Leto II.
PoStnlna platana o galantni.
Ljubljana, sobota 3. aprila 1920.
Štev. 76.
NI UST
Cene po poSHli 11 r.sls ieto . l< 2t'-a pni lita . E ‘it-za M Irta. S zr— za 1 aesst .. 3 r-
ZatiaWiaaosBS8šw V— Ursiinillua1« Epsm: BopltaPlzva ali« SL I Uredn. telžtaa Sim 53
fosamema številka @0 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka M vin.
Vseturški kongres.
Sultan odstavljen kot kal!!.
W r ^aa^' 1 aprila, (DKU) »Ne.w 15 ,ourant« javlja iz Carigrada:	Dne
jd ?Prila se bo vršil v Carigradu vsetur-ston Mng?es' ki se ga bodo udeležili za-Ifes“dije,. Egipta in vse Turčije, Kon-t0y Se bavil z vprašanjem turške mi-tttriif.,P02°dl>e. Predsedoval mu bo vodja vS^acionalistov Mustafa Kemal, lis(a ZA Pariz, 1. aprila. (DKU) Dopisnik šiške* imPs<I poroča iz Carigrada: Zavez-»ovo Wde.S0	‘zr°oiri visoki porti
^ . P‘ektivno noto, v kateri zahtevajo, ia*rir®tv° nacionalistično gibanje ofi-0 zataji, Vsled tega je položaj kabi-
neta kritičen. Kakor javlja »Intransige-ant«, je vlada že odstopila. Novo vlado bo sestavil skoro gotovo Damad Ferid paša.
LDU Dunaj, 2. aprila. (ČTU) »Tele-graph« javlja iz Londona dne 1. aprila: Po listu »Daily Telegraph« so Mladoturki izdali manifest, ki so ga podpisali Semal paša, Enver paša in guvernerji v Ismidu, Odrinu in Peri ter sto drugih ličnosti, kjer izjavljajo, da je sultan odstavljen kot kalif, ker sultan, ki je odvisen od držav in knezov »džavrov« (kristijanov), po koranu ni vreden kalifata.
U>u
Socialisti na Bolgarskem poraženi.
Sofija, 2. aprila. Bolgarska brzo-to a8encija. javlja: Volitve v sobranje
kvQa
} ”°v
- tako-le: 113 agrarcev, 48 komu*
* Soc’’	dem°kratov, 15 nacionalistov,
^kale '°V’ ® Pristaši Genadijeva, 7 rale^ av’ J naPiednjakov in 3 liberalci. Ce-Cijjtg- 0 levilo vseh mandatov znaša, ako n6^0 ,Sedeže> ki pripadajo izgublje-^ xna°rt inam’ Agrarci 80 pridobili ■ atov več, ne da bi prišli s tem do
Madžar
večine. Socialisti so izgubili 30 mandatov. Demokrati, ki so imeli prej 28 poslanskih mest, od teh 5 v izgubljenih pokrajinah, so napredovali za 1 mandat. Nacionalisti, radikalci in naprednjaki so izgubili vsak po 1 mandat. Liberalci, ki so imeli doslej le 1 zastopnika, so dosegli 3 mandate. Listi pišejo o preosnovi novega kabineta na podlagi koalicije med agrarci, nacionalisti in naprednjaki.
SKA SOCIALNA DEMOKRACIJA — MLAČNA VODA.
lsLtf Budimpešta, 2. aprila. (DunKU)
^Stv	dpi	lici. ^L/UIIIVU
tovm 0 socialnodemokratične stranke ob ^ic /la 'lvodnem mestu lista »Nepszava« 86 W , avstvo kjer opozarja na to, da osebna in strankina stremuha aV T ozadje, dokler se zopet ne s%i ^ ormalno življenje. Delavstvo se J6? naodfe>ov°rnimi elementi. Celo-
^ desno ° ^ krenil0 ne na lev0>
konec stavke v nemčiji.
j ,.EsSen’ 2-vaprila. (DKU) Wolffov toy ;Jay Ja:	Skupščina	izvrševalnih	sve-
s ienua, da se ukine splošna stav-- sem industrijskem ozemlju.
BOJI NA IRSKEM.
?,ar*z’ 2- aPrila. (DKU) Listi polije q lz Škotske, da so. v neki vasi gro-ktai0^ _ sinfajnovci napadli policijsko Jšli r C “olicisti so nanje streljali ter me-“Ojlj sCtle bombe. Po triurnem srditem 0 Vrgh napadalce nazaj.
VOJAŠKE MISIJE V RUSIJI,
LDU Pariz, 2. aprila, (Brezžično.) Po vesteh iz Carigrada je general Nangin odpotoval s člani francoske, japonske, jugoslovanske in čehoslovaške misije pri generalu Denjikinu na francoski vojni ladji »Waldeck Rousseau« iz Feodozije v Se-bastopol.
STAVKA SOBNIH URADNIKOV.
