Gole (Trimo), Ivan Ferkolj (IMV), Franci Borsan (Splošna bolnišnica), Štefan Galič (Gorjanci), Jože Jankovič (Beti), Miiko Jamar (centrala LB) in še nekateri drugi. Kakor rdeča nit se je skozi vse prispevke vlekla misel o trenutnem položaju v gospodarstvu, stabilizaciji in nalogah banke pri reševanju odprtih vprašanj. Direktor podružnice LB Novo mesto, S. Thor-ževskij, je analiziral zaključne račune gospodarskih organizacij, ki med drugim kažejo, da akumulativnost poslovanja pada, zaloge surovin in gotovih proizvodov pa so izredno poskočile. Samo na območju podružnice je skoraj 40 starih milijard nepokritih zalog s trajnimi viri obratnih sredstev, virov za to pokrivanje pa nikakor ni dovolj. Avali bank na menicah ta hip tudi ne rešujejo trajno tistih odprtih vprašanj v gospodarskih organizacijah, ki jih poznamo že dlje časa. Ob zapadlosti menic — ali pa še prej
-	se bodo ti problemi z vso ostrino znova postavili pred nas. Sorazmerno ugodno je direktor podružnice ocenil letošnje povečanje bilančne vsote in njen predvideni razpored.
Delegati so pozitivno ocenili poslovanje LB in vključitev podružnice v Novem mestu v celoten splet banke. Pohvalno se izrekajo o po-
moči, ki jo nudi LB ob novih ukrepih, potrebno pa bo maksimalno angažiranje vseh sredstev, da ne bi prišlo do zmanjševanja proizvodnih programov. Pojavlja se tudi že izsi-
ljevanje: dobavitelji zahtevajo ponekod celo 30 do 50 % predplačil, čeprav smo doslej celo v 60 dnevih
težko plačevali račune. - V drugem delu poravnavanja novih obveznosti bi morala tudi Slovenija krepkeje stopiti v gospodarski „zvezni ring“ predvsem z menicami. Dinamika gospodarjenja zaostaja, potrebno pa bo veliko vztrajnosti in odločnosti, da dosledno uveljavimo zakonodajo, ki je seveda jugoslovanska, ne pa le slovenska. Odklanjanje blaga, kopičenje zalog in izvajanje pritiskov na proizvajalce so pojavi, s katerimi moramo na svetlo.
S	tem v zvezi pa so delegati hkrati opozorili, naj LB ponovno razmisli, kam in koliko sredstev bomo letos vlagali. Marsičemu se bo treba odreči, da bo naložen denar res kar najhitreje in največ vračal. Transport je pri tem barometer, ki kaže na stanja v gospodarstvu: pri ..Gorjancih" dela trenutno le 35 do 50 % njihovih kapacitet, kar pomeni, da so skladišča polna, roba pa ne gre v promet. Pri tem mora predvsem banka dosledno odklanjati nesolidne zahteve nekaterih DO v gospodarstvu; ponekod so zavoljo dosedanje slabe poslovnosti izgubili vsa merila do poštenih medsebojnih odnosov. Marsikje bo treba plane ponovno pregledati in jih po potrebi tudi spreminjati oz. dopolnjevati glede na zahteve in potrebe trga.
DRAGOCENA SREDSTVA PREBIVALSTVA
Mirko Jamar je menil, da je razprava na zboru aktualna in se je pridružil mnenjem kot predlogom delegatov podružnice. Opozoril je, da slabih rezultatov gospodarskega razvoja v začetku leta ne bi smeli podaljševati v naslednje mesece. Izredno dobro smo v LB razvili varčevanje; letos računamo na 500 do 600 milijard Sdin „prirast-ka“ hranilnih vlog. - Sedanje stanje v trgovini je ocenil kot začasen pojav: trgovina bo morala kupovati, proizvodnjo bo treba podpreti, pri čemer pa moramo na vsak način krepiti izvoz. Brez kreditirane prodaje slovenskega proizvodnega gospodarstva ne bo moč podpirati. Nujen pa je prehod v normalno gospodarstvo, brez potuhe slabim gospodarjem, ki teija predvsem tudi učinkovitost vseh naložb. Planske naložbe bodo terjale seveda tudi določene žrtve, ki pa krepijo celotno moč družbe in njeno ekonomsko podlago.
M. K.
			
			
			
			
			
			
t
Točke za Brežičanke in Krko
Po porazu v 14. kolu II. ZRL sta Sevnica in Inles na 5. oziroma 6. mestu — Brežice so osme, Dobova deveta — Novomeška Krka se poteguje za slovensko ligo
V 14. kolu II. zvezne moške rokometne lige so Sevničani tesno izgubili v Rovinju, Ribničani pa so ostali praznih rok v Zagrebu. Dobova je v 14. kolu SR L gostovala v Ptuju in doživela hud poraz, Brežičani pa so po dobri igri premagali Branik. Brežiška vrsta deklet se je iz Dobravelj vrnila brez točk.
ZAMUJENA PRILOŽNOST — Novomeški košarkaiji so imeli v zadnjih treh kolih v gosteh prvega, drugega in tretjega s prvenstvene lestvice. Vse tri nasprotnike so imeli domači košarkaiji skoraj premagane, vendar zaradi nepremišljene igre (v tekmi s Triglavom je zmago domačih preprečil sodnik) so tekme izgubili. Ker pridejo v naslednjih kolih v goste slabši nasprotniki, se obetajo zmage. (Foto: J. Pezelj)
ZAGREB - INLES 24:22 (11:9)
Če ne bi sodnika tik pred koncem in pri rezultatu 19:19 izključila S. Kersniča, bi morda lahko Ribničani osvojili vsaj točko. Tako pa se jc Inlesovi ekipi nediscipliniranost igralca močno maščevala in je ostala brez točk.
Inles: l.eibacher, I. Kesnič, Ponikvar 2, Ilc 2, Mikulin 2, S. Kersnič 1, Žuk 1, Šilc 6, Andoljšek, Ambrožič 5, Radič 3, Kljun.
Košarka: v naslednjih kolih bolje?
V zadnjih treh kolih so Novomeščani igrali z najboljšimi porazi — Beti zaenkrat v zlati sredini, Novoteks
ekipami in vse so bile pred še vedno na dnu
V 10. kolu slovenske košarkarske lige so imeli Novomeščani lepo priložnost za zmago, vendar obetajoče prednosti zavoljo nerazumljivo slabe igre niso znali izkoristiti in močno potrebne točke so osvojili Celjani. Novoteks je igral doma tudi v 11. kolu in po dobri igri, v kateri je tokrat zmago domačim ukradel „Triglavan“ Strickberger, so Novomeščani tesno izgubili. Beti je v 11. kolu izgubila v Celju.
NOVOTEKS - CELJE 62:71 (40:27)
Pred koncem prvega polčasa so domači igralci vodili že za devetnajst košev, vendar je gostom uspelo iz hitrih protinapadov razliko zmanjšati. K odmoru so odšli Novomeščani s 13 točkami prednosti, v drugem polčasu pa so pozabili na „staro“ košarkarsko pravilo: ekipa ki močno vodi, polčasu pa so pozabili na „staro“ košarkarsko pravilo: ekipa, ki močno vodi, bi morala kljub vodstvu igrati napadalno ali pa vsaj igrati na 30 sekund. Domači v
RIBNICA - HRASTNIK 4:0
Novi točki so ribniško ekipo utrdili na drugem mestu, in kot kaže, je vse boljša. Tekma je bila hitra in kvalitetna, mrežo gostov pa sta zatresla Markovič (3) in Stamenko-vič.
M. G.
ELAN - IHAN 1:2
Gostujoča enajsterica je hitro povedla z 2:0 in domačim nogometašem je „zmanjkalo“ časa. Edini zadetek je dosegel Grabič.
USNJAR - BELA KRAJINA 4:3
Črnomaljci so tokrat gostovali pri ekipi Usnjarja in prvenstveno tekmo izgubili z zadetkom razlike. Kot kaže rezultat, je bil tokrat napad pre-ccj boljši od obrambe, čeprav ni še večkrat izkoristil številčne premoči. Zadetke sta dosegla Curk (1) in Jankovič (2).
M. G.
KOČEVJE - ZAGORJE 2:2
Tekma je bila ves čas izenačena. Gostje so dvakrat povedli, domači nogometaši pa so izenačujoči zadetek dosegli pet minut pred koncem srečanja.
tekmi s Celjem žal niso znali niti enega niti drugega, in gostje so po šestih minutah rezultat izenačili na 40:40 in nato povedli.
Novoteks: P. Seničar 6, Bajt 18, Cukut 6, Ž. Kovačevič 12, S. Kovačevič 12, Janežič 2, Plantan 6.
J. P.
NOVOTEKS-TRIGLAV 67:71 (35:37)
Minulo soboto so se Novomeščani pokazali v popolnoma drugi luči. Igrali so tako, kot smo jih bili vajeni gledati v prejšnjih sezonah, ko so bi-
li	med najboljšimi v republiki. Dobro so igrali tudi gostje in zavoljo tega so gledali Novomeščani kvalitetno tekmo, v kateri pa je bil glavna zvgzda večera sodnik Strickberger. Ce bi Novoteksovi košarkarji igralLše bolje, po vsej verjetnosti ne bi zmagali, saj je bil pristranski sodnik tokrat zanje premočan. Za ilustracijo k zgornjim „obtožbam": domači so igrali cono in so naredili kar 42 „velikih“ osebnih napak, gostje pa z dokaj ostrim presingom le deset!
Novoteks: P. Seničar 4, Bajt 14, Cukut 4, Ž. Kovačevič 14, S. Kovačevič 10, Ivančič 12, Plantan 3, Splichal 6.
J. P.
CELJE-BETI 101:60 (45:26)
Metličanom v Celju ni šlo, povrhu tega pa so bili domači močno razigram, saj so zadevali iz vseh položajev. Zavoljo tega tekma ni bila posebno zanimiva, škoda pa je, da so sc igralci Beti prehitro sprijaznili s porazom.
Beti: T. Vergot 7, Kremesec 11, Ž. Vergot 10, Nemanič 4,-Švinger 8, Jezerinac 16, Popovič 4.
OBUTEV - ŽUŽEMBERK 77:51
V	prijateljski košarkarski tekmi sta se minulo soboto v telovadnici bršlinske osnovne šole pomerila domača ,,Obutev", član dolenjske košarkarske lige, in ekipa Zužem-
Odločilne pol sezone
To, kar so novomeški košarkarji predvidevali na svojem občnem zboru mesec dni pred začetkom slovenske lige, se jc žal uresničilo: po prvem delu so zadnji in le z veliko volje, borbenosti in morebiti tudi sreče se še lahko rešijo najhujšega. Tolaži jih le to, da njihovi tekmeci nimajo dosti več točk in da igra Novoteks v drugem delu kar so-demkrat v Novem mestu, in to prav z vsemi neposrednimi tekmeci iz spodnjega dela lestvice.
V	klubu računajo, da bi s petimi ali šestimi zmagami prišli vsaj do ponovitve tekme z enim neposrednih tekmecev za obstoj.
Od kod tak hud spodrsljaj ekipe, ki se jc šc pred nekaj leti borila za najboljša mesta v slovenski konkurenci? Menjava generacij ni bila usodna, čeprav je res, da mladi - so med štirimi najboljšimi slovenskimi ekipami
-	ne trenirajo tako zavzeto. Mnogo huje jc, da odnosi v novomeškem športu niso urejeni in da kljub petim telovadnicam, če šteje mo tudi športno dvorano,
Novoteks do lige sploh ni mogel nikjer trenirati (dvorana šc ni bila usposobljena, popravljali so tudi bršlinsko telovadnico), potem pa je moral hitro ven iz dvorane, ker stane ura vadbe v njej kar 350 dinarjev, Novoteks pa je dobil doslej vsega 20.000 dinarjev. Se 40.000 bo dobil od občinske zveze, a kdaj? Od pokrovitelja pa si ne more obetati dosti, ker je tovarna sama v finančnih težavah.
Ce upoštevamo, da ima članska ekipa urejeno vadbo šele od
9.	kola naprej (in še to le trikrat na teden, kar je odločno premalo), da bodo vse druge ekipe tega kluba morale počakati na lepo vreme in treninge na Loki, da igralci in peščica zavzetih funkcionarjev sami kreditirajo klub, ki je trenutno brez dinarja potem se lahko upravičeno bojimo, da bo tako stanje, za katero pa Novoteks sam ni kriv in nanj ne more vplivati, pustilo v novomeški košarki trajne in hudo nezaželene posledice.
J. SPLICHAL
berka, ki bo letos nastopila v II. slovenski ligi. Oslabljeni gostje so v soboto igrali nepovezano in Obutev jih je tokrat premagala brez težav. V domači vrsti se je izkazal L. Munih, pri gostih pa sta bila prcccj boljša od ostalih Pibernik in Podboj.
Obutev: L. Munih 21, M. Munih 13, Mraz 2, Poredoš 4, Piletič 10, Starič, Lutman 12, Scčnjak 6 in Jevšek 9.
Žužemberk: Ferlin 2, Podboj 17, Pucelj 4, Pibernik 14, Pečar 2, Jarc
12	in Brezovar.
Potapljaški tečaj
Novomeški Klub za podvodne aktivnosti, ki sc je v minulih sezonah izkazal z uspešnimi organizacijami potapljaških tečajev, bo 23. aprila v prostorih ljudske tehnike (stara pošta) na Novem trgu 3 pripravil tečaj za začetnike. Tečaj se bo pričel ob
18.	url
ROVINJ-SEVNICA 30:29 (16:14)
Vsekakor so se Sevničani v Rovinju izkazali kot dobro moštvo, in ko ne bi bila sodnika naklonjena domačim rokometašem, bi se lahko vrnili domov vsaj s polovičnim izkupičkom. Tekma je bila ves čas izenačena, rahlo prednost gostov pa so domači skorajda vedno ujeli s pomočjo nerazumljivih sodniških odločitev.
Sevnica: Možic, Gane 11, Jazbec 1, Doblekar 5, Svažič 4, Koprivnik 1, Stojs, Novšak, Šumej 7. Sirk, Barič.
BREŽICE — BRANIK 22:18 (9:9)
Okoli 200 gledalcev je videlo kvalitetno tekmo, v kateri pa so bili domači igralci nekoliko boljši od gostov. Pri domačih sta se izkazala Buzančič in Zagode, pohvaliti pa moramo tudi ostale igralce.
Brežice: Jurkas, Bršec 3, Buzančič 7, Vervega 3, Verstovšek, Kebe, Novak 1, Rožman, Blatnik 1, Zagode 5, Ribnikar 2, Rainer.
DOBRAVLJE -BREŽICE 14:13(7:8)
Brežičanke so v minulem kolu zamudile lepo priložnost, da bi premagale Dobravlje. K odmoru so gostje odšle z zadetkom prednosti, v nadaljevanju pa so bile domačinke nekoliko spretnejše, bržkone pa sta k njuni zmagi prispevala tudi sodnika, ki sta bjla v zadnjih minutah za goste nekoliko prestroga.
Brežice: Levačič, Balon 3, Bah 3, Stauber, Dimič, Zakšek 1, Rožman 4, Vogrinc, Lipej 2 in Cetin.
ČRNOMELJ - KRKA 6:22 (4:7)
V	dolenjskem derbiju LCRL-jug so Novomeščankc gostovale v
Jesenice presenetile Krko
V 14. kolu slovenske odbojkarske lige sta novomeški ekipi izgubili — Še vedno v „slovenskem" vrhu
Za neprijetno presenečenje v slovenski odbojkarski ligi za ženske so poskrbele Novomeščanke, ki so doma prepustile točke sicer slabšim Jeseničankam, Novomeščani pa so v Bovcu odvzeli še nepremaganim domačinom en set.
BOVEC - NOVO MESTO 3:1 (9,11,-9,9)
Novomeščani so tokrat gostovali -pri odlični bovški ekipi, ki je v prvenstvenem srečanju 14. kola SOL veljala za favorita, in tekmo izgubili. Izkazali so se predvsem v drugem nizu (izgubili so ga na 11) in v tretjem, ko so odvzeli Bovčanom set. Po petem porazu so Dolenjci na prvenstveni lestvici še vedno na dobrem četrtem mestu.
Novo mesto: Goleš, A. Babnik, Medle, Cotič, Primc, Vcrnig.
KRKA-JESENICE 1:3 (6,-14,-14, -11)
Domače igralke so začele s poletom in povedle z 1:0, v drugem setu so vodile s 14:13, a so ga izgubile. Podobna slika se jc ponovila tudi v tretjem nizu, v odločilnem pa so osvojile vsega 11 točk. Zmago gostij jc le malokdo pričakoval, pri njihovem uspehu pa je sodeloval tudi neodločni sodnik, ki v odločilnih trenutkih ni bil dovolj zbran. Novo-
meščanke so s sedmimi zmagami na petem mestu.
KOČEVJE - FORUM 3:0
Kočevske odbojkarice še kar naprej zmagujejo, v minuli tekmi pa so premagale tudi ekipo študentk. Najbolj izenačen je bil prvi niz, v ostalih pa so igralke — vodi jih trener Luzar - zaigrale na vso moč in prepričljivo zmagale.
Kočevje: Jakopin, Volf, Stopar, Vesel, Lapuh, Cigič, Šercer, Benčina, Legan, Ličan.
Z. FAJDIGA
Črnomlju in prvenstveno tekmo brez težav dobile ter se tako Belokranjkam maščevale za „novo-meški“ neodločen rezultat. Pri Krki so se izkazale vse, nekoliko boljše pa so bile Hribarjeva, Kastelčeva in Se-gova.
STEKLAR - LISCA 12:7
Sevničanke so bile v Hrastniku skorajda boljše od domačink, kot kaže, pa se je sodniška organizacija zarekla proti dobri ekipi in sploh se zdi, da sodniki preveč „spoštujejo“ Steklarjevo ekipo.
RADEČE - LESKOVEC 19:16
V	prvenstveni tekmi LCRL - jug so Leskovčani gostovali v Radečah in izgubili s tesno razliko. Izkazala sta sc Šribar (6 zadetkov) in N. Mlakar (4). (L. S.)
Atletom dve srebrni odličji
Minulo nedeljo je bilo v Celju in Zagrebu državno ekipno prvenstvo v skokih za člane in članice. Tekmovanje je potekalo v težkih tekmovalnih razmerah, kljub temu pa so bili doseženi dobri rezultati. Novomeški atleti so v troskoku s poprečnim skokom 13,45 m zasedli odlično drugo mesto, najboljši pa je bil Simunič s 14,78, ki je premagal vse jugoslovanske „troskokaše'\
Podoben uspeh so dosegli tudi skakalci v višino, in sicer s poprečnim skokom 186 cm. Najboljši je bil ŠuStar, ki je s 195 cm zasedel peto mesto. Dekleta so v Zagrebu (Stangelj, Rihar, Tovšak, Kralj in Brulc) s povprečnim skokom 427 zasedle dobro šesto mesto.
Rezultati - troskok: Simunič 14,78, Kostrevc 13,46, Kranjčič 13,17, Križman 13,02 in Dragaš 12,90; višina: Šuštar 195, Kostrevc 190, Dragaš 185, Lapajne 180, Bartol 180.
L B.
NOVO MESTO -SALONIT 5:0
V	predzadnjem kolu II. republiške namiznoteniške lige so Novomeščani dosegli še eno prepričljivo zmago in so že zanesljivo osvojili tretje mesto. V zadnjem kolu gredo na Jesenice, kjer bodo po vsej verjetnosti zmagali, če pa bo druga ekipa Olimpije izgubila s P-Klubom, se lahko zgodi, da bodo Novomeščani celo drugi.
SODRAŽICA-JESENICE 0:5
Jeseničani so odpravili domačo ekipo v slabi uri, kar je popolnoma razumljivo, saj sta za Sodražico nastopila dva pionirja. Kot kaže, sc obeta Sodražici celo izpad.
M. G.
KRMELJ - Domači pionirji šahi-sti so v letošnjem letu dosegli vrsto uspehov, saj so na občinskem prvenstvu osvojili vsa prva mesta. Med najboljšimi so Srečko Markovič, Aleš Prosenik, Zdenka Bevc, Lilijana Lužar idr. Veliko zaslug za uspehe ima prav gotovo tudi mentor inž. Sribar. (B. D.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi seje Leskovec pomeril z Loko in jo premagal s 26:25, mladinci pa so se pred kratkim pomerili z ekipo Selc in jo premagali z 22:14. Vsi igralci Selc so člani mladinske ekipe leskovškega Partizana.
V	tekmi so se izkazali Kerin, Pereč, T. in F. Božič, Bizjak in Čebular. (L. S.)
SEVNICA - Na medobčinskem prvenstvu pionirjev šahistov so bili doseženi naslednji rezultati: star. pionirji: 1. Razpotnik, 2. Zupan (oba Zagorje), mL pionirji: 1. Hribovšek (Zagorje), 2. Andriiaševič (Krško), star. pionirke: 4. Vogrinc (Krško), ml. pionirke: 1. Lužar (Krmelj), 2. Pavlič (Krško). (B. D.)
STARI TRG - Rezultati pionirskega občinskega prvenstva: ml. pionirji: Semič, Stari trg, Vinica, ml. pionirke: Stari trg, Vinica, Semič; star. pionirji; Stari trg, Vinica, Semič, star. pionirke: Stari trg, Vinica, Stari trg II. itd.; posamezno: ml. pioniiji: Plut, Kobe, Pavlakovič, ml. pionirji: Majerle, Bosanac, Golobič, star. pionirji: Kapš, Mohar, Simonič, star. pionirke: Frice, Kapš, Starešinič. (V. K.)
Kaj, kje, kdo?
V	naslednjem kolu II. zvezne rokometne lige igrata Sevnica in Inles pred domačimi navijači, in ker prihajata v goste ekipi iz »spodnjega doma“, se obetata novi zmagi Brežičanke se bodo v prvenstveni tekmi SR L pomerile s Šmartnim, in če bodo igrale borbeno in disciplinirano, bi lahko premagale sicer dobre nasprotnice. K Brežičanom pride vrsta močnega Poleta, Dobovča-ni pa gredo vsaj po neodločen rezultat k Radgoni, kjer pa jim preti poraz.
Bržkone se obetata novi točki tudi novomeškim košarkarjem. Marsikdo misli, da so se že „po-slovili“ od ligaškega tekmovanja, povedati pa moramo, da so Novomeščani igrali kar tri tekme z najboljšimi v ligi. Potemtakem se obetajo poslej tudi zmage. Beti gre k Rudarju, kjer se bodo morali pošteno potruditi, če bodo hoteli priti do novih točk.
Novomeški odbojkarji so igrali predvčerajšnjim z Branikom, dekleta pa gredo k najboljši ekipi v ligi na Ravne, kjer se bodo pomerile s Fužinarjevo ekipo.
Grmske telovadke že drugič prve
Telovadke iz novomeške osnovne šole so na republiškem prvenstvu pod vodstvom Majde Slijepčevič že drugič osvojile republiški naslov — Najboljša Jasna Dokl
Minulo nedeljo so se v Ljubljani zbrale najboljše vrste in posamezniki s področnih gimnastičnih prvenstev, med njimi pa so nastopili tudi telovadci in telovadke z Dolenjskega.
Pri pionirkah so naslov republiških prvakinj branile mlade Novo-
meščanke m tudi letos so se predstavile v dobri luči. Z dobrimi nastopi so se izkazale vse Novomeščankc, razred zase pa je bila ponovno Jasna Dokl, ki jc zmagala tudi v konkurenci posameznic
Vrstni red: 1. OS Grm Novo mesto (Jasna Dokl, Nataša Kočevar, Marjanca Trščak, Tanja Kovačič,
REPUBLIŠKE PRVAKINJE - Telovadke iz novome&e osnovne šole Grm so letos že drugič zapored dokazale, da so najboljše v republiki, za njihov uspeh pa so zaslužni tudi učitelji telesne vzgoje in ravnateljstvo šole. Na sliki: republiške prvakinje s svojo mentorico. (Foto: Janez Pezelj)
Jasna Bovdaž, Majda Pezdirc, Doris Zupančič in Jasmina Dular) 180,70; posamezno 1. Jasna Dokl 39,0, 3. Nataša Kočevar (obe Grm) 36,95.
Dobro so telovadili tudi Brežičani in novomeške gimnazijke. Brežičani so v ekipni konkurenci osvojili odlično tretje mesto z 211,05 točke, Novomeščanke pa so z dobro Kle-menčevo - osvojila je drugo mesto
-	za 20 desetink zaostale za prvo-uvrščenimi Ljubljančankami.
NOVO MESTO-KOČEVJE 1,5:2,5
V finalnem dvoboju za pokal maršala Tita na področju Dolenjske je Kočevje premagalo Novo mesto. Rezultati: Penko - Čimer 1:0, Praznik - Ivič 0:1, Sitar — Mestek 0:1 in Poredoš - Podkoritnik remi.
V	LISCI DOBRE STRELKE
V nedeljo je bilo v jedilnici sevni-ške Lisce občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Prijavilo seje pet ekip. Prvo mesto sije pristrcljala I. ekipa Heroja Maroka iz Sevnice (1.233 krogov), 2. prva ekipa Lisce (1.212),	3.	druga	ekipa	Lisce
(1.122). Od 400 možnih krogov jc član prve ekipe Heroja Maroka Stane Mirtelj zadel 345 krogov. Predstavnica žensk Valentina Novak (301 krog) ni mnogo zaostajala.
c
Menstruacija in zancsitev
zdravnik
svetuje!
Tako je ,, varnih" samo nekaj dni tik pred nastopom menstruacije. Četrtič: pri številnih ženah menstrualni ciklus variira od 21 do 45 dni; organizem ni kot ura in torej sploh ne moremo uspešno uporabiti izračuna „varnih“ dni. Pri kakšnem telesnem naporu nastopi menstruacija prej, pri duševnih obremenitvah ali spremenjenem življenjskem okolju pa lahko tudi izostane, kot se pogosto zgodi pri dekletih v internatih ali pa kot je bilo med vojno pri ženah v taboriščih. Petič: določanje ovulacije zahteva od žene neko stopnjo izobrazbe, so pa žene, ki temperature ne znajo zmeriti in odčitati. Šestič: žene se v dnevih pred menstruacijo, ko naj bi bili dnevi „varni“, v mnogih primerih ne počutijo najbolje; v telesu čutijo napetost, posebno še v dojkah, noge rahlo nabreknejo v gležnjih, tožijo o glavobolu in drugem. Večkrat se v tem zadnjem tednu zredijo tudi do pol kilograma; gre za zastoj vode v telesu in zato nastopajo težave. Tako žene tudi iz teh razlogov niso najbolj pripravljene na spolne odnose. V nasprotju pa je v času ovulacije, torej v sredi med dvema menstruacijama, duševna in telesna zdržljivost najboljša. Tako izračun „vamih“ in „ne-varnih“ dni po Knaus-Oginovi teoriji ne pripelje do normalnega spolnega življenja.
Kako pa sploh nastaja menstrualni krog, ki je tako značilen za ženski organizem? Preprosto povedano, sta v telesu žene odločujoča predvsem dva hormona: estrogen in pro-gesteron. Prvega imenujemo tudi „hormon ljubezni", drugega pa ,,materinski hormon“. Oba se tvorita v jajčnikih in se izločata v kri. Tako preplavljata ves organizem. Zanimiva pa je količinska kombinacija obeh in njeno nihanje v času menstrualnega ciklusa. Takoj po menstruaciji je nivo obeh hormonov nizek. Nato se nivo estrogena močno dviga in doseže svoj vrh pred ovulacijo, tik pred njo pa strmo pade, zatem se v drugi polovici ciklusa zopet dvigne.
(Se nadaljuje!)
Dolenjski li»< /ffgtf 20 Mi )
' ♦
Ni pravic brez dolžnosti!
NIKJER NA svetu ni pravic brez dolžnosti, zato jih tudi pri nas ne more biti. Je pa tako, da marsikdo dobro pozna pravice, dolžnosti pa ne. Naša ustava in zakoni zagotavljajo enakopravne pravice vsem državljanom, ki jim niso izrecno omejene. Pravica pa sama po sebi terja tudi dolžnosti. In kaj je bolj naravnega, kot da se vsak, ki uživa pravice, katere mu je dala družba, zanima za probleme te družbe, zanima, kje družba dobiva sredstva, s katerimi ga podpira, kdo je ustvaril pogoje za uživanje take ali drugačne ugodnosti in napredka, ali se družbena sredstva v razne namene pravilno trošijo, in podobno.
KMETIJSKE ZADRUGE so že doslej gospodinjsko dejavnost po svojih močeh podpirale. V bodoče jo bodo še bolj, zavedajoč se, da bo le razgledana in strokovno izobražena kmečka mladina pravi nosilec naprednega kmetijstva in socializma na vasi. Tudi občinske svete za pošolsko izobraževanje bo začelo bolj živo zanimati, kako si mladi rod želi izobrazbe in napredka.
NEŠTETO PRIMEROV je bilo že objavljenih v časopisih, kako prebivalci posameznih krajev pomagajo tako ali drugače pri gradnji vodovodov in drugih komunalnih delih, vedoč, da je to predvsem njim v korist. Tega pa v Starem trgu ni. Še več, pri gradbenih delih za nov vodovod ni zaposlen niti en domačin. Gradbeno podjetje je bilo prisiljeno dobiti delovno silo iz 40 do 60 kilometrov oddaljenih krajev. To podražuje dela in ovira hitrejše izvajanje.
PO NAŠIH VASEH je veliko električnih mlinov, mlatilnic in drugih večjih strojev v rokah posameznikov, ki uporabljajo ta osnovna sredstva zase morda enkrat, dvakrat na leto, sicer pa jih posojajo manjšim kmetom in v raznih oblikah služijo denar.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 13. aprila 1956)
SVETU OKOLI
SE RAZUME! — Neki francoski časopis je razpisal precejšnjo denarno nagrado za najbolj duhovit odgovor na vprašanje: „Če bi začel goreti Louvre in bi lahko rešili samo eno sliko, katero bi izbrali? “ Nagrajeni odgovor se je glasil: ,,Sliko, najbližjo — izhodu!" Se razume, saj so slike dokaj vnetljive, ,,Mona Lisa“ pa je nekje na sredi muzeja!
ZAMISEL IN POL - Tudi v Sovjetski zvezi primanjkuje starega papirja, zato se je državni založniški komite domislil naslednjega: izdal je sedem najbolj priljubljenih knjig, vsako v polmilijonski nakladi. Bralci so knjige domala razgrabili, četudi so morali za vsako knjigo „od-šteti“ ne le rubelj, ampak tudi 20 kilogramov - starega papirja!, Zahodni novinarji so izračunali, da so tako sovjetski bralci „zbrali“ okrog petdeset tisoč ton rotacijskega papirja, kar je 13 odst. celotne sovjetske papirne proizvodnje. Zanimivo je, da so bile med razgrabljenimi knjigami povečini kriminalke -zahodnih piscev!
DAJMO, RAČUNALNIK! -Kljub omejitvi hitrosti in varnostnim pasovom je v Zahodni Nemčiji zastrašujoče veliko prometnih nesreč. Dokajšnji odstotek lažjih nesreč gre na rovaš — zaslužkarjev! Denarja lakomni vozniki si izberejo pripraven kraj, običajno križišče, zanesljive priče, nato naredijo prometno nesrečo z gmotno škodo tako, da sami niso krivi in - skubejo zavarovalnice! Za-hodnonemške zavarovalnice so izračunale, da izdajo na leto za namišljene nesreče okoli petsto milijonov mark. Ni malo, ali ne? Zato v Hamburgu že dela računalnik, ki ima vse podatke o sumljivih nesrečah in bo precej opozoril, ko bo naletel na istega, že osumljenega povzročitelja lažne nesreče.
LEPO PASJE ŽIVLJENJE -
Britanski strokovnjak za prehrano dr. Robie Fears je dognal, da vsak prebivalec revnejših dežel poje na leto poprečno 181 kilogramov žita. Približno toliko žita pa pride na leto tudi na srednje velikega britanskega psa, s to razliko, da je pasja Tirana veliko boljša od človeške. Ni kaj dodati — o zahodni človekoljubnosti!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Nje pravega vzroka ni pogodil
(Kakor hitro) spomladi trava nekoliko odraste, začne se že semtertje od dneva do dneva kositi in živini podajati namesto suhe kla-je, katero je pozimi vživala. Ako se pa ta izpre-memba hitro zgodi, živali zbole večkrat zaradi prebavljanja in po tej bolezni ne dajo nekaj časa navadno mero mleka, ali pa se celo še kaka hujša bolezen iz tega razvije! Marsikak živinorejec si je s tako neprevidnostjo že mnogo škodoval, a bolezen je pripisoval vse drugim okol-nostim, le nje pravega vzroka ni pogodil.
(Četrto postno) nedeljo se je dogodila tukaj v Črnomlju velika nesreča. Talški župan iz Otovca je imel neko kupčijo in potem šel s svojimi prijatelji v krčmo. Že se je ura poluno-či bližala, in začeli so se možje, vsi malo vinjeni, privzdigovati in kazati, kdo je močnejši. Eden prime župana, ga vzdigne ter pade ž njim tako nesrečno, da si je župan zlomil tilnik in malo pozneje izdihnil svojo dušo. Pač bi bilo boljše
svetke posvečevati in o kpravem času domu k počitku iti.
(Potres.) 14. t.m. ob 3 uri 39 minut zjutraj se je čutil v Novem mestu in okolici močan potres, ki je trajal dve sekundi. Stresla so se vrata in okna. Sunljaj je spremljalo podzemeljsko gromenje. V Ljubljani ni bilo nič čutiti.
(Iz .Rusije) se malokdaj zve o katoličanih, ker so vjeti kakor ptič v kletki. Sedaj so razkolniki prišli tako daleč, da so jeli podirati ob cestah križe, katere so katoličani postavili. Mnogo so jih že izruvali in razbili na kosce, čeprav so bili železni. Navadno izvršujejo taka bogoskrunstva ruski policaji. V nekem kraju pa so prisilili k temu razlcolne kmete. Ko so jih pripeljali pred križ in jim veleli ga izruvati in razdrobiti, so se kmetje ustavljali storiti to. Še le, ko so jih policaji oklofutali, izvršilo so, kar se je od njih tirjalo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1896)
Tritikal je -žito bodočnosti
Učenjaki so vzgojili že
nad 250 vrst tritikala
Prizadevanja učenjakov, da bi vzgojili žito, ki bi združevalo	najboljše	lastnosti
pšenice in rži, segajo v leto 1875, ko je škotskemu botaniku	Stephenu	VVilsonu
uspelo križanje pšenice in rži. Vzklilo je le nekaj bilk tritikala (triticum: pšenica, secale: rž) in vse so bile neplodne.
Poizkusi v nadaljnjih desetletjih so prinesli bore malo uspeha, saj zaradi neplodnosti tritikala ni bilo moč računati na kakršen koli donos. 1954 so hoteli kanadski učenjaki vzgojiti za severno ameriško celino primeren tritikal. Gojili so bilko za bilko in trinajst let pozneje so delali poizkusna križanja že na milijon bilkah, da bi odpravili genetske slabosti tritikala. Se zlasti jih je pestila neplodnost večine bilk. Ko so domala že obupali, jim je na pomoč priskočila sama narava. Pšenični pelod s sosednjega pšeničnega po-ja je čisto slučajno oplodil visokorasle tritikalne rastline. Že naslednje leto so na širnem polju, posejanem s tritikalom oplojenim s pšenico, našli le nekaj neplodnih rastlin.
Do danes je učenjakom uspelo dobiti že nad dvesto petdeset novih križancev med pšenico in ržjo, vse pa odlikuje, da prej dozorijo, imajo velik donos, večjo hranilno vrednost in so odporni proti boleznim ter uspevajo tudi v neugodnih podnebnih razmerah. Ker tritikal raste na peščenih, kislih in malo rodovitnih tleh, takih pa je največ na Zemlji, bodo z njim lahko zasejali na milijone hektarov. Velik donos in proteinska vrednost tritikala sta že prišla do veljave v Meliki, Indiji, Etiopiji, Keniji, Madžarski in kajpak Kanadi, tdaj pa bo to kakovostno žito prodrlo še drugam, je odvisno od zdajšnjih poizkusov na spomladanskih sortah.
goceno odkritje: Rembrandtova slika iz leta 1626, naslikana na leseni plošči.
Odkril je umetnino
Muzej Holandske Rembrandtove družbe je bogatejši za pomembno in zaenkrat še malo znano umetnino. Pred dvema tednoma je namreč javno razglasil, da je odkupil še nepoznano Rembrandtovo sliko „Doop van de Kamerling“ (Kamerlin-gov krst), ki velja za drugo naj-starejšo sliko slavnega slikarskega mojstra. Po mnenju izvedencev naj bi bila ustvarjena okoli leta 1626, ko je Rembrandt imel š^le 19 let. Da gre res za eno najzgodnejših umetnikovih del, naj bi dokazovala tudi sama slika, na kateri se po prepričanju izvedencev prepletata genialnost in rahla okornost.
Umetnostni zgodovinarji so ob tej novici osupnili, saj do sedaj za to sliko niso vedeli. Poznali so jo le redki izbranci, posvečeni v skrbno čuvano skrivnost. Pred dvema letoma je sliko povsem slučajno zapazil glavni kustos muzeja v Utrechtu Henri Defoer pri neki stari, neporočeni ženski.
Ker ni mogel povsem zanesljivo določiti, ali gre res za Rembrandta, torej za umetnino izjemne vrednosti, je o najdbi modro molčal. Obe pretekli leti pa je posvetil študiju tega velikega slikarja. Potem je bil toliko gotov, da je slika res Rembrandtova, da je lahko svetoval muzeju naj jo odkupi. Cena, ki so jo za sliko plačali, je skrbno čuvana skrivnost, prav tako pa tudi bivališče in ime stare device, ki je sliko imela.
Šele po odkupu so sliko lahko pregledali ostali strokovnjaki. Vsi so si edini, da gre za pravo zgodnje Rembrandtovo delo.
9
Mojster
V vsakem mestu in skoraj v vsaki večji vasi imajo svojega junaka, ki je opravil slavno ali pa nenavadno dejanje. Tako sem jaz na Dunaju skrajšal za glavo Brdavsa, akoravno je bil vešč boja z dobrim orožjem, kot se takemu junaku spodobi V drugih krajih imajo drugačne navade. Nekje tekmujejo, kdo bo pojedel več jajc, klobas, polžev ali pa kdo več popije. No, dobrih pivcev je povsod obilo, a največji je le eden. Tudi takrat, ko so se naši ljudje bojevali proti sovragu, so poznali najbolj hrabre in so jih imenovali heroji, Onim, ki se izkažejo pri delu, pa udarniki.
V Mišjem dolu dolgo časa niso imeli ne heroja ne udarnika ali kakega drugega človeka, ki bi se po čem odlikoval Pivci po krčmah popijejo zgolj toliko, kolikor jim zmorejo žepi, kajti na up se ne sme piti Tudi mladih ljudi, ki jim pravijo športniki, ni v bližnji ne daljni okolici.
\ _______________________________
Tako na tleh Mišjedolci le niso, kajti v krčmi „Pri Stefanu'‘ boste lahko našli druščino, ki slavi mojstra. On je mojster med lovci, kajti le malokomu se posreči podreti tri lisice z enim strelom Še v časnikih so o njem na dolgo in široko pisali.
Tega človek ne požre zlepa, zato sem vrtal in izvedel, da le ni šlo vse tako, kot treba. Poiskal sem mojstra in se pomenil z njim na štiri oči: „Mojster, slišal sem, da lisice niso padle žive z enim strelom.“
„Kdo ti je to natvezel, “ se je začudil, „saj je pisalo... “
,.Pisalo je že, le tega ne, da so prej požrle nastavljen strup. Kajne, da je bilo rito? “
Najprej je malo pomolčal, potlej pa nemesto odgovora vprašal: ,,Povej mi, kaj si pa ti storil, ko si v snegu srečal cesarja v kočiji."
Molčala sva in oba vedela za odgovor.
MARTIN KRPAN
Med živalmi kot med ljudmi
Obnašanje ljudi in živali temelji na istih načelih
Pred desetimi leti je začela^ skupina znanstvenikov primerjalno preučevati obnašanje živali in njihov odnos do ostale živalske skupnosti. Iz teh preučevanj se je razvila nova veja znanosti, ki so jo nazvali socialna biologija. Eden njenih utemeljiteljev je profesor Edward O. Wilson.
Izredna odkritja, ki so plod dolgoletnega dela cele skupine, je VVilson objavil v knjigi „So-cialna biologija". V knjigi pravi, da so raziskovalci prišli do zaključka, da je obnašanje vseh živali, od hrošča do opic, izvzc^g pa ni niti človek, zasnovano na istih načelih. Raziskovanje vzrokov in razvoja teh bioloških mehanizmov pa naj bi odgovorilo tudi na nekatera temeljna vprašanja: ali je naša civilizacija najvišja stopnja v biološki evoluciji ter iz kakšnih pogojev raste razvoj posameznika in skupnosti.
