Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’-—, polletno Din 42'—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Postni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto lil.
Ljubljana, 28. marca 1931.
štev. 13*
Bolnik, ki ima preveč zdravnikov.
Ali vam je znana prigoda o bogatem bolniku, ki je v strahu za svoje zdravje Poklical k bolniški postelji množico zdravnikov? Posvetovanj ni bilo konca; bolezni je bilo več, in bi utegnilo eno zdravilo poslabšati stanje druge bolez-hi: zdravniki se nikakor niso mogli odločiti. In nasveti so se vrstili, pa drug za drugim propadli, ker je vsakokrat Ogovarjal ta ali oni od konsilija, hoteč Pokazati s tem svoje strokovno znanje. ^ed zdravniki je naraščalo medsebojno sPoštovanje in občudovanje učenosti in Uvidevnosti, obenem pa ni hotel nihče v učenosti zastajati za svojim kolego, in konferenca se je vlekla v brezkončnost ... Še danes bi se nadaljevala Polemika, če bi utrujenih strokovnjakov
1,0	bil rešil bolnik sam, ki je medtem niirno v Gospodu zaspal, ne da bi dočakal eno samo zdravilo.
Pa prigoda se ponavlja danes pri reševanju svetovne gospodarske krize, pri reševanju evropske gospodarske krize v nič manjši meri pri reševanju naše *astne, notranje gospodarske krize.
Vse preveč je poudarjanja, da je na-'Sa gospodarska kriza samo odmev sve-tovne in evropske krize. To poudarjanje ZV0ni slično kakor turški kismet: usoda l)ač; z njo se ne moremo boriti, kajti: Pisano je ...
v- V našem notranjem gospodarskem življenju padamo iz protislovja v protislovja: preobilica kapitala — pomanjkanje kreditov za investicije, preobilica naložb — visoka obrestna mera za kre-
dite. Celo za zagovarjanje neznosno visoke obrestne mere kreditov so se našli strokovnjaki, ki so se povzpeli do absurdne trditve, da je visoka obrestna mera kreditov potrebna in upravičena iz splošno-gospodarskega stališča, in so utemeljevali to trditev s potrebo po likvidnosti denarnega trga.
Če bi bili podatki, da znaša višina nezaposlenega, mrtvoležečega kapitala v naši državi dve do dve in pol milijarde dinarjev, nekoliko pretirani, je vsekakor to rekord v likvidnosti našega denarnega trga, zlasti še, če računamo tudi, da je velika večina zaposlenega kapitala investirana le na kratkoročne kredite. Gotovo je, da visoka obrestna mera ni upravičena ter ima svoj izvor v težnjah po pretirani likvidnosti. Obresti za mrtvoležeči kapital pa morajo plačevati dolžniki.
V zvezi z debato o najemu notranjega (ali tudi zunajega) posojila za izvršitev raznih javnih del so nasprotniki posojila zahtevali, naj se podpira privatna inicijativa, naj se da privatnikom možnost ustvarjanja gospodarskih podjetij.
Čemu bi se privatnik ukvarjal z delom, ko mu visoka obrestna mera uud» dovolj visoko rento, da zamore brezskrbno gledati napore podjetnejših ljudi, ki jim prav tista previsoka obrestna mera onemogoča rentabiliteto vsakega podjetja?!
Nasprotniki javnih del trdijo tudi, da nimamo za to potrebnega načrta, dasi-ravno leži pri gradbenem in pri drugi!.
resornih ministrstvih kopica nerešenih načrtov, vsebujočih najnujnejša, neod ložljiva dela, ki bi se morala v interesu narodnega gospodarstva čimpreje izvršiti, pa morajo čakati, ker — ni sredstev.
Ali naj potrebna dela čakajo na rešitev dotlej, ko postane njih izvršitev še težja in dražja? Ali merodajni čini-telji res nočejo uvideti, da brezdelje ir. pomanjkanje potrebnih javnih naprav krizo še vedno zaostruje ter ustvarja .čimdalje težje pogoje za kasnejšo izvršitev tega, iz splošno-gospodarskega stališča potrebnega — načrta?
»Zdravniki« zavračajo notranje investicijsko posojilo, pač pa v isti sapi na-migavajo na stare predloge, naj bi se tako posojilo sklenilo s — pravimi kapitalističnimi skupinami...
Namen je prozoren in ne potrebuje posebnih komentarjev.
Istočasno se priporoča tudi, naj se banovinam in drugim samoupravnim telesom omogoči izvršitev investicijskih programov potom najema posojil. Seveda zopet po tako visoki obrestni meri, da se morajo že vnaprej načrti vsled nerentabilnosti zavreči.
Ni res, da je naša gospodarska kriza neizbežna posledica splošne svetovne gospodarske krize, kajti:
geografski položaj in neizkoriščana naravna bogastva naše zemlje nudijo podjetnim dovolj prilike za udejstvovanje;
prometne vezi potrebujejo izpopolnitve in izboljšanja;
pasivna trgovinska bilanca vabi industrijo;
vsepovsod se čimdalje težje občuti potreba raznih javnih naprav;
množice nezaposlenih, nezadovoljnih nudijo ceneno delovno silo.
Ali ni to dovolj programa?
Ni čuda, da je predlog generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. M. Ne-' deljkoviča v zadevi notranjega investicijskega posojila naletel na tako kritično polemiko; nobeno človeško delo ni popolno: črna barva ima to neodpustljivo napako, da je — pretemna, bela barva pa je sploh nemogoča, ker je — presvetla ...
Odlašanje položaj zaostruje, in vedno težja bo izvršitev.
Šesti januar je od bolnikove postelje odstranil množico zdravnikov-specijali-stov še pravočasno, še pred smrtjo.
Razvijanje dogodkov na polju gospodarskega dela pa kaže, da bi bil potreben nov šesti januar za ozdravljenje hirajočega gospodarstva.
Nov udarec domači lesni trgovini.
(PRIZADETE TUDI DRUGE GOSPODARSKE PANOGE!)
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je izdala sklep, po katerem se smejo izvozna uverenja za osiguranje valute izdajati samo protokoliranim tvrdkam. V odloku se Finančna direkcija sklicuje na pojasnila Generalnega inšpektorata financ iz 1. 1924, ki določa, da je zahtevati od izvoznika uradno potrdilo o protokolaciji v primerih, ko banki ni znano, če je stranka protoko-lirana.
Koliko škode povzroči ta odredba naši lesni trgovini pojmujemo najlažje, ako upoštevamo, da je bilo koncem leta 1928 v Sloveniji 1751 lesnih trgovcev >. obrtnimi listi, poleg tega pa 1136 žagarjev, ki so se tudi deloma pečali z
izvozom. Protokoli rana pa je komaj slaba tretjina teh, ker se protokolacija doslej ni zahtevala in tudi ni nudila kakih posebnih ugodnosti, da bi trgovci prostovoljno zanjo zaprosili.
Drug položaj je v območju Stare Srbije, kjer se je izdaja obrtnega lista vezala tudi na dolžnost protokolacije. Odtod izvira tudi pojasnilo Generalnega inšpektorata financ, da je izdajati uverenja samo protokoliranim tvrdkam-Pri nas pa, kjer ni dolžnosti protokolacije, se je za izdajo uverenja zahtevala le predložitev obrtnega lista, kar po novi odredbi več ne zadostuje.