LDU Dunaj, 2. aprila. (DunKU) Korespondenca »Pappenheim« javlja, da so strokovne organizacije sodnijskih in izvršujočih uradnikov sklenile, pričeti dne
6.	aprila s stavko.
DANSKA.
LDU Kodanj, 2. aprila. (DunKU) Pogajanja za konec stavke so se nadaljevala včeraj ponoči in danes ves dan. Danes opoldne so se sestali člani vlade in zastopniki strokovnih organizacij in socialnodemokratične stranke. Poslednji so stavili svoje pogoje za konec stavke. Ob 15. uri so se pogajanja prekinila, ker je ministrski predsednik izrazil željo, posvetovati se s kraljem. Medtem se je splošna stavka razširila.
Vstajenje.
Danes je dan Vstajenja, dan življenja in zmagoslavja. Krščanski svet praznuje ta veliki dan zmage .z veliko čast.o in prisrčno radostjo. Krist je vstali Po mrkih dneh tuge in boli, trpljenja in ponižanja, krvi in smrti priha.a dan ožarjene blago-vesti; Krist je vstali
In vendar ljudstva sveta danes — saj zdi se tako — ne morejo s polnim srcem uživati praznika Vstajenja. Povsod leži nad srci težka mora skrbi, jeze, strasti in sovraštva. Svet preživlja baš sedaj še vedno svoj veliki petek bolečin, veliki peteh duševne in telesne smrti.
Duševnost človekova je danes predmet prezira. Močni in nasilni gazijo človeško dostojanstvo, živalski nagoni zle sile in sebičnosti žanjejo priznanje. Vse se peha za mrtvo stvarjo, za bogastvom in razkošjem. Človeška srca pa so razorana od zablod, duše umirajo pod silo materijaliz-ma. Telesno umirajo ljudje pod orožjem, v krvi padajo žrtve vojska in revolucije, žrtve padajo pod orožjem bolezni, gladu in pomanjkanja. In zdi se, kakor da bi ne bilo več pravice med ljudmi.
Resnično! Cel svet je danes kakor razpadajoče truplo, nad katerim visi mrliški duh. Smrt. razpadanje, telesno umiranje, duševno propadanje — na eni strani, na drugi pa prezir, sovraštvo, sebičnost, sila in kri. Veliki petek, smrtni dan človekovega dostojanstva, ljubezni, bratstva in pravicel
Socialno zlo, spočeto v načelu materi-jalizma, negovano po skvarjeni in sebični človeški naravi ter izraženo v modernem kapitalizmu, to socialno zlo rodi odpor v milijonih ponižanih in razžaljenih. Ta odpor milijonov se danes javlja v grmenju revolucijskih topov ob Reni, ob petju revolucijskih pesmi v Franciji, ob krvavih spopadih v Italni, ob divjih kletvah na ulicah jugoslovanskih mest. Svet pričakuje, da ga bo osvobodilo, novo gibanje, o katerem gre glas: Socializem je na pohodu!
Iskreno sočustvujemo z milijoni bratov iz celega sveta, ki se bore proti krivici in socialnemu zlu te nesrečne dobe. In žal nam je, da je v mnogih izmed teh milijonov tako malo tistega velikonočnega duha, ki so ga bile v vsej svoji žalosti prežete jeruzalemske žene ob odprtem grobu Krista, od katerega so začule blago-vest: »Ne bojte se! Jezusa iščete, Naza-renca, križanega. Vstal je!.., Pojdite in povejte to njegovim učencem ,..«
Žal nam je za milijone onih, ki iščejo
bratstva in pravice, ljubezni in resnice, pa tavajo kot blodne duše v temi in obupu brez spoznanja. Krščanska blagovest, pred dvatisoč leti preganjana, bičana, križana in slednjič zmagoslavno poveličana, tabla-govest je danes tuja njihovim dušam. Odtod mrak tuge, obup, srd in strast v srcih izkoriščanih. In vendar je Gospod za vse trpel, za vse bil križan, za vse umrl in vsem nesrečnim v tolažbo in odrešenje je vstal.
Ali naj bodo krščanski ljudje, ki čutijo danes v sebi dih velikonočne blagovesti, podobni jokajočim jeruzalemskim ženam? Ni li Gospod sam dejal: »Ne bojte se! Pojdite in povejte, da je Jezus vstal!« človeštvo se v teh dneh velikega petka pripravlja na praznik vstajenja. Trpljenju sledi poveličanje, zaničevani bodo deležni zmage v znamenju krščanske misli, te največje socialne sile vseli vekov. In zato se radujemo danes naše Velike noči toliko bolj, ker smo prepričani, da je dan zmage krščanske misli toliko bližje, kolikor večja je sila, ki stoka pod njo bedni človeški rod.
Tj velikonočni dnevi oznanjajo triumf naše ideje. Vsem krščanskim ljudem pa veljajo besede: Pojdite in povejte, da je Jezus vstal! Krščanska misel zmaguje in vstaja po delih in žrtvah njenih spoznaval-cev. To bodi velikonočni pozdrav vsem trpečim, ki v krščanskem in socialnem duhu žive ter delajo med trpečimi brati,
RAZDELITEV NEMŠKEGA BRODOVJA.
