Kamniški OBČAN Št. 7 Slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku Leto XXXVIII Kamnik, ». aprila 1999 Praznik v znamenju /25. obletnice Maistrovega rojstva Med rosen jem spomladanskega dežja so se ta petkov večer, 26. marca, ob soju bakel na grajskem dvorišču v prenovljenem grajskem salonu zbrali kamniški občinski svetniki na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Čas pred začektom seje so tako svetniki kot gostje izrabili za ogled razstave o Žlahtnih purgarjih kam niskih, ki že nekaj mesecev domujc v grajskih prostorih. »Občina Kamnik loknu četrto leto praznuje svoj praznik na obletnico rojstva generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra Vojanova. Vra. novanje zaznamujemo sicer na različne načine, v ospredju pa so številne prireditve. V prazničnem razpoloženju izražamo spoštljiv poklon velikemu rojaku, hkrati pa pozornost posvečamo tudi sotlobiii mu utripu občine Kamnik.« je po slovenski himni, ki jo je zapel barilonsit Primož Krt, slovesnost Začel Tone Iti čar, znani organizator kamniškega kulturnega življenja. Zbrane svetnike m goste je seznanil s številnimi voščili, ki so jih ob kamniškem občin skem prazniku poslali dr, Janez Drnovšek, predsednik vlade RS. Mar jan Podobnik, podpredsednik vlade RS. Božo Grafenauer in Janko Raz-gorsek, ministra vlade RS. ljubljanska županja Vika Potočnik, župani občin Maribora. Litije, Celovca,Tro-faiacha in drugi. Nato je povzel besedo župan Tone Smolnikar, ki je med gosti posebej pozdravil častnega občana prof. Viktorja Mihelčiča, nato pa je nadaljevali: ••Letos mineva 125 let od rojstva kamniškega rojaka, generala, pesnika, rodoljuba Rudolfa Maistra. Mislim, da smo pred štirimi leti sprejeli pravo odločitev, da se z občinskim praznikom spomnimo na lega rojaka in tla njegovo misel in tlelo luili na la mu in popeljemo na prej. Letošnje praznovanje spremlja jo številne prireditve in dogodki, ki nas bodo popeljali v nasletlnje tisoč let je... Nekateri so razmišljali, ali so nocojšnje nagrade res prave in če bodo prišle v prave roke. Mnogo je bilo predlogov in želja. Vseh seveda ni bilo moč upoštevali naeenkrat, kot ni moč postoriti vsega, kar si želijo naši občani. Številne so namreč želje, ki naj bi našle svoj odmev v občinskem proračunu, ki ga te dni pripravljamo. Pa Vendarle lahko rečem, da smo le tošnje leto že zaznamovali s pomembnimi dogodki, med njimi naj omenim odprtje vrtca v Šmartnem in seveda tudi dve pomembni pridobitvi, kijih bomo odprti v ponedeljek. 29. mart ti. na tlim občinskega prazniku, to sta avtomatiziran železniški prehod na Poti na Poljane in na nov most na Maistrovi ulici, kije zamenjal 107 let stari železni most. Ta most smo na zadnji seji občinskega sveta poimenovali Maistrov most. Tudi tako bo mo ohranili spomin na velikega Nadaljevanje na 3. strani Letošnji prejemniki priznanj: Peter Sitar, /dravka Slavec (za /AHM), Veronika Matjašič Kališnik (za Gimnazijo Kamnik), župan Ione Smolnikar, Ureda 1'odbreinik Vukmir (za Matično knjižnico Kamnik), Slavko Kajn, Marko Prezelj in Aleš Horvat. FRANC SVETEL! Ob prazniku nov most prek Kamniške Bistrice Maistrov vnuk na Maistrovem mostu In beseda je meso postala, bi lahko priznali tudi tisti, sieer redki, ne-jevemeži, ki so podpis pogodbe o gradnji novega »železnega« mostu v začetku lanskega decembra med županom Smolnikarjem in lefom ser Ljubljana Zidarjem označevali kot županovo predvolilno potezo pred drugim krogom županjskih volitev. V pogodbi je bilo /apisano, da bo slan 107 letni železni most podrl in zgrajen nov moderen most v osemdesetih dneh, torej najkasneje do občinskega praznika. Ko so delavci SCT 4. januarja