Razlike med protokoliranimi in ne-protokoliranimi tvrdkami v lesni trgo-
vini pri nas ni, ker izvaža cesto nepro-tokolirani trgovec neprimerno več kol marsikateri protokolirani. Tudi v interesu pobijanja šušmarstva v lesni trgovini je ta ukrep izgrešen, ker se je doslej izdaja uverenj vezala na predložitev obrtnega lista, s čemer je bila nelegalna trgovina izključena od izvoza. Da so se pri tem dogajale zlorabe, ki sj omogočale inozemcem in tudi nekaterim šušmarjem izvoz lesa na obrtnico in Pod imenom kakega upravičenega trgovca, nam je znano. Prav tako pa nam je znano, da v tem oziru niso grešili samo neprotoklirani, marveč tudi protokolirani trgovci. Gotovo je, da se bodo slične zlorabe dogajale tudi v bodoče *n jih niti novi trgovinski zakon ne bo mogel odpraviti, oziroma zadostno kontrolirati.
V kolikor so obrisi novega trgovinskega zakona znani, bo dolžnost protokolacije vezana na gotovo stopnjo plačanih neposrednih davkov. Trgovcem Pa, ki plačujejo manj davka kot jo Predpisano za dolžnost protokolacije, bo tudi po novem trgovskem zakonu na Prosto dano, hočejo li svojo tvrdko sodno protokolirati, ali ne. Verjetno pa je, da bo v bodoče izvoz vezan na proto-kolacijo.
Naš urednik je na željo mnogih naših naročnikov interveniral na pristojnem mestu, da bi se nova odredba vsaj začasno umaknila, ker je nepričakovana sprememba lesnii trgovini, pa tudi tr-
govini z živino in drugimi deželnimi pridelki močno škodovala. Naj bi se dala dosedanjim izvoznikom s primernim odlogom vsaj ta možnost, da se zamo-rejo pred izvrševanje te naredbe sodno protokolirati. Navzlic povdarjanju gospodarskih interesov in navzlic temu, da odredba ni v skladu s prizadevanjem vlade, da omili sedanji težki gospodarski položaj, je bila intervencija brezuspešna ter preko noči postavljeno drugo stanje kot je bilo doslej že nad šest let pri nas v praksi.
Našim lesnim trgovcem in izvoznikom živine ter drugih deželnih pridelkov ne preostane sedaj nič drugega kot to, da se na podlagi obrtnega lista in drugih dokumentov pustijo hitro protokolirati pri svojem trgovinskem sodišču (v Ljubljani, Mariboru, Celju ali v Novem mestu).
Taksa za protokolacijo za trgovce, ki imajo svoj sedež v Ljubljani ali v Mariboru znaša Din 500, za ostala mesta 300 Din, za trgovce v trgih in vaseh pa 150 Din. Upamo, da bodo trgovinska sodišča pospešeno poslovala, da vsaj ona očuvajo naše domače gospodarstvo pred še večjo škodo.
Obenem pa svetujemo trgovcem, da potom svojih gremijev, ali potom osebnih vlog na Zbornico TOI zahtevajo, naj se ta odredba vsaj začasno umakne, da se da dosedanjim izvoznikom možnost protokolacije.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
V našem slučaju izračunamo čisti dobiček žage v mesecu aprilu na ta način, da od nečistega dobička odštejemo še t® zneske:
Din
Amortizacija nepremičnin in rentabiliteta	3.500*—
Amortizacija premičnin	666-60
skupni odpisi	4.166-60
»ečisti dobiček	40.670-—
^sti dobiček v aprilu
36.503-40
Zaključevanje računov produkcije.
Ob koncu poslovnega leta zaključeni računi posameznih odsekov produkcije (žag, kompleksov za izsekavo, prostorov za obdelavo, obtesavo lesa.) nam pokažejo samo debetni ali samo kreditni saldo, to je: razmerje dotične žage ali kompleksa nasproti glavnemu knjigovodstvu. Drugega nam ta številka ne pove ničesar.
Da izračunamo rentabiliteto posameznega računa produkcije, moramo u-
gotoviti vrednost zaloge neobdelanega in obdelanega blaga na zaključni dan (31. dec.). Ob urejenem vodstvu kontrolne skladiščne knjige je delo lahko ter nam že stanje, izkazano v kontrolni skladiščni knjigi pri posameznih odsekih pove tudi vrednost zaloge neobdelanega in obdelanega lesa, v kolikor teh zalog še nismo prenesli na račun blaga pri centralnem oddajnem skladišču, oziroma računu. Da se prepričamo, če je kontrolna skladiščna knjiga tudi v redu vojena, moramo izvršiti vsaj nekaj poskusnih primerjav, da do-ženemo, če v kontrolni skladiščni knjigi zabeležene množine zaloge tudi v resnici odgovarjajo dejanskemu stanju.
Če se pri dotičnem odseku kontrolna skladiščna knjiga ni vodila, je potrebno popisati zalogo po stanju na zaključni dan in ugotoviti vrednost posameznih skupin in vrst neobdelanega in obdelanega lesa.
Pred zaključenjem računa dotičnega odseka v knjigi produkcije zabeležimo na zaključni dan vrednost zaloge v kreditni stolpec, na kar oba stolpca seštejemo s svinčnikom. Razlika, za katero je vsota kreditnega stolpca večja od vsote debetnega stolpca, predstavlja nečisti (kosmati) dobiček pri dotičnem računu. To razliko zapišemo v debetni stolpec za označbo:	prenos- na račun
dobička produkcije , na kar potegnemo zaključni črti ter morata biti vsoti debetnega in kreditnega stolpca izenačeni.
Račun za novo poslovno leto v naslednji vrsti (1. jan. sledečega leta) pa otvorimo s tem, da vrednost dne 31. XII. izkazane zaloge vpišemo za označbo: »vrednost zaloge« v debetni stolpec. Ta vpis je otvoritvena postavka za naslednje leto in predstavlja dolg dotičnega odseka nasproti glavnemu knjigovodstvu, istočasno pa tvori ta znesek aktivno postavko za račun bilance centralne uprave na zaključni dan.
Seveda je mogoče, da imamo pri posameznih produkcijskih odsekih tudi izgubo, kar doženemo na ta način, da smo po pripisu zaloge na zaključni dan v kreditnem stolpcu ugotovili, da je vsota debetnega stolpca večja od vsote kreditnega. Razlika je nečista izguba
ter jo moramo kot tako vpisati v svrho izjednačbe obeh stolpcev v kreditni stolpec. Novo poslovno leto pa zopet otvorimo z izkazano vrednostjo zaloge na zaključni dan v debetnem stolpcu.
Pri onih odsekih, ki so brez zalog, ker smo eksploatacijo končali, izračunamo samo vsoto bruto dobička ali izgube (glej račun odseka Jesenovec!) ter račun zaključimo in ne vstavljamo v naslednje leto nikake otvoritvene postavke.
Iz knjige produkcije napravimo ob sklepu leta izvleček po vzorcu izvlečka iz knjige dolžnikov ali upnikov. V dveh posebnih stolpcih pa zbiramo tudi izkazani dobiček ali’ izgubo, in sicer dobiček v posebnem, izgubo pa zopet v drugem stolpcu.
Kontrola računa produkcije v glavni knjigi nam pokaže, da mora biti sešteta skupna vsota stanja posameznih računov v izvlečku enaka stanju, ki nam ga izkazuje račun produkcije v glavni knjigi, če k vsoti izvlečka prištejemo skupno v izvlečku izkazano izgubo ter od nje odbijemo skupni dobiček, ki smo ga izračunali v izvlečku.