LDU Pariz, 2. aprila. (Brezžično.) Razdelitev nemških in avstrijskih vojnih ladij je določena. Francija dobi 10fo, in sicer 5% nemških in 5% avstrijskih ladij. Vojne ladje, ki se bodo razdelile, so razdeljene v tri skupine. Prva skupina obsega one ladje, ki se bodo i dalje uporabljale kot vojne ladje. Francija i in Italija dobita po 5 križark in 10 torpednih rušilcev. Druga skupina obsega ladje za propagando. Vsaka zavezniška in prijateljska sila dobi po eno oklopno križarko, eno malo križarko in tri torpedne rušilce, Te ladje se smejo uporabljati le za propagandne svrhe, za poizkus ali študije in se morajo po enem letu demolirati. Francija dobi kot propagandno ladjo bojno ladjo »Thiiringen«, križarko »Emten« in tri rušilce. Tretja skupina obsega one ladje, ki se morajo takoj demolirati. Francija dc>bi zadnjih 40 avstrijskih podmomikov in se ji dovoli, da uvrsti deset teh podmomikov v svoje vojno brodovje.
LISTEK.
Agende sv. Fran-ciška.
• Frančišek ukroti divjega v	volka.
' *tieSi,SteiQ času, ko je sv. Frančišek bival u A-gobio, je prišel v deželo velik n *n divji, ki ni žrl le živali, Mikeil tud* ljudi. Zato so meščani bili v kil ^ 1 strahu; kajti večkrat se je pribli-
£estu; in vsi
so hodili v orožju, če so Ntti lilesta, kakor da bi šli v bitko. Pa z Sa r, 3e ga niso mogli ubraniti, če je % a samem srečal; in iz strahu pred M l1(1 fom je prišlo tako daleč, da nihče ®1 veselja zapustiti mestnih zidov.
H v* ,se je hotel sv. Frančišek, ki so se \ ehivalci smilili, napotiti k volku, če-UlU meSeani odsvetovali. On pa je > Za Znamenje svetega križa in je od-uka3oč v Boga, s svojimi tovariši iz X je‘ Ih ko so se drugi pomišljali iti da-t'ih tranCišek sam nadaljeval pot proti kjer je prebival volk.
»^ten ^Pričo mnogo meščanov, ki so jOdpftj’ da vidijo ta čudež, je planil volk Se X žl‘°l°ni proti svetemu Frančišku. .^<tv°lk približal, je napravil sveti tb^klic i namenje križa proti njemu, ga k SehJ h k 8e!u Ih uiu tako govoril: »Pri-’dtat v°^! Zapovedujem ti v imenu ^ ne storiš hudega, ne meni, ne £emu,« in glej, čudo! Komaj je
napravil sv. Frančišek križ, je volk zaprl žrelo in se ustavil. In na povelje je ko jagnje pokorno prišel bliže ter tiho legel k nogam sv. Frančiška.
Tedaj ga je sv. Frančišek tako nagovoril: »Brat volk! Veliko zlo delaš tod okrog in veliko zločine si napravil, ko si brez božjega dovoljenja uničeval in moril njegove stvari. Ne le, da si morji in žrl živali, ampak imel si celo drznost, uničevati ljudi, ustvarjene po božji podobi. S tem si postal kriv vešal kakor najsramotnejši razbojnik in morilec. Vsakdo vpije in se pritožuje zoper tebe in cela dežela ti je sovražna. Jaz pa hočem, brat volk, napraviti mir med teboj in njimi, tako da jim ne boš storil več nič žalega, oni pa ti odpuste vse storjene zločine in te odslej ne bodo zasledovali ne ljudje ne psi.«
Po teh besdah je pokazal volk z gibanjem telesa in repa, s pogledi in kimanjem, da sprejema, kar je rekel sv. Frančišek, ter da se hoče po tem držati. Tedaj začne sveti Frančišek iznova: »Brat volk! Če ti je prav, da skleneš in držiš ta mir, ti obljubim, da ti bodo prebivalci te dežele, dokler boš živ, dajali hrano, da ne boš več trpel gladu. Kajti dobro vem, da si vse hudo naredil radi lakote. Toda, ker ti izposlujem to milost, hočem, brat volk, da tudi meni obljubiš, da ne boš naredil škode ne ljudem, ne živalim. Mi li to obljubiš?« In volk je pokimal z glavo ter pokazal, da obljublja. Sv. Frančišek pa je dejal: »Brat volk, hočem, da mi na to obljubo sežeš v roko, da ti morem zaupati.« In ko mu sv. Frančišek poda roko, dvigne volk svojo desno taco
kvišku in jo lepo položi v roko sv. Frančiška. Nato pravi sv. Frančišek: »Brat volk, velevam ti v imenu Jezusa Krista, da greš z menoj brez obotavljanja. Hočeva iti, da potrdiva ta mir v božjem imenu.« In volk je šel ž njim, poslušen ko jagnje.