C Rešitev prejšnje križanke ^
		\ ■'	..	iuL				Stm	«			ffi’
			**	S	N	A	Gi	A	iirr	P	T	A
				T	A	K-	l	M	7T	R.	O	K
			'ST	£	&	6	Ai	O	v	\	N	A
			ffl.	L	O	T		R	\	S		
			>B	\		\	t	•y'	K	A	ro	c
*	,u	~! f	O	T	“		€	K.		D	A	K.
<•	r	v I o	P.	m	L	A	fc	i	»J	;*■	T	V
sr	*	■U	KI	K	1	N	e	T	»	K	A	ta
sv	S	o I D		o	V	e	k.	—i.	v	e	K	A
....	K.	Ll£	h	č	C	c	*	S	e	M	A	T
3a	A	A |W	A	A	s.		5w»	A	s	T		A
F r-O 1
'Mi1
OL
TEKMO-
VALNA
STEZA
Ž.IME
NAGON
KDOR
MERI
AR.
Žrebec
JDOMACffl
ŽIVALSKA
VRSTA
PJA
IGLAVEC
DL
KOKOŠ
BREZ
REPA
IZDELOVA LEC UR
TEČAJ
fANTALOV/l HČI
ZAPISEK
>
DOLGA OS
IBERT
JACODES
KUPNA
CENA
BEETHOV NOVA 3. SIMFONIJA
MERNIK
:ival
NAŠ
IGRALEC
FRNIKOLA
OSNUTEK
POVRŠ.
MERA
BOJ S PESTMI
'ATOV
GR.MUZA
Crnogor.
obmorskU
MESTO
SULTANOV
UKAZ
D L
OfiftAMZA
.SVINJE
LISTI NaI Ml
j*Ujj
UDAV
STVAR
BRIGA
ORANJE
VSILJENA
USTAVA
TOT
VELIKO
REŠETO
PODZEMNI DEL RASTLINE
ODVAJANJE
RODODEN-
DRON
DL
FR. REKA
Gripa ima lahko ostre zobe j D™fla,k0“
Kateri virus je povzročil veliko epidemijo gripe 1918, ki je terjala 20 milijonov žrtev? — Je novoodkriti virus prav tako nevaren za zdravje?
Profesor Wilson, ki je s svojo knjigo vzbudil veliko zanimanja.
Oblika obnašanja, ki najbolj povezuje človeka z živalmi, je nasilje. Agresivnost v obrambi svojega ozemlja poznajo vse živalske vrste. Prav tako poznajo živali genocid, vojno taktiko, okupacijo. Tako neka vrsta primatov načrtno uniči vse predstavnike sovražne vrste, od mladičev do ostarelih živali. Po drugi strani pa prav ti primati poznajo tudi dobrosrčnost in usmiljenje. Raziskovalci so zabeležili primere, ko so opice odstopale del svoje hrane bolnim in ostarelim. V živalskem svetu ni nič novega tudi samo-žrtvovanje; samice se žrtvujejo za ohranitev zaroda.
Zanimivo je, da so pri neka terih opicah odkrili zametke »umetniške ustvarjalnosti14. Opice so slikale iz potrebe po ustvarjanju novih oblik, ne pa za hrano, kot so sprva mislili.
Prav tako so v živalskem svetu odkrili močno težnjo, da bi samci prevladovali nad samicami.
Miki Muster Janez Trnove
Že leta se pomladi najavljajo na nenavaden način. Ko se zima prevesi v svoj konec, začne razsajati med ljudmi gripa, bolezen, ki jo mnogi jemljejo neresno, čeravno je že nekajkrat pokazala vso ostrino svojih zob.
Letos so strokovnjaki izolirali virus, ki je povzročil večino primerov gripoznih obolenj; ugotovili so, da je bil to virus A - Victoria, prvič odkrit šele lani v Avstraliji. Virus ni življenj-
sko nevaren. Veliko več skrbi pa je povzročil virus, ki so ga odkrili v krvi obolelih vojakov v Fortu Dixu. Eden od vojakov je za posledicami gripe celo umrl. Zdravniki so ugotovili, da je virus močno podoben virusu, ki povzroča gripo pri prašičih.
Prav tega pa močno sumijo, daje povzročil doslej največjo in najusodnejšo epidemijo gripe na svetu. Leta
V veliki epidemiji gripe so policaji pri opravljanju službe nosili na ustih zaščitne maske.
1918 in v začetku leta 1919 je zaradi gripe, nazvali so jo „španska“, umrlo okoli 20 milijonov ljudi. Takrat seveda še niso znali osamiti povzročitelja gripe, saj so prvi tak postopek izvedli strokovnjaki šele leta 1930; vendar pa so kasnejše raziskave krvnih vzorcev ljudi, ki so preživeli gripo v največji svetovni epidemiji, pokazale, da se v krvi nahajajo protite-lesca za prašičji virus. Po tem sklepajo, daje „špansko gripo" leta 1918/19 povzročil prašičji virus.
Odkritje novega virusa, podobnega prašičjemu, je zato močno zaskrbela v prvi vrsti Američane. Na državni Center za kontrolo bolezni so deževali pozivi državljanov, ki so menili, da bolehajo za gripo, povzročeno po prašičjem virusu. Ugotovili so seveda, da gre zaenkrat le za gripo, ki jo povzroča virus A - Victoria. Vendar strah še ni minil. V načrtu je, da pripravijo preventivno cepljenje pred prašičjim virusom.
Strokovnjaki zatrjujejo, da tudi v primeru, če se ponovi .,,španska" gripa, ne bo toliko smrtnih žrtev.
Vsako leto umre po bolnišnicah vsega sveta na stotine ljudi, žrtev opeklin. Zdravniki vedo, da bi jih bilo mogoče rešiti edino v primeru, ko bi lahko poškodovano in sežgano kožo nadomestili. Toda s čim? Zaenkrat so si znanstveniki edini, da opečeno kožo lahko zamenja le zdrava koža. Nadomestke zdrave kože pa iščejo že od zdavnaj. Zgodovinski viri poročajo, da so že leta 1500 pred našim štetjem uporabljali za pokrivanje opeklin sveže meso in med.
V novejšem času so poskusili vrsto umetnih mas in pen, da bi z njimi nadomestili izgubljeno kožo ter tako preprečili izgubljanje telesne temperature in življenjskih tekočin. Žal se nobeno od teh sredstev ni obneslo: telo jih je zavrnilo, prišlo je do zastrupitev in samo do kratkotrajnih učinkov.
Prav pred kratkim pa je iz Bostona prišla novica, da je neki raziskovalni skupini uspelo izdelati umetno „kožo“, ki obeta več kot vsi dosedanji nadomestki in je tudi daleč bolj trpežna. Umetna koža je sestavina ogljikovih hidratov in proteina kolagena, ki ga najdemo v koži in kosteh. Snov, za katero pravijo, da bo kmalu povsem nadomestila kožo, že sedaj izdelujejo v različnih barvah in barvnih odtenkih.
Poskusi na živalih so pokazali, da umetna koža veliko obeta. Organizmi živali umetne snovi niso zavrnili.
ZA OČETOM
10
Prihod v rudniško naselje Amaron ju je dokončno razočaral. Postavljeno je bilo v tesni kotlini sredi gora. Nikjer ni bilo nobenega zelenja. Povsod sama kamnita in peščena goljava. Naselje je sestavljalo zidano poslopje za upravo in nekaj lesenjač, pokritih z valovito pločevino. Vse je bilo zaprašeno in sivo, samotno in neskončno odljudno.
II
Rudarji so bili skoraj sami domačinski Indijanci. Ze po obrazih se jim je poznalo, da žive bolj življenje kaznjencev in sužnjev kakor pa življenje svobodnih delavcev. Stanko in Pavle bi se bila skoraj razjokala, ko sta si ogledovala naselje, lesenjače in revne indijanske delavce, če bi imela denar, bi se bila nemudoma odpravila proč od tega žalostnega taborišča.
12
Kljub vsemu sta doživela kmalu veselo presenečenje. Ko sta v slovenščini dala duška svojemu razočaranju, je nenadoma stopil k njima moški srednjih let, opravljen malo bolje kakor Indijanci, in ju tudi v slovenščini ogovoril. Njegova slovenščina je bila sicer malo čudna, a vendar razumljiva. Bil je sin slovenskega primorskega izseljenca iz ZDA, Just Gulič.
ZAHVA LA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
FRANCA ZVARA
iz Dolnjega Leskovca 64 pri Brestanici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v teh najtežjih trenutkih ter vsem za izrečeno sožalje in za darovano cvetje. Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še posebno za izrečene besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Antonija, sin Franci z družino, hčere Betka, Fani in Pavla z družinami
'M
V SPOMIN
17. aprila bo minilo pet let, odkar nas je v 24. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat
ZVONKO LOGAR
iz Črnega potoka pri Kočevju
Nemoremo verjeti, da te res ni ved med nami. Se vedno te pričakujemo, da boš od nekod prišel, ves nasmejan in poln življenja, kakršnega smo te vedno videli. Le ko obiskujemo tvojo prerano gomilo, znova spoznamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih, v naših spominih. Srčna hvala vsem, ki se te radi spominjajo in ti nosijo cvetje na tvoj prezgodnji hladni grob.
Žalujoči: mama in ata, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
3. aprila 1976 sta minili dve leti, kar nas je zapustila naša draga mama
JULIJANA MEDIC
iz Straže
Bolečina je še vedno v naših srcih, težko jo je preboleti. Najlepša hvala vsem, ki se je še spominjate in prižigate sveče na njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
Med revolucionarnimi silami je prevladoval duh anarho-sindikalistov. Pod ta vpliv so prišli tudi komunisti. Značilno za to strujo je bilo, da je v besedah sicer priznavala obstoj razredov, v praksi pa je razglašala prednost individualnega terorja. Anarhisti, ki so se sklicevali na sindikalno gibanje, so imeli vsaj to dobro stran, da so se opirali na delavstvo, čeprav so bili proti temu, da bi se delavci ukvarjali s političnimi vprašanji. „Delavec se mora boriti za kruh in dvig svoje zavesti, politika pa je zadeva buržoazije," je bilo njihovo geslo. Kmetov pa pri tem sploh niso omenjali.
„TE2AVE" S KATALONCI IN MAROČANI
niso
Bojevitejši so bili Katalonci, Galicijci in Baski, ki n nikoli ravnodušno sprejemali španskih hegemonistov. Njihov boj za neodvisnost je postal čedalje ostrejši. Najrazličnejša gibanja so pretresala posebno Katalonijo, ki je najbolj čutila jarem monarhije. Tako so morali Katalonci, ki štejejo slabo četrtino vsega prebivalstva v Španiji, že leta 1925 plačevati več kot tretjino vseh posrednih in neposrednih davkov v državi. Katalonijo so španski bogataši sicer najbolj izkoriščali. Nasilje je doseglo vrhunec, ko je diktator general Primo de Rivera prepovedal uporabo katalonščine in zaprl vse katalonske šole. Od leta 1926 je bil katalonski jezik tudi uradno prepovedan.
Ob tem je treba vedeti da je Španijo v tistih časih zelo žulilo maroško vprašanje. Španski mogotci so za vsako ceno želeli ohraniti kolonije na afriški celini, maroška vstaja pa jim je to malone preprečila. Maroški „uporniki“ so pod vodstvom Abd el Krima v eni sami bitki pobili 15.000 Spancev. Takratni španski monarh Burbonec Alfonz XIII. je videl edino rešitev v ,.zategnjeni uzdi", razpustil je cortes (španski parlament) in omogočil de Rivcri diktaturo. To je bilo 13. septembra 1923. Diktatorje kmalu vzpostavil „mir“ na Pirenejskem polotoku in s francoskim orožjem „poiniril“ Maročane.
POTA
m st
Dežurni
poročajo
VLOMILEC NA LJUBLJANSKI
— V noči na 5. april je bilo vlomljeno v osebni avto Antona Megliča iz Novega mesta, kije stal na Ljubljanski cesti. Vlomilec je vdrl v vozilo skozi trikotno okence in odnesel radio, senčnika, brisalce, odlomil pa je tudi anteno. Škode je za 3.000 dinarjev.
JE BIL NEPREVIDEN? - 5. aprila je v času popoldanske delovne izmene nastala nesreča v podjetju Podgorje Šentjernej. Delavec Stanko Zagorc si je med žaganjem s tračno žago poškodoval roko, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
MOPED PRI DRUGEM - Med 6. in 8. aprilom je nekdo odpeljal moped izpred železniške postaje v Mirni peči. Lastnik Srečko Krese je oškodovan za 3.000 dinaijev.
KDO SE BO SMUČAL? - 11. irila zvečer sta Novomeščana Jože parkirala avto pred motelom v Trebnjem, na
ap:
Me
prtljažniku pa sta pustila smuči. Ko sta se vrnila, sta ugotovila, da je med njuno odsotnostjo nekdo ukradel smuči, vredne 2.500 dinarjev.
OBA BOSTA ŠLA PRED SODNIKA - Novomeški miličniki so 11. aprila zvečer pridržali do iztreznitve Antona Bobnarja (24 let) iz Petan 7. Ta se je pretepal in se nedostojno vedel v gostišču na Ruperč vrhu. Bobnar, pa tudi natakar, ki mu je točil alkohol, bosta morala na zagovor k sodniku za prekrške.
Še kar naprej: ogenj in škoda
Pretekli teden je bilo na Dolenjskem še nekaj požarov, ki so spet spravili na noge veliko občanov in gasilcev, da so reševali, kar se je rešiti dalo. 4. aprila je gorelo v vasi Ravnace pri Metliki, kjer je pogorelo 1,5 hektara suhe trave in grmičja. Vaščani so preprečili, da niso plameni zajeli še bližnjega senika. Vztok? Na njivi v bližini je nekdo zažgal travo.
5. aprila sta bila kar dva požara. Dopoldne je nastala velika škoda na železniški postaji Rožni doL Delavci so čistili zemljišče in zažgali, vnelo pa se je še 50 sveže impregniranih pragov. Ti so popolnoma zgoreli, medtem ko so 100 pragov rešili Tu je nastalo za 15.000 dinaijev škode.
Popoldne je gorelo grmičje pod Belo cerkvijo ob magistralni cesti Ogenj so pogasili domačini in gasilci, domnevajo pa, da seje vžgala suha trava, ko je nekdo iz avtomobila odvrgel gorečo cigareto.
6. aprila popoldne je spet gorelo na dveh krajih. Mokronoški gasilci so se z občani vred spoprijemali z ognjem v Dol. Lakencah, kjer se je plamen s pašnika razširil v bukov gozd. Uničenih je okrog 100 dreves. Vzroka požara in škodo še ugotavljajo.
Okrog 5 hektarov steljnika in borov nasad, last GG Novo mesto, je bilo v plamenih pri Gor. Suhorju v bližini Vinice. Poldrugo uro so si gasilci in ljudje iz bližnjih vasi prizadevali ogenj udušitl Tudi v tem primeru še ne vedo, kako je do požara in škode prišlo.
Pet ubežnikov pod ključem
Miličniki so prečesali več romskih naselij
8. aprila zjutraj so miličniki iz UJV Novo mesto in Celje organizirali skupno akcijo. Pregledali so romsko naselje v Krakovskem gozdu in tako prijeli 38-letnega Franca Brajdiča, ki so ga iskali na novomeškem območju zaradi več kaznivih dejanj.
Isti dan so krški miličniki še sami prečesali naselje v Rimšu in Kerinovem gozdu, tam pa so jim padli v mrežo 46-letni Adolf Brajdič,'27-letni Rajko Jurkovič in 34-letni Vladimir Brajdič. Prav tako so izsledili 39-letno Štefanijo Brajdič, osumljeno več kurjih tatvin in kraje denarja okrog Rake.
Največji prestopnik, odkrit v tej akciji, pa je verjetno Vladimir Brajdič, za katerim je bila razpisana tiralica, ko je konec lanskega leta pobegnil iz ljubljanskih zaporov.
Zgodil pa se je še en incident: ko so miličniki pregledovali naselje in izvajali akcijo, se jih je fizično lotila 30-letna Martina Jurkovič. Še njo so morali odpeljati in bo odgovarjala zaradi oviranja akcije in preprečevanja uradnega dejanja uradnim osebam.
,	n—TTM« f-milTr-CT-r	'•
1 .is . -j ,<	■	" stiis*
Opozorila zaradi nevarnega kurjenja doslej niso naletela na plodna tla, saj dan za dnem zaradi zažiganja suhe trave in dračja nastajajo požari. Posnetek je iz Trebnjega, kjer se je sicer le kadilo, ampak tako se navadno povsod začne... (Foto: R. Bačer)
Na smrt prestrašeni Romi
Iz maščevanja je Elko Brajdič večkrat sprožil v ljudi uperjeni revolver, ki se pa ni sprožil — Zabava z gramofonom končana pred sodiščem
25-letni Elko Brajdič iz naselja Hudeje je
Hu
15. decembra lani povzročd pravcati preplah v baraki Jožeta Hudorovca. Najprej je grozil z revolverjem, notem pa še mahal s sekiro in nožem.
Ko je Jože Hudorovac kupil gramofon in nekaj znanih plošč, so se v njegovi baraki zbrali tako rekoč vsi Romi iz naselja. Na zabavi, kjer ni manjkalo pijače, sta bila tudi Metod Hudorovac in Elko Brajdič. Slednji je Metoda sovražil, ker ga je pred leti prijavil miličnikom zaradi pretepa, tokrat pa je menil, da je priložnost za obračun.
Najprej sta se Elko in Metod stepla, iz tega ravsa pa je obtoženec odšel z nekaj manjšimi ranami na glavi. Kmalu se je vrnil z revolverjem na boben. Večkrat ga je uperil v zbrane Rome in tudi sprožil, ampak ni počilo. Orožje je uperil tudi v prsi Jožeta Hudorovca in prav tako pritisnil na petelina, pa spet ni bilo učinka: udarna igla je bila odlomljena. Elko je to vedel, ampak je s svojim ravnanjem na smrt prestrašil zbrano družbo.
Ko so mu Romi pištolo vzeli, se je vrnil z drugim orožjem: v levici s sekiro, v desnici z nožem. Tak je prišel v barako in mahal proti Jožetu Hudorovcu, toda ta je bil spreten:
kati pod ključem. Bil je L večkrat kaznovan, in kdo ve, če ne bi na prostosti šc kaj zagrešiL
PRISTAL OB VOGALU GOSTILNE
5. aprila zvečer se je za Slobodana Čopiča iz Sevnice vožnja z osebnim avtom končala s trkom. Ko je peljal po Kvedrovi ga je zaradi prehitre vožnje že v rahlem ovinku vrglo s ceste in zaneslo v ograjo Sevnične, nakar ga je odbilo še v vogal gostilne. V avtu sta bila tudi Viljem Sečki iz Sevnice in Zvone Metelko iz Krmelja, ki sta se pri nesreči hudo poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico, medtem ko je lastnik Čopič dobil le lažje poškodbe. Gmotne škode je za 30.000 din; avto je razbit.
IZZA TOVORNJAKA . .
Huda nesreča se je 10. aprila popoldne zgodila v Brežicah na Ulici 21. maja. Robert Rančigaj iz Brežic je z avtom pri Marketu zapeljal mimo dveh parkiranih tovornjakov, takrat pa je izza teh vozil stopil na cesto Branko Čučurski, prav tako domačin. Kljub zaviranju ga je avtomobilist Rančigaj zadel, pešec pa je bil tako poškodovan, da so ga morali takoj spraviti v bolnišnico.
udarcem se je izmaknil in Elka razorožil.
Javni tožilec je zaradi ..streljanja" s pištolo obtožil Elka Brajdiča za neprimeren poskus uboja in povzročanje nevarnosti, okrožno sodišče pa je menilo, da tega ni mogoče dokazati. Elko je imel revolver že več kot dva meseca in je dobro vedel, da ne strelja, zato so smatrali strahovanje s pištolo kot ogrožanje varnosti, medtem ko je z mahanjem s sekiro zagrešil kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je obtožencu prisodil enotno kazen 11 mesecev zapora, do pravnomočnosti sodbe pa bo moral poča-
Sprevodnik je poneverjal
Pri končnem obračunu je Nikolaju Knezu iz Sevnice manjkalo čez 15.000 dinarjev
Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je te dni znašel 24-letni Nikolaj Knez iz Sevnice, ki je bil lansko spomlad zaposlen kot sprevodnik avtobusa pri podjetju Gorjanci.
Ugotovili so, da je Knez od 28. aprila do 15. maja 1975 poneveril 15.279 dinarjev, in sicer tako, da si je pridrževal denar od vplačanih vozovnic strank. Obračune z denarjem vred bi moral oddajati vsaka dva dneva, vendar jih je pošiljal z zamudo. Pri končnem obračunu pa je precej manjkalo in tudi priznal je, da je jemal zase.
V zagovor je navajal, da je imel le 2.000 din osebnih dohodkov, ker pa je bil veliko na terenu, mu ta denar ni zadoščal. Večjo plačo si je tako rekoč sam vzel. Kmalu jc tudi opustil to službo in se zaposlil drugje, obenem pa se je obvezal škodo povrniti. Ponudil jc celo po 1.000 din vračila na mesec.
Pri odmeri kazni jc senat pod predsedstvom Janeza Kramariča
upošteval več olajševalnih okoliščin: odkrito priznanje in obžalovanje, mladost, nekaznovanost ter vračanje nastale škode. Prisodili so mu leto dni zapora, pogojno za dobo dveh let V tem času pa mora vsak mesec redno vračati najmanj 1.000 din nepošteno vzetega denarja. Sodba še ni postala pravnomočna.
  uh   milili   umni     milim
Zakonodajalec določa, katera družbi nevarna dejanja so kazniva. To so dejanja, ki pomenijo napad na družbene odnose in družbene vrednote posebnega pomena, pomembne za obstoj družbe in njen razvoj, ali pa tista, ki se izvršujejo s sredstvi in v okoliščinah, ki dajejo tem dejanjem poseben značaj družbene
bene nevarnosti, brez katere ni kaznivega dejanja. To so sicer tudi še kazniva dejanja, so pa z gledišča kazenskega zakona neznatne družbene nevarnosti. V takih primerih zakon pooblašča sodišče, da lahko konkretnemu dejanju odreče značaj kaznivega dejanja, čeprav jc s formalnega gledišča sicer kaznivo dejanje.
Neznatna družbena nevarnost
nevarnosti. Družbene in pravne sankcije zoper storilce takih dejanj niso dovolj učinkovite, da bi taka dejanja preprečile ali njihovo število vsaj zmanjšale. Za takšna dejanja sc proti njihovim storilcem uporabljajo posebne sankcije - kazenske sankcije. Ta družbeno nevarna dejanja pa imajo značaj kaznivih dejanj.
V posameznih primerih pa je možno, da kaznivo dejanje le nima tiste minimalne stopnje druž-
Odločitcv, ali gre za neznatno družbeno nevarnost, mora temeljiti na vestni presoji dejanja in storilčeve osebnosti in na temeljitem poznavanju družbenih splošnih in lokalnih razmer; treba jc upoštevati družbeno nevarnost dejanja in storilca, zakaj za neznatnim dejanjem se lahko skriva hudo nevarna osebnost in nasprotno.
Za oceno neznatne družbene nevarnosti postavlja zakon dva
pogoja: majhen pomen dejanja in neznatne posledice ali pa da posledic sploh ni Dejanje jc neznatne družbene nevarnosti predvsem zaradi neznatnih posledic ali zato, ker posledic ni. Pri ocenjevanju majhnega pomena dejanja pa je treba ocenjevati dejanje v celoti Tako je mogoče, da je dejanje brez vsakršnih škodljivih posledic ali z neznatnimi posledicami, pa kljub temu kot celota ne pomeni neznatne družbene nevarnosti Način storitve, sredstvo, s katerim je bilo storjeno, čas in kraj storitve dejanja, kakor tudi še več drugih okoliščin, v katerih je dejanje storjeno, lahko vpliva v tem smislu, da dejanje ne zgublja svojega pomena in ne postane dejanje majhnega pomena, pa čeprav z neznatnimi posledicami ali
lc
pa če tudi takih posledic sploh ni
Ko sodišče presodi, da pomeni konkretno kaznivo dejanje za družbo neznatno nevarnost, storilca oprosti obtožbe.
JANEZ KRAMARIČ
SFRCAL JE S CESTE
10. aprila malo po polnoči je blizu Orešja na regionalni cesti Planina-Sevnica zletel s ceste z osebnim avtom Jože Božič iz Zurko-vega dola. Zaradi prehitre vožnje ni zmogel ovinka, tako se je prevrnil po nasipu in obstal na strehi. Voznik in sopotnik Jože Jazbinšek iz Zabukovja sta bila hudo poškodovana in sta zdaj v bolnišnici, precej razbit pa je tudi avto.
PREVEC SE JETlSCAL
10. aprila kmalu po polnoči je nastalo za 10.000 dinarjev škode na avtomobilih Martina Oberča iz Dolge Rake in Alojza Zemljaka iz Sevnice. Oberč je vozil po Kvedrovi in hotel zaviti na odcep, kar je tudi nakazal, za njim vozeči avtomobilist Zemljak pa se je vseeno zaletel vanj. Laže ranjen je bil Rudolf Kopina iz Sevnice, sopotnik v Oberčevem avtu. Do nesreče je prišlo, ker je Zemljak vozil v prekratki varnostni razdalji.
Mesarji res goljufajo?
„Same kosti sem dobila pri mesarju, zaračunal je pa meso!“ Ali pa: „Žvarovno mi je odrinil, da bi ga vrag!“ Čez mesarje imajo posebno gospodinje veliko pripomb, češ da jim dajejo meso slabše kvalitete, zaračunajo pa boljše. Na sumu jih imajo, da na ta način precej spravijo v svoj žep, ne da bi bfli upravičeni. Kako na take splošne pritožbe odgovarjajo mesarji, so povedali:
ANDREJ REPŠE, mesar v prodajalni KK Zasavje, Sevnica na Mirni: ,,Trdim, da prodajam dobro meso, ker se doslej še nihče ni pritožil. Prav tako so nesmiselne trditve, da se mesarji okoriščamo s tem, da strankam dajemo več kosti, kot bi smeli.
Če bi vsak dan za kilogram kosti stranke ,o krog prinesel', ne bi bilo niti za en brizganec. Prav gotovo se to ne izplača in najbrž mesarji danes tega ne delajo več.
Res pa je, da se mesna kriza pozna tudi v mesnicah in da prodajamo to, kar dobimo."
MARIJAN ZUPANČIČ, mesar v lokalu KZ Krka v Šentjerneju: ,,Se nobena se ni kregala, da sem ji dal premalo na tehtnico ali da goljufam pri tehtanju.
Morda govore to gospodinje tako na čez, ker pač nekaj morajo reči pri nas pa je konkurenca prehuda, da bi s slabo postrežbo tvegali izgubo stranke. Pač pa so pripombe strank, da je meso trdo, da je preveč žilnato, in tudi nazaj je že kdo prinesel kupljeno blago. Zgodi se, da pride možak ali otrok v mesnico -in kupi tako, s čimer gospodinja ni zadovoljna. Imel pa sem v petih letih samo nekaj takih primerov. Na našem koncu sc pozna, da imajo doma že skoro vsi hladilne skrinje. Manj kupujejo v mesnicah."
JOŽE JANISE, zasebni mesar iz Kostanjevice: ,,V štirih letih, odkar imam zasebno mesnico, mi je samo ena stranka prinesla zamenjat meso. Prej sem bil 20 let v Agrokombinatu v mesnici in imam dolgoletne izkušnje z ljudmi in delom. Doslej se ni nobena stranka pritoževala zaradi tega, da je dobila grdo meso. Seveda so dostikrat klavnice krive, da izbira ni taka, kot bi mesarji in potrošniki želeli Mesar, naj bo zasebnik ali v družbenem sektorju, proda, kar dobi iz klavnice. Po mojem pa ne bo popolne poštenosti pri prodaji mesa, dokler ne bodo povsod v mesnicah registrirke in blagajničarke."
R. B.
NOVO MESTO: PO SREDI NAPROTI - 5. aprila zvečer je Jože Drab iz Gorenje vasi pripeljal z avtom po Ulici Majde Sile, po sredi pa je naproti pripeljal z avtom No-vomeščan Jože Repše. Med srečanjem sta trčila, tako da je škode za 7.000 dinarjev.
NOVO MESTO: CEZ ZID NA DRUGO CESTO - 6. aprila dopoldne se je 1 7-letna Irena Žagar z Vinice pri Smarjeti vozila s pony kolesom okrog kapiteljske cerkve. Na cesti, posuti s peskom, jo je zaneslo. Irena je izgubila ravnotežje in zletela čez zid na Skrabčcvo ulico, kolo pa za njo. Poškodovano so odpeljali v novomeško bolnišnico.
LOČNA: PREKRATKA RAZDALJA - Leopold Cvelbar iz Družinske vasi je 7. aprila popoldne vozil osebni avto po Cesti herojev proti Mačkovcu, pri tovarni zdravil pa je ustavil. Za njim jc v prekratki razdalji vozila Nežika Nedovski iz Kostanjevice in se zaletela v Cvelbarjevo vozilo. Škodo ccnjjo na 4.000 dinarjev.
KRIŽEVSKA VAS: TRK PRED ZAPORNICO - 7. aprila popoldne sta Črnomaljčana Milivoj Kvas in Jurij Mihelič z osebnima avtomobiloma obstala pred spuščeno železniško zapornico v Križevski vasi Za njima pa jc pripeljal še avtomobilist Janez Humljan iz Boldraža, ki je trčil v Kvasov avto, tega pa jc porinilo še v Miheličevo vozilo. Gmotne škode je za 17.000 dinarjev.
NOVO MESTO: DVA JE PREHITEVAL - Leopold Pavlič iz Brusnic je 8. aprila zjutraj na Zagrebški cesti prehiteval dva avtomobila, ki sta zavijala v desno. Takrat pa je izpred samopostrežne trgovine zapeljal na cesto z avtom Novomeščan Alojz Plantan. Pavlič in Plantan sta trčila. Škode je za 4.000 dinarjev.
CIKAVA: OPLAZIL IN ODPE-1JAL - Ivan Mikec z Malega Slatni-ka jc 8. aprila zvečer vozil osebni avto iz mesta proti domu, pri Mali Clkavi pa je naproti pripeljal po sredi ceste osebni avto. Ta jc med srečanjem oplazil Mikčcvo vozilo, nato pa odpeljal. Nesramni voznik, katerega miličniki iščejo, je pustil za seboj za 2.500 din škode.
GRADIŠČE:	ZRAČNICA	JE
KRIVA - 9. aprila popoldne jc Jože Pinčulič iz Kostanjevice vozil avtomobil proti Novemu mestu, pri Gra-
dišču pa se je nenadoma izpraznila zračnica na prednjem kolesu. Avto je zdrknil v levo na nasip in se prekucnil. Škode je za 10.000 dinarjev.
NOVO MESTO: OD ZADAJ ZADET - Jože Jurak iz DoL Kamene je 10. aprila dopoldne vozil z avtom od Kandije proti mestu, pri blagovnici na Glavnem trgu pa je zavil v desno in zmanjšal hitrost. Takrat je vanj trčil Novomeščan Franc Vehar, ki je vozil z avtom za njim v prekratki varnostni razdalji. Materialna škoda znaša 5.000 dinarjev.
TOPOLOVKA: IZSLEDILI SO GA - Franc Ivnik iz Gumbcrka se je 10. aprila popoldne peljal na motorju od Otočca proti Ratežu. Med potjo je naproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo, da je zadel motorista ter ga zbil na tla. Pri padcu se je Ivniic poškodoval, avtomobilist pa je kar odpeljal. Se isto dopoldne so ga izsledili: bil je Milan Rifelj iz Ždinje vasi, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja.
MAČKOVEC: TRČIL V DREVO - 10. aprila zvečer je Novomeščan Jože Kraus pripeljal z osebnim avtom s priključka magistrale in zavil proti mestu na parkirišče. Ko je hotel avto spraviti nazaj na cesto, je na gramozu bočno zdrsnil naprej in trčil v drevo. Kraus se je poškodoval in jc moral v bolnišnico, gmotne škode pa jc za 30.000 dinarjev.
LOCNA: OSUMLJEN VINJENOSTI - Osman Reilžič iz Novega mesta jc 11. aprila ponoči pešačil proti mestu, v Ločni pa seje za njim na kolesu z motorjem pripeljal Ivan Pintarič iz Novega mesta. Ta je pešca zadel in zbil v jarek, padel pa jc tudi sam. Pri padcu se jc Pintarič poškodoval, tako da so ga morali spraviti v bolnišnico, osumili pa so ga, da je vozil vinjen.
NIC NISO REŠILI
11. aprila malo pred 6. uro ji nastal požar v stanovanjski hiš Mihaela Požeka v Dolenjcih pr Adlcšičih. Najprej je nastal ogen v veži - domnevajo, da je Bili kriva slaba električna instalacij: - od tam pa se je naglo razširil Plameni so tako hitro zajeli hišo da niso mogli iz nje nič rešiti ii je nastalo za 300.000 dinarje materialne škode. Ogroženo j< bilo tudi gospodarsko poslopje vendar so vaščani z gasilci vret preprečili, da ni šc to zagorelo
Ne sredi poti!
Na stopnici skupne obremenitve kosmatega (bruto) osebnega dohodka se novomeška občina povzpenja letos za okoli 3 odstotke. To pomeni, da bo šlo iz bruto kuvert v letu 1976 nič manj kot 32,81 odstotka denaija za uresničevanje skupnih nalog.
V petek podpisani družbeni dogovor v Novem mestu odmerja za občinsko porabo okoli 108,7 milijona dinarjev. V to številko so vštete tudi naložbe (14 milijonov dinarjev za šolstvo), zato bo dejanska poraba le 94,7 milijona dinarjev.
Na ta denar „startajo“ ■ samoupravne interesne skupnosti ter re-ubliška solidarnost in vzajemnost, oglejmo, kaj si lahko obetajo posamezno skupnosti! Izobraževalna računa na 84,4 milijona in na nekaj nad 2,3 milijona iz republiške soli-
Obeležje ob progi
Odkrili ga bodo 25. aprila v Birčni vasi
V Birčni vasi, kjer so med NOB vodile partizanske poti čez železnico, bodo 25. aprila odkrili spominsko obeležje. Proslava bo združena s praznovanjem krajevne skupnosti in dnevom železničarjev. V kulturnem sporedu bodo nastopili domači pevci in recitatorji.
V Orehovici pri Šentjerneju pripravljajo borci večjo prvomajsko proslavo z ljudskim slavjem. Izkupiček bodo namenili za obnovo spomenika NOB.
Ob koncu aprila pa pripravljajo mladinci iz novomeške in črnomalj-t ske občine skupen pohod na Laze, kjer je 1941 tragično preminila Belokranjska četa.
Na proslavitev dneva OF in praznika dela se pripravljajo tudi v nekaterih drugih krajih. Ponekod bodo to uvodne prireditve v počastitev 35-lctnice vstaje. S članki in drugimi zapisi na to temo bodo napolnjena tudi glasila osnovnih in drugih šol v novomeški občini.
 ------------------------------
NOVO MESTO: TURNIR VETERANOV
Novomeški namiznoteniški klub bo danes ob 16. uri pripravil v novi športni dvorani že drugi turnir rekrcatorjev. Nastopijo lahko vsi člani delovnih kolektivov, razen tekmovalcev in tistih, ki so tekmovali v zadnjih dveh
)
darnostL Kulturni skupnosti bo ostalo kvečjemu 5,3 milijona, saj bo morala 4,8 milijona odriniti za solidarnost. Telesnokulturna skupnost bo imela na voljo blizu 5,2 milijona, skupnost socialnega skrbstva 7,1 milijona in skupnost otroškega varstva 5 milijonov dinarjev.
Letošnje prispevne stopnje bodo takele: za izobraževanje 7,16 odst (0,08 odst. bo šlo za republiško solidarnost), kulturo 0,98 (0,59 bo dobila republika), otroško varstvo 0,45, telesno kulturo 0,46 (0,05 za vzajemnost) in za socialno skrbstvo 0,54 odst., od tega bo treba 0,11 odst. odvesti za solidarnostno združevanje. Tako imenovana skupna „občinska“ stopnja bo 9,59 odst., od tega pa bo šlo za solidarnostno združevanje 0,70 in za vzajemnost 0,13 odstotka.
Poleg tega bo regionalna zdravstvena skupnost pobrala 7,64 odstotka (od tega bo šlo 0,46odst. za solidarnostno združevanje v republiki), za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SRS bo treba odvesti denar, zbran po stopnji 12,70, in zvezi skupnosti otroškega varstva SRS 2,88 odstotka.
Iz dohodka tozdov bo treba prispevati denar za zaposlovanje SRS po stopnji 0,18, regionalno zdravstveno skupnost 1,88 in za pokoj-
ninsko in invalidsko zavarovanje 0,80 odstotka.	1.	Z.
BRATOŽ IN VESEL VODITA
Prejšnjo soboto se je na novomeškem kegljišču začelo prvenstvo Dolenjske v parih. Srečanja bodo odigrali v treh kolih, nastopili pa bodo se v Mirni peči in na Čatežu. Trenutni vrstni red: Vesel - Bratož 1913, Krušič - Hren 1833, Židanek - Turk (vsi Krka) 1811, Spiler -Bogovič 1784, Planinc - Rovan (oba para iz Krškega) 1783, Vesel -Legiša (Krka) 1777 itd.
B. D.
KLICE ASFALTERJE
Cesta Vavta vas - Dolenjske Toplice, ena najbolj prometnih na novomeškem območju, je jamasta kot slab vaški kolovoz. Asfalt kopni kot sneg spomladi, da se morajo vozniki prebijati po njem kot po slalomski progi. Varno srečanje je skoraj nemogoče, kar še'posebno velja za cestišče v Vavti vasi in Rumanji vasi. Jamasta in za vožnjo nevarna cesta je v lepih dneh kaj slabo vabilo izletnikom, naj konec tedna preživijo v Topliški dolini, ker ni nobenega jamstva, da bodo do tja lahko sploh varno prišli. Hitrost je sicer te dni omejena, to pa je tudi vse, kar je do zdaj storila cestna služba. V času, ko na vrata že trka turistična sezona, bi bila nova in temeljita asfaltna prevleka še kako nujna.
PODPISOVANJE — V petek, 9. aprila, je v novomeški športni dvorani nekaj sto delegatov iz tozdov in drugih delovnih organizacij podpisalo občinski dogovor o letošnji skupni porabi. (Foto: I. Zoran)
Bršljin se išče
Da Bršljin kot gospodarsko (industrijsko) razvita soseska z okoli 3.000 zaposlenimi nima otroškega vrtca (razen tovarniškega pri Novoteksu), je lahko že kar malce sramotno. Prav tako bi mogli reči o zdravstvenem varstvu, saj občan v tem delu Novega mesta in okolice nima svoje ambulante. Če dodamo še pomanjkanje otroških igrišč, komunalno neurejenost in že kar večne težave s prometnimi komunikacijami, smo v glavnem našteli malone vse, o čemer je bila beseda tudi na prvoaprilskem zboru občanov.
Iz ust nekaterih odgovornih ljudi, ki so se odzvali povabilu in se udeležili tega sestanka (zakaj niso prišli tudi drugi, posebno iz nekaterih podjetij?), so dobili odgovore, ki lahko le delno zadovoljujejo. Tako je prav gotovo razveseljivo, da je lokacijska dokumentacija za vrtec že izdelana in da sodi tudi Bršljin med soseske, ki naj bi (do kdaj? ) dobile krajevno zdravstveno ambulanto. Kar pa občani vedo o urbanizaciji, preselitvah, graditvah in drugem, kar načrtujejo (bojda) gospodarske organizacije na njihovem območju, je to bolj naključno in - tako so dejali -na načrtovanje ne morejo vplivati.
Vse drugače bi bilo, je bilo slišati, ko bi imeli svojo krajevno skupnost, potem bi bili ne le bolj informirani, ampak bi tudi vse odločitve potekale z njihovo vednostjo in pristankom. Zato je bil eden od sklepov, naj Socialistična zveza požene priprave na ustanovitev krajevne skupnosti, saj so za ustanovitev dani vsi pogoji Ko bodo imeli krajevno skupnost, družbenopolitične organizacije v Bršljinu ne bodo imele razloga za pasivnost v delovanju, čeprav je le-to zdaj težko sprejeti.
1. Z.
Člani ZB-levi breg, ki se lahko pohvalijo z uspelim izletom na Petrovo goro in srečanjem ob novem letu, si bodo še naprej prizadevali za prenašanje tradicij NOB na mladi rod. Temu naj bi služila predavanja, nasveti šolam, kam naj pripravijo izlete ipd. Tudi pri zaščiti spomenikov NOB borci nočejo ostati le svetovalci, ampak se bodo tvorno vključili v varstvene akcije. Pozdravljajo graditev paviljona NOB pri Dolenjskem muzeju in prosijo svoje člane, naj muzeju podarijo dokumente in stvari, ki izhajajo iz zadnje vojne.
Pred borci je veliko nalog, ki jih bodo letos uskladili s proslavljanjem 35-letnice vstaje in drugih pomembnih dogodkov pred desetletji.