Stanje računa produkcije nam tedaj ob zaključku poslovnega leta izkazuje vrednost zalog neobdelanega in obdelanega lesa ter gre razlika na račun izgube in dobička pod naslovom kosmatega dobička (ali izgube) pri produkciji.
Ker moramo tudi glavni račun produkcije (v glavni knjigi) otvoriti sledeče leto z vsoto, ki jo izkazuje izvleček iz posameznih računov v knjigi produkcije, prenesemo pred zaključkom v račun produkcije v glavni knjigi v kreditni stolpec vsoto v izvlečku izkazanega kosmatega dobička, v debetni stolpec pa vsoto izkazane kosmate izgube, na kar se mora saldo računa produkcije v glavni knjigi ujemati z v izvlečku izkazanim stanjem.
Dalje sledi.
Ali ste poravnali naročnino!
&*g. Fr. V.
Nekaj o elektriki.
(Konec.)
v Zaniice so se preje označevale po sve-Cah, dandanes se pa označujejo izključ-110 le po potrošnji električnega toka v yatih. Prinašamo razpredelico, iz katere razvidna zveza med potrošnjo v vatih in svetlobo v normalnih svečah.
Označba potrošnje v vatih olajšuje pre-^ačunanje celotne potrošnje v gotovem °asu. N. pr. 60-vatna žarnica gori 4 in P°1 ure na dan. Kolika je mesečna potrošnja?
1 vat = 0'001 kilovata kilovatne ure — 0-06X4-5X30 = 8'1.
žarnice s prozornim steklom običajno Preveč bleščijo.' Zato jih včasih matira-s posebnim laikom. Lahko jili tudi barvamo z različnimi laki kakor rudeče, jttodro itd. Po stanovanjih so se zelo priljubile žarnice z opalnim steklom. Dasi J® opalno steklo neprozorno, se izgubi Jedva 10—15 odstotkov izžarevane svet-‘°he. Žareče nitke sploh niso več vidne, temveč cela krogla žari, kar daje prijet-ao gorko luč. Bleščanje je pri teh žarni-Ca-h popolnoma izključeno. Žarnice z ^dnevno svetlobo« imajo modro-zelenka-®to steklo, ki ne prepušča rdečih in rumenih žarkov. Svetloba je vsled tega Nekako bleda in mrzla. Ima pa to prednost, da zamoremo piri njej razločevati vse barve v naravnih odtenkih. Izguba na svetlobi je precejšnja; znaša 30—35 ^dstotkov, kar moramo vpoštevati pri ^beri žarnice. Priporočljive so za razsvetljavo izložbenih oken.
Prodaja žarnic utegne biti rentabilna T oddaljenih krajih. Tovarne za žarnice 80 kartelirane. Na osnovne cene dajejo gotov popust, ki se stopnjuje z odjekom. Pri večjem odjemu se pri zastopniku navadno lahko doseže še poseben P°pust. Žarnice so obdačene z državno trošarino. 10 in 15-vatne žranice so pro-fte trošarine. Pri 25 in 40 vatnih znaša a 5 Din, piri 60 vatnih 12 Din, pri 75 ^•15 Din, pri 100 v. 20 Din, pri 150 v. Din, pri 200 v. 80 Din in pri 300 v. Din. Večje žarnice v gospodarstvu Pftč skoraj ne pridejo v poštev več.
Z žarnicami moramo previdno ravnati, da se ne pretrga tenka kovinska nit. Opustiti moramo vsako nepotrebno prekladanje. Skladišče naj bo suho, da ne odpadejo trošarinski traki, kar lahko povzroča sitnosti s finančno kontrolo.
Poleg električne razsvetlave je zelo razširjeno še likanje z elektriko. Likanje z elektriko je sicer nekoliko dražje kakor likanje z ogljem ali celo z razgretim železom, zato je pa mnogo bolj snažno in praktično. Seveda je treba s tokom štediti in likalnik odklopiti, če za krajši čas prenehamo z likanjem. Enako je treba tudi med likanjem večkrat likalnik odklopiti, kadar postane prevroč. Novejši likalniki so opremljeni z avtomatičnim regulatorjem, ki prekine tok, kakor hitro se likalnik preveč segreje; pri tem ni treba iztakniti zatiča, temveč likalnik ostane potom priključne vrvice zvezan z napeljavo ter se avtomatično zopet priklopi, čim se nekoliko shladi.
Likalniki za gospodinjstvo so težki 3 in pol kg ter potrošijo ca 450 vatov. Likalnik vsebuje grelni vložek, ki obstoji, slično kakor žarnica, iz tenke žice, ki jo segreva električni tok. Kadar ta vložek pregori, se lahko zamenja, likalnik sam je pa seveda še nadalje vporaben. Omeniti bi bil še kuhalnik, ki je pripraven za hitro zavret je vode ali mleka v času, ko v štedilniku ni ognja. Priključi se na običajen zatični kontakt. Pri tem moramo paziti, da ne pristavimo praznega lonca, ker bi v tem slučaju grelni vložek pregorel. Tudi električne peči se včasih vporabljajo po sobah, ki nimajo peči. Splošno se pa električna kuha in kurjava tako dolgo ne bo mogla vpeljati, dokler bo cena električnega toka tako visoka kot je danes.
Najvažnejšo vlogo v narodnem gospodarstvu pa igra vsekako električni pogon. Električni motoir je namreč najenostavnejše pogonsko sredstvo, ki ne potrebuje skoraj nobene oskrbe. Zadostuje, da ga od časa do časa osnažimo in redno mažemo tečaje. Obrabijo se edinole ogljene krtače, ki jih je treba vča-
sih prem en j ati. Poraba toka se natanko ravna po obtežitvi, tako da nikdar po nepotrebnem ne trošimo električne energije. Motor za vrtilni tok se priključi potom treh dovodnih žic, ki morajo vse tri biti zavarovane z varovalkami. Če pregori samo ena, a je motor vkljub temu priključen, obstoji nevarnost, da se poškoduje. Zato je zlasti pri večjih motorjih vpotrabiti namesto navadnega stikala avtomatično, ki nadomestuje obenem vse tri varovalke. Samo en dovod v tem slučaju nikdar ne more biti prekinjen, ker v slučaju kake napake ali preobremenitve avtomatično stikalo vsestransko odklopi motoir. Poleg stikala, s katerim priključimo motor, je pri večjih motorjih potreben še zaganjač, ki
polagoma spravi motor v tek ter prepreči tako prevelik sunek el. toka. Če med obratom izostane tok in se motor ustar vi, moramo takoj iztakniti stikalo, ročko zaganjava pa zavrteti nazaj na izhodno točko, ker sicer pri povratku toka pregore varovalke — če so pa te vezane z žico — pa motor sam! Manjši motorji, kakor ventilatorji, mlinčki za kavo, stroji za rezanje mesa in slični ne potrebujejo zaganjača. Tudi se navadno priključijo samo potom dveh žic na napeljavo za razsvetljavo.
Upamo, da smo podali s tem čitate-ljem kratek pregled najvažnejših vprašanj iz praktične elektrotehnike, kar jim gotovo utegne koristiti, kadar si bodo napeljali elektriko.
GospodarsLe beležke.
Izpreinemba v naši devizni politiki.