Ko so to videli meščani, so bili nad tem nadvse začudeni. Takoj se je izvedela novica po vsem mestu, in vse ljudstvo, možje in žene, veliko in malo, mlado in staro, je hitelo na trg, gledat volka s sv. Frančiškom. In ko je bilo zbrano vse ljudstvo, se je dvignil sv. Frančišek, da jim govori, in povedal je med drugim, kako Bog dopušča take reči in preizkušnje radi njihovih grehov. In koliko neznosnejši je peklenski ogenj, ki za pogubljene večno traja, kakor pa divjost volka, ki more umoriti le telo. Kako bolj se je treba bati žrela pekla, če že žrelo male živali toliko množico tako plaši in straši! »Vrnite se tedaj, vi ljubi moji, k Bogu in delajte pravično pokoro radi svojih grehov! In Bog vas bo sovobo-dil od volka v tem ter od peklenskega ognja v prihodnjem življenju.«
Ko je sv. Frančišek končal govor, je dejal: »čujte, bratje moji; brat volk, ki stoji pred vami, mi je obljubil in besedo zastavil, da se bo držal z vami miru ter vam ne bo na noben način prizadel nobene krivice. Vi pa obljubite, da mu boste dajali vsak dan, česar potrebuje. In jaz sem porok, da bo to pogodbo mini neomajno držal.«
Nato je obljubilo vse ljudstvo soglasno, da go bodo redno hranili. Tedaj pravi sv, Frančišek v<jlkji pred .vaern ljudstvom:
] »In ti, brat volk, jim obljubljaš, da' boš mi-j roval, da ne boš storil nič hudegas ne človeku, ne živali, ne kaki drugi stvari?« In volk se spusti na kolena ter. nagne glavo. In z mirnimi gibi telesa, repa in ušes je pričal, kakor je mogel, da se hoče držati vsega. Nato sv. Frančišek: »Brat volk, kakor si mi pred vrati dal zagotovilo za svojo obljubo, hočem, da to storiš tudi pred wcm ljudstvom in da me za mojo obljubo in 4po-roštvo, ki sem je dal zate, ne prevariiš.« Nato volk dvigne taco ter jo položi v rokt svetega Frančiška.
Na tem in na zgoraj opisanih dogodkih je v vsem ljudstvu nastala radost in začudenje radi bogoljubnosti svetnika kako • tudi radi novega čudeža ter radi miru := volkom, da so vsi pričeli k nebu klicati hvalo in čast Bogu, ki jim je poslal svetega Frančiška, ki jih je po svoji zaslugi rešil žrela divje zveri.
Potem je živel volk Se dve leti v Ago bio. Spodobno je hodil od vrat do vrat, ne da bi komu storil kaj žalega in ne da bi njemu kdo storil kaj hudega. In prijazno so ga hranili ljudje. In ko je tako tekal na“ prostem ali po hišah, se ni nikdar zgodilo, da bi ga bil oblajal kak pes. Na koncu, po dveh letih, pa je brat volk končal vsled eta-rosti. Vsled tega so se meščani zelo žalostili; kajti, ko so ga tako krotkega videli hoditi po mestu, so se tem živahne; ' spominjali kreposti in svetosti svetega Frančiška,
Stran 2
Vežem! list«, tfoe 3. aprila '1920.
Stev. 16.
Z demarkacijske črte
Kar pišem, ne pišem rad, toda potrebno je, da se o vprašanjih, katera ge danes praktično rešujejo, pove sodba, četudi se ta morebiti ne sklada s sodbo modrih ljudi Naša demarkacijska črta se je zadnje čase sem precej močno zastražila. Ljudem, ki iztihotapljajo prepovedano blago, ae stopa trdo na prste. Ob demarkacijski črti se bijejo pravi boji med tihotapci in organi države, kateri gledajo na to, da preprečujejo tihotapstvo. Najodločnejši boj proti tihotapstvu se mora odobravati, samo to je hudo, ker se bije ta boj na demarkacijski črti in ne na naši naravni in narodni meji, ki jo edino moremo mi priznati. Marsikdo še danes ne umeva, da med nami in našimi brati v zasedenem ozemlju ni več tiste svobodne zamenjave blaga, katere smo bili navajeni pred vojsko. Brezpogojno bi človek odobraval boj proti tihotapstvu, ako bi v tem boju na trpeli največ reveži, kateri iztihotapljajo kake male množine, medtem ko bogati ljudje dobe pota, po katerih brez skrbi glojufajo državo in poštene ljudi.