zastavili lopate (beri buldožerje in druge stroje), so jih spremljali vprašujoči pogledi mnogih kamilicama, ccš. ali bodo kljub /i mi zmogli to zahtevno nalogo. In vendar so jo. Po slovesnosti pred Maistrovim spomenikom se je na sam občinski praznik popoldne množica Kamnićanov I kamniško mesto godbo na čelu podala skozi Kamnik po Maistrovi ulici proti praznično okrašenem novem mcslii. Slovesnost je začel župan Tone Smolnikar, ki je po nekaj težavah z ozvočenejm pozdravil številne udeleženec, med njimi tudi goste Ivana Bizjaka, varuha človekovih pravic, predsednika I )ARS Jane/a Božiča, pred Novo domovanje otroštva v Šmartnem Letošnji praznik občine Kamnik, ko smo se spominjali 125-letnice rojstva generalu, rodoljubu in pesnika Rudolfa Maistru - Vojanova, so zabeležile številne pomembne prireditve in pridobitve. Mednje prav gotovo sodi odprtje novega otroškega vrtca v Šmartnem v Tuhinjski dolini, prvem v tem kraju in njegovi širši okolici. Z adaptacijo stare stavbe nekdanje štiriletne osnovne šole (še prej so bili tu prostori pošte in zadružnega doma) so uredili lične prostore novega vrtca z dvema igral- nicama za dve skupini otrok, ki bodo prag vrtca prestopili v maju. V novi enoti matičnega vrtca Antona Med veda. ki so jo poimenovali s pravljičnim imenom Palček, bo 12 malčkov do treh let starosti in 20 otrok v skupini od treh do sedmih let. Nov vrtec bodo obiskovali predvsem okoliški otroci, ki še nikdar niso preživeli dneva v pravem vrtcu. Ureditev vrtca, ki jo je v celoti financirala občina Kamnik, je iz prvotno namenjenih IH milijonov tolarjev narasla na 40 milijonov. Vendar Pogled na slavnostno okrašen Maistrov most oh odprtju /a zadnji slavnostni trenutek izročitve novega Maistrovega mostu svojemu namenu so poskrbeli Stojan Maister, Tone Smolnikar, Ivan 'Zidar (SCT) in Janez Rožič (DA RS). NOVI NASLOV PRAVEGA ZAVAROVANJA Zavarovalna družba Adriatic d.d. obvešča, da i« odprla novo predstavništvo v DOMŽALAH Ljubljanjska cesta 90, DOMŽALE sednika uprave SCT JM Ljubljana, izvajalca del HE na novem mostu Ivana Zidarja in njegove sodelavce, predstavnike družbe za državne ceste in delavce, ki so v snegu in dežju krojili obliko lega mostu, posebej je pozdravil vse tiste neumorne Kanmičane. ki so na obeh bregovih Kamniške Bistrice vztrajno spremljali nastajanje novega mostu. NatOje nadaljeval: »V ton trenutka se veselimo, hkrati pa že razmišljamo, kakšen bo naš jutri. Zagotovo ta jutri ne bo povsem enostaven oh vsem tem, kar se dogaja ne tako daleč od nas. Razmislimo o tem.« Ko je govoril 0 zamislih /a grad njo mostu, je župan Smolnikar dejal: »Kamničani so že dolgo želeli, da bi se ta ozek vhod v mesto nekoliko razšril. Tako smo končno dočakali, da so letos 7. januarja delavci SCT in Zurbi leama začeli rušiti stari most. Danes mineva 65. delovni dan ali točno toliko, kot sva v pogodbo z gospodom Zidarjem zapisala 3. decembra lani. Ob tem pa je bilo treba seveda ogromno naporov in sodelovanja, tako mojih sodlavcev na občini kot projektanta in njegovih sodelavcev arhitektov Tomaža in Bojana Schlegla, ki sta sodelovala s projek-lanlom (Gradnikom?) pri dokončnem oblikovanju lega mostu. Morda sem koga pozabil, vendai Daj se /a hvalim vsem, ki so gradili in dogradili ta most. Most pomeni prehod v novo tisočletje in Kamničane že povezuje z njim. Ta most mora zdržati naslednje stoletje, vsaj toliko. Nadaljevanje na 3. strani Odprtja novega vrtca v Šmartnem so se najbolj razveselili okoliški otroci, ki so bili najštevilnejši in najradovednejši obiskovalci S A S A Ml:.IA C pa župan Tone Smolnikar pravi, da je prav. da so prisluhnili potrebam in namesto enega oddelka zagotovili prostor dvema oddelkoma otrok ter pri tem upoštevali želje in hoholenja, tako da so naredili prijeten in Naslednja, S. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 22. aprila. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 14. aprila, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 20. aprila Nadaljevanje na 9. strani Adriatic zavarovalna družba d.d. V aprilu še poseben 5% promocijski popust za stanovanjsko, požarno in kasko zavarovanje. DOBRODOŠLI! telefon: 061/715-633,713-779, faks: 061 /715-055 urnik: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 15.30 v sredo: do 18.00 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila NOVO! OČALA Seat ELECTRON! Ibiza 1.4 Electron trn od 1.736.691 8TT Cordoba 1.4 Etoctron fm od 1.881.167 SIT Cordoba Vario\A Etoctron i* od 1.911.627 SIT E lf i:iW'"-": Je nov paket oprema, ki veebuje električni pomik stekel in centralno zaklepanje • staro za novo * teasing * nakup na obroka do S lat Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure PORSCHE LJUBLJANA 8EATC«ntorTraJn ■j> J * -' —a-- rftKMpM •aaOfi |JeaW|Msto SaV Tnht Zatezna e 18. L)ub*ana tal OBI/718 282 tal. 081/171 44 88 2 8. aprila 1999 OBČINA KAMNIK Kamniški OBČAN NA KRATKO Poklon spominu rojaka Rudolfa Maistra Pred odprtjem Maistrovega mostu se je množica Kamnićanov s predstavniki občine poklonila spominu velikega rojaka generala, borca za našo se-vero mejo in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Ob 125. obletnici Maistrovega rojstva in našem občinskem pazniku je ob zvokih Mestne godbe Kamnik delegacija borcev NOV (Janez Prezelj), veteranov vojne za Slovenijo (Janko Blagšič) in Zveze slovenskih častnikov (Jože Arko) skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem položila venec k njegovemu spomeniku na Trgu talcev. Na slovesnosti so zapeli tudi pevci pevskega zbora Titan. K spominski plošči o razglasitvi 29. marca, Maistrovega rojstnega dne za občintki praznik, pa so v avli Občine Kamnik venec položili podžupan Demitrij Perčič in svetnika Igor Podbreinik ter Janez Krt. F. S. Skupščina MKK bo v aprilu Odprt avtomatiziran železniški prehod na Poti na Poljane V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku jc poslanec državnega zbora Maks Lavrinc ob sodelovanju župana Toneta Smolnikarja in Antona Cilihe, svetovalca direktorja Slovenskih železnic ob zvokih kamniške godbe prerc-zal trak na novi avtomatski zapornici na križišču železniške proge s Potjo na Poljane. V krajšem nagovoru /branim udeležencem slovesnosti, med katerimi so bili tudi predstavniki Slovenskih železnic, jc poslanec poudaril pomen te pridobitve za varnejši promet na tej cesti, ki jo uporabljajo tudi obiskovalci kamniških /al, in se zahvalil županu Smolnikarju in železničarjem za njihovo prizadevanje ob izgradnji te pomembne naprave. Treba jc reči, daje na nujno potrebo ureditve tega prehoda na sejah občinskega sveta večkrat opozarjala tudi članica občinskega sveta in bivša podpredsednica OS Marjeta Humar. Naložbo, vredno 24 milijonov, je Poslanec DZ. Maks Ijivrinc je novo varnostno napravo pohvalil tudi zaradi tega, ker se kot krajan vsak dan vozi po tej cesti. preko Slovenskih železnic financiralo ministrstvo za promet in zveze z 18 milijoni, občina pa je dodala 6 milijonov tolarjev. Z novo pridobitvijo je bil videli za dovoljen tudi strojevodja motornega vlaka, ki je po odprtju s postaje na (irabnu odpeljal proti Ljubljani, žu- pan Smolnikar pa mu jc med upočasnjeno vožnjo izročil del spominskega traku. Strojevodje bodo sedaj bolj brez skrbi peljali če/ to cesto, ne da bi se bali, da se bodo na tirih srečali z avtomobilom