Doslej je Narodna banka držala dinar v vezanem razmerju s švicarskim frankom na višini 10959 Din za en švicarski frank. Zadnje čase pa je švicarski frank nekoliko oslabel, vsled česar so pričeli tudi pri nas naraščati kurzi onih deviz, ki niso bile povezane s svlc. frankom; z drugimi besedami: tudi naš dinar je nazadoval vsporedno s švic. frankom. Sedaj pa je Narodna banka spremenila svojo devizno politiko ter kupuje švic. frank le še po kurzu 10956. Posledica je, da se je dinar zopet dvignil'na ono mednarodno notacijo, na kateri je bil pred nazadovanjem švic. franka.
Ogromni dobički naše sladkorne industrije.
Velikobečkerečka tvornica sladkorja, d. d. je ob delniški glavnici 36 milijonov dinarjev in ob rezervah 40 milij. dinarjev izkazala nič manj kot 22 milijonov dinarjev čistega dobička, kar znači 61 odstotno obrestovanje delniškega kapitala, oziroma 30 odstotno obrestovanje skupne vložene glavnice. Visoki dobiček v času splošne* gospodarske krize nikakor ni upravičen in priča o nesorazmerni gospodarski politiki pri nas.
Nove investicije v borskem rudniku.
Francoska družba »Mineš de Bor«, ki eksptoatira bakrene rudnike v Boru, je sklenila obratovanje močno razširiti, ker je rentabilnost tega našega bakrenega rudnika navzlic padanju cen bakra tako velika, da je družba lansko poslovno leto zaključila z ogromnim dobičk-oin 112 milijonov Din. Za nove investicije je družba najela posojilo v znesku 400 milijonov frankov (skoraj milijardo dinarjev).
Znižane carine na čehoslovaške tekstilije.
Po novi trgovinski pogodbi je znižana naša carinska tarifa za čsl. tekstilno blago za 10—12°/o, pri luženih tkaninah in pri tkaninah za žimnice pa za 20 do 33°/o, poleg tega pa je uvoz fesov carine prost, dočiin je znašala dosedanja carina za komad 16-50 Din s čopom ter 11 Din brez čopa.
»Citroen« v Jugoslaviji.
Ker je opustil Ford namero, da bi zgradil v Jugoslaviji avtomobilsko tvor-nico za vse balkanske države, je stopila v pogajanja z našo vlado francoska tvornica »Citroen«, kot se poroča iz poučenih krogov.
Naš izvoz vina v Avstrijo.
Lansko leto je uvoz inozemskih vin v Avstrijo nazadoval ter je znašal le 367.387 lil y vrednosti 18'6 milijona šilingov nasproti uvozu leta 1929, ki je vnašal 406.160 hi v vrednosti 21.7 milijona šilingov.
Naš uvoz vina pa je navzlic temu poraste] ter je znašal sledeče množine v hektolitrih:	1929	1930
mošt	2.611	279
vino	29.371	31.642
Uvoz mošta je nazadoval, dvignil pa l5e je uvoz vina tako, da smemo smatrati zaključek za zadovoljiv.
Uvoz našega krompirja v Avstrijo dovoljen.
Potom zunanjega ministrstva je bi! obveščen poljedelski minister, da je u-v°z našega krompirja v Avstrijo dovoljen brez pridržkov, ker se je ugotovilo, da bolezen raka ne obstoji pri nas.
Povečani izvoz prašičev na Čeho-slovaško.
Vsled odpovedi trgovinske pogodbe z Madžarsko je pričela Čehoslovaška kriti svoje potrebe na Poljskem in v Jugoslaviji. Izvoz naših prašičev na Čeho-slovaško je vsled tega narastel ter smo v letošnjem febraurju izvozili tja 3395 komadov, dočim smo jih lani v isten: ®iesecu izvozili le 1590.
Jugoslovanska tvornica avijonskih motorjev.
Te dni se je osnovala v Beogradu »Jugoslovanska tvornica avijonskih motorjev« z delniško glavnico 3,500.000 dinarjev, razdeljeno na delnice po 1000 dinarjev, od katerih se 2000 komadov glasi na ime, 1500 pa na prinesitelja.
Naš izvoz v Avstrijo.
Po avstrijski statistiki odpadejo od lanskoletnega uvoza na Jugoslavijo sledeče množine vagonov:
skupno:	iz	Jugoslavije:
koruza	15.000	4.000
pšenica	31.000	3.500
oljni plodovi	180	60
seno	32.000	200
perutnina	1.000	350
jajca	1.750	270
olje	400	5
vino	5.500	350
sveže meso	4.000	650
premog	70.000	4.500
gradbeni les	10.000	2.500
drva	3.000	500
doge	800	500
les za celulozo	400	300
ovčje kože	200	43
sveže slive	3.000	1.700
suhe slive	400	300
orehi	500	120
jabolka	7.000	3.000
Po širnem sverfu.
Poljsko-nemška trgovinska pogodba.
Pretečeni teden so bila zaključeni Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Nemčijo in Poljsko ter se ima po Sodba predložiti nemškemu parlamentu 111 poljskemu senatu v odobritev.
Dočini so poljski gospodarski krogi Vzeli novo pogodbo z umevanjem na znanje kot kompromis, pri katerem je seveda morala Poljska mnogo popustiti, se v Nemčiji opaža močno gibanje proti odobritvi pogodbe zlasti v poljedelskih krogih, ki jih podpirajo z vsemi silami Naeijonalistične parlamentarne skupine, skušajoč izrabiti trenutek gospodarske nezadovoljnosti v svoje politične name ne in izvojevati poraz vlade.
Uspeh čehoslovaškega notranjega posojila.
Po poročilu bančnega konzorcija je podpisovanje čehoslovaškega notranjega investicijskega posojila nadkrililo pričakovanje ter je posojila podpisano za 1.300 milijonov Kč več kot je bilo potrebno.
Avstrijsko notranje posojilo.
Avstrijska vlada je .sklenila najeti pri domačih denarnih zavodih 7%' investicijsko posojilo v višini 150 milijonov šilingov na amortizacijsko dobo 40 let. Posojilo se bo emitiralo pd tečaju 95 in se bo porabilo za razna pbtrebrta' jafna
Žitna konferenca v Rimu.
V četrtek je pričela zasedati v Rimu svetovna žitna konferenca, ki ima nalogo stabilizirati žitne cene in po možnosti tudi določiti kontingentiranje žitnih presežkov ter doseči, da se bodo sklepi zadnje evropske gospodarske konference glede prvenstvene preskrbe evropskih držav z evropskim žitom tudi v resnici izvajali. Radi odpovedi udeležbe Amerike ima konferenca malo izgledov na uspehe, zlasti ker je svetovna poraba žita proračunjena na letnih 230 milijonov met. stotov, lanski pridelek pa znaša 345 milij. met. stotov, tedaj 115 milij. met. stotov nad porabo. Velik del te nadprodukcije leži v Ame-¥'ki, ki ga bo skušala plasirati po naj-nižjih cenah.
Tudi Grčija najema investicijsko posojilo.
Te dni je bila v Londonu podpisana pogodba za najem posojila za Grčijo v znesku 4'6 milijona funtov (1.270 milij. Din) po 6%, ki se bo emitirajo po kurzu 87 in uporabilo za omLljenje gospodarske krize potoni javnih del v Grčiji.