Veliki teden so proti tihotapcem izvedli pogon v največjem obsegu od Rakitne do Zalega loga. Prijeli so vse »sumljive« ljudi, kateri so prišli brez popotnih listov iz zasedenega ozemlja čez demarkacijsko črto v svojo domovino. In res veliki zločinci so bili med njimi: žena se je vračala, katera je obiskala svojega moža, sestra učiteljica je šla obiskat svoejga brata, kateri je oboleL Zakaj si niso preskrbeli popotnih listov? Nanje morajo čakati cel mesec, preden jih dobč, in ne umevajo, z&kaj bi potrebovali papirja, če gredo n. pr. Sorčanke v Železnike, kamor so hodite stoletja in stoletja, ne da bi jih kdo Vprašal, če imajo popotni list. Zdaj ga mora imeti, ker bo država SHS uničena, Če pride Sorčanka bruc popotnega lista v Železnike.
Tihotapstvo se mora zadušiti s silo! Geslo je popolnoma pravilno s fiskalnega vidika države, toda kar zahtevajo koristi fiskusa, ni vedno politično pametno. Ali si moremo ohraniti naklonjenost naših bratov in sester v zasedenem ozemlju, če jih bomo vtikali v luknje, ako nas brez štemp-lanih papirjev obiščejo? Kdor verjame to, mu plačam srebrno krono. (Srečni dopisnik, če jo res imaš! Ured.)
Čas je že, da zrušimo kitajski zid, s katerim smo se v obliki popotnih listov zazidali in ločili od ostalega sveta. Svobode si želimo in čistega zraka in zdrave valute. Če si bogat, lahko greš, kamor hočeš, ker te ne bole pristojbine za štempeljne; ako si pa reven delavec in želiš obiskati brata in sestro onkraj demarkacijske črte, ostani doma, ker Štempeljnov ne moreš plačati. Doklej nas bo še obdajal kitajski zid v obliki štemplanih papirjev, zaradi katerih so si izvojevali Američani neodvisnost od Angležev in si ustanovili Združene države? V kitajskem ozidju živeče tolaži le zavest, da bo naša demokratična doba raztrgala Štempljane popotne papirje! F. J.
Opomba uredništva:
Stališče dopisnika F. J. je čisto pravilno. Res je pa tudi, da se 2e sedaj tihotapstvo dd težko omejiti — zatreti ga bo naj-brže nemogoče —, dokler bodo vladale pri nas tako nesrečne valutne razmere, kot Vladajo sedaj. Te pa so v velikem delu odvisne od naše gospodarske in finančne politike. To more pa izboljšati le radikalna ljudska in demokratična politika tudi v tej smeri. Zato nam demokracija na demarkacijski črti nič ne pomaga, dokler ne zmaga popolnoma tudi to- in onstran žičnih ovir. Poudariti pa moramo seveda tudi, da nam razmere na demarkacijski črti nikakor ne delajo ugleda pri bratih onkraj žice. Toda vse to zlo je posledica hujšega zla drugje.
Polltline novice.
'+ Beka ali Skader? Jadransko vprašanje postaja neznosno. Hrvatski listi so začeli pisati: ali Skader ali Reka. »Hrvat« prinaša oster uvodnik proti domnevi, da bi se Reka žrtvovala Italiji. Jutranji listi javljajo, da je sklenil Narodni klub izstopiti iz vlade za primer, ako je resnična vest, da je došlo med Pašičem in dr. Trum-bičem do nesoglasja radi tega, ker da je Pašič menda za popuščanja v vprašanju Reke, za katero naj bi Jugoslavija dobila v zameno Skader. »Hrvat« poudarja, da Narodni klub za nobeno ceno ne bo žrtvoval Reke za Skader, kajti važnost Reke se nikakor ne more primerjati z važnostjo Skadra Vsi današnji Usti, med njimi tudi »Narodna Politika« pod naslovom »črni glasi«, pišejo, da so izgledi za rešitev jadranskega vprašanja postali za nas slabši. Listi se bavijo z nesoglasjem med dr. Trumbičem in Pašičem ter razmotrivajo vse možnosti, kako bi se rešila ta kriza.