M. TRATAR
^ Suhokrajinski ^ drobiž
V__________________________  /
ČLANI DRAMSKE SKUPINE KUD Žužemberk so v soboto in nedeljo uprizorili Ingoličevo enodejanko ,,Krapi". Obakrat polna dvorana je igralce spodbudila, da bodo igro ponovili. „Krape“ je režirala Marija Kodre, za oder in vse drugo je poskrbel Srečko Kodre.
ŽUŽEMBERŠKO DRUŠTVO prijateljev mladine si je za letos zastavilo obetaven delovni načrt. Pred-vieli so mnoge oblike dela z najmlajšimi in pionirji.
M. S.
Brusniški vir usiha I
■
  —    :
„Ne zmanjkuje vode v Bendjah, ampak denarja za vodovod," pravi Ivan Perhaj — Bo kdo pomagal?
jarke, ne moremo mimo njegovega imena, že zato ne, ker smo se nanj obrnili kot na informatorja, enega tistih, ki v krajevni skupnosti največ vedo. In tako je Perhaj povedal, da so od leta 1974, ko so uvedli ta posebni samoprispevek, zbrali za vodovod, na katerega čaka več kot 200 gospodinjstev (v Velikih in Malih Brusnicah, na Ratežu, Selih-Ratežu in Gomberku), okoli 700.000 dinarjev, najmanj 400.000 dinarjev pa je vredno delo, ki so ga vaščani tega območja'opravili brezplačno — posamezniki celo več kot 300 delovnih ur.
Vseh cevovodov, po katerih naj bi pritekla pitna voda v gospodinjstva, bo za okoli 12 km. Več kilometrov cevi so že zagrebli, v celoti pa naj bi položili cevovode do konca aprila. S tem bodo razrešili le del problema; če bodo hoteli „zvabiti“ pitno vodo po ceveh, bo potrebno na trasi od zajetja v Bendjah urediti še črpališče in dvoje večjih zbiralnikov. En zbiralnik bo za Brusnice in del Rateža, drugi pa spet za del Rateža, Sela-Ratež in Gumberk. Trenutno grozi, da prav za graditev teh objektov ne bo dovolj denaija, če upoštevamo, da si bodo ljudje priključke sami napeljali do svojih hiš.
Vodovodna dela so medtem prenesli tudi v sosednjo krajevno skupnost Mali Slatnik, tako da bo brusniški vodovod napajal tudi Potov vrh. Ivan Perhaj komentira to takole: „Nič nimamo proti temu, celo prav je, da se cevi razpeljejo še drugam. Ne bo pa smelo ostati pri tem, da si bodo ljudje v sosednji krajevni skupnosti meni nič tebi nič napeljali vodo, ne da bi kaj prispevali za skupne objekte, kot so to storili občani v naši krajevni skupnosti. O tem ne bi več govoril, ker menim, da se moramo za to participacijo še dogovoriti z Malim Slatnikom“.
I. ZORAN
znana
RODILE SO: Janja Fortuna z Mestnih njiv 2 — Miha; Anica Brači-ka iz ulice Milana Majcna 11 - Mateja; Kristina Stibrič iz Paderšičeve 19 - Vlasto in Dragica Macan iz Ra-govske 21 - Katjo.
V ZADNJIH 14 DNEVIH SO UMRLI: Jože Kastelic, kmet iz Vrha pri Lubnu 10;Ivan Ninič, polkovnik v pokoju s Kristanove 8, v 53. letu; Marija Kruljac, gospodinja
Ena gospa je rekla, da Novega mesta niso mogli uničiti ne kuga, ne ljuti Turčin, ne grozni požari, sedaj pa mu grozi konec od eksplozij saj v novomeških trgovinah že mesec dni ni mo; dobiti tesnil za varnostni ventil pri plinski bombi.
„Vodovod, ki ga gradimo in za katerega dajejo gospodinjstva po 6.500 dinarjev, občani pa poleg tega opravljajo brezplačne izkope, prevoze materiala in podobno, ni po obsegu in pomenu prav nič za suhokranjskim. Ljudje so pridni kot črna živina, saj čakajo na ta vodovod že hudo dolgo. Bojimo se le, da ne bi te vsesplošne volje in zagnanosti pretrgalo pomanjkanje denaija. Kajti res je, da se naša skupna vreča prazni, če bo zmanjkalo, pa ne vemo, kako naprej. Na gospodinjstva ne moremo več računati, dovolj smo jih obremenili z denarjem in obveznostmi pri
Ivan Perhaj
brezplačnih opravilih. Družbene pomoči ne vidimo, zato ta trenutek še sam ne vem, kaj bo, ko bomo postrgali dno. Osebno sem prepričan, da se bo rešitev našla, že zato se mora, ker je tudi od vodovoda odvisno, kdaj bomo (naposled) dobili tudi novo šo-lo.“
Tako razlaga Ivan Perhaj, ravnatelj osnovne šole v Brusnicah in še vedno eden prvih mož v tamkajšnji krajevni skupnosti, čigar beseda tudi kaj velja. Čeprav je dejal, naj bi v tem sestavku pohvalili predvsem ljudi, ki so se kot krti zagnali zdaj v krš, zdaj v močvirnata tla, ko je prišlo naročilo, da je treba izkopati
Za 90 starih milijonov dnevnic, kilometrin in drugih dodatkov da je spravil v žep v letu in pol? Kdo še lahko ostane miren ob takem podatku? Tudi člani komisije za ugotavljanje izvora premoženja so najprej osupnili, preden so se lahko povsem razsodno lotili tega „primera“,
Brigadirski horuk odmeva v Drenje
MDB dva dni pomagala pri izkopnih delih za vodovod Gabrje, Soteska in Drenje
prvega iz gospodarske organizacije v novomeški občini.
Ko so člani občinskega komiteja ZK prejšnji teden poslušali vse o tej komisiji, o njeni uspešnosti in neuspešnosti, o moči in nemoči, so bili kar dvakrat zaprepadeni: najprej ob številki 90 milijonov, potem pa še, ko so slišali, da je komisija „nekje v sredini postopka" dognala, da prizadetemu občanu pravzaprav ne more nič, ker je vse denarce prejel po „regelcih“.
To pojasnilo, da je komisija odnehala sredi poti, je, razumljivo, delovalo tako, kot bi prilili olja na ogenj. Začel se je dialog o tem, kako je naloga komisije tudi v preventivnem delu, da bi morala ob takem in vseh podobnih primerih izzvati vsaj samoupravne organe v podjetjih, ki ..velikodušno" izplačujejo tako težke milijone, da bi ti organi presodili, ali so taka izplačila, čeprav jih dovoljujejo pravilniki in predpisi, povsem v redu in v skladu vsaj z moralnimi, če že ne s socialističnimi normami. Skratka: razprava je opozorila, da bi morali samoupravni organi preveriti pravilnost aktov, le-te uskladiti z merili, ki naj bi veljala pri nas, in naposled pazljivo pregledati, kje so še morebitne luknje, skozi katere lahko pricurljajo pretirano visoka izplačila, podkupnine, „vsebina“ za črne fonde, čemur bi na kratko lahko rekli tudi viri za neupravičeno bogatenje.
Seveda je treba pristaviti, da je komisija samo eden od členov, ki jim je bilo že na začetku akcije za zmanjšanje oziroma odpravo socialnih razlik naloženo, da dajo pod drobnogled vse, kar diši po sumljivo zraslem premoženju, premoženju torej, ki ni plod dela, ampak drugih okoliščin. Že po zakonu bi morali biti oporniki te komisije davčna uprava, UJV, SDK, sodišča, ugotavljajo pa, da je sodelovanje razrahljano, in ker se tudi drugi prijavitelji (posamezniki, organizacije) ne priglašajo, komisija ni imela toliko dela, kot bi ga lahko imela. Nedvomno bi se na področju gospodarstva zanjo marsikaj našlo ko bi v popolnosti zaživela tudi delavska kontrola, ki je prva dolžna odkrivati nepravilnosti. V zvezi s tem je prav pritrditi sklepom komiteja, ki zadolžujejo komuniste v organih, po zakonu poklicanih, da se ukvarjajo z viri neupravičenega bogatenja, naslovil pa jih je komite tudi na komuniste na drugih področjih in v drugih dejavnostih. Temeljitejše delovanje na tem področju narekujejo že Titove besede v intervjuju za zagrebški „Vjesnik“.
I. ZORAN
Franc Kuzma
Pred člani novomeške organizacije ZB — levi breg je vrsta nalog — Pereča so vprašanja stanovanj in zdravljenja
Te dni so imeli občni zbor člani novomeške organizacije ZB-levi breg in se pogovorih o vrsti nalog in problemov, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu.
Se zmeraj je pereče stanovanjsko vprašanje nekaterih borcev in zdi se, da ne bo urejeno pred letom 1980. Tudi zdravstvena zaščita borcev ni razveseljiva, saj je dispanzer za borce v Novem mestu skromen, zdravnica pa je komaj kos velikemu navalu zdravljenja potrebnih borcev. Ker se hodijo zdravit v Novo mesto tudi borci iz Bele krajine, bo morebiti šele nov zdravstveni dom v Ločni rešil to zagato, ki se nanaša tudi na zobozdravstvo.
Tudi ni prav, da morajo borci še zmeraj moledovati po raznih delovnih organizacijah za denarno pomoč, ki jo prenesejo naprej svojim bolnim in ostarelim tovarišem. Za tovrstne namene bi se morala najti sredstva pri občini, KS in še kje.
Novomeška kronika
PRED IZIDOM JE PRVA lo-tošnja številka glasila OK ZSMS Novo mesto. Ker bodo v njej predstavljene nekatere bolj delavne osnovne organizacije ZSMS, podana tekoča mladinska problematika in nasveti za delo vnaprej, si dovoljujemo pripombo, da je že skrajni čas, da glasilo zagleda luč sveta!
iz Vrhovčeve 10, v 77. letu; Anton Mrvar, rezervni kapetan iz Gotne vasi 29, v 62. letu; Amalija Vrstovšek, upokojenka iz Ulice like VaŠtetove 1, v 74. letu, in Marija Gorišek, upokojenka z Glavnega trga 2, v 82. letu starosti.
NA TRŽNICI NI BILO nič novega! Za kilogram regrata je bilo spet treba odšteti 70 din, kilogram endiv-je je stal 25 do 30 din, motovilca 50 din, paprike 35 do 38 din, kumar 20 din, krompirja 8 din, cvetače pa 18 do 20 din. Kilogram pomaranč je stal 12 din, hrušk 17 din in jabolk 10 do 16 din.
Borci ne stojijo ob strani
ob tej enotnosti in vsesplošni zagnanosti vaščanov pri vodovodnih delih. ,.Seveda ne gre lahko. Tam gori,” je pokazal s strmega pobočja nad Drenje, „bomo morali zgraditi
Občinska »mizica, pogrni se” j
Za skupno porabo v novomeški občini bo letos (brez naložb) okoli 94,7 milijona
dinarjev
Jože Bradač
pa bodo vredna dela, ki jih bo vsaka hiša pri gradnji opravila brezplačno.
Predsednik gradbenega odbora Jože Bradač ne skriva zadovoljstva
BRIGADIRJI — Mladi se ne ustrašijo žuljev, Id se naredijo od krampov in lopat. V soboto so tudi topliški osnovnošolci pridno metali s kamni pomešano zemljo iz vodovodnih jarkov nad sote-škim gradom. (Foto: I. Zoran)
Okoli 60 gospodinjstev bo dobilo pitno vodo iz vodovoda, ki ga gradijo za vasi Gabrje, Soteska in Drenje. Skupaj bodo položili 4 km cevovodov, z izkopnimi deli so te dni na strmem pobočju ob poti, ki drži mimo soteškega gradu v Drenje.
Podobno kot drugod, kjer so se odločili za vodovodne pipe, bodo tudi tukajšnji vaščani opravili levji delež: vsako gospodinjstvo bo dalo v denaiju po 7.000 din, po 3.000 din
še zbiralnik za 30.000. litrov vode. Za vse nas pomeni to še dodaten napor, saj nas trdi tereni tod okrog že dovolj dajejo pri izkopih. Če bomo dobili še kaj pomoči od krajevne skupnosti in občine, bomo morda jeseni dočakali otvoritev."
Izredno vesel je bil Jože Bradač pomoči mladinske delovne brigade, ki jo je ob koncu minulega tedna na izkope vodovodnih jarkov na traso med soteškim gradom in Drenjim pripeljal komandant Franc Kuzma. „Okrog 80 nas je,“ je pripovedoval
komandant pred začetkom del v soboto, 10. aprila. „Brigado sestavljajo pripadniki mladinske VDV brigade, člani mladinskih aktivov iz Soteske in Dolenjskih Toplic, učenci sedmega in osmega razreda topliške osemletke ter nekateri brigadirji, ki so lani sodelovali v suhokranjski akciji in na Kozjanskem.11
,,Prišli smo z zavestjo, da pomagamo tem ljudem, sicer pa so vse take akcije konkretna oblika delovanja mladih,“ je pripovedoval Kuzma. Pristavil je, da bodo že naslednjo soboto pomagali v Verdunu, ob koncu aprila pa sodelovali pri čiščenju Su-šice in v Podhosti pri razširitvi prosvetnega doma.
I. Z.
Sušno obdobje pred zadnjim snegom in po njem je dalo gasilcem dosti dela. Kar štirinajst krat so morali posredovati pri gozdnih požarih na območju brežiške občine. Gorelo je še večkrat, vendar so ljudje manjše požare pogasili brez njihove pomoči.
Lani so gasilci registrirali deset požarov ali osem manj kot predlanskim. Tudi škoda je bila za polovico manjša, kar so z zadovoljstvom ugotovili na zadnjem občnem zboru občinske
»SPOŠTOVANJA VREDNA VLAČUGA"
Člani Amaterskega odra iz Brežic so pripravljeni na nastope pred občinstvom. V režiji Vlada Podgorška bodo uprizorili več predstav Sartrove drame	
	R
	
V c	
	1 1
	mr.1
»Spoštovanja vredna vlačuga**. Jutri ob 11.30 bodo v prosvetnem domu v Brežicah igrali za gimnazijce, v nedeljo ob 18. uri bodo zaigrali v Artičah, v ponedeljek, 19. aprila ob 11.30 v Brežicah za učence trgovske šole, v torek, 20. aprila, pa se bodo predstavili krškemu občinstvu v dvorani Svobode na Vidmu.
Gasilske zveze. Prav gotovo je to zasluga preventivnega dela med prebivalstvom. V občini je trenutno v gasilskih vrstah tisoč aktivnih članov, od tega 50 mladincev in 60 žensk. V tej številki pa niso všteti pionirji gasilci. Teh je 320, kar kaže na uspešna prizadevanja pri delu z mladim rodom. V gasilskih enotah so premalo zastopane ženske. Po eno žensko desetino bodo poskušali ustanoviti v vseh gasilskih centrih občine. To je naloga iz lanskega leta in jo bodo poskušali uresničiti vsaj do konca 1976.
Občinska gasilska zveza v Brežicah je v minulem letu izboljšala sodelovanje z gasilskimi organizacijami v Posavju, pa tu-: di z gasilskimi zvezami na Hrvaškem. Živahnejše stike je vzpostavila s Samoborom, z Zapreši-čem in Črnomercem in navezala sodelovanje z gasilsko enoto JLA v Cerkljah ob Krki. Z njo je imela skupno gasilsko vajo na letališču, v kateri je sodelovalo šest prostovoljnih enot. V maju predvidevajo ponovno skupno vajo na letališču, k sodelovanju pa bodo povabili vse centralne gasilske enote.
Gasilci v brežiški občini so lani dobili malo nove opreme. Dokupili so le nekaj novih cevi in črpalk za mladino. Več si obetajo od uresničenja srednjeročnega programa (gasilske cisterne, reševalne in zaščitne naprave), zato so na občnem
REŽIŠKE VESTI
Ob zgradbi šolskega centra v Krškem postavlja ta čas podjetje Trimo jekleno konstrukcijo za novo delavniško halo. Pod njeno streho bosta stroji a in ročna delavnica ter varilnica, stare delavnice pa bodo adaptirali za elektrotehniško stroko. Nekaj izpraznjenega prostora bodo uporabili tudi za učilnice.
Za nove delavnice bodo po-	onstran ceste so že lani začeli
trebovali pet milijonov dinarjev,	urejati športni park. Imeli bodo
Največji delež je prispevala občinska skupščina iz komunalnega sklada, nekaj je dala zraven šola sama, za drugo pa so se morali zadolžiti na raznih krajih. Pričakujejo še pomoč širše družbene skupnosti, saj pomeni graditev novih delavnic prvi korak pri zagotavljanju osnovnih pogojev za prehod na usmerjeno izobraževanje. Delavnice bodo dokončane sredi poletja, zato že zdaj iščejo denarne vire za nakup opreme, za adaptacijo starih delavniških prostorov, in obnovo fasade na šolski zgradbi.
Nasproti novih delavnic
igrišče za rokomet, igrišče za odbojko, za tenis in košarko, krožno stezo, prostor za skoke v višino in daljino in za met krogle. Igrišče bo osvetljeno in zato uporabno tudi za prireditve ponoči.
Pri financiranju sodelujejo vsi, ki ga bodo uporabljali: TVD Partizan, rokometni ldub, telesnokulturna skupnost in občinski svet Zveze sindikatov kot organizator delavskih športnih iger.
Precejšen delež je dala zraven tudi tovarna celuloze in papirja. Pomagajo še občinska skupšči-
Še ena oblika sodelovanja
1. april je prinesel v posavsko življenje še eno novost v prizadevanjih za poenotenje regije. To je bil dan, ko je v Krškem tudi uradno pričel delati Medobčinski inšpektorat. Ta združuje pod eno streho gozdarsko, gradbeno, delovno, kmetijsko, vodnogospodarsko, protipožarno, prometno, cestno, sanitarno, tržno, urbanistično in veterinarsko inšpekcijsko službo.
Tako so končno uresničili dolgo- Tako pozivajo delovne organizacije.
trajna prizadevanja Sveta posavskih občin za reorganizacijo služb, ki naj bi prinesla vrsto izboljšav v delu in druge prednosti. Za novi način dela pripravljajo poseben letni delovni program, ki predvideva že nekakšno specializacijo oziroma delitev dela znotraj posameznih inšpektoratov, hkrati pa tudi izboljšavo kadrovskih in prostorskih pogojev dela. Medobčinski inšpektorat ima sistematiziranih 22 strokovnih delovnih mest in zasedenih zaenkrat le 16, tako da bodo za manjkajočih šest v kratkem objavili razpis. Poleg tega se bodo poslej še bolj prizadevali dobiti vsaj pet pisarniških prostorov, da bi slej ko prej večino strokovnjakov lahko namestili v Krškem. Nekaj pa jih bo tudi kasneje ostalo na „starih“ delovnih mestih. Z ustanovitvijo skupnega inšpektorata si delavci v njem prizadevajo še za nekatere novosti.
posameznike in druge, naj poslej svoje probleme posredujejo v pismeni obliki, da bi lahko čim hitreje proučili njihove zahteve in prošnje in da bi bili lahko posamezni inšpektor« čim več na terenu.
Člani delovne skupnosti Medobčinskega inšpektorata menijo, da bodo poslej res lahko bolje delovali, odgovorni pa bodo neposredno izvršnim svetom vseh treh posavskih občinskih skupščia
Ž. SEBEK
na, krajevna skupnost in cestni sklad, dijaki šolskega centra pa so vložili v urejanje igrišča veliko prostovoljnega dela.
J. T.
Koliko kreditov letos kmetom?
V	kooperaciji bodo kmetje v krški občini letos obnovili 50 hektarov vinogradov in 6 ha ribezovih nasadov. Možnosti za kreditiranje jim zagotavlja sporazum kmetijske razvojne skupnosti, bank in republiškega izvršnega sveta, dobijo pa lahko 55 odst. posojila od predračunske vrednosti
Posojilo omogočajo kmetom še za gradnjo živinskih hlevov, silosov in za nakup strojne opreme. Po sklepu delavskega sveta tozda Kooperacija pri Agrokombinatu ima pri nakupu na posojilo prednost nabava traktorskih priključkov in opreme. Kredite omogočajo tudi strojnim skupnostim, ki kupujejo mehanizacijo za koruzo, za žita, za silažo in za živinorejo.
Letos nameravajo v krški občini zgraditi v kooperaciji 503 stojišča za živino. Predračunska vrednost je 12 milijonov dinarjev. Kmetje naj bi v L 1976 dobili za 6,6 milijona dinarjev posojil.
Glavne kmetijske panoge v občini so živinoreja, vinogradništvo, vzgoja jagodičevja, kot dopolnilo pa še poljedelstvo in zelenjadarstvo. V okviru teh panog predvidevajo, da bodo do konca leta odkupili 3 milijone in 600 tisoč litrov mleka, 550 govejih pitancev s skupno težo 250 ton, 100 vagonov grozdja, 130 ton ribeza, 1200 ton krompirja in 300 ton kumar.
J. T.
Krške novice
KMALU TUDI DEVIZNO POSLOVANJE
Podružnica Ljubljanske banke v Krškem, ki je bila ustanovljena julija lani, je uspešno zaživela. Zdaj se pripravlja še na prevzem deviznega poslovanja, ki ga zdaj opravljata za njene upravljal-ce podružnici LB v Novem mestu in v Celju. ______
VEC MESECEV BREZ VODE
Gorjanske vasi nad Podbočjem težko čakajo na vodovod, saj se bodo kmalu izsušile celo mlake za živino. V Brezju hodijo po pitno vodo z brentami skoraj uro daleč. Vodovod so kopali lani, vendar so se strokovna dela, ki jih opravljajo drugi, zdaj zavlekla, zato vaščani ne morejo vplivati na izvajalce.
ODSLEJ VARNEJE? - Ovinek pri bifeju krške „Preskrbc“ na desnem savskem bregu je ena izmed črnih prometnih točk, kicr sicer ne prihaja do hujših telesnih poškodb, marveč do precejšnje materialne škode, tudi na bližnjih poslopjih. Da bi bila varnost večja, so na eni strani ccstišča namestili zaščitno ograjo.
6	PANOG - Minuli teden je OK ZSMS poslala vsem osnovnim organizacijam pismo s pozivom, naj se prijavijo k sodelovanju na letošnjih mladinskih športnih igrah. Tokrat bodo ekipe in posamezniki merili moči le v namiznem tenisu, velikem in malem nogometu, košarki, šahu in streljanju z zračno puško, v večini panog pa bodo tekmovali po izločilnem sistemu, da bi zmanjšali stroške in morda dosegli tudi večjo množičnost.
TUDI MLADINA - Že večkrat smo pisali o gradnji športnega stadiona pri krškem Šolskem centru, ki naj bi služil tudi občanom krajevne skupnosti za rekreacijo. Vodstvo
ustanove je predložilo OK ZSMS, da bi pri nadaljevanju del pomagala tudi mladina s širšega območja v lokalni brigadi Ker je med člani organizacije dovolj zanimanja za tako delo, bodo ponudbo poskušali uresničiti in zagotoviti čim večje število brigadirjev.
SE DVE! - Število samoupravnih interesnih skupnosti se bo kmalu povečalo še za dve. Poleg tiste za PTT promet, ki bo zasnovana v regionalnem okviru, je morda še pomembnejša druga, ki bo usklajevala načrte in interese v komunalnem gospodarstvu. Vsi potrebni akti za slednjo so že narejeni in jih bodo kmalu tudi javno obravnavali
HITRA POMOČ - Kolektiv tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj” je bil prvi v krški občini, ki je priskočil na pomoč kolektivu rudnika v Kanižarici Prizadetim so poslali večji denarni znesek, ki jim bo prav gotovo dobrodošel. Dokaz, da delavska solidarnost nikoli ne odpove!
Brez cvenka ni zemljišč
Zadrege kmetijske zemljiške skupnosti
Ohraniti za kmetijstvo čimveč zemlje je eden od osnovnih ciljev kmetijskih zemljiških skupnosti Po zakonu so dolžne spodbujati lastnike k takemu obdelovanju, ki največ obeta in največ donaša. Hkrati naj bi te skupnosti imele točen pregled nad zemljišči, ki ostajajo v pušči ali so nepravilno obdelana, neglede na to, ali so v lasti zasebnika ali kmetijske organizacije. Kmetu odvzamejo lastninsko pravico, če zemljišča ne obdeluje deset let, kmetijski organizaciji pa že po dveh letih. Ta zemljišča in zemljišča, ki jih skupnost odkupi od občanov, tvorijo njen zemljiški sklad.
Kmetijska zemljiška skupnost za brežiško občino ima sicer dosti možnosti za nakup zemljišč, primernih za obdelovanje, vendar zato nima dovolj finančnih virov. Leta 1974 je razpolagala s 122 tisočaki, lani z 263 tisoči dinarjev, letos pa naj bi imela na voljo 470 tisoč. Cene zemljiščem so se v zadnjem letu povečale za 30 do 40 odst. Precej zemljišč preide v last nekmetov, predvsem takih, ki si postavljajo počitniške hišice. Najraje kupujejo parcele v vinorodnih predelih, s tem pa marsikje onemogočajo kasnejši prehod na kompleksno vinogradniško obnovo.
Skupnost bi potrebovala precej več denarja, da bi lahko prevzemala tudi zemljo, ki jo ponujajo ostareli kmetje v zameno za preživnino. Njihova zemljišča so večinoma obremenjena z zaostalimi davki, zato bi kaza-
lo	take primere urejati skupaj z davčno upravo.
Brežiška zemljiška skupnost tudi ne more organizirati združbe razdrobljenih parcel, ker nima za to potrebnega denarja. Spodbuda je premalo in tako kmetje tu in tam le posamič zamenjajo kako zemljišče, čeprav so že večkrat dali pobudo, da bi se za to zavzela občina.
J. TEPPEY
zboru izrazili željo, da sredstev, ki jih bo imela na voljo bodoča samoupravna interesna skupnost, ne bi drobili.
J. TEPPEY
VSAK MESEC 450 PRIKOLIC
Tovarna avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah izdela na mesec po 450 prikolic. Lani so jih napravili 3 tisoč, letos pa računajo da bodo presegli številko 5 tosoč. Dela imajo ogromno, saj je sklenjenih pogodb še vsaj za enkrat toliko, kolikor jih lahko izdelajo. IMV je osvojil tržišča na tujem, kar pomeni, da delavcem ne bo zmanjkalo kruha. V brežiškem tozdu jih je trenutno zaposlenih 360.
KURIRJI NAPOTI
Jutri bodo brežiški pionirji v Vrhovski vasi pričakali kurirčkovo torbo od vrstnikov iz krške občine. Pošta bo potovala po šolah brežiške občine do 21. aprila, ko jo bodo oddali pionirjem v Dolenji vasi. Odredi na vseh šolah pripravljajo mitinge, na katere vabijo borce NOV, da bi jim z živo besedo opisali dogodke iz nekdanjih bojev. Pionirji bodo pisali spise o prvih odborih Osvobodilne fronte v njihovem kraju, o razgovorih z nekdanjimi partizanskimi kurirji in o doživetjih izgnancev v taboriščih širom po Evropi
Rdeči petelin je muhast
Lani deset požarov in pol manj škode kot predlanskim, letos pa že 14 gozdnih požarov — V gasilskih vrstah je tisoč aktivnih članov, med njimi 60 žensk
Jekleno konstrukcijo za novo delavniško halo šolskega centra v Krškem postavlja in kreditira TRIMO iz Trebnjega. (Foto: J. Teppey)
DOGOVOR VELJA ZA VSE PODPISNIKE
Po družbenem dogovoru, ki so ga podpisale štiri posavske kmetijske organizacije Kmetijski kombinat iz Sevnice, Agrokombinat iz Krškega, Agraria in Slovin iz Brežic lani 10. aprila, so tudi občinske skupščine posavske regije prevzele nase pismeno obvezo. V besedilu dogovora je zapisano, da bodo s svojo kmetijsko in davčno politiko stimulirale razvoj kmetijstva ter da bodo iz proračuna ali drugih virov zagotavljale trajna sredstva za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe. Ta sredstva naj bi znašala vsaj 35 odstotkov stroškov omenjene službe. Za primer samo podatek, da bo za letos v krški občini veljala kooperacija 710 tisoč din. Od zneska je 35 odst. stroškov kooperacijske proizvodnje in 65 odst. čiste pospeševalne dejavnosti, v kateri dela pet pospeševalcev. Lani občinska skupščina ni zagotovila niti dinarja, za letos se pa še nič ne ve. Ob vsem tem pa se upravičeno poraja dvom o izpolnitvi podpisane obveznosti.
Delavnice za šolski center
Z njimi si v Krškem utirajo pot k usmerjenemu izobraževanju — Tik za delavniško halo urejajo športna igrišča — Tudi dijaki pomagajo delati
brežiškem gradu preurejajo del prvega nadstropja v galerijske fostore. Potem bo na vrsti še dvorišče, in grad bo nared za spre-em republiške razstave cvetja ..Hortikultura 1976“. (Foto: Jožica ippey)
Novo v
AMATERSKI ODER IZ ŽALCA OSTUJE. V soboto pred večerno .ino predstavo bodo člani igralske kupine iz 2alca v Prosvetnem do-u uprizorili Molierovo komedijo Jeorge Dandin". Začetek je napo-edan ob 18. uri. Skupina „Amater-:i oder“, ki nosi enako ime kot ežiški amaterji, se dogovarja z nji-li za sodelovanje in izmenjavo go-)var\j. Tako sodelovanje je zaželelo, saj popestrujc izbor odrskih edstav in koristi širjenju amater-.e kulture v okolju, kjer skupini Plujeta.
MENTORJI SKUPAJ. VGrdanj-,'ih na Hrvaškem so se pred dnevi rečali mentorji pionirskih odredov osnovnih šol v brežiški občini. Se-nili so jih s programskimi izhodi-in pravili Zveze prijateljev mladi-
i	vlogo sveta za delo s pionirji občinski Zvezi prijateljev mladi-pogovorili pa so se tudi o sodelo-
Brežicah
vanju z mladinsko organizacijo in delovnem programu organizacije ZPM v Sloveniji za 1976. leto.
ZDRAVSTVENI DOM STOJI. V torek, 13. aprila, so se na razširjeni seji sestali člani odbora za gradnjo in financiranje novega zdravstvenega doma v Brežicah. Nadzorni organ je poročal o spremembah in dopolnitvah pri gradnji, nato pa so si prisotni ogledali stavbo na kraiu samem. Denar zanjo se delno steka iz samoprispevka občanov.
PO PROGRAMU NAPREJ. Cestno službo pri občinski skupščini v Brežicah čaka letos še veliko dela. O terminskem planu modernizacije občinskih cest je včeraj razpravljal izvršni svet občinske skupščine in hkrati sklepal o popravilu mostov čez reko Krko v Cerkljah in na Borštu ter o asfaltiranju cestnega odseka na Kozjanskem.
N
BOŠTANJ: RED PRI MESTNEM ZEMLJIŠČU
Nova komisija za gospodarjenji’ s prispevkom za mestno zemljišče pri boštanjski krajevni skupnosti je v nedeljo temeljito pregledala seznam obvezancev in ugotovila precej pomanjkljivosti. Dosti lastnikov in upravljalcev stavb ne plačuje prispevka, ravno tako niso prijavljene spremembe. Po odloku je vsakdo dolžan prijavljati spremembe. Komisija daje vsem čas, da do prihodnjega pet ka prijavijo svoje površine v pisarni krajevnega urada, kjer imajo tudi ustrezne obrazce. Po tem roku bodo šli na teren popisovalci, ki bodo ugotavljali točnost prijav in opravili merjenje. Kdor se bo temu očitno izmikal, mu bodo hišo izmerili od zunaj in ga obremenili s plačilom prispevka za vso stavbo. Prav tako bo moral sam plačati stroške ponovne izmere, če jo bo želel. Tako poslej ne bo moglo biti več očitkov, da ^nekateri plačujejo, drugi pa nev
Ni več res, da pri nas lahko študirajo le otroci premoženjih staršev, zakaj socialne štipendije odpirajo vrata do nadaljnjega šolanja po osnovni šoli dejansko vsakomur, ki ima glavo za to. Pri občinski upravi skrbi za to Irena Šeligo.
Razlog za obisk je bilo pravzaprav vprašanje prizadete matere s podeželja, ki je potožila, da hčerka že mesec dni ni prejela štipendije, čeprav je v šoli z njo vse v redu. Morda so v tem času štipendije že prišle, zataknilo pa seje iz preprostega razloga, ker ni bilo denarja. Iz trebanjske občine so že posredovali v republiki, kjer se je nekaj zataknilo med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Večina denarja za štipendije v trebanjski občini pride namreč iz republiške solidarnosti Okrog 300.000 dinarjev izdajo na mesec za štipendije, v občini pa zberejo le 50.000 dinarjev.
Trebanjska občina je med tistimi občinami v republiki, ki opravil s štipendijami niso prenesle na skupnost za zaposlovanje. Irena Šeligo trdi, da se je skupna komisija v občini odločila za ta korak, da bi bilo
Red s traktorji
}anjsk ), da
pohvalijo, da imajo urejen register traktorjev in da se ti, vse številnejši kmetijski stroji ne podijo po cestah in kolovozih, ne da bi bili tehnično brezhibni.
Vsako leto pokličejo Pionirjeve mehanike, ki traktorje pregledajo, nakar dobijo lastniki ustrezna prometna dovoljenja. Tehnični pregledi so v večjih središčih občine, tako da ljudem ni treba zaradi tega na dolgo in tvegano pot do Novega mesta. Da prometni organi pri drugih občinskih skupščinah nimajo take skrbi za lastnike traktorjev, dokazuje tudi zadnja registracija: v vrsti vozil so delali gnečo še traktoristi iz sosednjih občin in registracijskih območij: Grosupljega, Litije in Sevnice.
V minulem tednu je bil tehnični pregled traktorjev v Mokronogu, Veliki Loki in Trebnjem. V Mokronog in Veliko Loko so pripeljali po 100 traktorjev. To je obenem prava parada tehničnega napredka vasi. V obeh krajih so morali preglede zaradi velikega števila vozil še ponavljati. Referent za promet pri občinski skupščini Ivan Zajc pravi, da bodo zaradi tega prihodnje leto izvedli preglede tudi v Velikem Gabru. Kmetje opravijo pri tem vse potrebno na kraju samem: plačajo zavarovanje in cestno pristojbino. Sedaj so v glavnem delali, kot je treba po novem. Za vsak traktor je bil izpolnjen obrazec o prvi prijavi, tako da ljudem po 15. maju ne bo treba ponovno na pot zaradi novosti Izdana bodo prometna dovoljenja za 10 let, kasneje tudi nove zelene tablico.
tako pomembno vprašanje občanom vseeno bližje, ker novomeški zavod zaenkrat ne zagotavlja tako uspešne službe. O pomembnih vprašanjih štipendiranja praviloma ne odloča ožji izvršni odbor, temveč komisija vseh 22 članov. »Ljudje so hudo občutljivi; računati je treba s tem, da potrebuje marsikdo že mnogo časa, da pride sem, npr. s Trebelnega, kako bi reševal svoje vprašanje pri zavodu, ki je bolj nedostopen? “ Gre namreč za dobro poznavanje ljudi. Ravno glede tega razmišljajo pri komisiji o nekakšni uvedbi delegatskega sistema. Zadnje čase seje komisija odločila tudi za strožja merila. Ukinili so nekaj štipendij, kjer so prosilci nastopali z netočnimi podatki. V tem mesecu naj bi bila izvedena valorizacija štipendij, marsikomu se bo tudi znižala, saj nimata npr. enakih izdatkov tisti, ki se vozi ali tak, ki biva v internatu. Na novo so pred nedavnim prejeli kar 80 prošenj, vendar so jih 50 odbili. Sito je bilo gostejše predvsem zaradi celovitejšega upoštevanja dohodkov družin. V komisiji sedijo tudi predstavniki mladinske organizacije in kluba študentov. Mimogrede: do nedavnega le-ti niso bili ravno vestni pri udeležbi na se-
jah, zato bodo morali mladi bolj paziti, koga predlagajo.
A.ZELEZNIK
MIRNA: SPREJEM PO DVEH LETIH
3. aprila so v mirensko osnovno organizacijo Zveze komunistov sprejeli 4 nove člane iz vrst mladih. Članske izkaznice so prejeli: Veljko Kolenc, Bojan Markič, Ivica Vitez in Dušan Sladič. Veljko Kolenc, tretji sin gostilničarja Kolenca, je zaokrožil pripadnost te družine ZK: sedaj je v zvezi vsa družina. Člani so bili še posebno zadovoljni s predavanjem načelnika novomeške UJV Nika Briclja o družbeni samozaščiti.
Irena Šeligo:	„Od	delovnih
organizacij še vedno pogrešamo programe kadrov."
DRU2BA LE MOLZNA KRAVA?
Predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine je razposlalo vprašalnike o pripravljenosti za vstop v mladinske delovne brigade 250 štipendistom v občini, ki so na spisku socialnih štipendij. Gre za brigade v Suhi krajini, Kozjanskem in Brkinih. Uspen je bil porazen. Do predzadnjega torka je vprašalnike vrnilo komaj šest dijakov in dva vajenca, med njimi ni niti enega študenta. Da je neresnost še večja, se nekateri dijaki navdušujejo za prvo brigado, ki potegne za seboj 15 rednih šolskih dni pred zaključkom šolskega leta. Letos naj bi iz občine odšlo v brigade 50 mladih. Le-te prav gotovo niso le za delavce.
Iz kraja v kraj
OSLADNOST - Ne vemo, ali je nekaterim ansamblom že tako hudo padel smisel za humor ali pa skratka mislijo, da je za „podeželje“ vse dobro. Ansambel Vilija Petriča ic namreč minuli teden „prinašal“ kulturo delavkam v trebanjskem Labodu -tozd Temenica z naslednjimi naslovi: „Salve smeha, Seks v trebanjskem parku, Seks, seks.. .“ Ob takem bi dali še najbolj prav, čeprav tudi to ni ravno lepo, tistim, ki so lepake tega ansambla prelepili z okusnejšimi lepaki novomeške športne dvorane za prvenstvo v latinskoameriških plesih. Nekdo bi moral vsekakor odločneje nastopiti ob takih ..kulturnih" lepakih narodnozabavnih ansamblov, če tak naziv še zaslužijo.
JIH NE POZNAJO? - Je že tako, da ima uradništvo svoje zakone in zaplete stvari, ki so sicer ljudem jasne kot beli dan. Tako trebanjski gasilci ne razumajo, zakaj bi moralo deset njihovih članov za overovlja-nje svojega podpisa odšteti po šest
dinarjev pri novi registraciji društev. Gasilci so najbolj znani prostovoljci trebanjski že 90 let, zato menijo, da je že čas, da bi jih poznal sleherni urad. Če ne bo šlo drugače, bo moral sleherni od teh članov seči v svoj žep, kar je tudi prilika, da pride človek po devetih desetletjih v kroniko!
BREZ GOZDNEGA POŽARA -Požarno območje trebanjskih gasilcev je veliko, na njem ne manjka gozdov. Kljub temu se lahko pohvalijo s tem, da na svojem območju v zadnji suši niso imeli gozdnih požarov, torej precej drugače kot marsikje na Dolenjskem. Nekaj tega uspeha je mogoče prav gotovo pripisati lanskim letakom in tudi rednim letnim obhodom članov, kjer ponavadi ne prezrejo nobene domačije. Pogovor nanese ob tej priliki vedno tudi na požarno varnost. Takšna preventiva je vsekakor boljša kot mučno gašenje gozdnih požarov, .da o škodi ne govorimo.
Odplačila šele ob prvi kapljici
Na Trnovcu je zaživela prva vinogradniška skupnost — Skupinska obnova 8 ha vinogradov
V soboto je trebanjski Center za izobraževanje priredil seminar za delegate v štirih krajih: v Tre ijem, Veliki Loki, na Mirni in v Mokronogu. Naša slika je iz Mokronoga, kjer je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan (tretji z leve) govoril delegatom o družbenem načrtovanju in razvoju občine. (Foto: Železnik)
Šole dostopne res vsakomur
V trebanjski občini podeljujejo že 320 socialnih štipendij — Učni uspehi žal še slabi
Ivan Zajc: „Vsepovsod so nam šli na roko tudi delavci milice."
Malokdo bi si mislil, a je vendarle res: v sevniški občini je 512 hektarov vinogradov. Pri tozdu Kooperacija v sevniškem Kmetijskem kombinatu brž pristavijo, da gre za katastrske hektarje. Marsikje ne zraste tam več niti grozd, v knjigah pa je še vedno tako zapisano. Gre tudi za silno razdrobljenost. Ti vinogradi so v 31 /!!) katastrskih okoliših, zato je vsak skupen nastop koperacije in kmetov toliko bolj hvalevreden.
O prizadevanjih na Trnovcu smo lani že pisali. Predzadnji ponedeljek so odpeljali buldožer ljubljanske Agroobnove že na Lisco. Od v načrtu predvidenih 5 ha jih je nastalo 8, število gospodarjev je naraslo na 10. Duša te akcije Alojz Rupar nam je pokazal načrt, po katerem naj bi obnova prvotnih 5 ha veljala 775.000 dinarjev. Za to jim je uspelo zagotoviti bančni kredit v viSni 45 odst., hranilno-kreditna služba je primaknila 5 odst., toliko tudi slovenska kmetijska razvojna služba, kmetje sami pa preostalo vsoto. Po lani izdelanih načrtih v občini površin pod trto ne bi bistveno širili.