FAŠISTIČNI TISK POZIVA NA RO
Ker v par mesecih poteče naša trgovinska pogodba z Italijo, poziva fašistični tisk, naj se v novi trgovinski pogodbi upošteva načelo:	Kupuj	tam,
kjer se kupuje tvoje blago! Poudarja se posebno dejstvo, da je Italija v trgovanju z našo državo močno pasivna ter da se dajo produkti, ki jih izvažamo mi v Italijo, nabaviti povsod, ker vlada na svetovnem tržišču preobilica agrarnih pridelkov, ki so glavni predmet našega uvoza v Italijo.
Kakor je na eni strani res, da je Italija v trgovanju z našo državo pasivna, je to popolnoma naravno, ker je italijanski uvoz v našo državo deležen vseh največjih ugodnosti, ki jih imajo druge države, s katerimi obstojijo trgovinske pogodbe. Ce hi nam nudila Italija boljšo blago ali nižje cene kakor druge države, bi se gotovo tudi njen uvoz v Jugoslavijo dvignil ter hitro izpodrinil predmete, ki jih uvažamo iz drugih držav. Pasivnost italijanske trgovine ne temelji na kakih ovirah, temveč je ne-
Visok prebitek v francoskem proračunu.
Po reduciranju nekaterih izdatkov izkazuje francoski proračun' 118 milijonov frankov prebitka, kar je rekordna višina v francoski državno-gospodarski zgodovini. Prebitek se uporabi za razne nepredvidene stroške.
Nazadovanje potrošnje bombaža.
Mednarodni urad bombaževih predilnic in tkalnic v Manchestru je ugotovil, da svetovna poraba bombaža in bombaževih izdelkov nazaduje, ker izpodrivajo bombaž vedno močneje druge tkanine. Omejena potrošnja je tudi delna posledica splošne gospodarske krize. V pravkar zaključenem zadnjem polletju bombaževe letine je poraba nazadovala za 15 odstotkov za lansko.
,,TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles in HHHHHflflHHHfliiHI	otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška cestfa 4
Proda in na obroke
J KOT JUGOSLOVANSKEGA BLAGA.
izbežna posledica svobodne trgovine, katere načelo se pri nas najbolj upošteva in izvaja.
Pasivnost italijanske trgovine pa je tudi splošna, ker se v statističnih podatkih o zunanji trgovini ne upoštevajo tihi dohodki italijanskih paroplovnih družb in dohodki tujskega prometa, ki ravno v Italiji predstavljajo znatno aktivno postavko. Poleg tega pa fašisti tudi ne znajo ali nočejo upoštevati dejstva, da gre velik del našega uvoza v Italijo, bodisi predelan ali pa samo prepakiran kot italijansko blago zopet v inozemstvo in igra Italija pri tem samo vlogo posrednika.
Pozive fašističnega časopisja moramo sicer smatrati za nekako predpripravo terena za zaključitev nove trgovinske pogodbe, vendar pa morajo biti naši gospodarski krogi na oprezu in zlasti radi teh glasov v pripravljanju načrtov nove pogodbe skrajno previdni, da ne bo oškodovan naš, že itak nazadujoči izvoz v Italijo,
ODPOR PROTI NEMŠKO-AVSTRIJSKI GOSPODARSKI UNIJI.
V enajsti številki smo poročali o ustvaritvi gospodarske unije med Nemčijo in Avstrijo ter poudarili, da je politična plat tega sporazuma daleko važnejšega pomena kot se sodi na prvi Pogled.
Nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo ne bi pomenila nič manj kot odpravo carinskih mej ali ustvaritev popolne gospodarske enote obeh držav. Istočasno pa znači ta pogodba, da sta obe državi tudi v zunanje-trgo vinskih odnošajih popolnoma odvisni druga od druge ter je n. pr. pogodba Nemčije is katerokoli drugo državo obenem avtomatično obvezna tudi za Avstrijo in obratno.
Carinske tarife se sicer za enkrat ne odpravijo še popolnoma ter se bo to zgodilo šele postopoma, vendar v tako kratkem roku, da bodo carinske tarife obeh držav tudi na zunaj tekom enega leta docela izenačene in bodo začasno izjemo tvorili le predmeti monopola, k. so v obeh državah za sedaj še zadeva notranje ureditve.
Pogodnici zagovarjata to pogodbo kot naravno posledico konference za ustva-
ritev evropske unije, povdarjajoč, da sta pripravljeni k bloku pripustiti tudi druge, zlasti južnoevropske države.
V evropskih političnih krogih se trdi, da je s tem aktom kršena ženevska pogodba iz leta 1922, v kateri se je Avstrija zavezala varovati svojo gospodarsko in politično neodvisnost ter se izogniti vsake akcije, ki bi ogrožala to njeno neodvisnost.
Diplomatski zastopniki Francije, Italije in Čehoslovaške so protestirali na Dunaju, zlasti ker nemško nacijonalno časopisje poudarja, da pomenja pakt prvi korak k politični združitvi obeh držav.
Dočim se položaj v Angliji, Fi-anciji in na Čehoslovaškem ter v Italiji presoja zelo kritično, so države Male antante zelo rezervirane ter čakajo, da se objavijo avtentični podatki pogodbe in da se dožene, če je s tem aktom dana kršitev omenjene ženevske pogodbe.
Naša država je s tem aktom gospodarsko močno prizadeta, vendar bo eventuelni nastop predvidevno skupen z ostalimi zaveznicami.
Tržna poročila.
Žito.
Na svetovnem tržišču se opaža učvrstitev cen, ki je to pot tudi pri nas vplivala na cene ^ na ljubljanski borzi pri Pšenici, dočim so ostale cene drugih vrst žita, moke dn koirirze neizpreme-cjene.
Pšenica notira na ljubljanski borzi po zvišanih cenah, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh (v ekJepaju so cene pred 14 dnevi) rbačka Potiska, 80-81 kg, 1 % primesi 212.50— -15 (207'50—210) Din; bačka srbobran-*ka, 79-80 kg, 2% primesi 210—212'50 (207-50—210); gomjebačka, 79-80 kg, primesi 210—212-50 (202-50—205); }ačka, Sombor okolica, 79 kg, 2% primesi mlevska voznina 192-50 do 195 (187-50—190); bairanjska, 79-80 kg, 2% Primesi 192-50—195 (187'50—190).
Nejasen položaj na kožuliovinastem sejmu.
Na sejem kožuhovine v Ljubljani dne 22. in 23. t. m. je bilo izredno veliko blaga, zlasti lisic in zajcev. Inozemskih kupcev je bilo malo in so bile njihove ponudbe tako nizke, da se sejmska u-prava niti ni mogla odločiti za prodajo, vsled česar je dražbo preložila za 14 dni ter bo bržkone nova dražba okoli 10. aprila. Baje je pričela Amerika zopet kupovati, vsled česar se pričakuje izboljšanje cen. Na drugi strani pa poročajo, da je moskovski kožuhovinski sejem dobro uspel, vgled česar so inozemska tržišča precej pokrila svoje potrebe. Tudi lipski kožuhovinski sejem je prenapolnjen z ruskim blagom.
Pridobivajte nove naročnike!
Znižanje ccn domačega železa.
Ker je navzlic visokim zaščitnim carinam pričel naraščati uvoz železa v Jugoslavijo, so bile naše železarne prisiljene te dni znižati cene. Tudi znižane cene še daleč ne odgovarjajo dejanskemu razmerju ob splošnem padanju cen. Železarne trdijo, da pomenja sedanje znižanje maksimum v popuščanju ter da so prisiljene delati z izgubo; zlasti se pritožujejo na neugodne prevozne tarife ter trdijo, da so inozemske cene železa pravi dumping. To jadikovanje je neutemeljeno ter opozarjamo naše čita-telje na članek v letošnji deveti številki, str. 136.