ali drugim vozilom, kar se jc v preteklosti nekajkrat zgodilo. F. S. Odslej tehnični pregledi v Kamniku Ob naraščajočem številu registriranih vozil v naši občini smo dobrodošlo sprejeli prizadevanje podjetja CI&CA d. 0. o. iz Podgorja, ki je v strokovno usposobili zaposlene, so 18. marca center slovesno izročili namenu Ivan Cvirn. direktor družbe CI&CA d. o. o., župan Tone Smolni- Kot smo že pisali, je v (pre(dolgem postopku vračanja nacionaliziranega premoženja Meščanska korporacija Kamnik (MKK) dosegla po- memben uspeh, koje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo z manjšimi popravki delni odločbi upravne enote Kamnik o vra- čanju nacionaliziranih zemljišč MKK. Vendar ta dobljena bitka še zdaleč ne pomeni dobljene vojne. MKK sicer v kratkem pričakuje naslednjo delno odločbo, s katero naj bi bil vrnjen bistven del gozdov na območju Kamniške Bistrice, saj to, kar je bilo vrnjeno do sedaj, predstavlja manj kot 10% nacionalizirane površine, pri čemer je pomembna še kvaliteta vrnjenega. Razen nekaj hektarjev, je večina od 457 ha vrnjenega tak svet, da je gospodarsko povsem nepomemben: jugozahodna travnata in skalnata z redkim gozdom in grmovjem porastla pobočja Velike in Male planine, severno pre-padno pobočje Ravnega hriba, ki s skalnimi odstavki sega v dolino Konjske, pa prepadna pobočja Kuk-larjev nad Dolskim grabnom - torej samo varovalni gozd, gozd s posebnim namenom ali pa gozdni rezervat. Edini kolikor toliko gospodarsko pomemben gozd je na vzhodnem pobočju Hudega konca nad Jcrinim skokom in pa v ozkem pasu med reko Kamniško Bistrico in staro potjo od Kopišč do Predkonjske. Kako iskren in resen je namen državne uprave, da bo vrnila tisto, kar po zakonu mora, se bo kmalu pokazalo. Najprej z izdajo odločbe o vračanju, na katero se bo država prav gotovo spel pritožila}, da bi na ta način čim bolj zavlačevala izvajanje zakona in tako še naprej »kradla«. Sočasno ali pa še prej pa tudi s tem, če bo izdala tudi odločbo o začasni prepovedi razpolaganja /. nepremičninami, lo je gozdovi. Saj se v gospodarsko pomembnih gozdovih, ki še niso vrnjeni, seka naprej, korist od tega pa še vedno nima MKK. (iO MKK je namreč zahteval od upravne enote Kamnik, da v skladu z 68. čelnom Zakon o denacionalizaciji (»organ prve stopnje lahko zaradi varovanja zahtev za denacionalizacijo ali drugih tehtnih razlogov izda sklep, s katerim odredi, da se začasno prepove razpolaganje z nepremičninami ali delno oziroma popolno kapitalsko preoblikovanje podjetij in drugih gospodarskih sob-jektOV. I/ enakih razlogov lahko odre di prenos nepremičin v začasno uporabo upravičencu, če je dejanska in pravna podlaga njegove zahteve za vrnitev nepremičnin verjetno izkazana.«) izda začasno prepoved sečnje v bistriških gozdovih, ki so predmet de-nacionalizacijskega zahtevka. Če bo kaj od tega uresničeno bomo še poročali. Člani MKK pa bodo o tem več izvedeli na redni letni skupščini, ki bo v četrtek, 22. aprila 1999, v dvorani nad kavarno Veronika z začetkom ob 17. uri. B. POLLAK Župan Tone Smolnikar je za 4. sejo občinskega sveta v sredo, 7. aprila, predlagal 9 točk obsegajoč dnevni red. Vetrna zadev je bila zelo pomembnih za nadaljnje delovanje občine in njenega občinskega sveta. Med temi je bil predlog novega občinskega statuta, osnutek občinskega proračuna za leto 1999, zaključni račun lanskega proračuna in premoženjska bilanca občine za leto I99H. Za odnose med novo občino Komenda in občino Kamnik pa verjetno ni nič manj pomembna določitev delitvenih razmerij za delitev presežkov in obveznosti po ZR za lansko leto. Predlog dogovora o delitvi premoženja pa bosta župana predložila