Štefka Senica
Predsednik nove vinogradniške skupnosti je Andrej Senica iz Pod-vrha, ki bo poslej imel že okrog 2 ha sodobnega trstja na terasah. V gospodarjevi odsotnosti nam je lepe terase nad hišo pokazala žena Štefka. ,,Mlada strokovnjaka iz sevniške Kooperacije zaslužita vso pohvalo. Nudijo nam posojilo za rigolanje, trte in umetno gnojilo. Sadik po priporočilu ne bomo sadili pred 20. aprilom. Držali so besedo in naredili kot so obljubili To mi je všeč od teh ljudi! “
KAREL ŽVEGLIČ iz Stržišča: „Sami česa takega ne bi zmogli tu nismo taki kmetje, ki bi bili pri denarju. Novi vinograd bo na 45 arih. Zaenkrat sem zadovoljen, kako bo uspevalo naprej, je v glavnem odvisno od vremena."
JOŽE BAUMKIRHNAR iz Stržišča ima malo zemlje, kot priučen mizar dela v Stillesu: „Na novem bom zasadil 500 trt. S tem imam veselje. Vse obnove moj žep ne bi prenesel. Druge pomoči kot nekaj malega za pota doslej nismo dobili.
DOBRA SODELAVCA — Jože Trefalt (na levi) in Martin Kink v skromnih razmerah skušata kar najhitreje spraviti pošto in 101 izvod Dolenjskega lista na ta del Kozjanskega. Jože ne pozna česa takega, kot je kilometrina, niti ne dobi povračila za bencin. (Foto: Železnik)
Sevniški
KAKO JE Z DOMOVINSKO ZAVESTJO - Nekaterim v Sevnici se je lansko malomarno izobešanje zastav otepalo še letos s kaznimi sodnika za prekrške. Ob praznikih je bilo očitno, da so nekatere zastave po blokih že tako obledele in načete, da pravzaprav niso več primerne. Izvršni odbor stanovanjske skupnosti je pred kratkim na seji priporočil hišnim svetom, naj kupijo nove zastave na račun stanovalcev. Kako jc s tem, bomo kmalu videli, saj smo pred pomembnimi prazniki.
BEZNICA? - Družbenopolitične organizacije na Blanci ugotavljajo, da se v kraju odlok o točenju alkoholnih pijač pred sedmo uro v vasi pravzaprav ne izvaja dosledno, da o odpiralnem času ne govorimo. V krajevni trgovini sev niškega Trgovskega podjetja se jim namreč tako mudi odpreti da omogočijo marsikomu kozarček ..močnega", preden bi ga dobil kje drugje. Očitno in-
paberki
špektorji ne vstajajo ali jih vsaj ne žeja tako zgodaj. . .
KARAVANA NA MORJE? -Vse kaže, da bo kolona vozil članov AMD Sevnica za prvomajske praznike krenila na morje s ciljem na otoku Krku. Tam bo namreč med prazniki dirka najhitrejših avtomobilov v državi, in sicer na letališču. Menda bo nastopilo tudi nekaj domačinov. Do občnega zbora minuli četrtek je prišlo nazaj 40 dopisnic s predlogom za izlet na morje, 27 jih je bolj navdušenih za celino, 18 pa jih je priznalo, da niso za izlet. S prijavami kaže pohiteti v društveno pisarno za sodiščem, kajti podvizati se jo treba za rezervacijo v hotelu. Pri tem velja za člane društva lepa ugodnost: društvo krije namreč polovico stroškov penziona za člane, to pa pomeni, da bo treba članom seči v ž_p za bivanje v hotelu le za 130 dinarjev. Cenejšega izleta v tem času prav gotovo ne bo nikjer.
V Zabukovje pride že nad sto izvodov Dolenjskega lista
Zabukovška pošta je verjetno med najsevernejšimi, prav gotovo pa tudi med najvišjimi na robu območja, ki ga pokriva naš časnik. Da pride kar se da hitro do sleherne, po novem že 101 domačije na tem pravem kozjanskem delu sevniške občine, vestno skrbita vodja pomožne pošte Martin Kink in poštar Jože Trefalt.
Poštar Trefalt je zadnje čase med tistimi dolenjskimi poštarji, ki so pridobili največ novih naročnikov. Ob izterjavi naročnine je v Zabukovje prišlo 75 položnic: v sredo, 7.
aprila, je Jože odposlal že 19 novih naročilnic, vodja Kink pa sedem. Slednji dobro ve, kakšno je delo pismonoše, saj je bil pred leti sam poštar na tej pošti. Jože Trefalt premeri na dan 24,6 km: en dan od Jelovca, kamor je najdlje, na Podgorje in del Mrzle planine, drugi dan na Podvrh, Trnovec in nazaj na Mrzlo planino. „Ob zadnjem snegu sem že mislil, da me bo zdelalo, a je vendarle šlo," pove Jože. Oba gledata na razne težave z lepše plati, nekako tako, kot pravi Jože: ,,Slabo je treba obrniti v dobro, naj gre za hudega psa ali nejevoljno stranko!" Poštar je že šesto leto, v tem času se ne spominja, da bi bilo kaj korenitejšega obnovljenega na pošti. Pač pa so se izboljšale telefonske zveze proti Celju. Prej je namreč marsikateri Sevničan klical v celjsko bolnišnico prek Martinove ročne centrale in Planine!
Trefalt in Kink upata, da bo avtobus slednjič zapeljal do vasi (to sc naj bi po napovedih zgodilo danes), da ne bo treba hoditi po pošto do Pipana. Jože domačij ne bi tako hitro obredel, če ne bi imel svojega mopeda. Le-ta mu jc zvest že 10 let, seveda le zato, ker mu je tudi sam mehanik. Razen okvirja bi na njem težko našli še kaj prvotnega. Če bi bili vsi tako spretni, bi imel Tomos bržčas še več kot 28.000 mopedov na zalogi. Da bi mu pošta kupila novega? „Hm, potem bi dobil še pol večji okoliš...“
»Dolenjec” najbolj razširjen!
Če ne bi bilo posojila, bi moral položiti takoj 15 tisočakov, kje pa je še ostalo delo? “
Jože Baumkirhnar
Mladi gospodar Konrad Baš (na levi) in Ivan Gračnar
IVAN GRACNAR, Podvrh: „V soboto in nedeljo smo že sadili, imamo 950 trt. Posojilo je treba vrniti v 9 letih, odplačevati naj bi začeli čez tri leta, ko naj bi te trte tudi že rodile. Na voljo so bili tudi delavci, za kar je na kmetih dandanes težko. Tu in tam že kdo pomaga, vendar le, če zatem vrneš. S kombinatom imamo pogodbe, s tem bo zagotovljena tudi prodaja," računajo vnaprej pri Gračnarjevih.
Mladi Konrad Baš kmetuje z izrednim veseljem. Ker mu pomaga brat, ki je na delu v Nemčiji, ni vzel posojila. „Za buldožer je bilo treba odšteti 5.120 dinarjev, 850 trt je veljalo 7.000 dinarjev, pri gnoju bomo prišli skozi ceneje, ker je doma, za umetni gnoj sem dal 800 dinarjev. Če ne bi bilo skupnosti, k nam ne bi bilo strojev."
Marsikomu se bo teh osem hektarov vinogradov zdelo malo. Res sije pren^kateri ob vikendu omislil lepe površine. Tem kozjanskim kmetom in polproletarcem šele ta nekaj več kot polovična soudeležba družbe pomeni napredek in dopolnilo k živinorejski proizvodnji. Res je to že pozno, zgodilo pa se je vendarle. Kje jih bodo prvi posnemali?
ALFRED ZELEZNIK
TREBANJSKE NOVICE
Spomladi nova poslovna hiša
Čeprav so krajani KS Vinica pripravljeni pomagati pri vsakem delu, ne morejo sami narediti vsega — Velika pridobitev je nova poslovna stavba, ki jo bodo na Vinici odprli še
spomladi
Občinski plan 1976—1980 krajevni skupnosti Vinica ne obeta kaj prida. Za celo obkolpsko dolino načrtujejo v tem obdobju bornih 23 novih zaposlitev, čeprav bi bilo takoj potrebnih vsaj 450 novih delovnih mest: najmanj 200 za moške, ostalo za ženske. Tako bi bilo v KS Vinica zaposlenih 30 odst. krajanov, sedanjih 16 odst. pa jih v črnomaljski občini uvršča šele na deveto mesto; za njimi sta le KS Stari trg in Griblje.
Poseben problem je razvoj infra- teče voda iz pip. Vsako gospodinj-
strukture na viniškem koncu. Komaj na začetku so pri gradnji vodovoda, saj še niti v vseh viniških hišah ne
stvo je dalo za vodovod 5.000 dinarjev, prav tako vsi izdatno pomagajo s prostovoljnim delom. Zaradi ne-
POMOČ IZ SEMIČA
Ena od belokranjskih delovnih organizacij, ki se je hitro odzvala klicu na pomoč kanižarskim rudaijem, je Iskra iz Semiča. V pripravi akcije solidarnostne pomoči so vsi zaposleni pokazali veliko razumevanja. Sklenili so, da celodnevni zaslužek dela v soboto, 10. aprila, namenijo kot pomoč rudaijem iz Kanižarice. Tako je kolektiv zbral 200.000 dinarjev pomoči.
urejene kanalizacije pa je zajetje iz Kolpe v nevarnosti. Slej ko prej bo-
do začele odplake iz greznic onesnaževati Kolpo in s tem seveda njihovo pitno vodo.
Krajani se ne morejo sprijazniti s tem, da bodo do 1980 dobili 4 km asfalta, in to na vsako stran Vinice po 2 km. Pravijo, da bi bilo nujno asfaltirati vsaj cesti do Preloke in Sinjega vrha, saj sta ti dve vasi vezani na tovarno in šolo na Vinici. Težav je še veliko: vaške ceste, elektrika, telefon, vendar se zavedajo, da vsega naenkrat ne morejo rešiti.
Poudarjajo pa, da je kraj v zadnjih letih veliko napredoval; največ jim pomeni seveda cesta Črnomelj-Vinica pa tovarna. Lani je bila odprta nova bencinska črpalka. Najpomembnejši letošnji dogodek pa bo prav gotovo otvoritev nove po-
Množični pohod ZRVS
Več kot 200 tekmovalcev iz štirih občin bo sodelovalo na taktičnem pohodu od Dragatuša do Vinice — ZRVS oživlja svojo dejavnost
V vseh večjih osnovnih organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin Črnomelj je bilo v zadnjem času predavanje ..Partizanska četa v zasedi"; predava strojni tehnik Boris Lovrenčič. Danes ob 18.30 bo predavanje v kulturnem domu v Črnomlja
Kmalu bo črnomaljska ZRVS pripravila tudi praktično vajo o partizanski četi v zasedi in nočni takti-čno-orientadjski pohod. Na obeh preizkušnjah bodo sodelovale vse osnovne organizacije iz občine, pomagali pa bodo tudi vojaki iz črnomaljske garnizije.
Za 9. maj pripravljajo Črnomalj-čani skupaj z Dugo Reso, Ozljem in Metliko skupen taktični pohod od Dragatuša do Vinice. Iz vsake občinske organizacije ZRVS bo sodelovalo osem ekip ter ekipa mladincev in
tabornikov. Na pohodu bodo sodelovali tudi črnomaljski radioamaterji, člani Rdečega križa in oddelek civilne zaščite. Organizatorji zatrjujejo, da se bo pohoda udeležilo najmanj 200 tekmovalcev, tako da bo to res množična prireditev. Ena od preizkušenj za tekmovalce na pohodu bo tudi streljanje z vojaško pištolo.
Ta velika prireditev naj bi bila uvod v še bolj živahno dejavnost ZRVS v Črnomlju, ki je po smrti tajnika nekoliko zamrla. Na občinski organizaciji si prizadevajo, da bi dobili drugega tajnika, kajti sedanji opravlja te posle poleg redne službe, zelo je angažiran tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, delo pri ZRVS pa zahteva celega človeka.
■sli
■BI
Prejšnji teden je kurirčkova pošta potovala po Beli krajini. V torek so jo vimškim kurirčkom izročili pri Sinjem vrhu učenci osnovne šole Stari trg, od Viničanov so jo v sredo na Suhorju prevzeli dragatuški pionirji, ki so torbico predali črnomaljskim. Na fotografiji: učenci OŠ ,.Komandant Stane" iz Dragatuša Marjano Šuštarič, Elico Bahor in Romana Finka tudi deževno vreme ni ustavilo, da ne bi izpolnili svoje kurirske dolžnosti. (Foto: A. Bartelj)
Črnomaljski drobir
PRVI PRISPEVKI — Na naslov kluba OZN na Vinici že prihajajo prvi prispevki kot odgovor na akcijo o varstvu okolja, ki so jo viniški čla-
ni kluba začeli februarja pod imenom „Zeleni planet". Viničani so
čel tečaj v Metliki. Prijav je bilo veliko, sprejeli pa so lahko le 35 kandidatov, med katerimi je več žensk kot moških. V torek se je začel tečaj tudi v Semiču.
poslali okoli 2.000 pisem osnovnim in srednjim šolam ter klubom OZN. Mladi izpovedujejo svoj odnos do narave v obliki pismenih sestavkov, risb, fotografij itd. Akcija bo tekla do konca maja, julija bodo priredili razstavo del in najboljša nagradili.
BELOKRANJCI NA LEDU - Za petek, 16. aprila, organizira Viator ogled znane revije na ledu „Holliday on icc" v hali Tivoli v Ljubljani. Avtobus bo iz Črnomlja odpeljal ob 1 5.30, cena prevoza in vstopnice pa je 110 dinarjev.
VELIKO DELA ZA AMD - Prejšnji teden se je v Adlešičih končal teoretični tečaj za kandidate za voznike motornih vozil. V soboto, 10. aprila, so kandidati opravljali preiz-us znanja iz cestno-prometnih redpisov. Uspešno opravljen preiz-us je pogoj za začetek praktične vožnje. V nedeljo, 4. aprila, se je za-
SAMOUPRAVNI DAN - Včeraj so v osnovni šoli ,,Komandant Stane" v Dragatušu imeli dan samoupravljanja, ki so ga predvideli v učnem in delovnem načrtu. »Učitelji" so bili učenci, ki so tudi vodili šolo. Na programu je bil tudi pogovor z mlado »ravnateljico" ZdenKo Flajnik.
slovne stavbe na Vinici; računajo, da bo nared do 1. maja, v njej pa bodo dobili prostore pošta, banka, trgovina, dobili bodo tudi dve stanovanji in dve garsonjeri.
Porok, da bo v bodoče kraj napredoval, je tudi velika pripravljenost ljudi, da povsod pomagajo s prostovoljnim delom. Seveda so tudi taki, ki najraje tišče roke v žep in vse skritizirajo. Kje jih pa ni? Vendar taki kritikastri še nikjer niso ustavili razvoja, za katerega si prizadeva večina prebivalcev, pa ga tudi v viniški krajevni skupnosti ne bodo.
VKLJUČEVANJE ČETRTEGA ZBORA
Prihodnja seja črnomaljske občine bo proti koncu aprila, zasedala pa bo skupaj s skupščinama interesnih skupnosti za socialno in zdravstveno varstvo, ker bodo obravnavali tudi stanje na področju socialnega in zdravstvenega varstva v občini Tako se bosta obe skupščini vključili v razpravo kot četrti zbor.
Pester program
Pri OK ZSMS Črnomelj so 16. marca ustanovili komisijo za delo s pionirji in že sprejeli delovni program. V torek, 23. marca, so sklicali sestanek mentorjev iz osnovnih šol in se dogovorili, kako bo aprila in maja tekla akcija za pripravo za sprejem učencev 7. razredov v mladinsko organizacijo.
Sekretariat OK ZSMS Črnomelj je izdelal program za mesec mladosti. V Črnomlju bodo pozdravili zvezno Titovo štafeto, 25. maja bodo pripravili sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, učenci osnovnih šol bodo pisali sestavke o Titu, ustvarjali likovna dela na temo revolucije; aprila in maja bodo razna športna tekmovanja. 1. maja bodo pripravili po ho d na Mirno goro, vse OO pa bodo v počastitev praznika dela zakurile kresove. Teden pred dnevom mladosti bo posvečen kulturi; v osnovnih organizacijah bodo organizirali proslave z recitacijami, igrami, skeči ipd.
Vsak dan v 15 vasi
Viniški poštar Jure Kobetič prevozi na dan 22 km
„V četrtek je za poštarja na Vinici najtežji dan," je povedal pismonoša Jure Kobetič izDrež-nika. ,,Ta dan je moja torba najbolj polna, saj je na območju, ki ga pokriva viniška enota pošte, okoli 420 naročnikov Dolenjskega lista. Vendar ta dodatni napor v veliki meri poplača veselje bralcev, ki vsak teden znova težko čakajo naš list."
Jure Kobetič je že peto leto pismonoša, prej pa je delal kot rudar v Kanižarici. Pošto raznaša v petnajst vasi in vsak dan s službenim kolesom ali svojim motorjem prevozi 22 kilometrov.
V pogovor je posegla tudi vodja viniške poštne enote Katica Strmec. „V prejšnjih akcijah za pridobivanje novih naročnikov Dolenjskega lista smo bili pri nas zelo pridni, tako da je naše področje zelo dobro pokrito in imajo skoraj v vsaki hiši .Dolenjca'; tudi pri izterjavah smo med prvimi," se je pohvalila. V prejšnjih akcijah je veliko novih naročnikov pridobil pismonoša Pavel Kastelic, ki sedaj uspešno opravlja svoje delo na pošti v Starem trgu. Na njegovem mestu je Kobetič, ki je obljubil, da sc bo tudi potrudil, da bo za pokrajinski list pridobil v njegovem, že tako dobro zasedenem okolišu še kakšnega naročnika.
Štiričlanski kolektiv viniških poštnih delavcev komaj čaka, da se bo vselil v novo poslopje, ki bi moralo biti nared za 1. maj. Za cel kraj in okolico bo to velika pridobitev, saj bodo med drugim dobili tudi novo avtomatično telefonsko centralo.
A. B.
Pouk v podzemeljski osnovni šoli poteka v treh stavbah, „nova‘ šola pa je stara več kot sedemdeset let. Na sliki: šolska stavba, v kateri si bodo podzemeljski in okoliški otroci nabirali znanje še najmanj pet let.
KVIZ OB 100—LETNICI
CANKARJEVEGA
ROJSTVA
Tudi metliški mladinci b°<jo
ob 100-letnici Cankarjevega roj stva pripravili nekaj pnreo«■> . začetku maja pa b°d° ^ kviz „Ob 100-letmci CanCirF
kviz „Ob lOU-ietmci ^>“7,-vega rojstva“.oVpZonanjUe0ek.pe
karju se boao pume*^ ... mladinskih mestnih orSa£® .in ekipe delovnih toWWj Obeta se zanimiva pr/editev. j kateri se bodo predsta fl » mladi glasbeniki, recitatorji, pesniki in fotoamaterji.
T.C.
Na
Majevi Atenci ^ in dol
i^dan 01
sl.
maj
™ nosile: iojno
°nčno «a?ie i
‘‘AOcevji JjjPrazn !t<1 Prazr
ali re
PODROČNI POSVET RDEČEGA KRIŽA
Republiški odbor Rdečega križa je pripravil minuli teden v Metliki področni posvet o aktualnih nalogah, udeležili pa so se ga predstavniki Rdečega križa iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta, predstavniki krajevnih odborov RK in predsedniki aktivov RK iz Beti, TCP, Kometa in osnovnih šol Okoli 40 udeležencev je govorilo o aktualnih nalogah Rdečega križa v krajevnih skupnostih, itd.
Tri šole, tri starke
'Jizator ,'iiober i^rtvih, °tirom *«embe S1 HA, ajevab
!»° prc M] (ZZB
'Mj (Sz
Podzemeljske „šole" imajo 120-letno tradicijo - RazV* seljive številke z matičnega urada ___________________
NOVI MLADINSKI AKTIVI
S pomočjo metliške občinske konference ZSMS so se mladi v su-horski krajevni skupnosti organizirali v mladinske aktive, ki jih povezuje skupno predsedstvo. Mladi iz Bereče vasi Suhorja in Bušinje vasi zatrjujejo, da bodo poslej bolj delavni, v skupni akciji pa bodo sodelovali za prvega maja in kasneje v mesecu mladosti. Predsednik osnovne organizacije ZSMS Suhor je Branka Petrovič iz Bereče vasi
Podzemeljska osnovna šola (beri šole) šteje skupaj več kot 270 let; učitelji poučujejo namreč v treh stavbah: gradaške učilnice so stare okoli 80 let, učenci nabirajo znanje v „stari“ šoli, ki so jo postavili 1858, „nova“ šola, kamor so se preselili pred približno petnajstimi leti, pa si je, če uporabimo prispodobo, naložila že sedmi križ.
Delovni kolektiv podzemeljske osnovne šole meni, da vse tri ne zadostujejo niti za eno slabo, kajti vse tarejo podobne težave. V „stari“ se pod otroki skorajda udirajo tla, grozi ostrešje, pušča streha, morali bi zamenjati okna, šola je brez tekoče vode, o kabinetnem pouku lahko učitelji le sanjajo, imajo slabo kuhinjo, pogrešajo šolsko knjižnico
- pravijo, da bi bili m?.ž”°vsd 10 'ts razu; voljni, če bi imeli zatm.ee vsaj . L...™
kvadratnih metrov
saj morajo otroci ^ r-. . vzgoje v gasilski dom, “ F
K
^ ' v drii* INovat
Solo pestijo tudi Kacuu.; _ ve, zavoljo tega morajou^
ve, zavoljo rega	innenw
učevati na vseh treh šolan, lokrat se zgodi da mora	m
D »j,____„1; nhratnO. OD h
Jasvet j star
%
ivjruui oc	tgJJI
v Podzemelj in °^P°’-hi# od zgublja čas, na večnih to jvi j0 šole pa se kvarijo tudi ob
svoj Ni tež
drugi učni pripomočki. y „Iz šestnajstih vasi p«“ Lj, jgh -184 —
Boldraž: „novi” vinogradi
Ni dolgo tega, kar so nad Boldražem v metliški občini kmetje in vinogradniki z veseljem poslušali pesem treh buldožerjev, danes pa na svojih obnovljenih vinogradih ugotavljajo, da besede kmetijskih strokovnjakov metliške kmetijske zadruge niso bile iz trt zvite. Vse, kar so napovedovali, se je uresničilo.
nateljica šole Julija 'w'CreVOze večino imamo urejene P tjjnega kombijem, po pridatkih ^en urada pa se obeta cez nekaj . ^ razred več. Vse skupaj do . ^ in je nova šola nujno _P°. y petih upam, da jo bomo dobili vsaj » ne. letih. Postaviti pa bi J° jn® kako na sredi šolskega oKP vejiko mestu, kjer bi imeli otr 'toju-prostora. Sedaj se s°s®“Je, F jgjti
Hnto : Slove
fr
lastnikov razdelili 5,5 ha obnovljenih vinogradov, ki se močno razlikujejo od prejšnjih. Vinogradi so v terasah in prav na vsako lahko pride traktor, tako da bo poslej namesto sicer zemlje vajenih kmečkih rok veliko dela prevzel stroj. S terasami so pridobili še nekaj zemlje, in sicer . na račun prejšnjih poti in mej. Tako je sedaj del vinogradniškega Boldra-ža nekoliko spremenjen. Kot kaže, vinogradnikom za prejšnjo podobo ni prav nič žal.
jejo, da jim delamo komaj stopimo skozi soIsk smo na sosedovem... _ Ob koncu pogovora je
Kočevaijeva prosila, naj P? » ljubljanski »Jugotekstd tremi leti prevzel nad njm 0otepat ro nat in je v
je son oaooru	&	new	.-j
bodo Podzemeljčani kuP4trebšiia' najosnovnejših šolskih P° j -l
Za kaj gre? Metliška kmetijska zadruga je med prvimi v državi sklenila, da se bo lotila načrtovanega obnavljanja vinogradov. Svojo dokaj drzno zamisel so začeli počasi tudi uresničevati in danes se jim strokovnjaki ne morejo načuditi. Za metliško občino je bilo značilno, da imeli kmetje svoje »zaplate
odii
'Pišem
Hlad
T Peš, Jak (
Harči
J do
>kei Sfctno N ..n
Hema
>113
2»Pa
?mh,
Pil tal
patronat in je v Krnu®*" vvnjmPt ”°tči mil dve učilnici Pred ne „ katerM! je šoli odobri 35.000 din. s neW (.“leje
."je t
zemlje razmetane na najrazličnejših krajih. Zaradi tega so trpeli kmetje, zemlja, bilo je manj pridelka itd., in zadruga je začela s komasacijo. V začetku je bilo težko, toda lastniki vinogradov so uvideli koristnost združevanja razdrobljenih zemljišč, najbolj veseli pa so bili pogovora s strokovnjaki zadruge, ki so že večkrat svetovali tudi spremembo kulture, sorte vinske trte itd.
In tako se „zadrugarji“ lahko pohvalijo še z enim uspehom: pred kratkim so na Boldražu med 16
It
Pred tremi leti je le malokdo verjel, da bo strokovnjakom kmetijske zadruge uspelo izvesti načrt, po katerem ^JJ^aP0'
MLADINSKI KLUB PRIPRAVLJA PLESNI TEČAJ
iviiicujsuc /.auiugc uspeiu uvesu nacn, jju Rinete... —-j	g’	!^ZNA
poma obnovili večino vinogradov, danes pa se lahko	hk]tuJt
hvali z lepimi uspehi. Na sliki: trije buldožerji pri obnavljanj11 vinogradov.
\
Vodstvo metliškega mladinskega kluba bo v kratkem pripravilo 20-urni plesni tečaj za začetnike, udeležili pa se ga bodo lahko tudi tisti, ki bi želeli svoje plesno znanje izpopolniti. Da bi tečaj lahko začel, se mora prijaviti najmanj 30 parov. Vaje bodo ob petkih ali sobotah. Zainteresirani se lahko prijavijo v mladinskem klubu ali pri občinski konferenci ZSMS, kjer bodo dobili tudi podrobne informacije.
Sprehod po Metliki
K Ja
PREJSNJI ŽIVILSKI IN ŽIVINSKI sejem sta bila zelo dobro založena in še bolje obiskana. Vreme je bilo sončno in toplo, pa so ljudje kupovali, kar potrebujejo za spomladanska opravila, na polju, v vrtovih in vinogradih. Že z jutranjih vlakov, ki pripeljejo s Hrvatske in s črnomaljske smeri, se je usula množica ljudi. Vse dopoldne je bila po cestah velika gneča, zaradi vozov in živine pa so morali biti vozniki še posebno pazljivi
razreda pa so tev med osem
uvts'
se potegovali wdo
m najboljših.
< \*-r.
'-ir «-• & ....
i&. ’V‘V ^
O POŽIVITVI DELA TAMBU-RAŠKEGA ZBORA smo že pisali, nismo pa omenili, da so si nekateri člani sami kupili instrumente, ki veljajo od petsto do osemsto dinarjev. Zbor vadi dvakrat na teden, sredstva za nakup še potrebnih instrumentov pa pričakujejo od temeljne kulturne skupnosti, ki jim bo gotovo priskočila na pomoč.
nje je bilo zelo dobro org. udeležile pa so se ga st'f Metlike in dve iz Podzemlja-
n
NA LETNI SKUPSp1^ go** TURNE SKUPNOSTI tudi o težkem položaju. yse nf seje znašlo kino podjetj • sreds*®C govo delo je odvisno od ^ ^ zbranih z vstopnino. bi h", predstav pa ni takšen, *-gjvr
l>cih'
kot živi. Za problema®	pji
morali zanimati vsi, ki jimJ »rep" filmske kulture, dokler ne jgoV
7nn Piictiti v«P. brelTlC	>
zno. Pustiti vse breme nost honorarcem v kino P0 le preveč neodgovorno
dje‘juJ
Bel'
Polja so spet oživela. Suho, toplo in nato še deževno vreme je navrglo ljudem veliko spomladanskega dela. Takšnih prizorov, kakršen je na današnjem posnetku, je bilo prejšnji teden v okolici Metlike veliko. (Foto: Andrej Dular)
PRVO OBČINSKO TEKMOVANJE „Kaj veš o prometu? “ sta pripravila svet in komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Učenci od prvega do četrtega razreda so imeli razredna tekmovanja, tekmovalci od petega do osmega
16. APRILA bodo v t°^‘^
volitve v jetja in TOZD.
samoupravne ot^efl iju ... .OZD. Pri priprava" litve so delavci živo s°del (0pri
_____:________ hn zastut?.se.
Sik
Je ii > z
fii
T«ni (
iSti ete p
tev med osem naju^--Mb R zastopali občino na.. ,pTek'I'0Ii l' V d, tekmovanju v Črnomlju-^^b?1^'k -
»m;
Jh ži
PRI
pi
k
N
«*r
N
C/
rKer
htve so delavci živo sin*®*
jim ni vseeno, kdo jih bo &	[Vi. .'
izražal njihovo voljo	i Nil
T-i- _1_.1i--------—	u:i„	tuHl	01	^
Zelo aktivne so bile tudi politične organizacije v P°aj
metliški tednik
NICI
EGA
k
inci bodo jevega roj-
ireditev, v
ripravili
ju o Can-rile ekipe
jrganizaciJ
olektivov. editev, ta tavili tud1
recitatorja
Naloge so, čas pa ni določen
^klajevalni odbor za proslave in prireditve pri občinski fttenci SZDL Kočevje je že sprejel okvirni program proslav za 15 in določil, kdo je odgovoren za izvedbo posamezne proslave, r in OF,
prireditve, tekmovanja in nastopi športnih, kulturnih in drugih organizacij itd.
J. PRIMr
h	krajevnega,
'Sili j rePu'JIiškega pomena so J? dan mladosti, 25. maj
27. april, in praznik ..“»J. bo skupna proslava, ® nosilca sta SZDL in sindikat. Jno ali skupno z njima ” no še ni sklenjeno) bo Praznika krajevne skup-j»n.° je~mest° 4. maja. Orga-llJP^novanja je KS. paznike krajevnega, občin-
•Ša	Praznlk	občine,
(občinska skupščina), 1. november (ZZB in
l^rtvih, .
^iroma šole), dan republike lan fr» w (občinska skupščina) 22. december (ZRVS). lJ6Valni odbor
i«i(Z?BSlaVim0
noroča, da an borca,
_ Razve-
uku
j je na ^
rovsket^
učitelj1 P*
ih, in»f?
Gradčan ob tem P*
omanjjMj ,bčutljivi m
ihaja v š°!? jvedala ra čevar-pr eVozei matičn^j kaj let '' “
J«iUcvrAn godba), dan vstaje, WZDL in ZSM) in kurirč-
hdimo ljudje
\L P°vs°d, tako imamo tudi oni« . ljud'- Na kratko naj u rScin tri dohrt* 17 nnšp.cra nK.
tri dobre iz našega ob-
•	j3!' nioraš človeka, čeprav
iav«i.ln še n.e Poročen, ki pa Ham,,. ,8a Prijazno besedo, do-ijQ . m želi dobro vsakemu, MnJ?1,?1' r01311- Če bo dohitel lv sv^i žloveka> ki gre peš, ga bo ‘nalit -^Vt0’ sa-i Je Pešee morda Sli n‘ežko hodi. Ve, da je težko Posebno če je človek a°ber in razumevajoč člo-domače Ne-ne po-
kovo pošto (osnovna šola, ZPM, ZZB), za katero pa datum še ni dokončen.
Po sedanjem predlogu naj bi bil letošnji zbor pionirjev Jugoslavije v kočevski občini, in sicer na Stružnici oziroma v Fari. Udeležilo se ga bo predvidoma 8.000 do 10.000 pionirjev iz vse Jugoslavije, največ pa iz Slovenije. ’
Zastopstva iz kočevske občine se bodo udeležila tudi osrednjih republiških proslav ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja 8. maja v Ljubljani in 10. maja na Vrhniki ter praznovanja dneva vstaje 22. julija v Dražgošah.
Lahko ugotovimo, da je storjen na področju programiranja proslav in prireditev letos v kočevski občini korak naprej. Vendar tako programiranje še vedno ni povsem zadovoljivo. Predvsem bi morali vnaprej določiti točen datum, uro in kraj proslav. Te pa bi morali prej uskladiti tudi s sosednjimi občinami in območji. Se korak naprej bo storjen takrat, ko bodo usklajene vse ostale bolj ali manj pomembne
GIBANJE
PREBIVALSTVA
Na območju matičnega urada Kočevje so bili rojeni v februarju 4 otroci (2 dečka in 2 deklici), marca pa deček in deklica. V februarju je bilo 7 porok, v marcu pa 5.
Umrli so v februarju: Stanko Hu-dorovac, otrok, Željne, star 1 mesec; Vincencij Močnik, delavec brez zaposlitve iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 58, star 37 let; Ivana Pečnik, invalidska upokojenka iz Lipe 10, stara 75 let; Jožef Križman, kmet iz Čateža 11, star 75 let, in Anton Mlakar, upokojenec iz Koblarjev 31, star 80 let.
V marcu so umrli: Roza Henigman, družinska upokojenka iz Kočevja, Roška cesta 57, stara 73 let; Marija Nose, gospodinja iz Tisovca 7, stara 81 let; Jernej Maček, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 23, star 70 let, in Rudolf Crnkovič, upokojenec iz Ravrška 3, občina Delnice, umrl v Kočevju, star 66 let.
Za denar še, za delo pa ne
Le vsak peti vabljeni prišel na sestanek, na katerem so obravnavali delovni program mladine do oktobra
ti-. " ln razumevale 'iz sir, ®auer> po doma De ^venskega Kužlja, ki
t. J^e in ne grobih besed.
nt°n Skvarč iz Gladloke
%te®a-xV^a*cemu’ ee le more. —j ■- na "^tad nj!?lc i2 slovenskega Kužlja okaWJe>. & i ‘“‘Pravi uslugo in ima vedno
javlja0,.- VSakogar'Zelo-Vest-
'moral' »»
;r0C1 >
lje pr>’
:odo, Kin; "2; /e namreč poslovodja Iske duri,w l ..Delikatesa" v Delnicah.
torej take ljudi in po
Ja tudi svojo službo. V zad-ifil .jr, 6™ globokem snegu je krti d,| !v°jega delovnega mesta Visoko ln t0 P° P°* rnetra in ‘tijetnnmTSne*u> gotovo ni bi-
i^jmo |_________
k n!0^010 svoje življenje, »ietnji,Je okoli nas tudi nekaj I0d j”’Pohlepnih in lahkomiselni	odgovora	ne	dobiš,
5 nnr/ ^' Nekateri mladi se
K-"* «
e tovari^ PohvallS i ihovo časUm P*
starejših, če jih [tor* ‘,aJ se lepo vedejo in >,fli	^ rije	vPrašanje	je,	kako
potret1’	^	spoštovali njihovi in drugi
jPEZEU
JOŽE KRIŽ
k hišne
tV|LKE NAROČENE
Jjo^tkim smo poročali, da 't u.Velike težave, ker so posa-vdu-Ce v Kočevju preimeno-io >1 stavb pa je razen tega - druge številke, vendar
mju
t drobne iz
■•(TgANJB JAJTICU - Avto-vo Kočevje je pred krat-!|®ni* • Podeliti Stanetu Jajtiču 'n praktično darilo. Oboie
ki
'Sfl
L	hiše niso dobile novih
Nov	ta Pomanjkljivost ure-
Ifju e table in hišne številke je sit ev?'a skupnost, ker ob-^upščina, Id je preimeno-a> za te namene nima
praktično darilo. Oboje % r3 dolgoletno neplačano jtnančmh poslov društva, 'itvjnj Jtič je v Kočevju znan 1 tl,delavec. Je tudi predsed-!iye J‘Učnega društva in Občin-% Pt^ate^ev mladine.
■' V n- Sneg jemlje fe Pom° "i 8a ni več. Upajmo, ' Vih B,al poljem. Po poljih in ir1	j )treici, -e hodijo ženske in otroci
lia.	”, m in z noži na juriš na re-
1 ^EHITRO
— Delo na vrto-
Usklajevalni odbor družbenih organizacij in društev Občinske konference ZSMS Kočevje je sklical pred kratkim sestanek delegatov društev in organizacij, ki imajo včlanjeno tudi mladino. To so skoraj vsa društva na območju krajevne skupnosti Kočevje-mesto.
Namen sestanka je bil sprejeti program dela usklajevalnega odbora za obdobje april — oktober 1976. Glavni del sestanka pa je bil namenjen pripravam za izvedbo štafete mladosti, ki bo prišla v Kočevje 10. maja.
Predsednik odbora Rudi Orel je prisotnim predstavil predvideni program ob prihodu štafete in delo, ki ga bo treba opraviti. To bo večja prireditev, posvečena tudi prazniku krajevne skupnosti Kočevje-mesto, zato je dolžnost vseh društev in organizacij, da pri njej sodelujejo. Predvsem večja društva, ki imajo organizirane veliko mladine in katerim družba tudi največ daje, bi morala tudi pri tem več sodelovati. Žal kljub izrecnemu vabilu mnogih delegatov takih društev ni bilo na sestanek in tudi mentorjev mladinskih
DANES SE ZAČNE
Očiščevalna akcija v Kočevju se bo začela danes, trajala pa bo 10 dni. Organizirali so jo na pobudo mladinske organizacije na osnovni šoli Kočevje in mentorja Vitomirja Saviča. V akciji bodo razen organizatorjev, krajevne in stanovanjske skupnosti ter mladine, sodelovali še hišni sveti in člani delovnih kolektivov, ki so dolžni očistiti okolico stanovanjskih in poslovnih stavb.
Kočevja
nagliti z odkrivanjem okrasnih trajnic, kajti aprilske slane so v Kočevski dolini vedno nevarne. Tudi prezgodnje sajenje nas je lansko leto pošteno izučilo, ko je nekaterim krompir v zemlji zmrznil in ga je bilo treba ponovno saditi. Tako je bilo tudi z nekaterimi povrtninami. Narava se ne da prisiliti.
■p -- *	na	vrio-
Pricelo. Ne bi se smeli pre-
medved odgovarja
n<č več ne uporab-
vah & (»i k	„mož beseda"?
^i,	so včasih lagali le poli-
,niv	pa že obrtniki ali ce-
'dr#1	Snoja ni več veijeti,
djetj11’ k k e °ziroma obljubi.
AL’ NJEGA NI - Obrtna servisna služba vseh vrst je v Kočevju zelo slaba. Če se pri napravah v stanovanju kaj pripeti, bi bilo bolje, da bi bil vzrok potres. V takih primerih vsaj kdo pomaga, sicer pa noben vrag ne. Na telefonske klice dobiš odgovor in obljube: „Pridemo tako j,“ a ni nikogar od nikoder. Drugi zopet pravi: ,,Pridem takoj po drugi uri." Po drugi uri pa si lahko zapoješ tisto lepo narodno „A1 njega, njega ni, al njega od nikoder ni“. Tudi osebni razgovor ne zaleže. Nobeden več ni mož beseda.
BREZOBZIRNI - Kodeks etike udeležencem v cestnem prometu pravi tudi: »Posebne pozornosti in obzirnosti so vredni v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli oziroma nebogljeni." To za park Gaj ne velja: tam dirkajo kolesarji, mopedisti in avtomobilisti. Ta del mesta je poln šolskih otrok, sprehajalcev z malčki v otroških vozičkih in upokojencev, ki iščejo pomladanskega sonca, a, žal, na tem sprehodu niso varni.
itOCEUSKE NOVICE
oddelkov ne. To vsekakor ni pravilen odnos do družbe. Društva in organizacije ne morejo in ne smejo biti same sebi namen!
Sklep je bil, da bodo ponovno sklicali sestanek. Vabljenim bodo poslali tudi predloge nalog za posamezna društva in organizacije.
- ko.
Glad se vrača
Na prošnjo mladih je M. Glad spet prevzel vodstvo lutkarske skupine
V okviru programa Jugoslovanskih pionirskih iger, ki potekajo pod naslovom „Naša domovina pod svobodnim soncem", sta Občinska zveza prijateljev mladine Velenje in ZKPO Velenje razpisali šesto republiško srečanje pionirskih lutkovnih skupin iz vse Slovenije, ki bo od 7. do 9. maja v Velenju. Po vsaki predstavi bo razgovor z nastopajočimi in strokovni posvet z mentorji, ki vodijo lutkovne skupine.
Kočevski lutkarji, ki jih že vrsto let uspešno vodi Matija Glad, bodo za to srečanje naštudirali igrico M. C Machada „Ma-li strah Bavbav“. Čeprav je dolgoletni vodja in lutkovni starosta Matija Glad že lani povedal, da se bo poslovil od lutk in gledališča, se je letos spet odločil za sodelovanje na republiškem srečanju. V razgovoru nam je povedal, da ga k delu priganjajo predvsem otroci, ki radi gledajo lutkovne predstave, in igralci— pionirji, s katerimi je doslej delal. Igralci ga pogosto prosijo za pomoč ter sodelovanje. Matija pa ne more odkloniti. Pravi, da otrok ne sme razočarati, ker tako zelo hrepenijo po lutlah.