-f- Od komunizma do krščanskega so* lidarizma. »Nar. Politika« priobčuje uvodnik »Dve diktaturi«, v katerem razpravlja o razvoju komunizma na Hrvatskem. Tod »e je kominizma napreje oprijel kmet, ki •e bil vzgojen v izključnem hrvatskem
duhu in zato razočaran nad rešitvijo narodnega vprašanja; dalje je bil hrvatski kmet marsikje proletariziran ter so imele naj krilatice industrijskega proletarijata o mržnji proti gospodi (buržuaziji) in proti sedanjemu državnemu in socialno-gospo-darskemu redu veliko moč. Zato so imeli komunistični agitatorji iz početka ravno med kmeti največ uspeha. Toda ko je kmet mailo razmislil o komunističnem programu in videl, da gre komunistom predvsem za diktaturo, se je takoj oprl na lastne noge in postavil proti delavski svojo lastno — kmetijsko diktaturo. Pa zdrava kmetska pamet se tudi pri tem cilju ni ustavila in kmalu spoznala, da bi tudi od svoje lastne diktature kmet ne imel koristi in da bi taka diktatura nikakor ne mogla biti dolgotrajna. To spoznanje je bilo tem lažje, ker je kmet po naravi nasproten prevzetnim načelom, ker teži za mirom in slogo z drugimi stanovi in nima prevelikih zahtev za vsakdanje življenje. Tako je dobila Hrvatska ljudska stranka s svojo idejo krščanske demokracije, krščanskega solidarizma med hrvat-skim kmetskim ljudstvom kar najbolje pripravljena tla. Odtod njeni veliki uspehi koj o prvih volitvah. Sedaj je hrvatski Seljak na pravem, dobrem potu, na katerem bo trdno vztrajal in napredoval. Komunizem je med hrvatskim kmetskim ljudstvom vsekakor pokopan. V krajih, ki so bili preje zagrizeno komunistični, so danes središča najhujše protikomunistične akcije in komunistični agitatorji, ki so jih preje sprejemali z odprtimi rokami, dobivajo sedaj neredko batin«. Komunizem ima sedaj svoje središče v mestih, kjer se mu ne iz prepričanja, ampak iz nezadovoljrt-a nad sedanjimi razmerami pridružuje inteligenca in meščanstvo. No, razočaranje in spoznanje tudi tu ne bo dolgo izostajalo in komunistom bo skoro odklenkalo tudi tu, kakor jim je med kmeti.
+ Ljenin proti krvavemu nasilju. Angleški socialist Lansbury se je vrnil v London po dolgem bivanju v Rusiji, prinesel je s seboj Ljeninovo poslanico, ki se bavi z razmerami na Angleškem. V tej poslanici veli med drugim: »Ako bi moglo priti na Angleškem, česar pa ne verujem, do mirnega prevrata, bi se tega zelo veselil, ker nasilje in prelivanje krvi so kaj neprijetne stvari. Delavstvo in njihovo vodstvo morajo delati vzajemno. Do razdora nikakor ne sme priti. Vstaje in puči ne pomagajo nič. Držite se čvrsto skupaj, dokler ne bo cilj dosežen, a ne spuščajte se v nobena nasilja.« — Ta poslanica se tedaj precej razlikuje od tistega pojmovanja, kar pod diktaturo proletarijata tudi pri nas nekateri razumejo.
-j- Proti zagrebškim komunistom. Včeraj se je pred zagrebškim vojnim sodiščem nadaljevala zanimiva razprava proti Diamantensteinu in tovarišem z zasliševanjem Šime Miluša, ki je v svojem obrambnem govoru naglašal, da je vsa'razprava naperjena proti komunistični stranki ter da znači preganjanje te stranke. Ves proces, ki temelji na izjavah Dlaman-tonsteina, ima namen dokazati, da je jugoslovanska komunistična stranka v zvezi z madžarsko komuno. Pravi, da je ponosen, ker stoji pred sodiščem radi suma, da dela za madžarske tovariše. Tudi jugoslovanska komunistična stranka je delala za svoje madžarske tovariše, a delala je to odkrito s tiskom in na shodih ter povsod dvigala svoj glas. V obrambi madžarske komune pa ni delala s tajno propagando. Ce so Madžari delali tajno, jim tega jugoslovanski komunisti niso mogli zabraniti in jih tudi niso podpirali. Pravi, da jim niso šli na roko v organiziranju javnih pučev, ker pravi komunisti so nasprotniki pučev. Trditev, da bi kdo iz Budimpešte dirigiral komunistično propagando v Jugoslaviji, se mu zdi absurdna. Vse komunistične stranke pa se strinjajo v principih, da se sedanja družba mora razrušiti, kako pa se bo to izvršilo, se prepušča izključno proletarijatu dotičnih dežel. Pravi, da je bil Diamantenstein poslan iz Budimpešte, da razširja tukaj letake, in je izključeno, da je bil poslan v svrho organiziranja pučev. Komunistična stranka ne prevzema nobene odgovornosti za njegova dejanja. Za tem je govoril o širjenju komunizma in o krizi, ki jo preživlja sedanja družba. Nato se je razprava odgodila na jutri ob 8. uri dopoldne.
-j- Demokrati la MkvostrL Eno najne-prljetnejših poglavij 1* zgodovine njihove vlade so za demokrate nedvomno sekve-stri. Kako so delali pri nas, so naši listi že dodobra osvetlili, še huje so pa ravnali drugod. Tako so demokrati postavili se-kvester nad ogromnimi Guttmannovimi posestvi v Slavoniji. Baron Guttmann pa ni na glavo padel ter je najel dva belgraj-ska odvetnika, da mu izposlujeta oprostitev posestva, in sicer je za ta posel izbral Milana Nešlča, ki je bil do nedavna tajnik notranjega ministra Pribičeviča in Draga Pavloviča, velikega prijatelja pravosodnega ministra Timotijeviča. Ta dva sta seveda svojo nalogo dobro izvršila — se-kvester se Je ukinil, češ da je Guttmann češkoslovaški podanik Gospoda odvetnika
sta pa spravila za svoje »delo« 1,200.000 dinarjev ali 5,000.000 K! Tako piše »Hrvat«.