Tvorniške cene so določene v sledečih višinah za kg:
betonsko šipkasto Zagreb, Ljubljana in
Celje	3-18	2*28
Beograd	3-175	3-375
Novi Sad	3-205	3-305
Med.
Vsled velikih zalog so šle sicer cens našega meda nekoliko navzdol, vendar pa so še vedno visoko nad svetovno pariteto, vsled česar ga tudi ne moremo izvažati. Nemška veletrgovina n. pr. nudi ruski med po 8-50 Din kg fko Hamburg, dočim je cena našega meda na veliko 10—12 Din, na trgu v detajlu pa 14—18 Din kg.
Jajca.
Na inozemska tržišča jajc prihajajo velike množine, kupcev pa ni, vsled česar so tudi cene šle navzdol.
V Italiji se ponuja blago iz Egipta, Sirije in Turčije po Lit 340—350, fko genovsko Skladišče.
V Neničijii se trguje predvsem z domačim blagom, kd se plačuje po 6V4 pfeniga na debelo.
Perutnina v Italiji.
Milano plačuje našo perutnino po sle^ dečih cenah za kg žive teže: kokoši Lit 6-50 (začetkom februarja Lit 7-—); purani Lit 8 (začetkom febr. Lit 7-50); race Lit 8 (zač. febr. Lit 7-25); gosi Lit 5 (začet. febr. Lit 6 25) za. kg.
Ameriško tržišče.
Ameriška blagovna tržišča notirajo sledeče cene, katerim v oklepaju dodajamo cene pred tremi tedni:
Žito notira na čiKaški borzi: pšenica se je v ceni okrepila ter notira bušel (27-21 kg) 79-63 do 79-75 cent. (pred 3 tedni 79-50); ostala žita notirajo za bušel (25 40 kg): r ž, ki je šla pred tremi tedni močno navzdol, se je prav tako okrepila zopet na 40-25 cent. (pred 3. tedni 36-75); oves se je prav tako okrepil ter notira 32-87 (30-25); koruza je ob nestalni tendenci porastla na 64-50 (60-12).
liomhaž se je po zadnjem porastu cen nekoliko znižal in notira v Newyorku ob stalni tendenci 10'89 (11-10) cent. za lihro (045 kg).
Sladkor je šel za spoznanje navzgor ter notira v Newyorku 1-25 (1-21 pred tremi tedni).
Kava: »R i o« kaže znake nagibanja navzdol in notira v Newyorku 5 (5-04 pred 3 tedni); »Santos«, ki je pred tremi tedni nazadovala (na 7-86), je zopet porastla na 7-97.
Padanje cen ameriškega petroleja.
Dočim velike petrolejske tvrdike še vedno vzdržujejo ceno 12-5 centa (7 dinarjev) za galono (3-785 litra), pomijejo ostale rafinerije galono po 8—10-5 centa (4-48—5-88 Din); manjše, od kartela neodvisne rafinerije pa zahtevajo le po 5 centov (2-80 Din) za galono.
Tudi v ostalih državah gredo cene petroleja navzdol in se je k velikim zalogam pridružil še ruski petrolejski izvoz.
Ponovno znižanje cen bencina in petroleja na Poljskem.
Poljske rafinerije so ponovno znižale cene petroleja za 7-5 vinarja (47-5 pare), bencina pa za 115 vinarja (728 pare) pri kilogramu.
Učvrstitev cen konoplje.
•Na evropskem tržišču s konopljo je nastopilo izboljšanje iter tudi Rusija ne nudi več blaga po prejšnjih nizikih cenah 'in je sklenila zadnjo veliko kupča-jo v Angliji 'po 35 funtov za tono.
Znižanje cen steklenine.
. Na Čehoslovaškem se vršijo razgovori didustrijcev, na katerih pride gotovo do sklepa znižanja cen za steklene izdelke, zlasti za namizno steklenino, katere se atnogo uvaža v našo državo. Ako računamo poleg tega tudi z znižano uvozno carino, stoji steklenina pred pocenitvijo.
Znižanje cen na Poljskem.
Povodom akcije'poljske vlade za znižanje cen so doseženi sledeči rezultati: cene »kemikalij so padle za 15—20%, ^delkov tekstilne industrije za 10 do 25%, premoga za 8—5°/o, železa za ®°/», petroleja za 8-5% in časopisnega Papirja za \XU%.
Lesno
Kriza v romunski lesni industriji.
Pa preživlja tudi Romunija težko lesno krizo, priča statistika, ki izkazuje, da je leta 192!) od 155 lesnoindustrijskih Podjetij zaključilo 88 industrij z dobičkom. 67 pa z izgubo. Izguba pri teh Podjetjih znaša 44 odstotkov vložene glavnice. Najhujše je prizadeta lesna industrija na Sedmograškem.
Insolvenca treh italijanskih lesnih tvrdk.
Te dni so prijavljeni konkurzi treh znanih italijanskih lesnih podjetij: Gia-c°mo Passera v Trstu, Alberto Muselli v Paviji in Luigi Borgia v Ivrei.
Nekaj inozemskih povpraševanj za
naš les.
v Smrekove deske, jugosl. provenijence, ^iroko blago 24—26 m/m išče tvrdka: G. fiir Miihlen & Holzindustrie, W'en I, A m Hof 11.
Hrastove, pragove 260 cm,' 16/10 iti 6/15/26, hrastove boules I. z nekoliko , > turnirske hlode in jesenova debla 'e*n kupi Fr. Kurt Walter, Wien II, A'Usstel lungsstrasse 81.
Hrastove pragove 260 cm 16/16/26 in 6/15/25 kupi proti takoj, plačilu Rihard •ckerl, Zagreb, Kumičičeva ul. 10.
Pocenitev premoga na Poljskem.
Poljska premogovna industrija je znižala cene premogu za 3—5 odstotkov.
ic prt nas in v inozemstvu najbolj priljubljena
krema za čevlje
tržišče.
Ruske lesne ponudbe na naših tržiščih.
Za Italijo so pred nekaj dnevi ponudili Rusi večje množine uzuelno rezanega lesa I.—II. po ceni Lit 280—290 cif Napoli, Genova ali Bari.
Tudi v Egiptu so ponudbe Rusije za I.— III. blago za 2 šilinga (Din 28'—) pri kub. metru nižje od naših cen.
Te cene že niso več tako nizke kot so bile pred sklepom rusko-angleške pogodbe, ko so morali Sovjeti angleške dimenzije prodajati na drugih tržiščih.
Nazadovanje poljskega lesnega izvoza.
Že lansko Jelo je poljska lesna trgovina močno nazadovala. Podatki izvoza lesa iz Poljske v letošnjem januarju pa kažejo ponovno nazadovanje ter je izvoz lesa v teni mesecu znašal:
ton milj. zlotov' lani	211.100	27‘9
letos	142.523	18-1
Nazadovanje je splošno, le izvoz tramov in desk je letos celo por as; tel.
Dobave.
150 m hrastovega lesa in 50 komadov impregniranih drogov nabavi do 80. t. m. direkcija dr. rudnika, Velenje.