„To bo že petintrideseta lutkovna premiera, vsaka pa je imela po deset do dvanajst predstav doma in še gostovali smo v večjih krajih kočevske občine. Vsako leto se udeležimo republiškega srečanja lutkarjev in na vseh dosedanjih smo dosegli lepe uspehe in priznanja.
Letos je 6. aprila poteklo natanko trideset let, odkar sem v službi v zgodovinskem Šeškovem domu, in 16 let aktivnega dela na amaterskem odru, kjer sem včasih nastopal kot igralec, razen tega pa sem bil tehnični sodelavec pri vseh domačih predstavah. “ Tako je pripovedoval Matija Glad in dodal, da je za trud in prizadevanje prejel bronasto priznanje oziroma medaljo.
Kočevskim lutkarjem in Gladu želimo še veliko uspehov in dobre volje pri delu.
Matija Glrd ni le prizadeven režiser lutkovnih predstav in vodja lutkarskih skupin, ampak tudi izdeluje lutke. (Foto: Primc)
hs&Hh	______
Učenci osnovne šole Sodražica so naštudirali zelo lep kulturni program na temo iz NOB in ga izvedli na proslavi ob letošnjem občinskem prazniku. Na harmoniko je izvajalce spremljala mentorica Mojca Vesel. (Foto: D. Mohar)
Včasih in danes
Gorniki, ki smo jih pred kratkim obiskali, so nas opozorili, da ne bi smeli pozabiti izkušenj iz zadnje zime.
Povedali so, da so včasih za oesto oziroma pluženje skrbeli kar sami. Na opozorilo cestarja so vpregli v plug 3 pare konj in splužili tiste 4,3 km ceste od Vagovke do Konfina, se pravi do meje s cerkniško občino. Takrat je bila tudi tu še tako lepa cesta, da so po njej vozili celo avtomobili s tržaško registracijo, ki jih zdaj sem ni več.
Potem se je mehanizirala Komunala in pluženje s konji je odpadlo. Dve leti ni bilo stroškov s pluženjem, ker ni bilo snega. (,,Kam je šel denar? “ so vprašali Gorniki) Letos je Komunala plužila le do trgovine namesto do Konfina, in še to pluženje ni bilo posebno učinkovito.
Kmete boli predvsem, da zaradi vsega tega skoraj teden dni niso mogli oddajati mleka. Mleko odkupuje Nova vas na Notranjskem. Do tam, se pravi do Blok, pa so morah zdaj čez Loški potok ali Sodražico, kar je precej daljša pot, kot je prek Konfina.
J. P.
DOLENJSKI LIST
piše kratko, jasno, zanimivo
LETOS PRVIČ PRAZNIK RIBNICE
5. maj, dan, ko je bila leta 1945 osvobojena Ribnica, bo praznik krajevne skupnosti Ribnica. Tako so sklenili na zadnji skupni seji zbora delegatov KS Ribnica in delegacije KS za občinsko skupščino. Prvi praznik bodo praznovali bolj skromno.
Iz mladinskih aktivov
NOVI KROŠNJAR - Tretja številka ,,Krošnjarja", glasila občinske konference ZSM Ribnica, ki ga izdaja komisija za informacije in propagando, je pred kratkim izšla. V njem so sestavki o delu mladinskih organizacij. „Krošnjar“ je začel izhajati konec minulega leta. Vsi, ki žele vanj dopisovati, naj pošljejo svoje prispevke občinski konferenci ZSM.
MLADINO NA POHODU - Pohoda „Po poteh štirih brigad", ki bo 24. aprila, sc bodo udeležili tudi mladinci. Pri mladinskem predsedstvu se že pripravljajo, kako bodo čim svečanejše počastili spomin na hrabre borce in boj v Jelenovem žlebu.
PREDAVANJA - Klub samo-upravljalcev bo organiziral tudi predavanja o delu, vlogi in nalogah ZSM. Predavanja bodo po osnovnih organizacijah ZSM in šolah, nanje pa bodo vabljeni tudi drugi mladinci.
NOVA ORGANIZACIJA - V Sodražici so pred kratkim ustanovili mladinsko organizacijo, za pn-dsed-nika pa so izvolili Dušana Vesela. Mladinci so že sodelovali pri čiščenju snega skozi Sodražico.
GLASBENA SEKCIJA - V Ribnici poteka razprava o ustanovitvi glasbene sekcije pri občinski konferenci ZSM. Ta sekcija bi skrbela za kulturno dejavnost in razvedrilo mladincev.
Bogat program majhnih
Kaj bo delala mladina v BPT?
Mladinska organizacija v obratu BPT v Loškem potoku
GIBANJE
PREBIVALSTVA
Na območju matičnega urada Sodražica so umrli: France Ilc, kmet iz Globeli 6, star 79 let; Frančiška Lu-šin, preužitkarica iz Lipovščice 17, stara 95 let; Jožef Penko, upokojenec iz Sodražice 5, star 82 let; Alojz Čampa, užitkar iz Zapotoka 20, star 73 let; Marija Arko, preužitkarica iz Zapotoka 18, stara 84 let, in Frančiška Samsa, kmetica iz Kržetov 14, stara 67 let.
Rodil seje Miran Oražem, in sicer 14. februarja v Ljubljani, sin Ane Oražem iz Sodražice 94.
PEVSKO-MODNA
REVIJA
Pevsko-modna revija bo predvidoma v soboto, 24. aprila, zvečer v DC 16 v Dolenji vasi pri Ribnici. Kot je že običajno, bo modno revijo organiziralo Sukno iz Zapuž. Na njej bodo nastopili tudi moški pevski zbori iz vse ribniške občine pa tudi iz Kočevja in ribniške osnovne šole.
SPET SNEMALI FILM
V okolici Ribnice so spet snemali film. Tokrat je ekipa Viba filma posnela tu nekaj kadrov nove vojne serije „Vmi-tev“. V njej nastopajo najboljši slovenski igralci. Kaže, da je ribniška občina vedno bolj privlačna za snemanje filmov. Lani poleti so tu posneli nekaj prizorov za vojno nadaljevanko ,,Kapelski kresovi11, ki smo jo do nedavnega gledali na televiziji-
M. G.
je ena najuspešnejših v ril niški občini. Ze ob začetku leta je sprejela bogat delovni program, ki so ga prve tri mesece člani tudi uspešno uresničevali.
Do konca leta jih čaka še precej nalog. Tako imajo v načrtu skupaj z mladinci tozda Inles in osnovne šole prirediti dramski večer. V programu imajo tudi več izletov (Pokljuka, Vršič, Mala Mojstrovka, trim izlet itd.), športnih srečanj (maj: športno srečanje obrata BPT Loški potok, Tržič in Inles v košarki, rokometu in kegljanju; september: športna tekmovanja in delavske športne igre). Ta mesec pripravljajo seminar za člane osnovne organizacije ZSM in proslavo za dan OF ter praznik dela. V maju bo srečanje mladincev BPT in ČIB Bovec. Junija bodo uredili pot do partizanske bolnice Ogence. Septembra bodo pripravili večer klasične in sodobne poezije. Oktobra bo skupna razstava ročnih del mladink BPT in učenk osnovne šole Loški potok. Za dan mrtvih pa bodo okrasili partizanski spomenik v Ogencah.
C PO RAZUM VELJA
Samoupravni sporazum o združevanj'i sredstev za gradnjo doira za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani je veljaven, ker ga je podpisalo nad dve tretjini (natančno 97 odstotkov) delovnih ljudi, zaposlenih v občini Ribnica.
S sporazumom dogovorjena sredstva je treba združevati pri občinski izobraževalni skupnosti občine Ribnica na račun „za izgradnjo dijaških in študentskih domov“, ki ima številko 51310-842-045-52326.
Ribniški zobotrebci
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo vrteli ta mesec še naslednje filme: danes, 15. aprila, ,,Cesar in Rosalina", 17. in 18. aprila ,,Veliki valček", 21. in 22. aprila „Diamanti za svobodo", 24. in 25. aprila „Bitka za Port Artur", 28. in 29. „Akcija za atentat". Predstave so ob sredah in četrtkih ob 19. uri, ob sobotah ob 17. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 15. in 19. uri
TUDI MATINEJE - V kinu doma JLA so pred kratkim uvedli tudi dopoldanske predstave (matineje), ki so primerne za mladino in odrasle. Začno se vedno ob 10. uri Take predstave bodo ta mesec: še 17. in 18. aprila, ko bo na sporedu ,.Zvezdica zaspanka", 24. aprila, ko bodo predvajali „Junake risanega filma", in 25. aprila „Kekčeve ukane". Na matinejah je vedno na programu drug film kot na popoldanskih predstavah.
PROMETNO PREDAVANJE -Prometna komisija občinske skupščine Ribnica in krajevna skupnost Ribnica sta ponovno organizirali predavanje o prometu. Pokazalo se je namreč, da so taka predavanja potrebna. Morda bi bilo dobro, če bi jih organizirali tudi po šolah in okoliških vaseh, saj povsod pogosto naletimo na mladino in odrasle, ki ne poznajo predpisov.
ZDRUŽITI DELEGACIJE - Na območju sedanje krajevne skupnosti (KS) Ribnica je že lani delalo kar 8 KS. Vsaka je imela svojo delegacijo za vse SIS. Po združitvi KS so se združile tudi delegacije in tako je zdaj v dclegaciji KS Ribnica za vse SIS kar 87 delegatov, v KS Ljub-ljana-Polje, ki je precej večja, pa le 30 delegatov. Tako so ugotovili na nedavnem sestanku pri KS Ribnica in menili, da bo treba to delegacijo zmanjšati.
M. G.
REŠETO
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Ali že veš...
(Ribnica) (iz arhiva finančnega odbora 00 OF Ribnica)
... da so bile redno izplačane vse pokojnine, družinske pokoj-nine, invalidnine, podpore beguncem iz drugih taajev in družinam, katerih očetje so bili v partizanih ali v taboriščih?
... da je znašal pritok denarja v davčno upravo za mesec oktober 1943 že 145.759,58 lir, in to iz storilnosti uradov ter razpisanega 3-odstotnega posojila OF in drugih obveznosti?
... da so bile obveznice za 3-odstotno posojilo OF za Slovenijo barvno tiskane v tiskarni Triglav na Goteniškem Snežniku, oštevilčenje ter podpise v črni barvi pa so natisnili v Partizanski tiskarni v Kočevskem Rogu?
... da so po teh obveznicah v ribniški dolini precej posegali? Obveznice je na terenske odbore OF razpošiljal in obračunaval finančni odbor OO OF Ribnica.
... da je finančni odbor 00 OF potreboval podatke terenskih odborov OF za sestavo izplačilnih list dvema skupinama upravičencev, in zato razposlal obrazce št. 3 in 4?
... da so bili v skupini (obrazec 3) redni upokojenci, družinski upokojenci in invalidi?
\ 4%	■■	■■■■	■	■	■	■	w
S ..._____________ ___________________
Prijeten dan
Mladim vojakom ribniške enote, ki so pred kratkim prisegli, oziroma se svečano zaobljubili, bo ostal ta dan še dolgo v lepem spominu, saj je bil združen z lepo kulturno prireditvijo v domu JLA. Na njej so nastopili: nonet osnovne šole pod vodstvom Bernarde Kogovšek, folklorna skupina osnovne šole pod vodstvom Vere Lavriv in godba na pihala. Nonet je tako rekoč stalen gost na prireditvah za vojake. Tudi godba na pihala je pokazala precej znanja.
Izreden vtis na vojake pa je naredila igrica Mateja Bora „Gospod Lisjak11. S tem skečem iz NOB, ki je bil ze-
lo	primeren za to priložnost, so nastopili člani KUD »France Zbašnik“ iz Dolenje vasi. Zelo dobro je igral Jaka Henigman, ki je nastopil v naslovni vlogi
Za zaključek je nastopil še vojaški ansambel, ki sicer uspešno nastopa tudi na prireditvah za civilno prebivalstvo.
Tudi ob tej priložnosti se je spet pokazalo dobro sodelovanje med vojaki in civilnim prebivalstvom. Mladim vojakom, ki so doma iz vse Jugoslavije, bo zaradi tega nastopa in drugih podobnih sodelovanj ostala Ribnica gotovo v lepem spominu.
M. G LA VONJI C
V začetku aprila je SGP Zidar Kočevje začel v Ribnici graditi nov vrtec. Zidar mora po pogodbi do konca maja postaviti temelje, nato bo Marles postavil nanje montažno stavbo, ki bo merila okoli 200 kv. m. (Foto: Primc)
Tudi letos največ za asfalt
Krajevna skupnost Ribnica bo sofinancirala tudi gradnjo vrtca, telovadnice in bazena
• Pred kratkim je bil sprejet program krajevne skupnosti Ribnica za letos. V njem je predvidenih največ izdatkov za asfaltiranje ceste Breže-Jurjevica-Kot, in sicer 1,500.000 din.
Drugi največji izdatek je navo ovinka 30.000 din, za
predviden za sofinanciranje gradnje otroškega vrtca, in sicer
1.275.000 din, tretji pa za sofinanciranje, gradnje telovadnice in plavalnega bazena, za kar so predvideli 1,250.000 din.
Večji izdatki naj bi bili še naslednji:	asfaltiranje	Majni-
kove in Petkove ulice v Ribnici
500.000 din, kanalizacija v Nemški vasi 500.000 din in čistilce naprave s kanalizacijo v Ribnici 370.000 din (slednje naj bi financirali iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča).
Nekoliko manjše izdatke (70.000 din) so predvideli za odplačilo obroka posojila za popravilo Urbanovega mostu (Urbanov most se imenuje bivši čevljarski most. Preimenovanje so zahtevali občani na zboru, in sicer zato, ker je ta most v Urbanovi ulici.), za popravilo poti v Zadolju 10.000 din, popravilo in prenovitev poti proti Gorenjim Lazom ter izrav-
PRVI GOSTJE
Turistični dom Grmada nad Ortnekom v ribniški občini je te dni sprejel prve goste. Uradno odprejo ta dom sicer 1. maja, ko se tu začne turistična sezona, vendar ga včasih tudi prej, če je primerno vreme. Cesta do doma je prehodna in tako lahko tam prijetno preživite dan v naravi.
M. G.
KOŠIR RAZSTAVLJA
Drago Košir, kipar-samouk iz Jelovca pri Sodražici, bo razstavljal svoja dela v avli doma JLA v Ribnici. Otvoritev razstave bo 30. aprila popoldne. Zvedeli smo, da bo umetnik razstavljal svoja dela na temi „Iz NOB“ in „ Lačni otrok".
razna tekoča vzdrževalna dela
80.000	din, za kanalizacijo v Bukovici 30.000 din, nekaj denarja pa je predvidenega za izdelavo načrtov za mrliške vežice pri ribniškem pokopališču.
Program izdatkov je sicer sprejet, vprašanje pa je še vedno, če bodo vsi predvideni dohodki tudi doseženi. To pomeni, da se lahko zgodi, da načrt ne bo uresničen, če bo premalo dohodkov.
J. P.
Velik praznik v Retjah
Delo in načrti za razvoj zimskega športa
V	Retje je v nedeljo popoldne, 4. aprila, prišlo veliko ljudi iz okoliških vasi pa tudi iz smeri Sodražice, Ribnice in od drugod. Potočani so organizirali medobčinsko tekmovanje v smučarskih skokih.
Janez Turk, športni delavec iz Loškega potoka, nam je povedal:
,.Tekmovanje smo organizirali nekoliko kasno, ker so bila prej tekmovanja drugod. Snega je bilo že malo. Zavihali smo rokave. Precej dela za ureditev skakalnice so opravili člani mladinske organizacije iz Retij in Malega Loga. Ti mladinci so se izkazali pri raznih delih tudi že prej.
Delali smo 5 dni. Skupno smo opravili okoli 800 delovnih ur. Snega ni bilo lahko nanositi.*'
Med tekmovanjem se je nabralo okoli skakalnice veliko domačinov in izletnikov od drugod. Domačini so bili veseli, ker so tudi drugi prišli v Retje.
Po tekmovanju je bilo veselo tudi v gostilnah. Ob kozarčku so nam domačini povedali še nekaj o svojih načrtih. Urediti nameravajo 60-metrsko skakalnico, da bi na njej nastopala tudi znana imena iz smučarskega športa. Veliko pozornost poklanjajo tudi rekreaciji in jo bodo tudi v bodoče. Organizirajo tudi trim tekmovanja.
M. G LA VONJI C
Potočki športni delavci so po več letih presledka spet organizirali skoke na skakalnici pri vasi Retje. (Foto: D. Mohar)
milili umil   mini illlllllllllll ........
S F rančem Lesarjem, predsednikom sindikalne organizacije v tozdu INLES v Sodražici smo se pogovorili o delu te organizacije. Povedal je:
..Imamo pet sindikalnih skupin, vsaka pa šteje nekako 15 do 20 članov. V njih se delavci pogovarjajo o izboljšanju storilnosti in kakovosti proizvodov, delovni disciplini in drugem. O njihovih ugotovitvah in predlogih se potem pogovori naš izvršilni odbor, ki posreduje predloge delavcev tja, kamor sodijo, se pravi delavskemu svetu ali raznim komisijam in odborom. Na sestanku teh skupin se upa govoriti vsak delavec, tudi tisti, ki so na kolektivnih sestankih tiho. V manjši skupini se lahko pogovorimo bolj po domače, medtem ko na sestankih kolektiva govore običajno vedno isti, se pravi tisti, ki so vajeni govoriti.
Še naprej moramo delati na izboljšanju proizvodnje in strojev, da bo manj ročnega dela, da bo večja produktivnost in tudi večji stvarni osebni dohodki. Tehničnih izboljšav je pri nas malo, ker zanje ni spodbude. Tistega, ki bo kaj naredil v dobro vsega kolektiva, je treba primerno nagraditi, kar bo spodbudilo tudi druge, da bodo mislili na napredek podjetja. Nimamo tudi še pravilnika, ki bi to spodbu-
jal, urejal in določal merila za nagrajevanje.
Povem naj, da je pri nas malo mladih in da skoraj vsak član kolektiva dela vsaj v enem organu v tozdu, krajevni skupnosti ali drugod.
O naših sedanjih nalogah in prizadevanjih, ki se tičejo vseh članov kolektiva, pa naj povem, da prav v teh dneh razpravljajo delovne skupine o samoupravnih sporazumih
Franc Lesar (Foto: J. Primc)
o financiranju interesnih skupnosti. Znotraj kolektiva pa razpravljamo tudi o predlogu, da bi imeli namesto enega 30-minutnega odmora med delom poslej dva, in sicer po dveh urah dela 10-minutni odmor, ko bi delavci dobili sendvič in čaj; nato pa . še 20-minutni odmor, ko bi dobili topli obrok.
J. PRIMC
Uspešni smučarski skoki
Letošnjo zimo je bilo v ribniški občini več tekmovanj v smučarskih skokih, in sicer pri Dolenji vasi oziroma Ribnici, Sodražici in v Loškem potoku. Zadnje skoke je organiziral14. aprila Partizan Loški potok, pokrovitelj tekmovanja pa je bil tozd Inles LoSci potok.
V	Loškem potoku so domačini samo s snegom preuredili staro 25-metrsko skakalnico v 35-metrsko tako, da so pomaknili mizo za 8 m nazaj in podaljšali doskočišče. Tekmovanja se je udeležilo kar 62 skakalcev, in sicer 31 članov, 26 mladincev in 5 pionirjev. Na tekmovanje so prišli iz»več krajev občine Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Krško.
Rezultati:
ČLANI: 1. Nace Bojc (Dolenja vas) 33 in 34,5 m ter 241 točk, 2. Bojan Mule (Dolga vas) 32 in
32,5	m, 3. Darko Mihelič (Sodra-
PRIJATELJSKI TROBOJ
V	počastitev 1. maja so se 10. aprila v Ribnici pomorile mešane športne ekipe mladine in vojakov iz Ribnice, Vrhnike in Pivke. Tekmovali so v kegljanju, streljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu. Ekipe so bile sestavljene iz mladink, mladincev in pripadnikov JLA.
žica) 32 in 34 m, 4. Jože Košmrlj (Gora) 32 in 32 m, 5- Stanko Pompe (Krško) 35 in 35 m (padec) itd.
MLADINCI:	1. Brane Kožar
(Ribnica) 30 in 31 m, 2. Tone Košmrlj (Gora) 27 in 31,5 m, 3. Zvone Lavrič (Loški potok), 28,5 in 28 m itd.
PIONIRJI:	1. Miha Gornik
(Dane) 19 in 19 m, 2. Branko Begič (Loški potok) 16 in 16,5 m, 3. Jože Kordiš (Loški potok) 17 in 17 m itd.
Najboljši člani in mladinci so dobili spominska darila, pionirji pa diplome.
Po uradnem delu tekmovanja sc tekmovalci še skakali „za publiko", oziroma so tekmovali kar mec seboj, kdo bo dalj skočil. Tokrat sc bili skoki še boljši, saj je večina čla nov doskočila med 35 in 40 metri Jože Košmrlj iz Gore in Stanke Pompe iz Krškega pa sta skočila brez padca celo 41 m daleč.
Potočani, predvsem pa športni delavci in tekmovalci, so navdušen nad uspelo prireditvijo in pravijo, da jo bodo odslej organizirali vsako leto.
J. PRIMC
Visoko odlikovanje Partizanu
Za 75-letnico red dela z zlatim vencem
Z redom dela z zlatim vencem odlikoval telesnovzgojno društvo letnici obstoja.
To visoko priznanje je spodbuda za vse telesno vzgojne delavce, da bodo še bolje delali. Hkrati je seveda priznanje vsem, ki so delali za razvoj telesne kulture od začetka stoletja do danes. Verjetno ne bi bili pravični, 'če bi zasluge nekaterih bolj cenili. Drži, da je bilo v 75 letih opravljeno ogromno delo in da so v uspehe telesne vzgoje vtkani napori, znanje in prizadevanja mnogih.
Leta 1899 je bil ustanovljen „Klub slovenskih biciklistov Ribniške doline", katerega pravila so bila potrjena 16. maja 1900. Štel je 41 članov. 15.
je predsednik Tito pred kratkim Partizan Ribnica ob njegovi 75-
novembra pa je časopis „Slo-venski narod“ najavil ustanovitev ribniškega Sokola kot petindvajsetega telesnovzgojnega društva v Sloveniji. Čeprav je bilo društvo osnovano za strogo telesno vzgojne namene, je le izžarevalo tudi politične ideje, predvsem o osvoboditvi podjarmljenih Slovencev.
Leta 1909 je ribniški Sokol ustanovil svoja odreda v Sodražici in Velikih Laščah. ’ Med prvo svetovno vojno društvo ni delalo, pač pa je bilo spet uspešno po vojni, se pravi po letu 1918.
Z uvedbo	Sestoja n uarske
diktature leta 1929 je napredek sicer nekoliko zastal, zato pa je bilo uspešnejše delo za zgraditev sokolskega doma To je bila prostovoljna delovna akcija. Člani so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur pri izkopih temeljev in drugih pomožnih delih. To je bila ena prvih, če ne sploh prva prostovoljna delovna akcija za gradnjo objektov splošnega družbenega pomena na območju takratne Slovenije. Sokolski dom, ki ga danes upravlja „Partizan“ Ribnica, je bil svečano odprt leta 1934.
V	letih pred drugo svetovno vojno se je tudi v Ribnici začela delitev članstva. Levo, napredno krilo se ni strinjalo s kapitu-
lantsko podložnostjo tedanje desno usmerjene vodilne klike. Že leta 1941 je večina članov odšla v partizane.
Med drugo svetovno vojno je delovanje Sokola prenehalo. Kmalu po osvoboditvi, že v jeseni 1945, je telesnovzgojno delo nadaljevalo ..Prosvetno društvo Ribnica11, ki je imelo telovadne odseke. V naslednjem letu se je telesna vzgoja osamosvojila in ustanovljeno je bilo ,,Fizkulturno društvo Ribnica1*, ki se je kmalu preimenovalo v ..Telovadno društvo Ribnica**, leta 1952 pa v ..Partizan Rib-nica“, kakor se imenuje še danes.
Povojno delovanje društva je bilo usmerjeno h krepitvi množičnosti, k čemur so pripomogli tudi vsakoletni telovadni nastopi. Razen tega se je vodstvo prizadevalo, da bi bila telesna kultura v občini na sodobni ravni. Od nekdanjih 41 članov je članstvo društva narastlo na
sedanjih 650, kar znaša več kot 25 odstotkov vsega prebivalstva mestnega naselja Ribnica. To se pravi, da je vsak 4 prebivalec Ribnice član Partizana.
V	vsem 75-letnem obdobju pa so športniki in telesnokulturni delavci posegali v telesno-
kultuma dogajanja v naši ožji iij širši domovini. V začetku so bili to posamezni tekmovalci v atletiki in gimnastičnih vešči-nah, kasneje pa tudi ekipe.
MILAN GLAVONJIČ
Vsak četrti prebivalec Ribnice je član TVD Partizan. Na fotografiji: tek pri pouku telesne vzgoje. (Foto: Primc)
PROSTO DELOVNO MESTO!
belilo za strojno in ročno pranje
perborat special
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
	
v 1 Takoj sprejmemo k sodelovanju -	2 KUHARICI -	2 NATAKARICI -	2 GOSTINSKI DELAVKI ; PRAKSE j Stanovanje (samsko) je zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite na naslov: GOSTINSKO PODJETJE „POLŽEVO" 61290 Grosuplje, Adamičeva 15. ••■•■•■■•■■■■■■■■■■■»•■■■■••■■••■■•■■■■■■•■■■■••■•■••••■M	Z NEKAJ LETI
OBVESTILO!
Od 19. 4. 1976 do 30. 6. 1976 bodo uradne ure v oddelku za notranje zadeve — referatu za promet vsak dan, razen sobote,
od 7. do 12. ure.
Prosimo, da občani v tem času opravijo zadeve s področja registracije motornih vozil.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri veletrgovini „Kurivo", Ljubljana, Trg VIL kongresa ZKJ 4
objavlja
iza poslovalnico Novo mesto, Bršlin 2, prosto delovno mesto
- SKLADIŠČNIKA NA POSLOVALNICI
Pogoji: nepopolna srednja šola in vsaj 1 leto tovrstne prakse. Zasedba delovnega mesta je za nedoločen in poln delovni čas.
Poskusno delo traja dva meseca.
Ponudbe pošljite na naslov: ,.Kurivo", poslovalnica Novo mesto, Bršlin 2, v 8 dneh po objavi oglasa.
PROSTO DELOVNO MESTO!
TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
:
■
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE EKONOMSKEGA POSLOVANJA
m
m
Pogoj: ekonomska fakulteta z najmanj 5 leti delovnih j izkušenj ali višja ali srednja ekonomska šola z najmanj 10 leti j delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu.
■
■
Prijave sprejema uprava TOZD Zdravstveni dom Novo | mesto. Rok za prijave: 15 dni po objavi.
PROSTO DELOVNO MESTO!
ISKRA AVTOMATIKA Ljubljana, TOZD ELA Novo mesto,
objavlja presta delovna mesta:
LIKVIDATORJA
Pogoji za sprejem: ekonomska srednja šola, 2 leti ustrezne prakse, poskusno delo 2 meseca.
VEČ VRATARJEV-ČUVAJEV
Pogoji za sprejem: moški, stari nad 18 let, s splošno zdravstveno sposobnostjo. Poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovski službi na naslov: ISKRA - AVTOMATIKA, Ljubljana, TOZD ELA Novo mesto, Ragovska c. 7 a.
OBVESTILO!
Na podlagi 10. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38/74 in 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti v občini Ribnica je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ribnica na seji dne 23. marca 1976 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za izobraževalno dejavnost v letu 1976
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo za uresničitev programov s področja izobraževanja prispevke v višini 5,08 % od osebnih dohodkov, in sicer:
- za uresničitev občinskega programa v višini 5.01 % od osebnih dohodkov
— za uresničitev programa vzajemnosti na področju izobraževanja v SR Sloveniji v višini 0,07 % od osebnih dohodkov.
II.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje.
Ribnica, dne 23. marca 1976
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ribnica
dipl. jur. FERDINAND NOSAN, I. r.
PROSTO DELOVNO MESTO!
r=iar^ur=3
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR"
Novo mesto
NOVO MESTO
išče primerno osebo ali mlajša zakonca — upokojenca, ki bi prevzela oskrbo Počitniškega doma v Poreču.
Dom je brez restavracije.
Delo bo trajalo predvidoma od 1.6. 1976 do 20. 9. 1976.
Osebni dohodek po dogovoru.
Zaželeno je, da ima oseba, ki bi prevzela dom v oskrbo, lastni avto.
Interesenti naj pošljejo ponudbe v 10 dneh na naslov: SGP ..PIONIR", Novo mesto, kadrovski oddelek, ali naj se osebno zglase v stanovanjski enoti pri tov. Slejkovcu.
rolete*žaluziie
•^ 'IZDELUJE LOJZE MEDLE, ŽABJA VAS 47
PROSTO DELOVNO MESTO!
Razpisna komisija pri Tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj"
Krško,
TOZD PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA TOZD (reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba in tri leta prakse ali višješolska izobrazba in pet let prakse ali srednješolska izobrazba in deset let prakse, izjemoma je kandidat lahko visoko kvalificiran delavec z dvajsetletno prakso v ustrezni praksi,
— da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti in ustrezne delovne izkušnje,
— da ima družbene, moralne in politične kvalifikacije.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno s potrdili o izpolnjevanju navedenih pogojev in potrdilom o nekaznovanosti na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA VERTELJA
iz Zajčjega polja pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri pripravah za pogreb, zlasti tov. Logarju in Rolandu za organizacijo pogreba, ter vsem, la so darovali vence in dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi organizaciji ZB NOV, društvu upokojencev in gasilskemu društvu, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti. Posebna zahvala dr. Rupniku za njegovo zdravstveno pomoč, tov. Vrabiču in Grmovšku za njune poslovilne besede ter župniku za spremstvo.
Žalujoča žena Terezija in sinovi Alojz, Edi, Janko in Milan z družinami, hčerka Kristina z družino ter brata Janez in Andrej z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob nenadni smrti moža, očeta in bra-
JANEZA
KLADNIKA
iz Slovenske vasi
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili do preranega groba. Posebna zahvala delavcem delovne skupnosti Kazenskega poboljševalnega doma Dob pri Mirni, tov. Šemrovu in tov. Tomažinu za poslovilne besede ter sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Vida, sinova Maksi in Miro
ZAHVALA
Ob prerani, boleči izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA BLASA
iz Koluderja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Še posebna hvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala kolektivu Lisce iz Sevnice in osnovne šole Šentjanž za podarjene vence. Prav tako se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, otroci Peter z družino, Fanika z družino in Jožica
V SPOMIN
16. aprila bo minilo prežalostno leto dni, odkar ni več med nami našega ljubljenega moža, očeta in brata
LEOPOLDA
KRMELJA
rudarja iz Gabrič pri Šentjanžu
Na delu je za vedno ugasnilo tvoje življenje, prenehalo je biti tvoje srčno dobro ljubeče srce. Vse si dal od sebe za nas, toda malo si zahteval zase. Ni te več, od naše sreče je ostal le spomin. Hvala vsem, ki sc ga še spominjate, mu darujete cvetje in obiskujete njegov mnogo prerani grob.
Žalujoči: žena Pavla, sinova Poldek in Ivan, hčerki Mari in Breda ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
16. aprila bo minilo dolgo leto, odkar smo ostali sami, tihi in otrpli z bolečo resnico, da nas je za vedno in brez slovesa v najlepših letih zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat in stric
ANTON
REPŠE
rudar
iz Češnjic pri Šentjanžu
Naša samota in bol sta večni, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Za vedno je prenehalo biti tvoje dobro, ljubeče srce. Vsem, kise ga še spominjale in obiskujete njegov tihi dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala. Kar srčno ljubili smo, s tabo za vedno izgubili smo.
Njegovi: žena Martina, otroci Tonček, Alenka in Boža, ata, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo
TEDENS/(
TEDENSKI KOLEDAR (16)
Četrtek, 15. aprila - Helena Petek, 16. aprila - Bernardka Sobota, 17. aprila - Rudolf Nedelja, 18. aprila - Konrad Ponedeljek, 19. aprila - Ema Torek, 20. aprila - Neža Sreda, 21. aprila - Simeon Četrtek, 22. aprila - Leonida
LUNINE MENE
21. aprila ob 8.14 uri - zadnji krajec
appi
BREŽICE: 16. in 17. 4. ameriški barvni film Propad Japonske. 18. in
19.	4. angleški barvni film Strah je ključ. 20. in 21. 4. angleški barvni film Vragolije Charlija Chaplina.
ČRNOMELJ: 16. 4. francosko italijanski barvni film Kraja na Ažurni obali. 18. 4. italijanski barvni film Joe in Margherita. 21. 4.
SLUŽBO DOBI
GOSTIŠČE NA VERJU 9, MEDVODE, išče KV kuharico ter pridno in pošteno dekle, ki ima veselje za strežbo. Hrana in stanovanje v hiši, delovni čas 7 ur. OD 3.500,00 in 2.500,00 din.
STANOVANJA
NA STANOVANJE sprejmem sostanovalko. Naslov v upravi lista (1132/76).
IŠČEM VEČJO neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1155/76).
PRAZNO sobo oddam starejši ženski. Naslov v upravi (1175/76).
lista
švedski barvni film Ključ za vsako ključavnico.
KOSTANJEVICA: 17. 4. ameriški barvni film Pojem pesem Dome-niku. 18. 4. francoski barvni film Vlak.
KRŠKO: 17. in 18. 4. ameriški film Serpico. 21. 4. angleški film Dvojčici zla.
METLIKA: Od 16. do 18. 4. angleški barvni film Rdeči baroa Od 16. do 18. 4. francoski barvni film Na meji norosti. Od 16. do 20.
4.	ameriški barvni film Junaki risanega filma. 21. in 22. 4. ameriški barvni film Serpico.
MIRNA: 17. in 18. 4. angleški barvni film Bitka za Britanijo.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 16. do 19. 4. ameriški barvni film Zandyjeva nevesta. 18. 4. domači barvni film - matineja Mala čuda velike narave. Od 20. do 22. 4. angleški barvni film Zvezdnati prah.
RIBNICA: 17. in 18. 4. ameriški barvni film Leto 42.
SEVNICA: 17. in 18. 4. ameriški film Mi vsi smo lopovi. 21. 4. ameriški film Teksas-expres.
TREBNJE: 17. in 18. 4. ameriški barvni avanturistični film Kraljičina ogrlica.
oa
Motorna vozila
PRODAM FE 35 KM, 15 h po gene-ralni, s plugi in originalno koso Moertel. Franc Hodko, Dečno se-
lo,	Artiče.
PRODAM FIAT 750 lux 1975. Krka 22 a, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen enoosni traktor Irus 9 KM s kosilnico, obračalnikom in obračalnim plugom Rudi Možgan, Veniše 16, Leskovec pri Krškem.
FIČKO naprodaj. Pfaff, Novo mesto, Glavni trg 32.
PRODAM osebni avtomobil Prinz, tip 110, spredaj karamboliran. Cena 4.500,00 din. Alojz Lukšič, Dol. Straža 81.
PRODAM ZASTAVO 750 z novo školjko, registrirano do maja 1977. Jože Unetič, Gorica 19, Leskovec.
PRODAM OPEL KADET, letnik 1967. Informacije po telefonu 21-569.
PRODAM motorno kolo Galeb 150 cm3 vozno. Vel. Bučna vas 49, Novo mesto.
PRODAM JEEP v voznem stanju in rezervne dele za Laverdo. Kralj, Dol. Kamence 22, Novo mesto.
PRODAM VW 1200, letnik 1963, v voznem stanju. Stane Popelar, Sevnica, Glavni trg 11.
PRODAM Ford 15 MXL, letnik 1969. Ponudbe na telefonu 21-375. Škerlj, Novo mesto, Karlovška 20.
PRODAM FIAT 850 spccial, letnik 1971. Stane Jaklič, Ivanja vas 7, Mirna peč.
PRODAM ŠKODO S 100, letnik 1971. Informacije na telefonu 21-378 v dopoldanskem času.
PRODAM ZASTAVO 750, prevoženih 1300 km. Milena Lipovec, K Roku 32, Novo mesto.
PRODAM traktor Dojc 25 KM s koso in hidravliko. Naslov v upravi lista (1191/76).
ZASTAVO 750, letnik 1964, registrirano do februarja 1977, prodam. Marjana Pavlič, Novo mesto, Partizanska 3, telefon (061)
21-282.
UGODNO prodam traktor Pasquali 18 KM. Anton Lukek, Podboršt 4, 68297 Šentjanž.
PRODAM
UGODNO prodam kosilnico BCS v dobrem stanju, delovna širina 110 cm. Janez Rifelj, Lešnica 4, Otočec.
PRODAM trivrstno harmoniko Stadler, zelo ohranjeno. Krka 22
a,	Novo mesto.
PRODAM mlade nemške čistokrvne ovčarje. Krka 22 a, Novo mesto.
PRODAM nov obračalnik za BCS. Franc Korene, Brestanica 70.
PRODAM puhalnik Elo z nožem in dve kravi. Naslov v upravi lista (1140/76).
NOVE GUME Tigar radial 145 x 13 (4 kose) ugodno prodam. Telefon
22-161.
PRODAM kozolec s šestimi okni. Jože Mesojedec, Mršeča vas 1, Šentjernej.
PRODAM njivsko košnjo in suho seno ter otavo. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto.
PRODAM nov zapravljivček (feder voz) z gumijastimi kolesi za 4.000,00 din. Viktor Zaplatar, Mokronog 11 3.
PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Martin Mohor, Krka
8,	Novo mesto.
PRODAM 2000 kg otave in sena ter obe košnji. Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto.
PRODAM barvni televizor Gorenje 950 color. Informacije v trgovini Novotehne, Glavni trg 11, Novo mesto.
PRODAM mlado brejo kravo. Povše, Goriška vas 1, Mirna peč.
PRODAM spalnico z vložki. Medved, V Ragov log 4, Novo mesto.
PRODAM enoosno traktorsko kiper prikolico (3 tone). Alojz Salmič, Družinska vas 35, Šmarješke Toplice.
PRODAM ali zamenjam za drva več kosov ženske, otroške ali dekliške obleke in peč-kamin. Naslov v upravi lista ali telefon 22-315.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico (dvodelne omare). Vidic, Nad mlini 16, Novo mesto, v popoldanskem času.
POCENI prodam televizor z malim ekranom. Kastelic, Trdinova 5a, Novo mesto.
PRODAM televizor znamke Super Ambasador. Naslov v upravi lista (1194/76).
LAHKO tovorno prikolico za osebni avto zamenjam za betonski mešalec ali prodam. Anton Baškovec, Krško, CKŽ 87, telefon 71-252.
UGODNO prodam rabljeno dnevno sobo. Vončina, Šentjernej 115.
PRODAM 2 kub. m jesenovih plohov (5 cm) in deske (3 cm), Fran-čiška Jordan, Draga pri Beli cerkvi 68220.
PRODAM psičke, nemške ovčarje. Marija Krhin, Ratež 18, Brusnice.
UGODNO prodam kompletno spalnico. Na Tratah 16, Žabja vas, Novo mesto.
kupim
KUPIM fiat 850 special in plastični čoln za 4 osebe. Naslov v upravi lista (1154/76).
OTROŠKI voziček, kombiniran, rabljen, kupim. Mali, telefon
23-815.
POSEST
PRODAM gradbeno parcelo na Ponikvah pri Trebnjem z vso gradbeno dokumentacijo. Anton Bevec, 8031 Graslfing, Groebenzeller Str. 79, telefon 08142/9851.
UGODNO prodam gospodarsko poslopje 12x12 z vsemi instalacijami, primerno za predelavo v enako ali manjše. Ogled možen vsak dan v popoldanskem času. Peter Dimič, Brežice, Plcteršni-kova 1.	.
PRODAM hišo, delavnico z manjšim gospodarskim poslopjem in 28 arov zemlje. Cena ugodna. Terezija Netahly, Vihre 8, Leskovec pri Krškem.
POCENI prodam novo hišo v Trebnjem. Gradnja v 4. fazi. Henigman, Dol. Toplice 66.
PRODAM starejšo hišo v okolici Novega mesta. Informacije dobite pri Ivanu Majcnu, Semič 75, 68333 Semič.
PRODAM travnik (45 arov) za 6.000 din v Volčjih njivah pri Mirni. Viktor Zaplatar, Mokronog 113.
NAPRODAJ je hiša z vrtom v Krškem. Rudi Manček, Cesta 4. julija 100, do 14. ure telefon št.
’ 71-173.
PRODAM elemente montažne hiše (Jelovica) za vikend in zemljišče ob Kolpi pri Vinici (Črnomelj). Naslov v upravi lista (1141/76).
PRODAM 14 arov zemlje ob glavni cesti na Pahi. Poizve se pri Silvestri Jožef, Herinja vas 11, Otočec.
PRODAM zemljišče, mlajši sadovnjak, v Stražnjem vrhu pri Črnomlju. Naslov v upravi lista (1207/76).