občinskima svetoma na eno izmed prihodnjih sej. In ne nazadnje je za delo občinskega sveta pomemben tudi predlog okvirnega programa njegovega dela za letošnje leto. V predlogu občinskega statuta, ki ga je obrazložil Igor Podbreinik, predsednik statutarno pravne komisije, je komisija upoštevala večino pripomb svetnikov k osnutku statuta. Med tehtnejšimi vsebinskimi pripombami velja omeniti zlasti tisto, da so predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti lahki} hkrati tudi člani občinskega sveta. Ostala pa je omejitev, da člani svetov KS ne morejo biti hkrati člani nadzornega odbora občine ali zaposleni v občinski upravi. Po sprejemu amandmaja, nanašajočega se na delo nadzornega odbora, so svetniki nov občinski statut soglasno sprejeli. Pri obravnavi predloga okvirnega delovnega programa občinskega sveta za letos so svetniki SKD predlagali, naj bi osnutek odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 19H6-20O0 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 obravnavali že v četrtek, 18. marca, obrodilo sadove. Po več kot osemletnem prizadevanju jim jc po uveljavitvi novega zakona o varnosti v cestnem prometu / maja lanskega leta končno uspelo pridobiti potrebna dovoljenja oziroma koncesijo ministrstva za notranje zadeve za tehnične preglede motornih vozil. Po devetih mesecih, ko so opravili vsa dela, opremili center in spomladanskem obdobju, predlog pa jeseni. Župan s takim predlogom ni soglašal, ker da ni mogoče v tako kratkem času temeljito obdelati okrog 420 predlo gov občanov, osnutka akta strokovno pripraviti, ga javno razgrnili in pridobi ti vseh potrebnih soglasij. Zato so svetniki sklenili, da bodo osnutek in predlog tega akta obravnavah v jesenskem ob dobju. Ob sprejemanju delovnega pro grama občinskega sveta je prevladovalo mnenje, da ga bo v takem obsegu težko uresničiti, ker bi morali, kot je dejal Župan, v občinski upravi zaposliti dodatne ljudi. Odlok a zaključnem računu občinskega proračuna so svetniki obravnavali in sprejeli po hitrem postopku, čeprav je pri obravnavi dnevnega reda temu v imenu svetnikov SDS nasprotoval Igor Podbreinik, ki se je skliceval na poslovnik (ta namreč določa, da se od loki sprejemajo po hitrem postopku le, kadar gre za izredne razmere, za naravne nesreče ali za usklajevalne spremembe odlokov). Uijze Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti m finance, pa je predlog za hitri postopek utemeljeval tudi s tem, daje treba občini Komenda čimprej omogočiti pogoje za prehod na samostojno financiranje. Presežki proračuna v višini 166 milijonov, stanovanjskega sklada v višini 23 milijonov SIT, sredstev rezerv v znesku 5 milijonov SIT in upravnega organa v višini 11,H milijona SIT se bodo po sklepu občinskega sveta, ki ga mora v enakem besedilu sprejeti še občinski svet občine Komenda, razen neporabljenih namenskih sredstev ter terjatev in obveznosti, razdelili med občini Kamnik in Komenda glede na število prebivalcev, torej v razmerju H5,7%:I4,3%. K odloku o zaključnem računu občinskega proračuna, ki so ga občinski svet- kar in državni podsekretar MNZ Vinko Poličnik. Tunjiški župnik Pavle Juhant pa je novi center tudi blagoslovil. Tako bomo lahko Kamničani, Ko-mendčani in okoličani opravljali tehnične preglede svojih jeklenih konjičkov v bližnjem modernem tehničnem centru s sodobno opremo, ki zadostuje normativom. Enako velja niki po daljši razpravi soglusno sprejeli, je več tehtnih pripomb podal tudi predsednik nadzornega odbora Joie Tomelj. Med drugim je poudaril. da se občina ne bi smela .