12.000	m raznega lesa nabavi do 15. aprila uprava državnih monopolov v Beogradu, do 2. aprila pa 7.200 m' raznih desk. Pogoji pri Zbornici TOT.
ZNAKI IZBOLJŠANJA NA LESNEM TRGU.
Poročila inozemskih listov kažejo, da so zaloge v naših inozemskih lesnih tržiščih, zlasti v Italiji znatno zmanjšane, vsled česar je nastopilo živahnejše zanimanje za naš gradbeni les, zlasti za tramovje. Cene so sicer še vedno neizboljšane ter tudi ni pričakovati kakega nenadnega dviga, dasiravno je ruska ponudba na naših tržiščih nekoliko popustila, ker so Sovjeti trenutno zaposleni z dobavami za Anglijo in Nemčijo.
Računati pa moramo sedaj zlasti s poljsko konkurenco, ker je poljski les vedno bolj iztisnjen iz svojega dosedanjega glavnega tržišča v Nemčiji. Tudi Avstrija še vedno vedno išče odjemalca, kar pride v poštev zlasti za Francijo, kjer so naše zveze še vedno odločno premajhne, pa tudi naše prevozne tarife previsoke, da bi zamogli razviti navzlic ugodnejšemu geografskemu položaju izdatno konkurenco. Tudi Romu-
nija nam dela na južnopomorskih trži* ščih z nizkimi ponudbami mnogo škode.
Z Romunijo ustvarjeni lesni izvozni kartel omiluje sicer nekoliko konkurenco s te strani, vendar bo treba mnogo previdnosti, da ne bo pri eventuelneni kontingentiranju oškodovan naš izvoz, zlasti ker se skuša Romunija iznebiti velikih zalog kvalitativno slabega blaga za vsako ceno.
Grčija se zanima močno za les v naših južnejših krajih, kjer je tržišče izboljšano ter poslujejo vsi obrati s polno kapaciteto, ker so se zaloge pričele prazniti.
Iz Italije je došlo precej naročil posameznim izvoznim tvrdkam, poleg tega pa se opaža večje zanimanje za naš gradbeni les. Tudi trgovina z drvi se obeta na jesen izboljšati, ker so se zaloge v inozemstvu vsled zadnjih mrazov skrčile občutneje kot se je pričakovalo.
IZKORIŠČEVANJE GOZDOV.
Pod naslovom Iskorišča vanje šuma« je izdal univ. profesor dr. Ugrenovič obširno knjigo, ki je vzbudila v krogih lesotržcev in gozdnih posestnikov veliko pozornosti, ker je to eno izmed onih redkih del, ki so prikrojena zares za naše razmere.
Knjiga je pisana v lahkoumljivi hrvaščini ter obravnava gozd in gozdno gospodarstvo iz stališča izkoriščanja. Poleg praktičnih nasvetov za gozdno izkoriščanje priobčuje na pregleden način tudi finančne, tehnične, komercijalne in
LJUBLJANSKA
Tendenca za tles na borzi je neiapre-menjeno slaba, v privatni trgovini pa se opaža nekaj več življenja.
Cene so n&izpremenjene (glej 6. številko).
Povpraševanja ,se nanašaijo na sledeče blago:
Bukovi pragovi, 2 60 m, 16X26X16, 2’50 m, 15 X25X16, 2-60 m, 14X24X15. Najmanjši kvantum 2000 komadov. Dobava do konsa maja odn. nekaj junija. Franko vagoa nakladalna postaja.
druge formalne strani gozdnega izkoriščanja.
»Iskorišča vanje šuma« je delo zase in nui bodo sledile še štiri knjige, katerih poedina bo predstavljala zopet samostojno delo, obranavajoče znanstvene, gospodarske, trgovinske in tehnične plati gozda in gozdnega gospodarstva.
Našim lesotržcem, žagarjem in gozdnim posestnikom toplo priporočamo nabavo tega dela, ki stane Din 88'— komad (s povzetjem in poštnino vred) ter se naroča pri: Dane Tomičič, Zagreb, Wilsonov trg 12.
LESNA BORZA.
Brzojavni drogovi, smreka in jelka, dolžina 10 m, debelina na tanjšem koncu 12 cm, zdrave kvalitete. Kvantum 20 do 30 tisoč komadov letno, 1500 do 2p00 komadov mesečno. Česna 275 Din, franko Sušak pristanišče.
Brezovi hlodi, sveže sečnje, od 2 m naprej s toleranco 10% od 1 do 2 m, blago absolutno ravno in zdravo, z najmanjšim odstotkom malih grčiic posameznih, premer v vrhu 20 do 30 eni. Cena franko meja Postojna za 100 kg. 2 vagona mesečno!
Bukova metlišča, 1 m dolžine, 27/27 mm-Franko meja Postojna.
Večjo množino bukovih pragov 2-20X20X V* cm in 2-65X24X16 cm. Navesti množino, dobavni rok in ceno franko meja Postojna.
Hrastovi hlodi od 3 do 4 metre dolžine, Najmanjši premer pod skorjo 30 cm. Cena franko Postojna tranzit.
Brezovi hlodi, najmanjši premer v vrhu 10 cm, od 2 m naprej. — Franko meja Postojna "tranzit.
Bukovo oglje z 40% kanele. Cena franko meja Postojna tranzit.
^ dopijone jelovih bordonalov od 35X35 c!" naprej, od 5 do 12 m dolžine, uso Fiume. rI-anko meja italijanska.
10 m3 filerjev 8/8", 6 in 7 metrov; 35 m3 Podmere 24 mm, z navedbo, če je paralelno a'i lahkokonično. Franko meja Postojna.
Naravna 'bukovina, od 1 do 2 m dolžine ali tudi manj (toda navedene), od 10 cm širine ^Prej, debeline od 27 in 30 mm. Blago obrobljeno, paralelno, polnoinerno, popolno-nia suho. Franko meja Postojna tranzit.
100 m3 jelovih kratic, o d8 cm naprej, z' Malenkostjo 8 in 9 cm, od 0-70 cm dolžine, 9ziroma multšpli (dvojniki), zdravo, izključno gnilo in razbito, povezano, paralelno 111 oceljeno. — Cena naj se glasi franko nakladalna postaja z navedbo teže m3.
2600 m3 jelovih bordonalov, uso Fiume, od 30/30 do 50/50 cm, ter dve tretjini od 4 do 10 m in ena tretjina od 10 do 15 ni dolžine. — Cena franko nakladalna postaja, oziroma Sušak pristanišče.
100 komadov tesanih tramov, 19/24 cm, 11 m dolžine, garantirano zdravo, ravno in lepo blago. — Franko vagon nakladalna postaja.
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, » Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi!
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaji Prosti tečaj
anglešikii funt	276-—	276-20
ameriški dolar	S6o	56-00
avstrijski šiling	7-96	7-97
'belga	7-92	7-92
bolgarski lev	—•41	—•41
češkoelov. krona	1-676	1-68
francoski frank	2-218	2-22
italijanska lira	2-975	2-98
grška dragima	-•73	—•73
Madžarski jpengo	9-88	9-90
®emška marka	13-45	13-53
Tajski zilot	6-33	6-32
romunski .lej	—•336	—•33
španska peseta.	5-88	6-10
danska krona	15-13	15-12
švicarski frank	10-959	10-95
foclairaistki goldinar	22-77	22-78
turška lira, papir	26-70	26-70
®lati strank	10 959	10-96
'kanadski dolar	56-02	56-01
»orveška .krona	15:13 5’Vo	15-09
brazilski inilreiis		5-40
aiiigentini-:ki .pezos	17-20	17-15
»vedska krona	15-15	15-12
Egiptovski funt	281-80	281-50
Po dolgem času	je dinar v	Ziirichu
Poskočil od 9-12 na 9‘13. Sicer neizpre-nieujenf).