V	DOL. STRAŽI prodam hišo ali dam v najem za predplačilo. Tone Špringer, Karlovška 17, Novo mesto.
RAZNO
PROSIM POŠTENEGA najditelja aktovke z orodjem, zgubljene 2. aprila 1976 od Gornjega Krono-vega do Šmarjete, da mi jo vrne proti nagradi 200,00 din. Papež, Orešje 7, Šmarješke Toplice.
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
KATERI LASTNIK manjšega posestva v bližini industrije kjerkoli v Sloveniji mi izroči posestvo v last? V zameno vzamem eno ali dve ostareli osebi v oskrbo do smrti. Ponudbe pod „LETOŠNJA POMLAD".
FANT ALI DEKLE (50-60), ki bi zavaroval starejše dekle, lahko stanuje ali odkupi. Dogovor. Kro-jaštvo, Novo mesto, Dilančeva 5.
ŽENSKO, po možnosti upokojenko, ki bi hotela živeti na majhni kmetiji zaradi varstva hiše, takoj sprejmem. Informacije dobite: Trebelno 20.
"ctMuna
DRAGI MAMI, stari mami in prababici NEŽI JURŠIČ izlglcnika pri Stopičah iskreno čestitajo za 77. rojstni dan otroci Jože, Ivan, Franci, Lojzka, Justina, Marija z družinami, 15 vnukov in 8 pravnukov pa ji pošilja koš poljubčkov.
DRAGIMA možu in sinu Božu Šuštaršiču iz Regerče vasi za njun rojstni dan, enako tudi za god želijo vse najboljše žena Marija oziroma mamica, Darja, mama, ata in tašča.
STANETU ČRTALlCU iz Dobravc pri Kostanjevici za 40. rojstni dan veliko sreče in zadovoljstva želijo prijatelji.
1^OBVESTI LA ■
IZDELUJEM kotle za centralno gretje, bojlerje raznih velikosti v pocinkani izvedbi, hidrofore in razno drugo opremo. Prevzemam razna strojnoključavničarska dela in montažo toplovodnih naprav. Za cenjena naročila se priporočam. Anton Planinšek, Celje, Mariborska 81.
BETONSKE; NOSILCE - stebričke za vinograd izdelujem in imam na zalogi. Jože Goreč. Sentlovrenc 21, Velika Loka 68212.
KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV Novo mesto prireja večmesečni tečaj za šolanje psov. Tečaj se prične 1 5. aprila ob 16. uri na Grabnu pri potoku Šajsar na klubskem vežbališču.
m
PREKLICI
JANEZ KUŽNIK, Mali Lipovec 8, Dvor, prepovedujem vsako pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
SIDONIJA PLAZNIK, Boštanj 22, zadnjikrat opozarjam Ivano in Braneta Mihela, da prenehata z neresničnimi govoricami in žaljivimi besedami ter obrekovanjem mojih staršev. Ce tega opozorila ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.
OPOZARJAM pred nakupom premičnin, jemanjem zemlje v najem od 1'anike Bračun, Raztez, Brestanica, ker premoženje še ni razdeljeno. IVAN BRAČUN.
KAROL PEČAVER, Podhosta 2, Dol. Toplice, opozarjam Janeza Radina s Prevol pri Hinjah, naj si ne lasti Muharjcve zemlje, ker je moja la.st, obenem opozarjam vse, naj od njega ne kupujejo, ker ga bom sodno preganjal.
PONOVNO opozarjava Unetič Jožeta, direktorja Novotehne iz Novega mesta, Nad mlini 22, da na parceli št. 129 na Trški gori ne počne nikakršne samovolje in naj upošteva, da hiša in zemlja nista samo njegova last. Hkrati mu ponovno prepovedujeva uporabo parcele 1399/1. Jelka in Muko Vesel, Novo mesto, Glavni trg 11.
mm
Do trpela je naša ljubljena mama, stara mama, teta
JOŽEFA LUNDER
iz Brezja pri Krmelju
Najiskrenejša hvala- vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Srčna hvala sosedom za nesebičr. i pomoč, dr. Leopoldu Levstiku za zdravniško pomoč. Hvala župniku za obred, pevcem Svobode Krmelj za žalostin-ke, Borisu Debelaku za lepe besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi
Žalujoči: hčerke Mici, Pepca, Ivanka, Anica, Rezi z družinami, sin Ivan z ženo, hčerka Pavla, sin Lojze in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, starega očeta, strica in brata
FRANCA POVŠETA
iz Sel pri Štravberku
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali številno cvetje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala za trud in pozornost zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala vsem za obisk na domu in v bolnici, župniku za obred in poslovilni govor ter tovarni zdravil Krka-TOZD zelišča za podarjene vence.
Neutolažljivi žena Pepca, sinovi Franc, Martin, Cveto, hčerke Pepca, Justa in Mimi z družinama in brat
Vsem tistim, ki so mi darova-
li	kri, kakor tudi vsemu zdravstvenemu in pomožnemu osebju splošne bolnice Novo mesto, se najlepše zahvaljuje za uspešno zdravljenje ŠTEFAN BLAŽlC iz Novega mesta.
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega moža, očeta, brata in strica
ANTONA MRVARJA
iz Gotne vasi
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga med dolgo boleznijo obiskovali, nam v najtežjih trenutkih izrazili sožalje in nam pomagali. Posebna zahvala velja osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu in dr. Vodniku, ki so storili vse, da bi nam ga ohranili, sosedom in sovaščanom /j pomoč in moralno podporo, kraj. organizaciji ZB Gotna vas za venec svojemu članu rez. kapetanu, 1 a d u Avscu za občutene, tople besede ob grobu, 7. b razredu grmske osemletke, pevcem in |>atru Mateju za opravljeni obred. Končno se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so našega dragega Toneta pospremili na njegovi poslednji poli.
Vsi njegovi
V SPOMIN
19. aprila bo minilo leto dni neizmerne žalosti, odkar je zločinčeva roka za vedno iztrgala iz naše sredine našega
* DUŠKA V. DVORNIKA
Niti slutil nisi, da se 'ne boš nikoli več vrnil v naš mali dom, v svojo sončno sobico, kar si bil malo pred usodnim trenutkom obljubil svoji mamici Podlež ti je v cvetu mladosti pretrgal nit življenja. Komaj 22 pomladi krije tvoj tihi domek. Duško naš, ne samo ta dan, ampak vsako uro siv naših mislih, v našem spominu, mlad, lep in dober. Naš dom pa je pust in tvoji mami ne bo nikdar ozdravljena globoka rana. Iskrena hvala vsem, ki sega spominjate, obiskujete njegov tihi dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegova neutolažljiva mama Mimica, teta Ana, Francelj, Milka in Franci ter vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
1.	aprila je umrla naša mama, babica in prababica
ANA BOŽIČ
roj. KEK
Pokopali smo jo 3. aprila v Trebnjem. Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom ter znancem za izrečeno sožalje in za podarjene vence in cvetje. Enaka hvala organizacijam SZDL, ZVVI, ZB in Društvu upokojencev za vence, tov. Mikliču za poslovilne besede ob odprtem grobu in dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke, sinovi in drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
AMALIJE VRSTOVŠEK
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki so našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Janžekoviču za zdravljenje na domu, zdravnikom in vsemu osebju splošne bolnice Novo mesto za skrb, nego in lajšanje bolečin, kolektivu Industrije obutve Novo mesto za podarjene vence in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Slavko in Franci z družinama, zet Janez s Sandijem in Jurčkom ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti drage tete in botre
JOŽEFE DULAR
iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom Brezovice. Vsem velika hvala za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala gasilskemu društvu iz Šmarjete za organizacijo pogreba in poslovilne besede ter duhovščini za opravljeni obred. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto za nego in zdravljenje. Še enkrat prav vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
družini Kastelic in Šafar ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marian Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Ptimc, Drago Rusija, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Z.a inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107- 32000-009-8 9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni sUani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 o/, poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: C ZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
22
DOLENJSKI LIST
t t
I U M I ( M
Sl. 16 (1395) - 15. aprila 1976
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, brata in dedka
ANTONA BIZJAKA
iz Kostanjevice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Iskrena zahvala prijateljem, sosedom, sodelavcem Splošnega mizarstva, dr. Furlanu, ZB NOV Kostanjevica, govornikom, pevcem, godbenikom in drugim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Albina, hčerka Irena, sinova Iztok in Toni z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob nenadni in boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
MARIJE KERIN -MAVSAR
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali številne vence in cvetje, posebno Elektru Krško in Cestnemu podjetju-TOZD Asfaltna baza Drnovo. Zahvaljujemo se tudi dr. Andrejaševičevi za zdravljenje, duhovščini za spremstvo in pevcem iz Brestanice za ganljive pesmi.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Po težki, mučni bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, brat, stari ata, stric in prijatelj
ALOJZ RADEJ
iz Krajnih brd 21 nad Blanco
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence. Toplashvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu IMV-obrat Brežice, kolektivu Lekarne Sevnica, kolektivu in sindikatu konfekcije Jutranjka in ZB Blanca za podarjene vence. Hvala tov. Dušanu Virantu za poslovilne besede, kaplanu za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, sin Jože z ženo Anico, sin Hanzi z družino, hčerke Slavka in Nada z družino, Viki, sestra Nežka, prijatelji in drugo sorodstvo
ZA HVA LA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANE MOLEK
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji potu Zahvaljujemo se občinskemu in mestnemu združenju ZB iz Metlike, mestni godbi in govornikom za tako ganljive poslovilne besede. Prav lepa hvala najbližji sosedni družini Vergotovi, ki je z nami delila žalost in nam nesebično pomagala. Prav tako naša topla zahvala osebju zdravstvenega doma Metlika za večletni trud pri zdravljenju.
Sinovi in hčerka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA ŠAŠKA
iz Gabeija 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, Sajetovi in Pelkotovi, ter vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter sindikatu IMV in sodelavcem Garvanika, sodelavcem travmatološkega oddelka bolnice Novo mesto, in sodelavkam gin. por. oddelka. Iskrena hvala Zvezi borcev Gaberje. Enaka hvala upokojencem Gaberja ter župniku za opravljeni obred in Ivanki Boltez za poslovilne besede pri odprtem groba Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali.
Žalujoči: žena Marija, sinova Lojze in Franc, hčerka Angelca z družinama ter sin Martin, vnuki in drugo sorodstvo
ZA HVA LA
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega brata
STANKA
JERMANA
Ločka cesta 30, Črnomelj
se vsem, ki ste nam v težkih urah bili v pomoč in izrekli sožalje ter prinesli pokojniku cvetje in vence, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Francu Pezdircu in Janezu Vidicu za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo kaplanu za cerkveni obred in ganljive besede, cerkvenim pevcem in godbi iz Črnomlja ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: sestre Katka, Tončka in Frančiška ter drugo sorodstvo
ZA HVA LA
Ob boleči izgubi našega ljubega, dobrega brata, strica in svaka
SAVKA JUVANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin s cvetjem, ustno ali pismeno izrazili sožalje in vsem, ki ste pokojnemu lajšali trpljenje med njegovo boleznijo, zlasti dr. Benčinovi iz Zdravstvenega doma Ribnica, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani in na Golniku.
Sestra Rada v imenu vsega sorodstva Ribnica na Dolenjskem, Ljubljana,
Trebnje, Kragujevac, Niš,
6. aprila 1976
ZAHVALA
Nepričakovano nas je za vedno zapustila naša skrbna mama in dobra žena ter stara mama
ANGELCA JANC
Ajdiškova mama
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in ostalim znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem lepa hvala za podarjene vence in cvetje. Hvala kolektivu TOZD Puščava za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, sin Tone in hčerka Anica z družinama, sestri in brat ter drugo sorodstvo
Štatenberk, dne 6. aprila 1976
OPRAVIČILO
Zaradi obilice obveznih objav tokrat izjemoma ne objavljamo tedenskega radijskega in televizijskega sporeda. V želji, da bralci to izjemo uvidevno sprejmejo, se vljudno opravičujemo.
Uredništvo DL
RADIO SEVNICA
Nedelja, 18. aprila 1976: 10.30 napoved in EPP I. del — 10.45 Kulturna oddaja - 10.55 Po domače -11.10 Pravljica za naj mlajše - 11.15 Kmetijski nasveti - 11.30 EPP IL del - 11.40 Naš razgovor - 12.05 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek pro-
grama
Sreda, 21. aprila 1976: 16.00 Napoved in EPP — 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače -	16.50	Povedali ste
nam ... - 17.05 Iz diskoteke naših poslušalcev — 17.30 Kam potem? (izbira poklica) - 17. 45 Vaš kotiček - 18.00 Zaključek programa
Sobota, 24. aprila 1976: 16.00 Napoved in pop glasba - 16.15 Smejmo se... - 16.20 EPP — 16.30 Poročila - 16.35 Svetujemo vam - 16.45 Narodne in narodnozabavne — 16.57 Melodija za slovo
RADIO BREŽICE
ČETRTEK -	15.	APRILA:
16.00 - 16.35 Napoved programa — Kratka poročila - Nove plošče RTV Beograd - 16.35 - 16.45 AKTUALNOST TEDNA: Težave po prvem aprilu - 16.45 - 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 17. APRILA: 16.00
- 16.30 Napoved programa - Sobotno kramljanje - Jugoton vam predstavlja - 16.30 - 17.00 Iz naše polpretekle zgodovine - Kronika -Obvestila in reklame - 17.00 -
18.00 Med mladimi ustvarjalci -Posnetek iz naše glasbene šole - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 18. APRILA: 10.30
-	12.00	Napoved programa —
Uvodnika radia Brežice: Kako daleč smo z usmerjenim izobraževanjem v Posavju - Domače zanimivosti — Kulturna kronika - Za naše kmetovalce — Nedeljski magnetofonski zapis: Nastopa Amaterski oder Brežice
- Obvestila in reklame - Preglejmo še spored naših kinematografov -
12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 20. APRILA: 16.00 -
16.30 Napoved programa - Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana -
16.30 - 17.00 Novosti naše matične knjižnice - Športni pregled -Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 - 18.00 Mladi za mlade
IVAN CANKAR
Hlapec Jernej in njegova pravica
,,Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijan!"
Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele žile na čelu, vrgel je klobuk na tla in je kričal.
,,Molči, hlapec! Nisem pokopal enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal! Dol!“
Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; nikamor se mu ni mudilo.
,AH bo kaj? “
,,Odpusti starim kostem! Še prideš do počitka!" seje smehljal Jernej.
Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno se je naslonil.
„Sezuj mi škornje!" je ukazal Sitar.
Jernej ni nič odgovoril, sedel je na klop iti sije palil pipo, ki mu je bila ugasnila.
„Sezuj mi škornje!“
,,Ali te še ni minila norčavost? “ je rekel Jernej pogasi in je puhnil dim. „Še diši po smrti v tej izbi; poklekni rijši in moli nocoj!“
In je sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko, prižigal si je pipo, pljuval je preko izbe in je molčal, dokler ni Jernej odmolil. Jernej
pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, da bi šel.
„Jernej!“ je vzkliknil Sitar.
Jernej je stal pred durmi in je držal za kljuko.
„Da ti povem, Jernej!" je govoril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. ,,Da ti povem - išči si gospodarja drugod!"
Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi.
„A? “
Sitar je udaril s škornjem ob klop.
„Kaj si oglušel, hlapec? Išči si drugega gospodarja, sem rekel! Opravil si pri meni, pri tej hiši opravil!"
Takrat se je zablisnilo iz črnih nebes, zabobne-
lo	je od daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal.
„Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj greha, mladi, Bogu se priporoči in svojemu patronu!"
In je odprl duri in je šel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude misli so šle iz srca.
III
Kakor mlad, še objokan, že utolažen obraz, tako se je zasmejalo rosno jutro iz nevihte.
J ernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na polje.
,,Kam? “
Počasi seje okrenil Jernej.
„Na polje!"
„Na čigavo? “
„A? “
„Na čigavo polje? “
Jernej se je zasmejal naglas.
,,Kaj se še nisi prespal? Še malo se odeni, če te glava boli!“
,,Na čigavo polje? “ je zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica.
,,Na naše polje!" je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren, upognjen, roke na hrbtu.
,,Kaj se to pravi: naše polje!“
Celo se je nagubančilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena lica je šinila kri.
„To se pravi: moje polje!"
Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbuljenimi očmi.
,,Zbledlo se ti je, starec!"
Jernej se je okrenil in je šel po razoru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato se je oblekel in je šel na polje v drugo stran, da bi ne srečal hlapca. Obadva sta šla počasi, obadva upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla od daleč, kakor vidi človek s samim srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho bliža za hrbtom . . .
Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila južina že na mizi. Postal je osupel pred durmi, namršil je obrvi, ozrl se je po gospodarju, po družini. Ne žlice ni bilo zanj ne stola.
„Zakaj me niste klicali? "
, Ali so te klicali sosedovi? “ je odgovoril Sitar. Družina se je zasmejala.
„Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je Kurent stopil v hišo? "
Jerneju se je tresel glas od srda in od še nepoznane bridkosti.
Pa se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je bila njena beseda.
,,Ali nisi slišal sinoči? Gospodar ti je odpovedal! Ampak če je lačen, prinesi mu žlico; še berača ne podimo čez prag, kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in jedel z nami!"
Dekla je šla in položila žlico na mizo, poleg žlice pastirjeve.
,,Kaj stojiš in gledaš? “ je vprašal osorno gospodar in se ni ozrl na Jerneja. ..Ponujamo ti žlico, ker si lačen, Bog ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljajev! Ampak če se ti ne zdi, pa srečo na pot!"
Jernej je strmel, nič ni odgovoril. Tedaj je vrgel Sitar žlico na mizo in je vstal.
„Kaj so ti oglušela stara ušesa, kaj ti je zvodenela stara pamet? Ali pa se po neumnem pretvarjaš? Včeraj sem ti rekel, da si išči gospodarja drugod - velik je svet in dolge noge imaš! Dogo-spodaril si pri nas, Bogu bodi hvala in čast!"
Jerneju so se zašibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in počasna, glas ni mogel iz grla.
,,Saj sem te dobro slišal, tudi razumel sem te, mladi! Ampak da si rekel: pojdi in zapali hišo -dobro bi te slišal, dobro razumel, ne zapalil bi! Govori po pameti, pa te bom slišal in razumel in ubogal! Kaj se to pravi: zadeni culo na stara pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi božja pamet in pravica? Bolj krščansko bi bilo in nič bi si ne bil omazal kolen, da si po sedmini pokleknil predme, poslednjega gospodarja te hiše.
In jaz bi ti bil rekel: ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja senožet, tvoje polje - vse to vzemi, kar je vzraslo tako čudežno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj život upognjen in izžet, da so slabotne moje roke in da se tresejo stara kolena! Vse vzemi - jaz, starec, trudni gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček . .. Tako bi ti storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!"
Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po družini.
„Ljudje božji, glejte ga; ali naj pokleknem predenj? "
Krohotoma se je zasmejala družina.
In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato je izpregovoril:
„Kaj misliš, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil pijan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt očetova, ampak tehtnica je bila pravična, poleg bridkosti je bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg pastirjeve je ležala moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj krivični gospodar; tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v svojem srcu, kako boš prosil na mojem pragu, in užival sem sladkost. .. Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri na stežaj!"
Pastir je šel in je odprl duri na stežaj. Jernej se ni ganil, ne prestopil.
„Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!"
Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se je.
„Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj
- to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in umesil! Legel bom na posteljo in ne bom nič vprašal, posegel bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi vas sram ukradenega kosila, 1 nič vas ne bodi sram, da niste čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen je, brez zlobe
- zakaj njegova je pravica in postava!"
Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala družina.
Eden iz generacije
O Vinku Bambiču, upokojenem železničarju (danes je praznik železničarjev!), ki letos srečuje Abrahama, in sedanjem predsedniku občinskega odbora ZZB NOV v Novem mestu se ne da govoriti, ne da bi že kar na začetku omenili, kako je bil ves čas od konca vojne sem pripričan in predan partijski in sindikalni delavec. Sodi v generacijo, ki je morala takoj po koncu vojne, sicer izurjena in prekaljena za bojišče, a nešolana, obrniti prve brazde socializma v porušeni, a novi državi.
,JVi bilo lahko," se spominja Bambič danes na čase pred tremi desetletji, ko se je odločal za poklic železničarja. „Za noben poklic se nisem bil izučil, ničesar nisem zncL Ko se je začela vojna, sem komaj končal osnovno šolo. Potem sem pri železnici rasel od delavca v tovornem skladišču do popisovalca voz, od vlakovnega odpravnika in šefa postaje do prometnega kontrolorja, šefa prometne službe pri novomeškem ŽTP, tako da sem šel v pokoj leta 1973 kot šef prometne sekcije. Če pravim, da sem rasel, pomeni, da sem se sam izobraževal, končal nešteto tečajev in prestal mnoge skušnje Misliti si morate, kako mi je šlo, ko sem začel tako rekoč iz nič. Da, to so bile v resnici naporne in dolgotrajne univerze, ki smo jih bili primorani delati vsi, ki nismo imeli ustreznih šol in izkušenj. Ko so nas življenje in naloge potisnili ob zid, je bi-
lo	možno samo eno: moraš!"
Takrat, pravi Bambič, drugega izhoda tudi ni bilo. Zadolžitve je bilo laže zmagovati, saj je poznala njegova generacija nekaj, kar dandanes mnogokrat pogrešamo: upornost, železno voljo, izredno tovarištvo in tenek posluh za solidarnost. To je
fantom in možem, ki so si takoj po vojni naložili najtežja in najodgovornejša bremena, vcepila narodnoosvobodilna vojna. Tu je bila še neprecenljiva partijska zavest, ki je nemalokrat delala čudeže, da so včasih padale tudi nepremagljive ovire.
Vinko Bombič je p partijskih celicah in sindikatih, ki se jim je zgodaj zapisal prevzel vsako nalogo prav tako resno kot tedaj, ko je kot kurir ali brigadni obveščevalec v stoji „mirno“ sprejemal strogo zaupne naloge. Ko sem ga vprašal, kakšne dolžnosti je opravljal v družbenopolitičnih organizacijah, jih je mimogrede naštel kakih dvajset, občinskih in republiških, za nameček pa še pristavil, da je bil dvakrat delegat na osrednjih partijskih kongresih (na 5. slovenskem in 10. zveznem), na sindikalnih, posebno na kongresih strokovnih sindikatov (ves čas je delal zlasti v sindikatu delavcev prometa in zvez) pa je bil že kar stalen gost.
Če bo kdaj kaj pozabil, tegale ne bo nikoli: kako je v letih 1941 in 1942 preten-taval italijanske vojake, da so ga z letaki in pismi pušča-
li	skozi žični blok v rojstnem Šentjerneju, nadalje, kako so ga leta 1944 v partizanih sprejeli v partijo, ne da bi mu bili prej povedali, da je ali skojevec ali vsaj kandidat za KP, in pa - „ to mi je najdražji spomin“ - obiska pri tovarišu Titu. „Mislim, da je bilo pred šestnajstimi ali sedemnajstimi leti, ko sem bil eden od treh članov delegacije strokovnega sindikata, ki je šla Titu čestitat za njegov rojstni dan. Podrobnosti sem pozabil, še danes pa me na to srečanje spominja fotografija, na kateri sem skupaj z maršalom."
IVANZORAN
Odkritje: 1. april ni le enkrat v letu
Kaj je pokazala „edinstvena" anketa med bralci Dolenjskega lista, ki pa ji žal (ali pa na srečo!) manjka znanstvena
temeljitost — Neverjetno, kaj vse je lahko prvoaprilska potegavščina
S prvoaprilskimi potegavščinami, posutimi po prvoaprilski številki Dolenjskega lista skorajda preobilno (13 po številu), smo dosegli, kar smo želeli. Izkoristili smo redko priložnost, izid natanko na prvega aprila dan in naaprilili precej ljudi. Imamo pač kakih 200.000 bralcev. Z nagradnim iskanjem ..prvoaprilskih" pa smo dobili še več: anketo, ki nam po svoje pripoveduje, kaj bralci na splo-šio mislijo o naših novinarskih prispevkih.
Odgovore - skupno jih je do roka prišlo 79 - smo brali tudi z grenkim priokusom. Celo vrsto člankov, ki jih pišemo s „smrtno“ resnostjo in odgovornostjo, so proglasili za prvoaprilsko potegavščino. Če je to res, kar kaže naključno izbrana skupina bralcev, potem v očeh bralcev nismo tako resen politično-informativni list, za kar se sicer imamo. Očitno za nekatere bralce tudi ob običajnih dneh objavljamo prvoaprilske potegavščine.
Iskanje je povzročalo mnogo preglavic, sicer ne bi bilo od 79 odgovorov samo 15 pravilnih. 13 jih je imelo po eno napako, 11 po dve, 12 po tri itd. Žreb ni imel dosti izbire in je nagrade naklonil reševalcem iz Mirne peči, Ribnice in Krke pri Novem mestu, kot je navedeno v okri-vu.
KAJ VSE JE LAHKO PRVI APRIL
Zanimivejši so napačni odgovori Kar 16 reševalcev je menilo, da je prispevek ,,Kruh žre kile“ prvoaprilska šala. Seveda, ko nas že zmlada učijo, da se mora debeluh ogibati kruha kot živega vraga. Znanstveni raziskavi in razlagi, da pred obrokom zaužiti kruh zmanjša apetit in naredi občutek sitosti, naši bralci očitno ne verjamejo. Slabo se piše znanosti
Tudi „otroci narave" Dolenjci še zlepa ne bodo. Že čisto nedolžno poročilo, da je bil v Dolenjskih Toplicah občni zbor društva naturistov, z grozo odklanjajo in mu pripišejo
prvi april. ,.Nagci" na Dolenjskem, bog ne daj!
Zaenkrat si tudi še ne znamo pojasniti, kaj za vraga se je ljubljansko gledališče tako zamerilo Brežiča-nom. Kar sedem odgovorov pripisuje napovedi o gostovanju prvoaprilski značaj. Porazna ugotovitev za našo kulturno politiko. Pa smo že mislili, da so se stvari premaknile.. .
Pravilni seznam prvoaprilskih Sal
1. Poslopje SDK v plamenih (fotografija)
2. Zvedeli smo, da bodo ... (fotografija)
3. Novomeški klavir prek Atlantika
4. V Novem mestu tudi Parlov
5. Milijonar hoče kupiti cerkev
6. Znabiti, da je tole eden ... (fotografija)
7. Ošiljeni zobotrebci
8. Solidarnost pa taka
9. Uran na Krškem polju
10. Amerikančevo darilo
11. Danes brezplačno kopanje
12. Metlika: danes pomembna slovesnost
13. Kaj se skriva za visoko ograjo
IZŽREBANI!
1. nagrada — 300 din: Jakob Perpar, Malenška vas 18. Mirna peč;
2. nagrada200 din: Marija Lovšin, Breg 19, Ribnica;
3. nagrada — 100 din: Cvetka Cezar, Krka 14, Novo mesto.
Prvoaprilska naj bi bila po mnenju 10 reševalcev tudi zanimivost „Z baloni nad Ameriko", Res, skoraj neverjeten tehnični dosežek za atomsko dvajseto stoletje, (nič zato, če bo čez 7 let minilo dvesto let, odkar sta se na nebu Pariza v „montgolfieru“ pozibavala P. de Rozier in marki d’Arlande).
Izkušnja uči, da se pri nas nihče
noče ničemur odpovedati. Pravicam namreč. Zakaj bi se sevniška Lisca odpovedala samskemu domu? „Prvi april!“ so takoj pomislili bralci in naši vesti mirne duše pripisali laž. S pošto in zdravstvom imajo vrli Dolenjci že tako slabe izkušnje, da njunim srednjeročnim načrtom sploh ne verjamejo. ,,Prvi april“ jih je z ■ vso resnostjo zapisalo pet za prispevek „Kaj obeta PTT petletka11 in „Seme za konec desetletja".
NEMOGOČE, DAJE RES
Presenečenja pa še niso izčrpana. Trije bralci so pripisali laž fantastičnemu dosežku v pridobivanju novih naročnikov Dolenjskega lista v metliški občini („8 novih naročni-kov“). Da bi bil 1. april svetovni dan mladinske knjige, se je 4 bralcem, la so poslali odgovore, zdelo povsem nemogoče (čeprav prvega aprili nimajo za lažnivca povsod po svetu). Tudi dejstvo, da Dolenjski list razpisuje prosto delovno mesto, ne more biti resna stvar, saj se dandanes nikamor ne pride drugače kot po zvezi in poznanstvu.
Kot vrhunec bi lahko šteli vest „Umrl v bolnišnici11. Kaj takega se pač še ni mogli zgoditi, je po daljšem razmišljanju sklenil svojo misel bralec in zapisal zanjo: prvoaprilska potegavščina. Do podobne nepreklicne ugotovitve je prišel tudi poznavalec dolenjskih uradnikov, la je za sporočilo ,,Nov delovni čas“ prav tako zapisal: prvi april. Saj jih poznamo, birokrate!
Spisek cvetk pa s tem še ni izčrpan. Za enega reševalca nagradne igre je poročilo »Umetnik čutil, narod izbojeval" prvoaprilska. Res, izjemna počastitev stoletnice Cankarjevega rojstva!
Pa ne le kulturi, slabo se piše tudi politiki Več bralcev je ocenilo za potegavščino članek ..Komunisti ne rede svetih krav". Torej jih redijo! Tudi trditev v članku, da partijski sestanek ni maša, pri kateri bi govorili (molili) eno in isto, je prvoaprilska po njihovem mnenju. Tako, zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Sicer pa je zdaj za komuniste najbolj primeren čas za spanje na lovorikah, meni nekaj bralcev, pripisujoč članku s ta-
kim naslovom, objavljenim na prvi strani prvoaprilski značaj.
Ob tej mali paradi neznanja naših Dolenjcev naj nas tolaži domneva,
IZ ENEGA OD PISEM
Dolenjka, živeča v Mariboru, je bila živo prizadeta ob naši prvoaprilski zanimivosti, v kateri pišemo o mili-jonaiju, ki hoče kupiti kapiteljsko cerkev. Tako je zapisala: „Ako se bodo pola-komnili onih ameriških milijonov, se naše mesto ne more več imenovati Novo mesto; le še Oropano mesto ... Ali mi, Slovenci, nimamo toliko ponosa, da bi jo obdrža-
li	kot svetinjo naših slavnih pradedov? In kot okras naše mile Slovenije? “
da so nekateri nalašč napisali večje število odgovorov, misleč, da bo nekaj že pravih. Tudi slepa kokoš zrno najde. Tolaži naj nas tudi: taki smo pač Dolenjci: dobrovoljni, dobri, darežljivi, hudomušni..., včasih pa tudi neu... Pri delu, pri litru, pri brnju preljubega Dolenjca . . .
M. LEGAN
Deska ga je
10.	aprila dopoldne sta v Kapelah pri Brežicah na cirkularki žagala hlode lastnik žage Franjo Soštarec, star 44 let in njegov sosed Vinko Urek. Okrog 11.30 sta dala v cirkularko tudi desko, da bi jo obrezala, takrat pa je les obrnilo poševno in desko je z veliko močjo vrglo lastniku v tilnik.
Soštarec je takoj padel na tla in obležal nezavesten. -Sosed je tekel po poškodovančevo ženo, da bi ga spravila k sebi. Skušala sta ga še dvigniti in mu pomagati, a ni dal glasu od sebe. Ko so takoj potem poklicali zdravnika, je ugotovil smrt.
/f
PRVIČ V RIBNICI — „Pri Cenetu14 je bil minuli petek v znamenju salam in prve ribniške ,,Salamiade“. (Foto: Drago Mohar)
Izdelovalci salam prekrižali meče
Ob dobri kapljici prvič ocenjevali „Pri Cenetu" v Ribnici domače salame
Dvanajst izdelovalcev salam in klobas je v petek v gostilni pri Cenetu v Ribnici prekrižalo salame -oprostite: meče - v boju za najboljšo salamo na „Prvi ribniški Sala-miadi11. Razstava in pokušnja salam sta dosegli ogromen uspeh, saj so nekateri udeleženci te prireditve prišli domov šele v zgodnjih jutranjih
urah.
Že razstava salam je bila privlačna, saj je bila okrašena tudi z v les izrezljanima kipoma krave in svinje, ki ju je nalašč za to priložnost izdelal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Krava in svinja sta domači živali, ki sta osnovna surovina za salame.
PRILAGAJATI SE JE TREBA
Klotilda Zračnikova je imela jezik, da so ga nekateri za-vojjo dolžine primerjali s kravjim repom, po ostrini pa z ži-letko, ki je kos najtrši bradi dedcev. Klotildi Zračnikovi je jezik mojstrsko služil: prepira z njo so se bale najbolj jezikave babnice v Repičevi dragi, funkcionarji na sestankih pa so nerodno zardevali, kadar so na katerem od stolov zagledali Klotildo Zračnikovo. Nekdo, ki se je na sestankih krasno dolgočasil, je imel čas prešteti, da lahko Klotilda Zračnikova izpregovori triintrideset več zložnih besed z enim samim zajetjem sape in bi lahko tako s svojo pljučno kapaciteto postala odlična plavalka.
Toda daleč naokoli ni bilo nobenega bazena, pa se je Klotilda Zračnikova raje spoprijela s politiko, za kar je bila
njena družina večkrat lačna kot sita, mož pa je hodil naokoli v posvaljkanih hlačah in z umazanim ovratnikom.
Klotilda Zračnikova je s svojo ostrino raztrgala politiko občinskega vodstva Repi-čeve drage do tankih resic. Odgovornim je očitala, da so po otvoritvi mestnega vodovoda razstreljevali skale v zajetju in si je tako voda poiskala druge poti in ji ni prišlo niti na pamet, da bi curljala skozi pipe občanov.
Županu repiškemu je glasno in jasno povedala, da je slabši od prejšnjega, ker nima svoje hiše, in kdor je slab gospodar samemu sebi, ne more ljudstvo od njega pričakovati pametnega gospodarjenja. Krepko je oklestila tajnika in načelnika za gospodarstvo, ki
je dovolil zgraditi šolo na mehkem terenu in se zdaj skupaj s krajani čudi, kako to, da se počasi, toda vztrajno pogreza.
Direktorju Hitrošiva je oponesla, da s svojim kričanjem na delegate prej zavira samoupravljanje, kot pa ga spodbuja, družbenim delavcem pa je zabrusila v obraz, da bi v teh stabilizacijskih časih tudi oni lahko zategnili pasove, če že to priporočajo zaposlenim v gospodarstvu.
,,Vse izrečene besede so gola resnica in tolkla se bom do konca! “ je pribila Klotilda Zračnikova.
Repiški duhovi so se vznemirili kot morje, kadar potegne Čezenj malo močnejši piš. Sestanki so se vrstili kot kroglice na roženvencu, toda ostri-
na besed Klotilde Zračnikove je od sestanka do sestanka to-pela, dokler niso dobile njene besede zrcalne podobe: iz pip je pričela teči kristalno čista studenčnica, županu bi bilo treba dati narodovo priznanje za gospodarjenje, načelnik za gospodarstvo bi moral postati glavni nadzornik pri gradnjah Sol, direktor Hitrošiva pa je postal edini borec samoupravljanja v svoji delovni organizaciji .. .
Računovodkinja podjetja,
S
kjer je bila zaposlena Klotilda Zračnikova, pa je trosila po občinskih vogalih besede, da
so Klotildi takoj po napadu na občinski štab Repiče ve drage iz nerazumljivih in sumljivih razlogov povečali osebni dohodek.
TONIGAŠPERlC
Z
Izdelovalci salam so bili živčni, ko se je uradna žirija umaknila na posvet za zaprta vrata, kjer je odločala o priznanjih; še bolj pa so bili ,,trdi“, ko je uradni spiker s kuhalnico napovedal prihod žirije. Uradna žirija, v kateri so bili inženir Lojze Marolt, Mirko Fegic, Stane Nosan in France Mrak je ocenila salame tako: 1. Anton Lovšin, gostilna „Pri Stekličku11, Ribnica 36,5 točk, 2. Alojz Andoljšek (Podpoljane) in Franc Petrič (Ortnek) 33 točk, 3. Tone Tanko (Goriča vas) 29 točk itd.
Žirija publike je imela skoraj enak okus kot uradna, le v obrnjenem vrstnem redu in je razdelila točke tako: 1. Tone Tanko 32,2. Alojz Andoljšek 28, 3. Anton Lovšin 21 itd. Sicer pa se je kratka in jasna ocena Ribničanov glasila: „Vsc je dobro, kar je zastonj." Pohvalili so vse salame, ki so jih pokušali, zato naj naštejemo še ostale udeležence tekmovanja, ki pa tokrat še niso dobili priznanja. To so: Tone Debeljak (Dolenji lazi), Janez Gradič (Ribnica), Andrej Podboj-Cene (Ribnica), Janez Marolt (Goriča vas), Tine Nosan (Goriča vas), Rude Budimil (Budihna-Primorska), Albin Pelc (Ribnica) in Franc Prelesnik (Nemška vas). Te salame so dobile povprečno oceno 21 točk. Sicer pa „važno je sodelovati in ne zmagati", pa čeprav gre za Salamiado in ne za olimpijado.
Za izvedbo prve ribniške Sala-miade zasluži posebno priznanje tudi gost iz Kočevja, to je mesarski mojster Ivan Lampe, kije leta 1971, ob 500-letnici mesta Kočevje, organiziral prvo Salamiado. Mojster Lampe je ob tej priložnosti tudi povedal, da namerava v maju v Kočevju organizirati samostojno razstavo pršula in nekaterih drugih suhomesnatih proizvodov.
MILAN GLAVONJlC
PRIHODNJE LETO ZA SVETOVNO PRVENSTVO?
Avto-moto društvo Bela krajina iz Črnomlja bo 1. maja že četrtič priredilo v Dragovanji vasi državno prvenstvo v motokrosu za 50 in 125-kubične motorje. 40 jugoslovanskih tekmovalcev se bo pomerilo v razredu do 50 kubikov; v razredu do 125 se je do sedaj prijavilo 25 tekmovalcev, od tega devet tujih; med njimi je tudi Manfred Krauter, ki je lani na prvenstvu Zvezne republike Nemčije delil 1.-3. mesto. Prireditelji pričakujejo še več prijav iz Avstrije, ZRN, Belgije, Danske, Italije in drugih evropskih držav.
Prireditelji se na to pomembno tekmovanje dobro pripravljajo in zagotavljajo, da bo tako kot vsako leto doslej vzorno organizirano. Razmišljajo tudi o tem, da bi prihodnje leto konkurirali, da bi dirka v Dragovanji vasi štela za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov.
KOLESAR JE MRTEV
9.	aprila okrog 7.30 zjutraj je po lokalni cesti od Bušeče vasi proti Cerkljam vozil z avtom Milan Barbič iz Bušeče vasi V oster in nepregleden ovinek je priletel prehitro, zato ga je zaneslo v lovo. ker sc je prav takrat mimo jiipcljal na kolesu 87-letni Alojz Čermelj iz Cerkelj, ga je avto zadel in zbil po tleh. Priletni kolesar je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
DVAKRAT OKROG OSI
Nepravilno prehitevanje je bilo trok nesreče, ki sc je 11. aprila do-oldnc zgodila v Brežicah. Janez
vzrok nesreče, ki sc je 11. aprila dopoldne zgodila v Brežicah. Janez Spiler iz Župeče vasi je vozil z avtom v smeri Cerklje-Brežice, v Borštu pa je prehiteval avto. Za njim je vozil in prav tako prehiteval tudi Ernest Tcršelič iz Skopic. Ko je Spiler naglo zavil na svojo polovico cestišča, ga je zaneslo dvakrat naokrog in še s ceste. Poškodovan je bil sopotnik Andrej Turšič iz Župeče vasi, ki je v bolnišnici gmotne škode pa je za 10.000 din.
r
vpišečkem gradu ni tmuljčice
Pišečani, ki so sicer ponosni na svoj kraj, na njegove lepote, na dobro vino in gostoljubnost ljudi daleč naokoli, v pogovoru nič kaj radi ne omenjajo gradu, čeravno sodi ta med kulturnozgodovinske spomenike prvega razreda. Preveč zapuščen je, da bi ga razkazovali radovednim očem, vendar tudi tako skrit, da ga tujcc težko najde.
V štirinajstem stoletju je grad pripadal piše-škim vitezom. Ti so ga pozneje (1595) prodali grofom Mosconom, ki so gospodarili tam do smrti zadnjega direktnega potomca rodbine Julija Alfreda Moscona.
Po osvoboditvi je postal grad zatočišče družin brez .strehe in nekateri stanovalci še danes prebivajo tam. Njim je bil namenjen tudi moj obisk.
Na križišču ob ribniku, kjer se odcepi skozi gozd navzgor proti gradu ozek kolovoz, so mi v toplem aprilskem popoldnevu prekrižale pot številne krastače, namenjene svatovat kdove kam. Včasih so jih imeli za pravljična bitja, pomislim, za začarane princese, v katere pa današnji grajski stanovalci ne verjamejo več.