//dovoljevati le z državnimi subvencijami, pač pa bi morala razmisliti, kaka se čimprej premaknili navzgor iz nezavidljive ga 132. mesta po gospodarski razvitosti med slovenskimi občinami. Svetniki so imeli tudi precej pripomb k premoženjski bilanci občine za leto I99H, ki po besedah Lojzeta Ko larja še zdaleč ne zajema vsega premo Ženja občine. Korak naprej pa pomeni 40 sirani dolg seznam domnevnega prt motenja, ki pa ga bo treba v dolgolraj nih postopkih preverjanja lastništva tudi zemljiško knjižno urediti. Geodetske izmen, cenitve in druga opravila pa seveda zahtevajo zelo veliko denarja, ki pa ga občina nima. Na predlog pred sednika nadzornega odboru Tomelja, ki ga je dopolnil Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, so svetniki zadolžili občinsko uprava, da do majske seje pri pravi predlog rokov, v katerih bo mOgO če v poslovne knjige občine vpisali po samezne skupine občinskega premoženja. S tem sklepom je občinski svet spre jel premoženjsko bilanco obe me. Osnutek občinskega proračuna za leta 1999, ki ga je občinska uprava pripravila na podlagi dopolnjenih predpi sov o financiranju občin, usklajenih z Evropsko listino lokalne samouprave, predvideva prihodke v višini okrog 2,443 milijarde SIT. Pri tem velja poudariti, da naj bi na podlagi zneska 62.961 SIT na prebivalca primerna poraba za našo občino znašala približno 1,637 milijarde SIT. Od tega naj bi 1,316 milijarde (80,3%) prinesli lastni prihodki občine, razliko v znesku 323 milijonov pa naj bi primaknila država. Ostala sredstva do višine že omenjenih tudi za tehnične preglede kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopni kov. Prednost je ludi ta. da nam na pregledu ugotovljene manjše napake lahko takoj odpravijo v sosednji delavnici avtoclektrikc. Kot je ob odprtju povedal direktor družbe Ivan Cvirn, so /a oprav Ijanje tehničnih pregledov pa tudi /a delo v sprejemni pisarni usposobili in izšolali svoje ljudi. Zaposleni, ki imajo vsaj srednjo šolo strojne ali prometne smeri, so se dobrih pel inc secev strokovno izobraževali na MNZ in si nabirali izkušnje s prakso v pooblaščenih centrih za tehnične preglede, ob koncu pa uspešno opravili zaključni izpit, ludi zaposlena v sprejemni pisarni sla opravila strokovni izpit po zakonu o upra\ nem postopku na Akademiji MN/. v Ljubljani in i/pit za referenta na upravni enoti Kamnik ter spoznava la praktično delo v pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede. V pravkar odprtem Centru za teh nične preglede v Podgorju 83 a lah ko opravile vse zadeve na enem mestu, saj lahko tam poravnate cestnino, obvezno in kasko zavarovanje motornega vozila ter tako najenostavneje podaljšate registracijo. SAŠA MKJAČ Občinski svet je za vršilko dolžnosti direktorja Kulturnega centra Kamnik ponovno imeno val Mirino Zupančič Cvikl z. obrazložitvijo, da še ni sprejet nacionalni kulturni program, kar ovira trajnejšo uskladitev usta novilvenih aktov z veljavno z.ako nodajo. Svetniki so po razrešil vi dosedanjih predstavnikov občine Kamnik v sosvetu načelnika upravne enote Kamnik Franca Orešnika. Pavla Ocepka in Aniona Toneta Smolnikarja v novi sosvet upravne enote Kamnik imenovali Demitrija Perčiča in Antona Toneta Smolnikarja. \_IZ_J proračunskih prihodkov pa naj bi obči na zbrala še z drugimi prihodki (udelež ha na dobičku, obresti, najemnine ipd.). Po obširni razpravi, v kateri je sodelovalo 15 svetnikov, ki so v glavnem navajali potrebe po dodatnih sredstvih, največ seveda za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav. : dogodkih, ki smo jim priča te dni. Vsem nagrajencem čestitam, vsem vam in ostalim občanom pa želim veselo skupno praznovanje. Hodimo skupaj Hali v letu. ko nas čakajo številne akcije. Samo strpnost, razum