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 426—427-50, l'A% Blairovo posojilo 82-75—83'—, 8% Blairovo .posojilo 93-30 do 93'50, investicijsko posojilo 88 do 88-50, tobačne srečke 25 ponudba, 4% bosanske obveznice 51-50 do 52-—, beg-lušike obveznice 69 povpraševanje, Rdeči križ 48 ponudba, posojilo državne hipotek. banke 82-75—8325.
Vojna škoda se je zopet okrepila za dve točki. Tudi ostali državni papirji so za spoznanje porasti’.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 128 povpraševanje, Prva forvat-sika šiedionica 905—910, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 307 do 310, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 133 povpraševanje, Nar. banka 7.900 do 8.100, Kreditni Izavod 170—180, Ruše 235—237, Obrtna banka 36 povpraševanje.
Papirji »Trboveljske« so zopet močno padli ter znaša nazadovanje do 23 točk, pomnožila pa so se povpraševanja po delnicah Združ. papirnic.
Skupni davek na poslovni promet.
»Službene novine« so objavile uredbo •o skupnem davku na poslovni promet, ki stopa v veljavo s prvim aprilom za blago v notranjem prometu, za uvoženo blago iz inozemstva pa se nove tarife uporabljajo že od 26. marca.
Skupni davek na poslovni promet je urejen tako, da se za vsako blago pobira davek samo enkrat, kjer je bilo le mogoče. Pri producentih (tvornicah in drugtih proizvajalcih) se plača prometni davek največkrat za celo prometno pot od surovine, preko predelave do kon-zumenta. Za uvoženo blago se plačuje davek na carinarnici pri uvozu .
Nove tarife skupnega poslovnega davka so za nekatere glavne vrste blaga sledeče:
Žito in moka: Za pšenico se plačuje davek le pri uvozu v višini 2%. V notranjem prometu pa se od žita ne plačuje nikakega prometnega davka, ker se plačuje ta obenem z moko (pri mlinih) v višini 2‘2%, v katerih je zapo-paden tudi poznejši promet (predelava v kruh in navadno pecivo), razen finega peciva, za katerega morajo plačevati peki dodatni davek 'A%- slaščičarji pa 1%. Na uvoženo moko se plačuje 2-8%. Mali vodni mlini pa so plačevanja davka za moko oproščeni.
Za koruze in ostale vrste žita ni predviden skupni davek v domačem prometu in se plača kakor doslej splošni davek na poslovni promet od 1%, pri uvozu pa skupni davek od 2 %. Za oluščen riž znaša domača stopinja 2*3%, uvozna stopnja pa 3*3% in se pobira davek v tvornim, zato pa je blago v nadaljnem prometu prosto. Promet rži je prost, ker se pobira kombiniran skupni davek na slad v tvomdci.
Poljski pridelki in kolonijolno blago: Za kmetijske (pridelke kakor sočivje, sadje in kolonijalno blago vsebuje tarifa le postavke skupnega davka pri uvozu. Sočivje in sadje je v domačem prometu podvrženo splošnemu 1 % davku za poslovni promet. Kolonijalno blago, ki se samo uvaža, pa je seveda po plačilu skupnega davka pri uvozu v nadaljnem prometu v državi prosto. Hmelj, zdra-
vilna zelišča in rastlinska vlakna so prosta v notranjem prometu, ker se davek plača v obliki kombiniranega davka pri producentih, ki rabijo te sirovine. Pri producentu se plačuje tudi za vse poznejše faze skupni davek za sadne in druge rastlinske so-ke v višini 1-8% (pri uvozu 2-8%), za surogate kave v višini 2-1% (3%) in za papriko v višini 2'4% (3*5 %).
Živina in meso: Skupni davek za govejo živino, drobnico in svinje -se plačuje pri občinah ob priliki izdaje živinskega potnega lista, odnosno dovoljenja za klanje v višini 1-5% (pri uvozu 2*5%). V tej kombinirani stopnji je vsebovan tudi promet z mesom, mastjo in mesnimi izdelki, ki so zaradi tega v prometu prosti. Ostali živinski proizvodi, kakor jajca, perutnina, mleko, so podvrženi splošnemu davku na poslovni promet, prav tako konji. Za vse to blago pa so seveda predvidene odgovarjajoče višje stopnje pri uvozu. Za ovčjo volno plača kupec v tvornici 1-5%.
Les: Promet z drvmi za gorivo se obremeni s tem davkom tako, da se davek od l-2 % pobere pri nakladanju na železniških in rečno-plovnih postajah; potem pa so drva do konsumenta prosta. Okrogli les je prost vsake obremenitve. Za tesani les se plača davek v višini 1-2% skhpaj z banovinsko takso za izvoz iz gozda, prav tako za vinogradniško kolje in za sodarski in kolarski les. Za jamski les plača producent na žagi P2%, za rezan les pa 2%. Skupni davek za rezan les v tej višini obsega ves promet do konsumenta, odnosno onega, ki les predela. Industrijska predelava rezanega lesa za pohištvo je podvržena dodatnemu skupnemu davku od 1%. Obrtniška predelava rezanega lesa pa ni podvržena dodatnemu davku, tako da mizarjem ni treba plačati nikakega prometnega davka. Za železniške pragove se plačuje davek ob priliki dobave železnici v višina 1%. Ostali gozdjii pridelki (kakor lubje, gozdna semena, žir, listje) so prosti. Promet s terpentinom je vsebovan v skupnem davku na terpentinovo olje.
Sladkor, špirit, žganje: Na sladkor Plača tvornica za ves nadaljni promet ^'5% (pri uvozu l-5%), za melaso pa (pri uvozu 1'5%); na špirit prav tako tvornica 10% (pri uvozu 12%); ta stopnja vsebuje tudi daveik na likerje, rurn. konjak kakor tudi na močna alkoholizirana specialna vina. Daveik na vi-
no, vinsko in sadno žganje znaša 3% (pri uvozu 5%) in se plača z državno trošarino. Na pivo se plača posebni skup" ni davek od 0'60 Din od hektoliterske stopnje (pri uvozu pa 5-5% vrednosti). Na kis plača producent l-3%, na vinski in pivski kvas pa 2%.
(Dalje prihodnjič.)
2amjeni
.j^fcinckas.
Enrtto
Splošno priljubljen
kavni nadomesteH,
okusen i cenen.
Dobiva se v vseQ
dobro asocttramlO kolonij alnif> trgovina^.
K<> zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte
Dr. Oeilterj ev pecilni prašek
in
Dr. Oerflterjev vanilinoy sladkor
Ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov, lstotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oetflter Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum.
Vam ustreči
naša želja!
tEudovcljncsl odjemalcev
pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim,
zato jim ponudite
Dr. Pirčevo slad.no feavc
Velepražarna »PR® J A«
L ju bij ana, Aškerčeva ulica 3
|	vi»a kolonijalne in *p„	j
j Veletvg0	  robe	j
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA j
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode l i
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!	J
L---------------------------------------------------  :
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured ništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno >Merkur> : Otmar Michalek, oba v Ljubljani.