Ko stopam skozi zapuščen park, poln eksotičnih drevesnih velikanov, zagledam pred seboj še
bolj zapuščen grad, v katerem bi prav lahko spala Trnuljčica. V resničnost me zbudi zdelan avto brez koles, ki čaka na popravilo tik pred vhodom v grad. Malo niže se zvali v globel plaz kamenja iz porušene škarpe. Ta zaman čaka, da jo bodo zakrpali, saj niti plačnika za novo streho ne morejo dobiti.
Na notranjem dvorišču mi hlad zaveje v obraz. Severni del zgradbe, tisti najstarejši, vidno propa da. S sten odpada omet in stavba kaže golo zidovje. O vodnjaku, ki je nekoč krasil dvorišče, pričajo obdelani kosi kamnitne ograje, razmetani ob zidovih. Vse diši po vlagi. V pritličnih prostorih imajo stanovalci drvarnice in iz ene od njih se oglaša petelinje petje.
Mimo pride postaven mladenič. S studenca je prinesel škaf opranega perila. Za njim stopa nekdo z vedrom vode v roki. Torej je le življenje za temi zidovi. Tudi rože na oknih mi povedo, da za debelimi grajskimi stenami prebivajo ljudje.
Pozneje zvem, da je v gradu trenutno šest strank. Ni še dolgo, kar so jih našteli deset. Kdor more, se odseli, včasih pa tudi kdo umre in stanovanje ostane prazno.
Najdlje prebiva pod grajsko streho Ana Škof, vdova in mati osmih, zdaj že odraslih otrok. Njeni štirje fantje in štiri dekleta so se drug za drugim izpeljali iz rodnega gnezda in vsi si že sami služijo kruh. Raztepeni so od Ljubljane pa do Brestanice. Nekateri od njih imajo že svoje družine.
Ani Škofovi je umrl mož pred dvajsetimi leti. V gradu prebiva že tri desetletja. V boljše stanovanje bi se že selila, vendar ne stran iz Pišec. Pravzaprav se niti ne pritožuje. Vse bi še šlo, le vodo imajo stranke zelo od rok. Kar petnajst do dvajset minut porabijo za pot do izvira in nazaj. Pa še v hrib jo morajo_ nositi. Vodnjak so jim podrli pred šestimi leti. Čezenj so položili betonsko ploščo. Takrat sicer vode iz njega niso več uporabljali za kuhanje, tembolj pa jim je prišla prav za pranje in pomivanje. Zdaj morajo po vsak liter posebej k studencu.
Iz kuhinje ima Škofova lep razgled v dolino, vendar okno nerada odpira, ker ji potem udarja v nos smrad iz greznice. V zunanjem zidu so stanovalci že pred pol leta prebili odvodno cev, da se jim nesnaga ni razlila po hodniku. Stanovanjsko
podjetje v Brežicah so obvestili in prosili za popravilo, pa ni bilo nikogar blizu.
Take so torej težave ljudi, ki motijo Škofovo in druge prebivalce gradu. Ona o njih niti ne razmišlja. Vse misli posveča svojim otrokom in vnukom, ki jo pridejo obiskat ob sobotah, in v pričakovanju teh ji čas hitro mineva.
Proti večeru se vrne z dela v vinogradu upokojenec Franc Preskar, ki stanuje z ženo Tončko pod grajsko streho že več kot dvajset let. Njegov stari oče je bil logar pri baronu in najbrž niti v sanjah ni pomislil, da bo vrn k nekoč „graščak." Preskarjeva družina je bila pred leti številnejša. Pri hiši so bili štirje otroci, ki so se razšli po Nemčiji in drugod in ki zdaj prihajajo le še na obisk.
V gradu prebiva še družina Kukovičič z dvema otrokoma pa Ančka Habjan, ki kuha v župnišču, bolehni Jože Sodič v invalidskem vozičku z ženo ter vdova Štefica O lama. Kaže, da so se vsi po vrsti vdali v usodo in se sprijaznili s tem, kar imajo. Stanarina bi bila povsod drugod višja, torej jim preluknjana streha, zamašena kanalizacija in oddaljen studenec prihranijo tudi kak dinar.
JOŽICA TEPPEY
Produkcija in prodaja ilegalnih albumov (velikih gramofonskih plošč) je v nekaterih deželah zahodne Evrope in v ZDA dosegla izreden obseg. Naj takoj povem, kaj so sploh ilegalni albumi. To so plošče, ki njso izšle pri gramofonski družbi, s katero ima glasbenik snemalno pogodbo, ampak jih je izdal nekdo, ki za to ni pooblaščen. Jasno je, da proizvajalec takih plošč ne plačuje niti tantiem niti davkov ali kakršnihkoli dajatev. Že iz tega fehko sklepamo, da so dobički, ki si jih nekateri ljudje kujejo, ogromni.
Najpogostejša varianta ilegalnih posnetkov so seveda koncerti, posneti brez dovoljenja. Včasih pa na ilegalni album posnamejo tudi radijske ali televizijske oddaje interesantnih glasbenikov. Resnični ljubitelji glasbe nekega glasbenika ali skupine pa najbolj cenijo starejše in javnosti nepoznane posnetke. Le-ti so iz arhiva gramofonske tvrdke dobljeni večinoma s krajo, podkupnino ali na kakšen drug nezakonit način.
V	obtoku naj bi bilo že več kot 400 različnih albumov vseh izdelav in kvalitet. Ljudje, ki se s tem izredno donosnim poslom pečajo, pa so odkrili še dodaten vir dohodkov v obliki kaset in filmskih trakov. Različnih kaset je v prodaji še več kot samih albumov, kar je razumljivo, saj za izdelavo kaset ni potrebna niti draga oprema niti ni obrobnih stroškov s polivinilom, ovitki ipd. Zato precej glasbe ostane posnete le na kasetah, ki so tudi prikladnejše za prenašanje. Precejšnjo vlogo v tej dobičkonosni igri odigra tudi prodaja filmskih trakov (8 in 16 mm), posnetih z najrazličnejšimi koncerti.
Medtem ko imajo v Vel. Britaniji in Franciji zakonska določila, ki ščitijo glasbenike in gramofonske tvrdke pred proizvajalci ilegalnih albumov, pa v Italiji, ZRN ali Nizozemski temu pojavu ne posvečajo nobene pozornosti. V glasbenih časopisih in revijah lahko najdete celo oglase z naslovi, kjer lahko take plošče nabavite
brez kakršnihkoli ovir, medtem pa je bil v Angliji pred letom dni neki proizvajalec ilegalnih albumov obsojen na plačilo 8000 funtov. Pojav proizvodnje takih plošč je omejen le na zahodne kapitalistične dežele in ni verjetno, da bi se pri nas pojavila ilegalna plošča Miše Kovača ali Marjane Deržaj, čeprav bi se marsikateremu popevkarju dobro zdelo, ker bi bilo to zaradi skrajne komercialnosti tudi merilo popularnosti.
In kdo so glasbeniki, katerih glasba se največkrat pojavlja na ilegalnih ploščah in kasetah? To niso kakšni mladoletniški idoli, kot Osmonds ali David Cassidy, ampak so najpogostejša imena tale: Bob Dylan, Pink Floyd, Beatles (skupaj in posamezno), Grateful Dead, Rolling Stones, pojavljajo pa se tudi novejša imena: Rick Wakeman, Robin Trovver, Little Feat, Bad Co. itd. Albumov z glasbo Boba Dylana je gotovo največ, saj je že prvi znani ..ilegalec" sploh, znamenita dvojna plošča
,,Great VVhite Wonder", vseboval neizdane posnetke Boba Dylana. Ljubitelji njegove glasbe in poezije so te plošče dobesedno razgrabili. Samo v ZDA je bilo prodanih več kot 200000 izvodov, in če je bila cena 10 dolarjev za eno ploščo, si lahko mislite, koliko je nekdo zaslužil, Bob Dylan pa razen popularnosti ni dobil niti ficka za večkratno zlato ploščo ...
Ima pa večina ilegalnih plošč in kaset žalostno skupno lastnost: več ali manj slabo kvaliteto posnetkov, plošče pa večinoma še dokaj bedne ovitke. Toda kot je ilegalna plošča zlo za gramofonsko družbo ali glasbenika, je dragocenost za pravega ljubitelja. Pojav je podoben kot pri filatelistih, zbiralcih značk in starega denarja. In če bi kdo rad slišal, kako so igrali Beatli na koncertih, ali če koga zanima neizdana poezija Boba Dylana, bo, če bo imel srečo, izkoristil edino možnost in kupil ilegalno ploščo ...
DRAGO VOVK
Marija Bartol
,,Rodila sem se leta 1878 v Ljubljani, odrastla pa v tistem lepem in posebnem delu Kranjske, kjer se lomi kraška burja ob nepreglednem črnem borovju, na meji Kranjske in hrvatskega Gorskega kotara."
Tako je med drugim zapisala o sebi pisateljica Zofka Kvedrova v spremni besedi k ,,Enajstim novelam" (1913). Tisti lepi in posebni del Kranjske, ki ga omenja pisateljica — petdesetletnice njene smrti se spominjamo letos - pa je Loški potok.
V potoške Retje so Kvedrovi prišli na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Očeta so zaradi pijače odpustili iz železniške službe pa je v Retjah odprl krčmo. Četudi je Zofka namesto njega opravljala posle občinskega tajnika, se z očetom ni nikoli razumela; njegova dobrosrčnost ni odtehtala nevestnosti in pijančevanja. Kritično opazovanje sveta okoli sebe (vaška revščina, zaostalost, odhajanje ljudi za kruhom na tuje) je hčer oddaljevalo tudi od verne, zagrenjene, v usodo vdane matere. Ko so postale razmere doma nevzdržne, je Zofka, ki si je nenehno želela znanja in samostojnega življenja, samovoljno zapustila priskuteni propadajoči dom in se odpravila po svetu.
„Zaradi družinskih razmer sem kmalu postala samostojna in emancipirana prej, preden sem prvič slišala to besedo ... Spoznala sem revščino in lakoto, a zdravje in moj nezlomljivi optimizem sta mi pomagala prenesti vse hude dni življenja. Kakor malokatera ženska sem okusila strup obrekovanja in
krivičnih žalitev, vendar mi je dala usoda na srečo širok in močan hrbet ter ponosno srce." (V omenjeni spremni besedi.)
Kvedrova, ki se je imela do konca dni za pristno Potočan-ko, je odnesla v svet s seboj ..precej malih povestic iz kmečkega življenja". Le te so se veliki sopotnici moderne razrasle tudi v novele in romane, v katerih je popisala ..dediščino" Loškega potoka. Pijači in še toliko življenjskim stiskam, ki jim je bila priča v domači hiši, je pri-djala kajpak tudi potoško životarjenje sploh.
V predgovoru k ,.Odsevom" (1902) je zapisala: ..Vedno sem bila odkritosrčna, vedno sem imela najlepše namene, vedno je bil moj cilj napredek, vedno sem se potegovala za pravice slabih in za svobodo osebnosti."
Kot zrcalo tem iskrenim besedam je ob drugih literarnih delih tudi njena zbirka novel Jz naših krajev" (1903). V njej Kvedrova sicer ni združila „so-vražnih bratov", to je liberalcev in klerikalcev, da bi složno planili po njej, kakor je ob njeni prvi knjigi „ Misterij žene" (1900) zapisal Ivan Cankar, ampak je zajela pehanje in nehanje Potočanov na prehodu stoletja, ko je bil kruh v odmaknjenih potoških krajih več ko grenak. V ,,Hrvatarjih" je tako živo podala življenjsko moč revnih gozdnih delavcev, ki so odhajali v daljne gozdove, da so Potočani še dolgo v njih prepo znavali sami sebe.
Hiša v Hetjah 37, katere življenjski bednosti je ubežala Zof-
ka, še stoji. Nič ni spremenjena, krčmar pa je v njej natočil zad- t nji liter vina že I. 1955. Zdaj živi v hiši Pavla Modiceva, hči zadnjega krčmarja, ki nam je dejala, da se v šoli niso nič učili o Kvedrovi. Prebrala je precej njenih del in pravi, da ji je žal, ker na hiši ni plošče, ki bi pričala, da Je v njej prebivala pisateljica. Če bi se morebiti še spomnili Kvedrove iz tedanjih potoških časov, nas je napotila k Pavli Bartlovi, Mariji Kordiševi in Jožetu Benčini. Nikogar nismo dobili doma, zato pa se je Zofke spomnila osemdesetletna Marija Bartol s Hriba.
„Deset let mi je bilo, ko je Zofka prišla na kratek obisk iz Zagreba. Bila je velika, lepa ženska! Spomnim se tudi, da mi je poklonila velik grozd. Moj pokojni mož je bil njen vrstnik — od 1913 naprej je bil osem let v Ameriki - in pravil mi je, da je že prej bral njene povesti in romane. Tudi sama sem jih prelistavala, mož pa se je spominjal tudi njenega brata, ki je v Retjah izdajal humoristični list ,Trn'. Zofkin oče je bil zelo grob človek in je umrl pred materjo, oba pa sta pokopana na potoškem pokopališču na Taboru. Dostikrat sem že uredila njun grob."
Tako je povedala Bartlova in dejala, da se še živo spomni, da so si Potočan ke o Zof kini materi naredile kar ljudsko primero. Ženica je iz dneva v dan samo garala v krčmi in tožila, kako da je utrujena. Pa so ženske, nikoli spočite, pogosto vzdihnile: „Sem trudna kot Kvedrovka!"
D. RUSTJA
Zdi se, da so gtologi v zadnjem desetletju končno le pojasnili dejanske vzroke potresov. Po najnovejši teoriji sestoji zemeljsko površje iz približno ducata sto kilometrov debelih kamnitih plasti, ki plavajo na pol tekočem zemeljskem jedru in se nenehno premikajo. Če se dve plasti zaletita, ju trenje za nekaj časa zaustavi, pri tem pa na •robovih nastanejo napetosti. Kamniti plasti se slednjič le razmakneta in premikata naprej, pri tem pa se sprosti ogromno zajezene energije, ki je vzrok potresa. Energija se lahko sprosti tudi na sredini kamnite plasti, če je morebitni prejšnji pojav vulkanizma zrahljal njeno zgradbo.
Če hočemo govoriti o strahovitih posledicah potresov, sploh ni treba iskati zgledov po svetu, saj se živo spominjamo porušenega Skopja, razde-
jane Banjaluke, Kozjansko pa še dandanes nima zaceljenih potresnih ran.
Znanstveniki si že desetletja prizadevajo, da potresi ne bi bili šiba božja. Preprečiti jih kajpak ne bo moč nikoli, toda pri napovedovanju potresov je dosežen že precejšen napredek. Četudi se še križajo kopja učenjakov, zbrana dognanja že obetajo, da bomo najbrž v bližnji prihodnosti slišali po radiu: „Pozor! Nevarnost potresa!"
ZEMLJA SE JE TRESLA
Pred poldrugim letom se je v posebnem kalifornijskem klubu zbralo okoli sto geologov in seizmologov. Da mesečni posvet o možnosti napovedovanja potresov ne bo običajno prerekanje
točno napovedali že več potresov. Pred enim hujših so oblasti javno opozorile prebivalce in poskrbele za pravočasno izselitev večjega mesta, ki ga je potres nato zravnal z zemljo.
Ko so lani ameriški seizmologi obiskali kitajske postaje za potresno raziskovanje, so zvedeli, da se na Kitajskem posveča potresom nad deset tisoč strokovnjakov. Sedemnajst opazovalnih centrov nenehno oskrbuje s podatki nad pet tisoč področnih opazovalnih postaj.
Kitajski storokovnjaki za potrese so pozorni tudi na posebne predznake nihanja tal, ki jih v drugih državah običajno spregledajo. Tako dan za dnem opazujejo vedenje živali. Pred potresom 1969 so v živalskem vrtu v Tientsinu opazili, da so labodi nenadoma zapustili vodo, da se tigri sploh niso več premikali v kletkah in medved panda je skril glavo med tace.
KAJ STORITI?
Zadnji večji potres je bil v San Franciscu leta 1906, seizmologi pa menijo, da se taki potresi po sto letih navadno ponovijo. Toda znanstveniki nočejo nasesti naravi, ki glede potresov šele postaja preračunljiva. Prvi stvarni korak k napovedim potresov je v Kaliforniji sistem avtomatičnih opazovalnih postaj, ki smo jih omenili na začetku. Opazovalno omrežje še ni popolno, ko pa bo, ga bodo priključili na računalnik, ki bo sproti odbiral zaoesljive podatke o bližajočih se potresih.
Toda varnostni sistem napovedovanja potresov že zdaj zastavlja vprašanje: kaj storiti, ko bo potres zanesljivo pred durmi? Ali bo vlada storila vse potrebno? Ameriški seizmologi so namreč prepričani, da je zanesljivo napovedovanje potresov že resničnost. Zato so lani izdali obsežno razpravo, v kateri so na poljuden način razložili bistvene značilnosti morebiti že jutrišnjih napovedi potresov in opisali, kaj je nujno storiti v primeru nevarnosti. Zavračajo očitke, da bi napovedi povzročile zmedo in ohromile gospodarstvo, kajti pred očmi imajo le reševanje človeških življenj. To pa je navsezadnje res najvažnejše!
D. R.
o tem in onem, ampak da se v zgodovini znanosti začenja pisati novo poglavje, je nakazal prispevek seizmologa Malcolma Johnstona, ki je razčlenil merilne rezultate sedmih, od San Francisca 190 kilometrov oddaljenih opazovalnih postaj. Johnston je poročal, da je moč magnetnega polja med dvema postajama na stalnem “potresnem področju nenadoma narasla in nato po enem tednu spet upadla. Naprave so pokazale, da se je znatno spremenila tudi nagnjenost zemeljskega površja.
Obe spremembi sta po Johnstonovem mnenju napovedovali potres, seizmolog John Healy pa je bil še natančnejši: ,.Potres lahko pričakujemo že jutri!" Res, naslednji dan, 28. novembra 1974 ob 16. uri, se je zemlja na predvidenem področju začela tresti, iz globin pa se je slišalo zamolklo bobnenje. Potresni sunek je trajal le nekaj sekund in je povzročil neznatno škodo.
Toda v svetu seizmologije odmeva še dandanes, saj dokazuje, da je znanost blizu cilja: napovedati kraj, čas in moč potresov, ki so v toku zgodovine s spremljajočimi poplavami, požari in zemeljskimi plazovi zahtevali že milijone človeških življenj!
POTRESNI VALOVI
Že 1910 je geolog Harry Reid opozoril na to, da bi lahko zaznali bližajoči se potres, če bi na stalnih potresnih področjih opazovali razvoj različnih napetosti. Tedaj še ni bilo na voljo potrebnih naprav, zato raziskovanje potresov v tej smeri ni vzbujalo zanimanja, dokler ni 1949 uničujoči potres v sovjetski tadžiški republiki zahteval na tisoče žrtev. Na kraj strahotne naravne nesreče je prišla posebna komisija, da bi izsledila geološka znamenja, ki so v zvezi s potresi, in potem ljudi pravočasno opozorila na bližajoče se premikanje zemeljskih tal.
Po celih dveh desetletjih, I. 1971, so sovjetski znanstveniki oznanili, da so z raziskavami dosegli zastavljeni cilj. Dognali so, da je očitni znanilec potresov sprememba hitrosti potresnih valov, ki tečejo po plasteh zemeljske skorje. Znanstvenikom je bilo že dalj časa znano, da treseta zemljo dve različni vrsti valov. Prvi povzročajo, da se kamenje, na katerega naletijo, v smeri valovnega gibanja najprej zgosti in nato razširi. Drugi valovi pa delujejo navpično na prve. Ker se prvi širijo hitreje od drugih, tudi prej dosežejo seizmografe. Sovjetski znanstveniki trdijo, da je razlika med časi prihoda obeh vrst potresnih valov do seizmografov znatno manjša že dneve, tedne in celo mesece pred potresom. Čim daljše je obdobje zmanjšanih razlik valovnih hitrosti, tem močnejši bo potres. Dognano je tudi, da se tik pred uničujočim stresom zemeljskih tal razlika med prvimi in drugimi potresnimi valovi začuda normalizira.
KITAJSKA BUDNOST
Na Kitajskem, kjer je raziskovanje potresov postalo kar nacionalna dolžnost, so v zadnjih letih
NAD TOLMUNI SKOPE VODE
. .. Oglašal se je težko, votlo in temno, zdel se nam je kot ujeta noč, nikoli se ni mogel dvigniti do nas, zmerom je omagal tik pod našimi obrazi in mi smo ga dražili
kot privezanega psa. z vodnjakom v misli legali smo spat, sanjali reke in potoke v gmajni, vročični se prebujali, kot da njegov odmev vso noč, do jutra, ležal je na nas z odprtim gobcem. (Elegije Cirila Zlobca 1976)
Neizprosna in tihotna je usoda vaških vodnjakov, še posebno tam, kjer ni izvirov in je zaradi tega voda dragocena kakor zlato. Teh gomilastih, starih, s travo poraslih vodnjakov je čedalje manj. Odkril sem ga v Koroški vasi za Pakarjevim hlevom, ko je mati špičila kolje za v vinograd in je bilo pred velikim snegom, nekoliko pozneje ga je
napadalo toliko, da se je z njim pokril vodnjak čez in čez in takrat je bil skrit v svojem toplem miru.
Vodnjak je v svoji mogočnosti poseben objekt velike kmetije in furmanske družine, tako da so imeli konji zmerom dovolj pitne vode, ko so se vračali premočeni iz gozdov. Morali so počakati dve uri na toplem v hlevu, potem pa je iz velike čebrice zmanjkovalo vode in v velikih konjskih trebuhih je nastajalo jezero.
,,Tudi če je ni za ljudi," sem večkrat slišal Pa-karja, ,,za konje je ne sme nikoli zmanjkati."
Zato je bil vodnjak pri hiši že od nekdaj molčeče bogastvo. Brez vodnjaka enostavno nisi mogel biti furman, lahko pa si bil brez kruha, če ga je slučajno zmanjkalo; v hostah si spekel krompir, čebula pa je v tistih časih obilo rodila.
Pakarica je velika kakor najlepša drevesa. Velika in dobra in rodila je veliko otrok. Zdaj je malo
bolehna od vseh dobrot tega sveta in tudi od vode, ki jo je morala dvigati in nositi v hlev pod konjske gobce. Na tisoče veder... Bilo je v tistih časih, ko je ženska podpirala tri vogale pri hiši, četrti pa je visel na njej ozaljšan z mladimi kričavimi usti.
V	Koroški vasi imajo veliko vodnjakov vseh mogočih oblik, malo nad Prinčevo in Humarjevo hišo pa je studenec v kamnu. Kot kraljevič je, in vode v njem je tako malo, pa je vseeno nikoli ne zmanjka. Pri tem studencu smo dečki in deklice gledali svojo podobo in kar naprej smo si umivali obraze. Ovce, krave in konji pa so se pasli na gmajni pod Ravnim vrhom in Štrcem. Na Ravnem vrhu smo se potem vsi umiti razlezli po skrivnostnih jamah, kjer so bile med zadnjo vojno hude bitke, in vsi zamazani smo prilezli od kač in peska. Če smo našli granato, smo jo zažgali in na eksplozijo smo bili strahovito ponosni.
O,	konji, kako ste bili včasih majavi od žeje, ampak nikoli ni nobeden poginil. Še tisti dobri Bosanček, ki je bil ko pajek, pa je kopal v breg, da je težki parizar trgalo in ni nikdar popustil, je poginil od starosti s torbo ovsa ob jaslih in škafom vode ob drgetajočem vampu. Stal sem tam, in če bi bilo mogoče, bi mu znosil vso vodo iz vseh vodnjakov in pokradel vso deteljo po kozolcih in oves po kaščah. Toda smrt je naju oba prehitela.
Včasih poleti smo od vročine in žeje namakali glave v polna vedra, in ker je bilo vode malo, smo jo mimogrede pili z dolgimi požirki. Pili smo jo in že vnaprej smo se veselili, kako jo bomo pili naslednji dan, čeprav so nas strašili, da se nam bodo v trebuhih zaredile žabe, lahko pa tudi belouške.
Pri Pakarjevih in Prinčevih in Železnikovih in Martinetovih in Murgljevih in Mrčevih in v drugih hišah prinesejo vino in kruh, ampak za žejo je najboljši korec vode z malo vina za dolge požirke.
POZOR! NEVARNOST POTRESA!’
.v.v.
dogaja, in sem prižgala vžigalico; Jože Mihelčič me je udaril po roki, češ da lahko Italijani vidijo plamenčke.
Zagledali smo, kako pri Mavsarju gori, ker so Italijani, ki so obkolili Mavsarjevo domačijo, zažgali senik in kaščo. Streljali so partizane, ki so bežali pred ognjem in kroglami. Druga polovica čete, ki je bila v naši hiši, je stek|^ obkoljenim na pomoč. Vendar pa niso mogli dosti pomagati, ker je puškomitraljez odpovedal.
Partizani so nam naročili, naj se kar najhitreje umaknemo v dolino in naj potem Italijanom trdimo, da smo bili prisiljeni vzeti jih pod streho, češ da so nam grozili s puškami. Vse to zato, da se ne bi Italijani nad nami maščevali. Mi smo bežali proti Rožnem dolu, ko je na Lazah še pokalo in ko je plamen požiral gospodarska poslopja pri sosedu."
izdani za 500 lir
Belokranjska četa je 29. oktobra s kurirjem odšla proti Bučki, potem ko so se združile skupine belokranjskih partizanov na Smuku, kjer so tudi prisegle prejšnji dan in prenočile v bližnji cerkvi. Kurir jih je pripeljal mimo Gornjih Lazov, kjer so prespali, in jih vodil do Krke pri Otočcu. Tam naj bi šli čez Krko in skupaj z Novomeščani napadli Bučko. Vendar je bila Krka deroča, vreme je bilo slabo in tudi zveze niso dobili. Po daljšem čakanju so se odločili za vrnitev v Belo krajino. V raztegnjeni koloni so se vračali in sev globokem snegu — pravijo, da ga je bilo do pasu
—	prebijali nazaj. Pri Ratežu so se že srečali z italijanskimi motoriziranimi in konjeniškimi oddelki. Italijani so jih zasledovali in pri Težki vodi je padlo nekaj strelov, ko so partizani prečkali cesto.
Italijanska kolona jih je zasledovala, a je izgubila sled za njimi in se je odločila, da bo prenočila. Takrat pa je za 500 lir izdal Belokranjsko četo Ivan Luzar iz Radohe, ki je Italijanom kazal pot na Gornje Laze k Mavsarjevi domačiji._ Italijani niso vedeli, da del čete spi v sosednji Šobarjevi hiši. Obkolili so Mavsarjevo hišo, zažgali senik in kaščo, da so bolje videli, in začel se je pokol. Iz obroča se je prebilo 10 partizanov, 19 jih je padlo v boju ali naslednji dan kot ujetniki. Dva partizana so ustrelili na pokopališču na Uršnih selih, komisarja čete Jožeta Mihelčiča pa so ujeli in ga odpeljali v Ljubljano, kjer so ga 6. decembra obsodili na smrt in 9. decembra ustrelili, truplo pa so odpeljali v Trst, da bi zabrisali sledove. Mihelčič, ki je bil pozneje proglašen za narodnega heroja, je bil prvi slovenski partizan, ki ga je fašistično sodišče zaradi odpora in borbe obsodilo na smrt z ustrelitvijo.
'krvava plačana sola’...
Od tiste prve Belokranjske čete živi danes le še nekaj borcev. Eden izmed njih je tudi Franc Košir iz Rožnega dola, upokojenec v Črnomlju, dolgoletni direktor semiške Iskre. Takole se spominja tistih dni:
,,28. oktobra smo se zbrali partizani semiške, gradaške in metliške skupine ter skupina iz Mi-klarjev. Ko smo šli proti Otočcu, smo nosili razvito zastavo in priredili dva mitinga. Zdaj ni težko ugotoviti, kako nespametno smo ravnali. Namesto da bi šli v akcijo kar najtiše in brez hrupa, smo se ob ljudskem prazniku kazali vsem. Ker je bilo pred vsemi svetimi, ni bilo malo ljudi ... Tudi ni bilo prav, da smo nazaj grede spet prespa-
li	na Gornjih Lazah. A bili smo tako peklensko utrujeni in zlasti mlajši borci so bili brez izkušenj, pa so kar omedlevali od napornega gaženja visokega snega, tako da nismo mogli storiti nič drugega. In ko smo že prespali, smo ob tej napaki naredili še dve hudi: nismo postavili straž in nismo zadržali vseh ljudi, ki so bili na Lazah, do našega odhoda. Če bi imeli večje izkušnje, napak ne bi naredili, morda bi se vse srečno izteklo. Tako smo bili iznenadeni, in ko se je začelo streljanje, je bilo strašno. Iz Mavsarjeve hiše se ni rešil nihče, razen tega je odpovedal še naš puškomitraljez — preprosto zato, ker je tisti, ki je zvečer čistil orožje, izgubil vzmet.
Če bi ocenil pomen te tragedije, moram ugotoviti: to je bila zelo krvavo plačana šola revolucionarnega osvobodilnega boja. Bili smo neizkušeni, saj smo le redki bili pri vojakih in mnogi sploh še niso sodelovali v nobeni bobri. Ta naša neizkušenost je bila glavni krivec tragedije. Posledice pa so bile kar težke, saj je bilo pred tragedijo na Lazah pripravljenih 100 fantov za odhod v partizane. Ko se je raznesel glas o tragediji in so ga Italijani razpihovali, češ da so pobili vse do zadnjega, je delo v vojaškem pogledu malo zastalo, v organizacijskem pa je šlo v Beli krajini vse normalno naprej. Fantje, pripravljeni iti v partizane, so se upravičeno ustrašili in marsikdo je zaradi tega raje ostal (vsaj za nekaj časa) doma."
Tragedija na Gornjih Lazih je bila resnično trda in krvava šola; toda tisti, ki so jo preživeli, so šli v nadaljnji boj z veliko izkušnjo. To izkušnjo so posredovali drugim borcem in tako je dogodek v Gornjih Lazih kljub svoji tragičnosti vendarle pripomogel, da je boj postajal vse bolj čvrst in neuklonljiv, da so borci z mislijo na padle tovariše z večjim upanjem zrli v svobodo.
Kajti žrtve niso nikoli zaman.
za osvoboditev, pa so kot kamenčki v mozaiku, ki naj s svojo temnejšo barvo poudarijo, s kakšno ceno smo morali plačati svobodo. Resnične vrednote se vedno kalijo z žrtvami.
napačen datum
Ko sva izbirala, kateri partizanski pomnik naj obiščeva in predstaviva v današnjem zapisu, sva se odločila za manj znan, preprost kamnit spomenik na Gornjih Lazih nad Uršnimi seli, kjer je v pozni jeseni prvega leta osvobodilnega boja padla Belokranjska četa.
Zadnji del poti na Gornje Laze pelje po gozdni cesti, še prej pa je treba prevoziti dobršen del nič boljše makadamske ceste, ne glede na to, iz katere smeri se popotnik nameni na Laze: ali iz Novega mesta ali iz Črnomlja. Zato je razumljivo, da je le redkokdaj prišel na Laze slučajni popotnik. Tam, kjer je pred skoraj 35 leti tragično preminila Belokranjska četa, stoji danes preprost kamnit spomenik, obdan z zelenjem. Okolica spomenika ni urejena; s ceste ga skoraj ni mogoče opaziti, ker ga skriva grmovje. Nedaleč od spomenika jemljejo počasen konec ruševine, vse zaraščene z drevjem in grmovjem.
Ko sva prišla na Laze, je bil sončen spomladanski dan; v leščevju so peli ptiči, zrak je bil čist in svež, spokojno so počivali travniki in polja in le poredko je bilo mogoče videti kmeta, ki je hitel z nujnimi spomladanskimi deli. Kraj in čas sta bila kot ustvarjena za počitek; člpveka je sililo, da bi sedel na posušeno travo, odvrgel s sebe skrbi vsakdanjosti in se posvetil premišljanju. V kamen se je lovilo sonce in svetilo na napis: Posveti popotnik toplo misel 19 borcem prve Belokranjske čete, ki so tu v noči od 1. na 2. november 1941 ojnahnili v smrt v neenakem boju z okupatorjem.
Najbližja hiša zraven spomenika na Gornjih Lazah je Koširjeva. Vendar pa naj zapiševa, da ljudje to hišo bolj poznajo kot Šobarjevo: tu je tekla zibel Sobarjevim puncam in fantom, med njimi tudi narodni herojki Milki — Nataši, Mici, ki je padla v Bosni na Grmeč planini 1943. leta, Tončki, ki je bila med žrtvami tragedije na Javorovici pod Gorjanci 1944. leta, in tudi Lojzki, ki še danes živi v rojstni hiši. Ta 61-letna kmetica je danes Koširjeva in se še živo spominja dogodkov, ki so se zvrstili tudi v njihovi hiši in v njeni neposredni bližini.
Lojzka je še zelo živahna ženska z izrednim spominom. Letnice in dneve, imena in priimke našteva, kot bi jih stresala iz rokava, in le od časa do časa mora malo premisliti, da razporedi tok dogodkov.
Takoj naju je opomnila, da na spomeniku ni vklesan pravi datum. „Zelo dobro se še spominjam, da je bila tragedija v noči od 2. na 3. november, se pravi dan pozneje, kot piše na spomeniku. To zelo dobro vem zaradi tega, ker je bilo 26. oktobra še zelo vroče in smo želi ajdo, naslednji dan pa je zapadel sneg in je ajda ostala na polju. Potem se je grdo vreme nadaljevalo in prvega novembra, za vse svete, je bilo tako neprijazno, da nihče ni šel iz hiše. Sele drugega novembra je šla sestra Milka v Semič in se je vrnila z opoldanskim vlakom, oče pa je odšel v zidanico, od koder je prinesel štiri litre vina. To vino so spili partizani, ki so vsi izmučeni in premočeni prišli popoldne, oziroma ko se je že zmračilo, okoli pol petih k nam in k Mavsarju. Spomnim se tudi, da je mama skuhala golaž ..
usodno drugo prenočevanje
Partizani pa niso bili takrat prvič v Šobarjevi hiši. Kmalu po začetku vojne so v to hišo prišli prvi Poročevalci, glasila slovenske Osvobodilne fronte, in tudi Milka, ki je študirala v Karlovcu in ki je prišla domov takoj, ko se je začela vojna, je prinesla cel kup revolucionarnih idej. „Ljubljan-čan Ivan, za katerega ne vem, kako se je pisal, se je oglasil v naši hiši vsaj enkrat na teden in je pri nas tudi prenočeval. Prinašal nam je novice, časopise, hkrati pa je prihajal po informacije o Kočevarjih, ki jih v teh krajih ni bilo malo. Koširjev fant, ki je iz Novega mesta šel v Belo krajino z nalogo, da odpelje belokranjske partizane na Dolenjsko, čez Krko in proti Bučki, kjer naj bi imeli skupno akcijo z novomeškimi partizani, je tudi prespal v naši hiši. 30. oktobra smo gostili vso Belokranjsko četo: polovica čete je prespala pri nas, druga polovica pa pri sosedu Mavsarju. V petek zjutraj so z razvito zastavo odšli naprej v smeri Krškega.
Vrnili so se šele drugega novembra. Gazili so cel sneg, bili so utrujeni, premočeni in premraže-ni, da niso mogli nikamor več. Tako kot prvič so se porazdelili v naši in Mavsarjevi hiši, kjer so jedli in se pripravljali za spanje. Spomnim se, kako smo jim zvečer prinesli slame v hišo, da bi spali na njej. Pred počitkom so se pogovarjali, da se morajo pošteno spočiti, ker bodo zgodaj zjutraj krenili naprej. Slišala sem, da je Milan Simec opozoril komandanta, da bi morali postaviti stražo in da bi vsak stražil vsaj po eno uro - a je zmagalo mnenje, da se v takem vremenu nimajo ponoči česa bati...
Zaspali smo že, ko sem zaslišala tri strele. Bilo je okrog pol desete ponoči: skočila sem pokonci in vprašala sestro Tončko, če je kaj slišala. Takrat je že začelo regljati. Hotela sem pogledati, kaj se
Ko se popotnik ustavlja ob številnih pomnikih narodnoosvobodilnega boja, posejanih po vsej dolenjski zemlji, se mu nehote zastavlja vprašanje: „Kako to, da vsi ti pomniki govore le o žrtvah, talcih, tragičnih dogodkih ... in da le redkokje naletiš na pomnik, ki bi slavil zmago, svobodo? " Če človek globlje pomisli, je vendar prav to, da
svobodno hodimo po svoji domovini, da lahko obiskujemo spominska obeležja, tisti največji spomenik zmagi in svobodi, ki ga je lahko naše ljudstvo postavilo. Vsa naša domovina in vsi mi smo pomnik. Vsi ti kamniti, bronasti, železni, leseni, domiselni, nedomiselni, estetski in neestetski spomeniki našim žrtvam, ki so padle v borbi
V	hiši številka 2 na Navratilovi poti v Metliki stanuje Anton Zevnik. Mož, ki si je na ramena nadel sedmi križ, je bil poštar, zanimanje za pletene izdelke in veselje do pletarskega dela pa sta ga že zgodaj pripeljala do tiste domače dejavnosti, ki je danes na trgu sicer cenjena, na žalost pa, kakor podobne domače dejavnosti, propada.
„Zanimanje me je gnalo, da sem pričel delati," pravi Zevnik in pri tem pokaže lepo opleteno steklenico. Njegov prvi učitelj je bil oče, ki se je ravno tako ukvarjal s pletarstvom. Kasneje je po naključju našel pletarsko delavnico v Zagrebu, kjer se je z lastnikom dogovoril, da si bo pri njem izpopolnjeval znanje o pletarstvu. Tako je Anton Zevnik vsako leto prebil svoj štirinajstdnevni dopust v pletarski delavnici na Kvaternikovem trgu v Zagrebu. Za plačilo je metliški pletar vsako leto nosil v Zagreb petlitrsko steklenico vina.
Iz desetletnega dečka, ki je opazoval očetove kretnje in ga pričel pri delu posnemati, je kmalu postal mojster v pletarski stroki. Znanje si je izpopolnjeval z branjem knjig, v zadnjem času pa tudi s pomočjo televizije. Poleg novih delovnih prijemov je potrebno še nekaj orodja, kot klešče, nož, špico za razmikanje viter, trtne škarje, sko-belnik za obdelavo viter in lesen strugalček za beljenje ali lupljenje šib. „To je orodje," se smeje pletar, ,,potrebnih pa je tudi dvoje spretnih rok. Včasih je bilo v Metliki še nekaj zanimanja za pletarstvo; svoje izkušnje sem prenašal tudi na učence v osnovni šoli, danes pa sem ostal sam daleč naokrog. Pred leti je še prišel k meni kateri Metličan, da bi se naučil plesti. V začetku je bilo veliko vneme; pa kaj, dvakrat, trikrat je prišel, potem pa nikdar več! Nekateri so bili prav spretni in nadarjeni. Res škoda!"
Tako mi je pravil mojster in v njegovih besedah se je čutila bridkost. Kako se tudi ne bi, ko pa že šestdeset let prepleta vitre in šibe, ki se pod njegovimi prsti spreminjajo v lepe izdelke. Toda Zevnik le ni ostal tako sam. Njegova žena mu že vrsto let sledi, počasi, a vztrajno, kolikor ji dopušča čas. Sledi, kakor je sledil on svojemu očetu.
VITRE IN SIBE- OSNOVA PLETARSKEGA DELA
Spomladi, ko izgine sneg in ko se zemlja že toliko ogreje, da se v osušenih vejah prične prebujati življenje, napoči tudi čas za nabiranje šib. Nabirajo jih od meseca marca pa tja do avgustov-
skih dni. Takrat je les najprimernejši za obdelavo in tudi delo z njim je lahko. Metliški pletar ni v skrbeh za les, saj ga ima veliko kar okrog doma na Mestnem bregu, šibe pa nabira tudi ob potoku Obrhu v mestnem Logu. „Danes sem že prestar, da bi hodil sam po šibe, saj korak ni več tako prožen kot nekdaj, roke pa so še močne in spretne. Zato z ženo nabirava skupaj. Poleti grem nabirat večkrat, šibe pa prinesem kar na rami ali v naročju. Nabiram več vrst šib, vendar je najboljša rakitovina, les, ki je trd in žilav, obenem pa prožen in se z njim lepo plete. Potem so tukaj še druge vrste lesa: vrba ali bekovica, ki je rumena in rdeča, pa leska in kostanjevina, ki ju rabim le za vitre ter za ročaje pri steklenicah in košarah.
PRIPRAVA LESA ZA IZDELKE
„Les, bolje rečeno šibe," povzame besedo mojster, „ki jih naberem, moram sortirati po velikosti (dolžini) in vrsti. Tako dobim pet do šest velikosti šib, ki jih povežem v butarice. Ko delam večji ali manjši predmet, lažje in hitreje izberem primerne šibe. Nekatere izdelke naredim iz neolupljenih šib, nekatere pa iz olupljenih; izdelki iz drugih so lepši za oko, posebno še če ima les različne barvne odtenke, s katerimi lahko kombiniram vzorec."