Dnevna novice.
— Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani oddaja od 1. aprila 1920 naprej ma-nufaktumo blago samo proti takojšnjemu plačilu. To velja tudi za javne nameščence.
— Južna železnica: Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani ima 2a sedaj dovolj delavcev vseh vrst, kvalifiko-vanih in nekvalifikovanih in ne more do nadaljnega sprejeti nobenih delavcev,
— Zamenjava bankovcev. Ker je večja količina novih bankovcev v Parizu zopet gotova, bo te dni odpotovalo na Francosko več uradnikov, da prevzamejo izdelane bankovce. S tem bo istočasno tudi pospešena zamenjava kronskih bankovcev po 50, 20 in 10 K, za katere še ni določen rok, kdaj naj jih odtegnejo iz prometa.
— Pogon proti tihotapcem so izvedil pod vodstvom svetnika Kerševana vsi državni organi ob demarkacijski črti od Rakitne do Zalega loga, sodelovali so tudi vojaki. Ujeli so zelo veliko ljudi, kateri niso imeli potnih listov; na Veliki petek so prepeljali 30 aretovancev v Ljubljano, od-tam jih odpošljejo z izgonskim potnim listom v zasedeno ozemlje nazaj. Pričakujejo se še drugi transporti.
— Okradeno operno gledališče, V opernem gledališču je bil ukraden z odra bakren približno 20 cm visok zvonec vreden 2000 kron.
— Ogrska republika pripušča le odprta pisma. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav v Belemgradu, javlja ogrsko generalno ravnateljstvo za pošto, da pripušča iz financijelnih razlogov na svoje ozemlje samo odprta navadna in priporočena pisma. Zaprta pisma se bodo oddajala lastnim carinskim uradom odnosno se bodo zavračala.
Ljubljanske novice.
lj Babilon. Burka v petih dejanjih, spisal Kotzebue pod naslovom »Zmešnjava nad zmešnjavo«. To burko igrajo to pot tretjič na Ljudkem odru, ki je polna situacijske komike in izvabi občinstvu obilo smeha in zabave. Predstava se bo vršila na Velikonočni ponedeljek ob pol osmih zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v, trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu ter na dan predstave v Ljudskem domu, 11. nadstropje.
lj Narodna Galerija v Kresiji, šolski drevOred št, 2, bo na velikonočno nedeljo odprta občinstvu od 10, do 12, ure dopoldne. Vstopnina 2 K za osebo,
lj Novo kolo ukradeno je bilo iz veže gospodu Pičmanu. Kolo je vrste Puch, črno pleskano z držaji navzgor,
lj Cestni policijski red. Na policiji so kaznovali zadnje dni 37 oseb, katere so proti predpisom vozile z biciklji, stepale prah skozi okno in vozile z ročnimi vozički po trot oarjih.
lj Našla se je denarnica s srednjo vso to denarja. Dobi se v trgovini Viktor Gartner, Pred škofijo.
stalo vprašanje, kako bi se še bolj dali i rabiti niagarskj vodopadi. Danes i' 605.000 konjskih sil v niagarskih vodopa dih izkoriščenih, zdaj se zidajo cen^ai!j kjer bode izkoriščenih nadaljnjih 420.UUJ konjskih sil. Strokovnjaki so izračunaj! da bedo rečeni vodopadi lahko dajali 2 u pol milijona konjskih sil, pa njih narava; lepota še ne bo prizadeta, S tem bodo P51 štedili na leto 16 milijonov ton premoga
Razne novice.
r Kaj je doživel komunist Friedlander v Brucku. Te dni je bil napovedan v Bru-cku, ki je bil doslej precej socialističen, shod komunista Friedlander j a. Mož se je pripeljal, toda v dvorani, kjer se je imel shod vršiti, je našel samo dva mlada fanta. Začuden ju je vprašal: »Kje so pa vendar ljudje?« — »Veste« — sta mu odgovorila fanta — »te dni se vrši pri nas misijon. Ravno danes je pa pridigar za moške in tako so šli vsi v cerkev. Ako hočete, pojdite še vi.« S tem sta tudi edina udeleženca ko-lnunističnegh shoda odšla — v cerkev.