Poleti, ko je les mužav — to je, ko je v njem mezga — večino šib obeli, jih ostruga z leskovim strugalčkom, ki si ga za to opravilo naredi sam. Šibo, ki jo vtakne v strugalček, potegne od njenega tanjšega konca proti debelejšemu. Pri tem se skoraj loči od debla. Če nabira šibe takrat, ko v sebi nimajo več mezge, se le-te zelo težko belijo.
„Ko so šibe suhe, pa niso obeljene, jih moram zvezane v butarice prekuhati. Za to delo uporabljam kar svinjski kotel. Butarice zložim vanj in jih zalijem z vodo. V kropu se šibe kuhajo uro in pol, potem pa jih potegnem iz kotla. Tako prekuhane šibe lahko obelim kakor tiste, ki so mužev-ne."
Tako obeljene šibe se morajo posušiti, kajti slabo posušene ali shranjene v vlažnem prostoru kmalu splesnijo. Takšne niso več za uporabo. Zato šibe dobro posušijo na soncu, pozimi pa, če belijo — kar pa se redko zgodi; to opravijo v glavnem poleti - kar nad pečjo v kuhinji. Posušene šibe spet zvežejo v butare in jih spravijo v suh prostor, navadno na podstrešje.
Vitre se derejo iz debelejših leskovih in kostanjevih palic. Belijo ali cepijo se vitre s posebnim,
za to prirejenim majhnim skobelnikom, dokončno pa jih izoblikujejo z nožem. Leskove in kostanjeve palice, ki ostanejo po dretju viter, uporabi pletar za roče pri steklenicah in košarah. Preden se posuše, jih mora ukriviti v željeno obliko, ki jo obdržijo, ko je les suh.
PLETENJE
Poleti, ko je čas, predvsem pa v zimskem času, ko se dnevi skrajšajo in se v zgodnjih popoldanskih urah že mrači, prične Zevnik svoje delo. ,,Naročil je kar precej," pravi, „vendar ne delam toliko za denar. Veselje je delati in čas hitreje mine." Tako pravi in namaka suhe šibe v škaf z vročo vodo. „S suhimi se ne da plesti, pa jih namočim in v četrt ure so že dobre za delo. Osnova vsakega predmeta, ki ima obliko posode, je dno, ki ga sestavlja križ s šibami. Leskove ali kostanjeve palice debeline 8mm in dolžine 15 - 20 cm (lahko tudi večje ali manjše, odvisno od velikosti posode) po sredini razcepim v dolžini nekaj centimetrov. Razcepim dve ali tri palice, skozi te razcepe pa potisnem dve ali tri palice iz enakega lesa. Tako naravnane in potegnjene druga skozi drugo imajo palice obliko križa. Z drobno šibo jih še povežem, bolje učvrstim."
Pri vezanju križa ovija Zevnik šibo tako, da z njo naredi črko Z. Iniciala, ki je obenem vez, tako jasno govori o mojstru, ki je s spretnostjo in iznajdljivostjo zapisal (zapletel) svoje ime na vsak izdelek.
Medtem pa roka že seže po šibi in jo ovija med kraki križa, ki se pri tem razpirajo. Druga in tretja šiba, četrta. Kraki se razprejo še bolj, prsti pa uvijajo šibe gor in dol in jih pritiskajo drugo ob drugo. Iz šestih palic nastane dvanajst krakov, ki so osnova za dno steklenice, jerbasa ali košare.
,,Ko je dno narejeno, naredim okrog njega venec. To pa gre tako," je rekel in nadaljeval:,,Poleg vsakega kraka, ki je opleten, zataknem dva para šib. Dve v obeh parih sta daljši, dve krajši. Pri opletanju steklenice pa tudi košare rabijo daljše šibe za ogrodje, okrog katerega opletam šibe in vitre. Manjše šibe, ki so tudi bolj tanke, rabijo za izdelavo venca, ki daje dnu trdnost in tudi osnovo za nadaljnje pletenje sten steklenice. Opletena steklenica ima ponavadi tri vence: spodnjega, srednjega in zgornjega. Med pletenjem stene vdelam še les za ročaj, ki ga tudi opletem s šibami. Srednji venec naredim na delu, kjer se
prične steklenica ožiti. Do drugega, srednjega venca pletem večinoma s šibami, ker so močne, naprej pa z vitrami, ki so tanjše in jih lažje prepletem okrog ozkega steklenega grla. Zgornji venec je širši, saj tu zapletem ročaj steklenice. Podobno pletem tudi ostale izdelke, le oblika je drugačna."
DELO IN PLAČILO-DVA NEUSKLAJENA POJMA
„Če bi gledal na denar, hm, ne bi se izplačalo delati, ne. Tako pa še delam, nekaj me žene v to. Ne rečem, nekaj le zaslužim, za dva kilograma belega kruha," se pošali, „od opletene litrske steklenice. Pred drugo vojno sem prodajal na metliškem trgu ob semanjih dneh. Po dvajset košar sem naredil za sejem; takrat se je še dalo zaslužiti. Ljudje so rabili pletenih izdelkov več kakor danes. Po vojni sem prodajo opustil, sedaj pa mi je pletenje najljubši konjiček."
Da Anton Zevnik nedela za zaslužek, sem spoznal, ko sem videl, koliko dela je potrebno za izdelek. Za litrsko steklenico, ki jo oplete, zahteva star tisočak, za dvolitrsko po dva in tako dalje. Po osemdeset dinarjev so njegove košare, take, ki so na metliškem sejmu po sto dvajset dinarjev in več. Na dan pa, če bi delal od jutra do noči, bi opletel dve litrski steklenici.
„Zamudno je izbirati, sortirati šibe in vitre; za križ, vence in ogrodje pa jih moram tudi prešteti."
Tako je govoril Anton Zavnik o svojem konjičku. „Če bi imel še živega sina, bi on nasledil moje delo, tako pa ... Lepo delo je to!" Zevnikova žena pa se je pričela učiti pletarstva, da bo vnuka, ko moža morda ne bo več, naučila te veščine. „Mogoče," se smeje prijazna gospodinja, „bo vnuk prevzel tradicijo Zevnikove družine."
Mogoče. In želeli bi, da bo tako. Verjetno pa bo vnuk, ko doraste, spoznal — kakor so spoznali tisti, ki so se učili pri Antonu Zevniku pletarstva, pa so odnehali — da je zidarjeva ura vredna toliko, kot je vreden pletarjev dan.
Ali bo potem šlo vse v pozabo? Ne, v muzejskih vitrinah si bodo obiskovalci lahko ogledovali eksponate, ki bodo sčasoma postali krajevna redkost in ki bodo govorili o kraju ter ljudeh, ki so nekoč živeli v njem.
ANDREJ DULAR
fr M "V/
0 0 0
ANOma
ul JE .
OČKAH VRHI SE
Mihec je razigrano pritekel iz varstva. Skoraj zaletel se je v mamico, nato pa hitel razlagati: „Poglej, risali smo! Vidiš, to si ti, to sem jaz in to je očka. Reci, mamica, da je lepo!"
Zagledala se je v risbo in nasmeh ji je prešinil obraz. Kaj vse je rekel Mihec, da je narisal! A ona vidi le velike žoge na palicah. In največja žoga na največji palici — to naj bi bil očka? Nasmehnila se je, čeprav jo je spreletela ostra bolečina. Kako naj mu pove, da nima očeta, da ga nikoli ne bo imel, ker se noče vrniti k njima? Stisnila je dečka k sebi, a Mihec ni mogel razumeti njene stiske. Pograbil je risbo in stekel ven, k prijateljem.
Miran, največji med njimi, mu je potegnil papir iz rok in se začel krohotati. Nato se je zresnil in vprašal:
,,Kaj pa je to? "
Mihec je tudi njemu razložil:
„To smo mamica, očka in jaz."
Miran se je spogledal z Bojanom in v en glas sta odvrnila:
,,Saj ti nimaš očeta."
,,0, imam ga. Moj očka potuje po svetu in vrnil se bo. Prinesel mi bo veliko igrač. Tudi vam jih bo prinesel. Moj očka je dober."
,,Beži no! Kaj nam pa tvezeš! Nimaš očeta, pa pika!"
Mihcu je bilo, da bi se razjokal. Prijatelji ga ne marajo, ne verjamejo mu. Hotel je vzeti risbo, toda Miran jo je nesramno raztrgal. Mihec je počepnil in začel zbirati koščke papirja. Pramen svetlih las mu je padel na oči in zakril solze. V ušesih mu je odmevalo: ,,Saj ti nimaš očeta. Nimaš, nimaš . .
Prerinil se je skozi gručo otrok in se skril v razpadajoči hiši. Sam je bil. Že prej se je rad zatekel sem, v svoj svet, kjer je sanjaril, da ga imajo vsi radi. V mislih se je pogosto pomudil pri očetu.
Usedel se je na umazan ostanek kartonske škatle, si potegnil pulover daleč prek kolen in
skril glavo med drobne ročice. Zeblo gaje. Tresel se je kot šibka bilka med neurjem. Po licih so se mu ulile vroče solze. Skozi stisnjene zobe je zahlipal^
„OČka! Očka! Pridi, očka! Z mamico sva tako
sama!"
Z ročicama si je otiral potoke solza. Oči so postale motne.
,,Pridi, očka, pridi, da mi bodo prijatelji verjeli! Moraš priti, očka! Rad bi te videl. Rad bi te pokazal drugim. Tako so hudobni. Branil bi naju z mamico, očka. Lepo bi nam bilo, očka. Prosim te, vrni se!"
Dolgo je jokal Mihec in prosil. Nihče ni prišel. Nikogar ni bilo, da bi stisnil njegove drobne ročice, ga dvignil z mrzlih tal in privil na prsi. Mihče-ve prošnje so bile zaman. Mihec nikoli ne bo imel očeta.
DENI
DOLENJEC V LJUBLJANI evgen
lunč
Letošnjo zimo nas je (pa ne prvič) presenetil sneg.
Lansko poletje nas je presenetila turistična sezona.
Prihodnji teden nas bo presenetila pomlad. Asfalt je že vzcvetel, ceste so kot zorane njive.
Direktiva je presenetila ženske za osmi marec. Če jih je že direktiva, so jih še možje.
V Trbovljah so presenečeni, če iz pip priteče voda.
V Velenju so presenečeni, če kakšen dan ne zmanjka kruha.
Avtorji so presenečeni nad novim davkom na avtorske honorarje. Če bi pisali za graščake,bi plačali desetino, tako plačajo četrtino.
Če katero podjetje poravna svoje dolgove, so vsi presenečeni.
Presenečeni so bili vsi, ki niso hoteli sofinancirati izgube železnic.
Presenetil nas je krompir, presenetila je čebula.
Presenečajo nas na vsakem koraku, presenečenja nas ne presenečajo več.
Posebno ena stvar nas sploh ne preseneti — podražitve.
PRESENEČENJA
NIMA SMISLA
Na sestanku krajevne skupnosti so povedali, da bodo v njihovem kraju začeli graditi prepotrebne otroške jasli.
„To nima smisla," je dejala občanka.
„Kako to? " so bili vsi presenečeni.
Pojasnila je:
,,Ko bodo te jasli zgrajene, se bodo današnji dojenčki brili..
SPOZNANJE
Končno sem spoznal, da sem v zmoti.
Da, tako ji bom rekel in ji pogledal globoko v oči, s tistim znano poštenim pogledom, ki mu je vsaka podlegla.
Draga, ji bom dejal, kesam se. Žal mi je za vse noči, ki sem jih prekrokal s prijatelji, žal mi je za vse skoke čez plot ... da, res je, priznam, ni jih bilo malo .. .
Odslej, obljubljam, bo drugače. To sem sklenil trdno, moj sklep je neomajen.
Verjemi mi. Prisegam ti pri svojem sedemdesetem rojstnem dnevu.
HE&CAN na dolenjskem
andrej novak: s flomastrom
4iWnrxJc—
LEPI LASJE. NOVA PRIČESKA
DOMAČA ________  r
LEKARNA^ JETIČNIH
Rastlina, ki jo dobimo po suhih travnikih in redkih gozdovih ali po gozdnih parobkih, cvete maja in junija. Zdravilni jetičnik ima močno razraslo koreniko, za dobro ped visoko dlakavo in močno vejnato steblo z narobe jajčastimi in po robovih narezanimi mehkodlaka-vimi listi. Iz teh poganjajo stisnjeni grozdi svetlo modrih ali bledo vijoličastih cvetov.
Za domačo lekarno nabiramo v času cvetenja vso rastlino.
vendar brez korenike. Med ljudmi je jetičnik znan kot zdravilo, ki pomaga pri zasliženih dihalih. Je pa zdravilo, uporabno ne le za ljudi, ampak tudi za živino. Sveži jetičnik celi sveže in stara rane, sicer pa uporabljamo čaj iz 2 gr posušene rastline na skodelico vode. Pijemo ga pri bronhialnem katarju, kašlju in hripavosti, pomaga pri boleznih pljuč. Zaradi čreslovine in sapo-ninov priporočajo jetičnik obolelim na želodcu in črevesju, pri
slabi prebavi in bolnem mehurju.
Namesto čaja lahko uporabljamo sok, ki ga dobimo iz sveže rastline in ga jemljemo po 1 kavino žličko na skodelico mleka. Jetičniku lahko dodamo trpotec, lapuh ali kako drugo rastlino, bodisi pri pripravljanju čaja ali soka.
Zunanje rabimo jetičnikovo vodo (čaj) za grgranje, izmiva-nje ran in čirov, pa tudi za obkladke pri čirih.
V glavo nas ne zebe več, pokrivala smo sneli, tako so Iepi lasje in pričeska še bolj vidni. Nega las je spomladi toliko bolj pomembna, ker se pozimi pod kučmo in debelimi pokrivali lasje manj zračijo, razen tega so poškodovani od vlage in megle.
Opravili smo s starim pravilom, da se smejo lasje umivati le na 14 dni. Umivajmo lase tako pogosto, kakor nam prija, le previdno je treba izbrati šampon.
Suhe lase, ki so brez sijaja in imajo poškodovane konice, krtačimo vsak dan od zatilja proti čelu, koristi masaža z navadnim ricinusovim oljem. Nakapljamo ga na kožo in ga jim tudi vtiramo vanjo nekaj minut, potem glavo zavijemo v ruto in drugo jutro umijemo.
Pri mastnih laseh navadno ne pomaga le pogosto pranje, saj opažamo, da so lasje kar hitro spet lepljivi in jih je težko oblikovati v pričesko. Kdor ima mastne lase, naj se odpove mastnim in sladkim jedem, pije naj mleko, uživa sadje in zelenjavo. Mastnih las ne krtačimo, da ne nadra-žimo žlez lojnic, umivamo pa jih lahko tudi s suhim pudrom. Zelo dobro de mastnim lasem, če jih pogosto izpostavljamo soncu in vetru.
In pričeska? Kitajski stil, ki je prodrl v oblačilno stroko, ima vpliv tudi na pričeske. Kratko postriženi lasje so postali moderni, dolge lase pa po novem spenjamo v čop, spletemo v kito, jih pripnemo z glavnički. Če so razpuščeni, imajo po novem okrog glave ravno dolžino, na čelu pa so tudi ravni, vendar kratki.
/?. BAČ ER
PASULJ
POMIRENSKO
Na Mirni je Kolenčeva gostilna znana po dobri jedači in pijači. Po naročilu dobe gostje, kar si zaželijo, kakor je povedala lastnica Majda Kolenc, pa imajo domačini najraje domači pasulj. Je nasiten, ni drag in dolgo zaleže. Ker je vrh vsega še okusen, ni čudno, da so postali Kolenčevi znani po tej jedi. Pasulj pripravljajo tako:
,,Fižol namočim za najmanj
dve uri, potem ga skuham v slani vodi. Ko dobro Rrevre, prvo vodo odcedim in fižol zalijem s kropom. Dodam prekajena svinjska rebrca in kuham dalje. Šele takrat, ko je fižol mehak, dodam prežganje z zelo malo moke, pač pa veliko sesekljane čebule, precej paradižnika, malo paprike v prahu. Nazadnje dam v lonec še sesekljane feferone. Jedi ne solim preveč,
ampak ji izboljšam okus le z ve-geto.
Pasulj se kuha približno dve uri, če je fižol poprej namočen. Ugotovila sem, da je za to jed pripraven samo beli fižol."
V zasebnih gospodinjstvih je domači pasulj po mirensko zelo uporaben, ker ga lahko pripravimo že zvečer in ga drugi dan samo pogrejemo. Za zaposleno ženo kot nalašč!	r	g
FILM
KflROLinfl ŽR/LER
Med filmi, ki naj bi jih posneli v letošnjem letu, je tudi film ,'Vdovstvo in pogreb Karoline Žašler". Scenarij sta napisala Tone Partljič in Marjan Kramberger, za režiserja pa je določen Matjaž Klopčič. Delo po svoji tematiki sodi med filme, ki poskušajo pokazati naš sedanjik. Motivi so vzeti iz literarnega dela Toneta Partljiča. Zgodba o ženski Karolini Žašler, ki živi samotno življenje vdove po smrti moža, je vpeta v širše družbeno dogajanje, za katero je značilno razslojevanje kmečkega stanu na robu Slovenskih goric. Industrija prinaša zanesljivost, večjo družabnost, ponuja več življenja kot trdo delo na kmetijah, zato kmetije izginjajo, postajajo le še drugotnega pomena. Nastaja nova družba, v kateri Karolina Žašler išče izpolnitev svojega življenjskega smisla. Žal, ob površnosti ljudi in njihovem nerazumevanju za posameznika postane Karolina nedolžna žrtev.
PLOSCE
Še je moč kupiti veliko stereo/mono gramofonsko ploščo (pri Helidonu jo je izdala Mladinska knjiga) s posnetki dvajsetih zborovskih skladb bratov Benjamina in Gustava Ipavca ter Gustavovega sina Josipa. Po poklicu sicer zdravniki, doma iz Šentjurja pri Celju, so Ipavci v drugi polovici prejšnjega in na začetku zdajšnjega stoletja veliko prispevali v slovensko zakladnico romantične glasbe. Ob samospevih in skladbah za klavir izstopajo zlasti njihove zborovske skladbe, ki jih na omenjeni plošči izvajajo komorni zbor RTV Ljubljana, Moški komorni zbor Celje, Moški zbor Šentjur pri Celju in Moški zbor Slava Klavora iz Maribora.
InU
m
Narodnozabavnega ansambla „Henček in njegovi fantje" ni potrebno predstavljati, preveč je znan in priljubljen pri ljudeh, ki se navdušujejo nad glasbo te vrste. Prav te bo razveselila vest, da je Henček pri RTB izdal dvojni album ,,Šmentana harmonika", s katerim je počastil desetletnico igranja veselih narodnih viž. Desetletnico je ansambel praznoval že lani in je ob tem jubileju zabeležil uspešno pot. Dvojni album prinaša na obeh ploščah 24 posnetkov melodij, polk in valčkov, posvečenih Dolenjski, Gorjancem in Krki, vinskim goricam, žlahtni dolenjski kapljici, veselju, ljubezni in preprosti domačnosti.
KNJIGE
ibsen
svojimi napadi na lažno meščansko moralo, filistrstvo, družbeno pokvarjenost ter z nenavadnimi idejami, ki jih je razglašal skozi usta junakov svojih dram, si je pridobil sloves anarhista, borca za abstraktno, neuresničljivo svobodo. V nekaterih mestih so celo nekaj njegovih dram prepovedali uprizarjati. Danes seveda Ibsen nima takega pomena; v ospredje je stopil predvsem njegov umetniški lik ter ustvarjalnost sama. Slovenci imamo prevedenih že precej njegovih dram, v knjižnici Kondor pa je izšla knjiga, v kateri sta natisnjena prevoda dveh Ibsenovih dram: „Divja račka" in „Rosmersholm". Drami je prevedel Janko Moder.
pirarravuRmo vom-v
V knjižnici Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšel kot 158. zvezek prvi slovenski nepopolni prevod slovitega dela portugalske književnosti ,,Luzi-jada" Luisa de Camoesa. Gre za delo, ki sodi med temeljna dela portugalske književnosti in hkrati v zakladnico svetovne literature. Epopeja, pisana po zgledu antičnih epov, je nastala v 16. stoletju in popisuje rast portugalske kraljevine in njena prekomorska osvajanja. V času nastanka je veličina Portugalske dejansko pričela usihati, v Evropi pa se je že pričela pojavljati nova miselnost. Ker stoji Camoes s svojim delom v prelomnem obdobju, je mogoče tudi v „Luzijadi" že iskati kali novega. Čeprav slovenski prevod — oskrbel ga je Andrej Capuder — ni popoln, ponuja Kondorjeva knjižica dober vpogled v ta znani portugalski ep. Prevodu je dodan spremni zapis A. Capudra in ponatis Debelakovega zapisa o Camoesu in ,, Luzijadi".
Morda bo nekoč med zgodovinarji druga polovica našega stoletja dobila naziv
..ekološka", saj je ena od značilnosti tega časa počasno, a zanesljivo prebujanje kritičnejšega odnosa do okolja. Industrializacija, potrošništvo, malomarnost in lahkomiselnost, vse to je povzročilo onesnaževanje našega ožjega in širšega okolja; same onesnaženosti pa smo se zavedeli dokaj pozno. Knjiga, ki ima zdravo ambicijo biti naša vest, je pod naslovom „Domovina, si še kakor zdravje? " pred kratkim izšla pri založbi Borec. Napisal jo je Peter Likar. Že površen pregled knjige pusti v človeku nelagoden občutek, saj tako tekst kot slikovno gradivo brez izmikanja kažeta, kje Slovenci smo. Smo pa na poti, ki prav lahko pripelje do ekološke katastrofe.
Svoj čas je norveški dramatik Henrik Ibsen presenečal meščanstvo v gledališčih Evrope. S
IMEL SEM LJUBI DVE
Ivan Potrč velja za zelo plodovitega slovenskega pisatelja, hkrati pa za pisatelja, ki je najbliže zemlji, prvinskosti in nagonskemu. Potrč je znan po prepričljivih delih, v katerih stoji v središču prav ta prvinski, nezlagani človek. V zbirki Amfora je Državna založba Slovenije izdala izbor del Ivana Potrča pod skupnim naslovom „lmel sem ljubi dve", v katerem je poleg njegovega najbolj znanega romana „Na kmetih" natisnjenih še nekaj krajših del.
počitnice na kmetih
Počasi in s precejšnjimi težavami si pri nas utira pot tako imenovani kmečki turizem, čeravno je prav ta panoga eden od pogojev, ki nam lahko zagotove, da naše podeželje ne bo povsem propadlo in ostalo brez stalnih prebivalcev. Koristi, ki jih kmečki turizem prinaša tako posamezniku kot vsej družbi, so precejšnje, zato bi bilo prav, da bi si to vprašanje pogosteje zastavljali in o njem premišljali.
Z
Mnogim, ki bodo morda krenili na to pot ali pa jih čaka organizacija kmečkega turizma, bo prav prišla knjiga, ki je pred kratkim izšla pri založbi Kmečki glas. „Počitnice na kmetih", kot se knjiga imenuje, je napisal Jernej Šušteršič v sodelovanju z Markom Jelnikarjem in Jurijem Kumrom. Delo prinaša vrsto koristnih napotkov za ureditev kmečkih domov, organizacijo kmečkega turizma in drugih nadrobnosti, ki so sestavni del vsakega turizma. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami. Kot zanimivost lahko dodamo še to, da so pisci knjige našli nekaj koristnih podatkov tudi v našem Dolenjskem listu.
Vse kaže, da v naši miselnosti nekatere vrednote ponovno oživljajo; tako današnji človek kaže čedalje več zanimanja za zelenje, še posebno ko gre za ureditev najožje okolice. Ob hišah si ljudje urejajo vrtičke. Pri
tem delu, ki pravzaprav zahteva strokovnjaka — vrtnarja, si pač pomagajo z izkušnjami sosedov, znancev; zanesljivo prav pa jim bo prišla tudi knjiga, ki sta jo pred kratkim izdala Cankarjeva založba in ČZP Kmečki glas. Knjigo „Pomagamo vam vrtnariti" je ob pomoči številnih strokovnjakov napisal Marko Jelnikar. V nji bodo vrtičkarji našli veliko koristnih nasvetov o tem, kako si lahko uredijo svoj vrt, kako saditi, sejati, cepiti, gnojiti in zalivati okrasno in koristno rastlinstvo. Knjiga je opremljena s številnimi črno-belimi in barvnimi fotografijami ter skicami, ki nazorno pojasnu-jejo besedilo.
PRVI
BORCI
Knjiga „Prvi borci" Franca Bekša, ki je izšla pri založbi Borec, nosi podnaslov ,,moji spomini". Bekš ima za sabo zanimivo in razgibano življenje, zato ga je na dokaj pester način tudi predstavil v omenjeni knjigi. Njegova pot se je začela na
d
franc bekš prvi borci
kmetiji na Drenovem griču pri Vrhniki. Izučil se je za ključav- . ničarja, delal v Kamniku, Kragujevcu in v Dravogradu, kjer je okusil veliko gorja kot nemški vojni ujetnik pri gradnji elektrarne. Ob koncu vojne je delal v železarni Guštanj, zdaj pa je zaposlen v železarni Ravne na Koroškem. V pripoved o lastni življenjski poti je vključil tudi spomine na delovne tovariše v Kamniku in Kragujevcu, ki so se med prvimi uprli okupatorju in zaradi izdaje padli že 27. julija 1941. To so bili Dominik Mlakar, Kazimir Černe in Tone < Miklavčič.
Zadnja seja izvršnega odbora kulturnega društva „Dušan Jereb" se je zavlekla čez deveto zvečer. Na koncu se je izkazalo, da zato, ker je tako narekoval dnevni red, in tudi zato, ker je bilo treba čakati na sklepčnost. Med čakanjem na člana, od katerega dalje je odbor veljavno sklepal, je predsednik Ivan Kranjc „odmolil" karajoče ..molitvice" na račun tistih, ki svojega izostanka niti opravičili niso.
,,Prepričan, da lahko le disciplinirani kaj naredimo, sem tudi sprejel funkcijo predsednika. Zastavil sem si nalogo, da društvo organizacijsko utrdim tako, da bo poslej sleherni član vedel, da je jerebovec. Kajpak ob takem odnosu, kot so ga pokazali nekateri člani, ki niti na seje ne pridejo, tega ne bo možno uresničiti, četudi se sam raztrgam," pravi Kranjc.
Za predsednika je prišel Ivan Kranjc neposredno po tem, ko so izzvenele zdravice na čast tridesetletnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja osrednjega kulturnega društva v Novem mestu in daljni okolici. Je-
rebovci so si do tega visokega jubileja utrdili ime in nekajkrat segli po visokih priznanjih ali kot društvo ali kot posamezne sekcije — od moškega pevskega zbora do dramske skupine. „Te bogate dediščine sem se seveda takoj zavedal in se sprva predsedniške funkcije celo nekoliko bal, češ: kaj pa, če bo začel voziček prav z menoj lesti nazaj? Sklenil sem, da se to ne sme zgoditi."
In se tudi ne bo zgodilo, kajti med prve Kranjčeve ukrepe je prav gotovo treba šteti zahtevo po ureditvi tehničnega poslovanja, uvedbi simbolične članarine in izkaznicah, evidenci članstva (,,da se naposled ve, koliko nas je"), poleg tega pa je Kranjc takoj dal odpreti poseben poštni predal na novomeški pošti. Naslednji korak drži k urejevanju oziroma pridobitvi društvenih prostorov. „Najbrž je naše društvo edino daleč naokrog, ki nima niti toliko svojih prostorov, da bi v njih lahko shranilo dosedanja odličja." Rešitev za društvo se ponuja v Domu kulture, ki bi naj naposled
dočakal, da bo v celoti služil kulturi. Če se bo to posrečilo — stvar se bo razjasnila po sestanku kulturnikov s predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij — društvo ne bo dobilo le prepotrebne pisarne zase, ampak tudi prostore, kjer bodo lahko nemoteno vadili pevski zbor, orkester in dramska skupina.
Prav gotovo bo pridobitev prostorov poživila dejavnost vseh društvenih sekcij. In ne samo to: društvo si je naložilo, da poslej s svojimi močmi in sposobnostmi poskrbi za spored za dvoje pomembnih praznikov v letu: za kulturni dan 8. februarja in dan republike 29. novembra. Letos ima dodatno nalogo: pripraviti osrednjo mani-festacijp v počastitev 100-letni-ce Cankarjevega rojstva. „Na-stopi na te dneve naj bi pomenili tudi nekakšno inventuro našega dela v društvu in sekcijah. Menim, da je tako tudi prav. Zakaj bi vse reševali le z uvoženo kulturo? "
Po zadnji odločitvi bo Cankarjeva proslava jeseni. Tako so sklenili največ zaradi tega, ker
Novo mesto ne premore koncertnega klavirja. Klavir je še zlasti potreben orkestru, ki pripravlja za Cankarjev jubilej Beethovnov koncert. Kaže, da bo do jeseni tak klavir naposled stal v enem od novomeških kulturnih prostorov, kupili pa naj bi ga z združenimi močmi.
Ivan Kranjc mora v resnici misliti na vse. To mu olajšujejo izkušnje, saj se s kulturo ne srečuje prvič. „Ko še nisem hodil v šolo, sem pel in recitiral, potem sem deloval v šolskih zborih, na vajenski šoli sem bil predsednik kulturnega društva Svoboda. Za kulturo so me zadolžili v MDB, kot član kulturne skupine sem deloval, ko sem bil z odredom JLA na Sinaju. Dve leti sem celo brenkal na kitaro s Slakovim ansamblom," se spominja. Zdaj je aktiven član Jerebove dramske skupine in organizator kulturnega dela v Labodu. Prav gotovo bo dobival kot predsednik jerebovcev pobude tudi od svojih sodelavcev v podjetju, kjer si služi vsakdanji kruh.
I.	ZORAN
Tako ni nič čudnega, da je v Avsenikovem ansamblu tudi Alfi Nipič, ki je prehodil že lep kos poti, po kateri se k slavi in denarju vzpenjajo pevci (ki jih je, mimogrede povedano, kot listja in trave). Njegova pevska pot se je začela podobno kot pot mnogih drugih: po kavarnah in barih. Ni bilo dobrega strica, ki bi ga nenadoma opazil in ga odpeljal v studio in kjer bi že njegova prva plošča požela uspeh . . . Take stvari se dogajajo le v limonadnih filmih. Alfi Nipič je tri dolga leta prepeval v mariborski veliki kavarni, medtem ko je poletja preživljal na morju. Medtem ko so se turisti kopali, je on spal in zvečer jim je pel po hotelskih terasah. V biografijah pevci navadno take manj slavne strani svojih začetkov radi izpustijo. Alfi pa pravi: „Največ pevske zrelosti in samozavesti sem dobil prav s takim nastopanjem!" Nipič je trmasto vztrajal, da bo pevec, in petja tudi pri vojakih ni opustil, saj je pel v armadnem ansamblu.
Ko se je vrnil v Maribor, je bobnal v baru, zraven pa tudi pel. Prva prireditev, na kateri se je predstavil širšemu krogu ne samo mariborskih poslušalcev, je bila „Sončna ura", ki jo je snemala tudi ljubljanska televi-
zija. To je bil prvi Nipičev uspeh: Sončna ura mu je prinesla zmago in nebo se je zjasnilo. Naslednja oddaja je bila v Mariboru, kjer je nastopal kot gost — zmagovalec. Tako se je začel, kot sam pravi, prebijati. Prišla so prva vabila za nastope na festivalih, posnel je prve melodije na radiu — in začeli so se tudi uspehi. Večkrat je zmagal na mariborskem festivalu „Ve-sela jesen", nastopal je tudi na slovenski popevki, ves čas je snemal. Pregled njegovega dela pokaže: 12 malih plošč, ena velika in dve kaseti, razen tega pa še vrsta posnetkov z drugimi pevci, plošč, ki jim pravijo „cocktail" . ..
In potem se je nenadoma zgodilo, da je podpisal pogodbo z Avseniki. Že prva plošča, ki jo je posnel z njimi, je bila zlata
—	to je bilo Nipičevo prvo zfa-to, za Avsenikov ansambel pa že štirinajsto!
„Sliši se, da si z Avseniki sklenil pogodbo do konca življenja? "
Nipič se zasmeje: „Taka pogodba ni mogoča, res pa je, da nas pogodba veže v trdno skupino. Nastopamo pogosto, več v tujini kot doma, in moram reči, da so dvorane povsod razprodane. Skoraj vedno se zgodi, da ostane precej ljudi brez vstopnic in zlahka bi organizirali še več koncertov, vendar, žal ni časa."
Po tem bi bilo mogoče sklepati, da je Alfi popolnoma zapustil zabavno glasbo, vendar ni tako: pred kratkim je v Zagrebu z ansamblom Klan posnel ploščo. Sploh ni prekinil sodelovanja z njimi — kadar si ukrade minuto časa, sodeluje tudi na popevkarskih nastopih. Najraje,
kajpak, prepeva na domačem festivalu, mariborski Veseli jeseni. Na letošnji slovenski popevki ne bo pel, ker ga veže pogodba — Avseniki bodo prav takrat prepevali in igrali po Nemčiji. Alfi Nipič je, to je treba prizna ti, postal pravi štajerski Avsenik. ,,Ne boste verjeli, vendar je res, da me bolj od nastopov po velikih mestih veselijo nastopi v manjših krajih. Kadar utegnem, se takim prošnjam prav rad odzovem," je za konec pogovora povedal Nipič.
Vsekakor pa naj zapišemo, da bo mogoče štajerskega Avsenika Nipiča in ves Avsenikov ansambel ter pevko Jožico Svete, ki je podobno kot Nipič zapustila popevkarske vode in odšla med pevce narodne glasbe, slišati tudi v Novem mestu. Avseniki bodo nastopili v sredo, 21. marca, v novi športni dvorani. Nedvomno bo to lepa priložnost za ljubitelje domačih napevov, saj je pogosto slišati očitke, da Avseniki le redko pojejo in igrajo na domačih odrih. Nastop v Novem mestu bo le kratek skok v domovino, saj zvečine prepevajo v zahodnoevropskih državah, razen tega se pripravljajo na septembrsko turnejo po ZDA.
In še nekaj bo mogoče slišati na lastna ušesa: kaj je tisto, kar dviga ansambel bratov Avsenik iz povprečja množice tovrstnih ansamblov, ki rastejo kot gobe po dežju in ki tudi serijsko izdajajo majhne in long play plošče.
Avseniki pa ob množici vseh teh ansamblov vendar ostajajo samosvoji in originalni ter pobirajo zlate plošče skoraj z vsako izdano ploščo ...
S.	MALI
izviru
Najbrž ni dosti pevcev, ki bi bili pripravljeni svojo solistično kariero zamenjati za nastopanje v narodnozabavnem ansamblu. A stvar se hitro postavi na glavo, če ansamblu damo ime: z Avseniki, ki zbirajo zlate plošče doma in na tujem kot za stavo, bi jih verjetno pelo zelo veliko
—	če bi jim sodelovanje le obljubili . ..
A. BARTELJ J. SPLICHAL
Ko se je Tone Lukane leta 1951 prizetil na Krko tam od Domžal, pri Reboljevih seveda niti pomislili niso, da bi se v hiši kaj spremenilo. Spremenilo se je le toliko, da so kmalu po tistem na izvesek na gostilniškem pročelju k napisu „Pri Rebolju" zapisali še Lukane Cvetka. Tradicija hiše se je torej s tem ohranila; streljaj nad Krko, ki priteče nekaj sto metrov više iz velike skalne votline, stoji namreč že od 1937. leta, ko je bila ta hiša postavljena, oštarija - stisnjena in utesnjena med dvema starinskima, še s slamo kritima hišicama. ,,Saj imamo v vasi dve gostilni," pravi Tone Lukane, potem ko stopi izza šanka in si obriše mokre roke, „a če bi bili odvisni od domačinov, ne eden ne drugi ne bi shajal,“ nadaljuje misel o lastnikih obeh gostiln. Naneslo je tako, da se v gostilni pri Lukancu ukvarjajo z mislimi, kako bi čim bolje stregli gostom in si pridobili tudi tuje turiste, medtem ko so se v zgornji gostilni, tisti, kije na poti h Krkinemu izviru, deloma preusmerili v destilacijo prav dobrega domačega brinjevca.
„Bolj malo prometa je bilo včasih,“ povzame Lukane pripoved o začetkih svojega gostilničarskega življenja na Krki. „Ko sem prišel sem, sem imel za sabo dosti poti in sem videl dobršen del sveta. Če hodi človek po svetu z odprtimi očmi, se lahko marsičesa nauči; tako sem imel svoje poglede na gostilno in sem jih skušal v teh dveh desetletjih in pol oštirstva na Krki tudi uresničiti. Ko bo sin prevzel za mano, bo pa po svoje krojil gostilniški posel. A se mi zdi, da so vsi mladi bolj za osemurni delavnik - tega si pa v gostilni ne moreš privoščiti. Gostu moraš biti ves čas na razpolago, in če si enkrat samkrat robat do njega, se prav rado primeri, da njegova noga ne bo več prestopila tvojega praga ..
Take izkušnje si je nabral Lukane, ki se lahko pohvali, da je začel še takrat, ko na Krki v gostilno skoraj ni bilo nikogar razen domačinov. Pozneje pa seje začel razvijati turizem, predvsem po zaslugi Krke in njenega bogatega življenja; zlasti ribiči so bili vse bolj pogosti gostje, v gostilno pa so radi začeli zahajati tudi vikendarji, saj so vikendi v zadnjih desetih letih začeli v dolini Krke rasti domala kot gobe po dežju.
Da ni bilo lahko uspeti, trdi Lukane: „Ko smo spekli prvo nečenko, je ostala na štedilniku. Z vsako prvo stvarjo gre težko, dokler se je gostje ne navadijo. V našem poklicu je vedno tveganje; ob koncu tedna imamo zmeraj divjačino. Pa se kaj rado zgodi, da enkrat že v soboto vsega zmanjka, drugič pa ostane ..
Mimogrede potoži, da je zdaj ribičev manj, ker je v vodi premalo rib in ker so ribiške dovolilnice predrage. A vendar je največ prometa ob sobotah in nedeljah. C e bi šteli, od-
kod pridejo gostje, potem bi po Lukančevem našteli največ Ljubljančanov, za njimi pa No-vomeščanov. Se pa ustavijo tudi tujci: na prvem mestu so kajpak Nemci, pridejo tudi Italijani in Francozi in seveda ne smemo pozabiti zapisati, da že 10 let prihajajo sem Švicarji. Reboljeva gostilna da zatočišče skupinam agencijskih gostov Imbacha in lani je prišlo kar 14 takih skupin. „Če bi imel turistične sobe, bi bilo še bolje,“ pravi Lukane. „Prej nikakor nisem dobil dovoljenja, da bi jih uredil, zdaj sem pa že prestar in ne bom silil v gradnjo — naj sin, ki bo po meni prevzel, odloči sam, kako se bo vrtel...“ Skoraj bi si upala zapisati, da gostilna ne bo izgubila dobrega imena: sin bo združil nagnjenje staršev do te obrti s šolami, saj je naredil gostinsko šolo v Ljubljani.
K Rebolju lahko pridejo v gostilno vsi tisti, ki jim ribiška sreča ni bila naklonjena, saj imajo Lukančevi bazenček in v njem vedno dosti postrvi za lačne želodce.
Gostilna, pravijo, slovi po domačih specialitetah in o tem sva še lahko prepričala. Oštir je postal tudi pošten kos mesarja in sam pripravlja suhe stvari: domače salame, šunke, želodec. Ob koncu tedna lahko izbirčneži naroče tudi divjačino - srno, košuto ali kaj podobnega, poleti se vrti na ražnju odojek, postrežejo pa še s purmani, piščanci in seveda vsemi tistimi jedmi, ki so na običajnih jedilnih listih. „A zrezki ne gredo kaj prida v promet.11
Največ pijejo turisti, ki pridejo v Lukanče-vo gostilno, teran, refošk in cviček. Za vse tri pijače jamči oštir, da so pristne, saj že dve desetletji nabavlja vino pri istih kmetih.
Razen sina, ki bo nasledil obrt, imajo pri Lukančevih še dva otroka, ki hodita v ljubljanske šole. Sin in hči se ob sobotah vračata domov in tudi pomagata v gostilni.
Vas Krka ob izviru dolenjske reke je obdržala večino svojih zanimivosti nekdanjih časov, predvsem pa mir, čist zrak in lepo okolico. Zato ni nič čudnega, da je ob lepih nedeljah veliko obiskovalcev, ki pridejo pogledat jamo, iz katere priteče curek vode, ki se v dolini nekaj sto metrov naprej že razširi v kar •široki in čez brzice tekoči strugL Zlasti tisti, ki že vedo in na svoji koži občutijo mestne zadrege, so česti gosti teh krajev, kjer je obilo možnosti za lepe sprehode in izlete.
V	Lukančevi gostilni se potrudijo, da bi vsi gostje ne imeli le lepega vtisa o naravnih lepotah, ampak da bi odnesli vsaj podobno sliko tudi o prijaznosti prebivalcev tega kraja in o dobrotah, ki jih znajo pripraviti v gostilni, stari nekaj manj kot štiri desetletja.
Nova sezona se bo vsak čas začela: ob koncu tedna potem tudi za pogovore z oštirjem ne bo več časa ...
pri
krkinem