r Pred slo leti so bile razmere v marsičem podobne današnjim. V začetku francoskih vojski je v Sremu, žitnici države, stalo 100 funtov žita 8 gld., oves in ječmen 4 gld., koruza 5 gld., fu*t govedine 6 krajcarjev. Leta 1811., tedaj sredi vojske, je staL funt govedine 1 gld., tele 60 gld., ovca 50 gld., 100 funtov pšenice 100 gld., gos 8 gld., puran 12 gld., 100 funtov koime 60 gld. Leta 1815., po vojski, je bila draginja ša večja. Leta 1817. je bilo pa le nekaj boljo. Tedaj je 100 funtov žita stalo le še 20 gld., 50 litrov vina 6—10 gld. Leta 181S. pa je 100 funtov žita stalo le še 12 gld., koruza S gld. in 50 litrov dobrega vina 5 do 6 gld. — Kaj pa denar? Zlati in srebrni denar Je zamenjal papir, ki pa je bil seveda dosti manj vreden, tako da so leta 1811. morali izdati nov denar. Tedaj so stari novec zamenjali z novim, in sicer tako, da so za en nov goldinar ljudje morali dati pet starih papirnatih goldinarjev. Pred sto leti so tedaj valutno vprašanje reševali podobno ko danes. Povsod se vidi, da za velikimi vojskami prihajajo zli časi. Vojska je kriva vsemu zlu.
r Niagarski vodopadi. Pri današnjem svetovnem pomanjkanju premoga je na-
meni E.
9. aprila petek: »Faust«. Aboneffl6 {
10. aprila sobota: »Prodana neV8 Abonement izven.	^	!
11. aprila nedelja: »Ksenija-PaS118 Abonement izven.
Drama.
3. aprila, sobota: zaprto.
4. aprila, nedelja popoldne: *■ ta«, Abonement izven.
4. aprila, nedelja zvečer: »Trt551 Abonement izven.	<
5. aprila, ponedeljek popoldfle! nulčica«, Abonement izven.	f
5. aprila ponedeljek zvečer:
ški trgovec«, Abonement izven, ^6
6. aprila torek: »Nora«. Abot}®®' ^
7. aprila sreda:	»Golgota«. ™ ment A.
8. aprila četrtek: »Vrag«. Ahoh izven urad. pred.
3
9.	aprila petek: zaprto.
NAŠIM DRUŠTVOM IN
somišljE^0
Ali ste že naročili
JST- »NASA POTA«
Ki
z ek
AV UAAllJUJUUV	r"	v	l
, r Morska voda ždravilo pri duse^
boleznih. V pariškem Terapevtičnem dta štvu je zadnji čas priporočal profesor r® lestier porabo morske vode za . n8.V1fi duševnih bolezni posebno božjasti, PriP0 roča pa brizganje z morsko vodo, o® P* kopanje v njej, V šestnajstih slučajih lezni, v katerih se je posluževal svoje ® tode, je dosegel lep uspeh, V enem iz® slučajev se je pokazal uspeh brizž4*1!® v večji slasti do jedi in v rastoči tel«® teži; pri nekaterih paralitikih se je 0°*“ lo, da se ni izboljšalo samo njih t®Je zdravje, ampak da jim je prešla tudi J nervoznost. Po Pellerstierjevi metodi 1* brizganjem z morsko vodo baje popolnoma ozdraviti otožnost, ako f* ™ nik dovolj miren in ni razburljiv. . ■ .
r »Kdor še ni grabil živil, naj dvtPjj roko!« V nekem bavarskem mestu ri® dve sestri obtoženi, da sta na dežeu . kupovali velike množine živil in pb ljali tretjim osebam. Najeli sta »,° jL nega odvetnika, da bi ju zagovarj®' / v se je za Stvar zavzel in svoj obramhBi K, vor končal z besedami: »Kdor še ni '!Pj živil, naj dvigne roko!« Nobeden sodnikov ni sicer dvignil roke, a P°T. sc je, da se oblast s takimi da ugnati v kozji rog. Sestri sta	,
sojeni na 2000 ozir, 1000 mark globni . j je bilo še milo, vsekakor zato, ker )c to njuna prva kazen.	|B
&lsroc3no gisdišfc*
Opera.
3. aprila, sobota: zaprto,	.^
4. aprila, nedelja: »Mignon«, ment izven.
5. aprila, ponedeljek: »Jorigl®*'*' nement izven.
6. aprila torek: zaprto.	ned*
7. aprila sreda:	»Ksenija-Paf"*
Abonement izven urad. pred.	.-j#
8. aprila četrtek: »Žongler«.
10. aprila sobota: »Salome«. ment izven.
11. aprila nedelja popoldne: » čica«. Abonement izven.
11.	aprila nedelja zvečer: »S®1 Abonement izven.
I. in II. zvezek?
Naj ne bo med nami nikogar’f prečita te zbirke! Socialno vpraša staja vsak dan silnejše in social15® vsak dan izrazitejša.
V dobi socialnih prevratov socialnih prerokov bo zbirka v' 0t dobrodošla ter mu bo zvest k® vrtincu sedanjih dni.
Naroča se pri Slovenski socialni zvezi v Ljubljani. I. zve 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin.
Denar se mora poslati naprej
Sirite »Večerni
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega y0t>ij^ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v
Trnovski ioprivilBinaiiK!^,,,
TovariSt Maribora se neba ja i o ^ fS®8 gibanju, pozivamo vso. da n'«1« da s« fs v Mai iboru in tako vai potaoretn upravičenim zahtevam naših.®0 1 rižev. V solidarnosti je man	.sc«*®
Zveza privatnih