in sodelovanje nas bodo pope I pil i s hitrejši mi koraki naprej,* Po uvodni obrazložitvi, v kateri je (iregor Koncilja. predsednik komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja občine Kamnik, dejal, daje do predpisanega roka prispelo na raz- Tenorist Sebastijan Vrhovnik in flavtistka Andreja Humar sta sodelovala s skladbo Johna Curigliana The sallev gardens. pis IS predlogov za podelitev prizna nja, na podlagi teh je komisija občinskemu svetu predlagala, da se v letu 1999 izjen.....ta podeli sedem priznanj, je župan Tone Smolnikat po delil priznanja občine Kamnik. /Jato priznanje Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik za 50-letno uspešno delo na področju v/goje in izobraževanja lei usposabljanja otrok in mladostnikov, ki so v svojem razvoju gibalno ovi rani in dolgotrajno bolni, je prevzela direktorica Zdravka Slavec. Zlato priznanje je za prispevek k razvoju in napredku Planinskega društva prejel tudi dolgoletni predsednik Slavki) Kajli. Zlato priznanje za pomemben Srebrno priznanje za delo in pomembne prispevke na področju urejanja vodnogospodarskih objektov so podelili tudi man. Alešu Horvatu, direktorju Podjetja za urejanje hudo urnikov iz i jubljane. Matični knjižnici Kamnik za njeno 50-letno uspešno delovanje na področju izobraževanja, kulture in informatike je občinski svet podelil bronasto priznanje. Prevzela ga je direktorica Breda Podbrežnik Vuk-inir. Kulturni program, ki je prepletal vso prireditev in so ga pripravili učenci in učitelji kamniške Glasbene šole s sodelovanjem pianistke prol Martine < tolob Bohte, je zaključil mladi Klavirski kvartet v sestavi Teja Klobčar. Ajda Kralj, Lea Logar in Gregor Fličar pod vodstvom prof. Janeza Klobčarja. Z glasbenimi prispevki pa so sodelovali še violinisti Anja Skalar, klarinetist Sinan Mihelčič. flavtistka Andreja Humar in tenorist Sebastijan Vrhovnik. Po slavnostnem delu je župan povaibl vse tidclc-ženee na prigrizek in praznično zdravico in v grajskih sobanah jc stekel sproščen pogovor o kamniških dosežkih in seveda tudi o težavah, ki jih nikoli ne bo zmanjkalo. FRANC SVKTF.L.I Vi sprašujete, župan odgovarja Ivan dume/. Modrijan sprašuje župana, kdaj bo urejena občinska moju med občino Kamnik in občino Mozirje v predelu Menine planine? Meja med občinama Kamnik in Mozirje, ki naj bi bila po mnenju predstavnikov Agrarne skupnosti Limovske planine »sporna* in sicer v predelu Menine planine. Je že bila predmet sestanka z župani mejnih občin, predstavnikov pristojnih upravnih enot in tudi predstavnikov Izpostav območnih geodetskih uprav. Pobudnik sestanka je bil župan občine Kamnik. Predstavljena je bila problema-tika 'medobčinske* meje na Me-nini planini, zaradi katere prihaja đo nesporazumov med pnsnlmi upravičenci na Menini planini. Po pregledu katastrskih listin in elaboratov geodetskih izmet jc ugotovljeno, da gre za dve točeni kategorjl pre- moženjsko pravnih in katastrskih vprašanj. Meja med občino Kamnik in občino Mozirje (občinska meja) na osnovi elaboratov geodetskih izmer nI sporna In je kot taka opredeljena In določena z zapisnikom z dne 10. 7. 1986. S to se nI strinjala pašna skupnost Ll-movsku planina. Seveda pa gre v konkretnem vprašanju za razmejitev meja med posameznimi agrarnimi skupnostmi in iz njih izvedenih meja. ki izhajajo iz t. i. pašne pravice in je predmet dogovora med agrarnimi skupnostmi. Na osnovi parcelacije, ki Jo je izdelal Geodetski zavod Ljubljana v letu 1997, Je bila ugotovljena sprememba občinske meje med občino Kamnik in oltčlno Mozirje, s katero so se načelno strinjali predstavniki obeh občin. Tako ugotovljena meja. ki izhaja Iz katastrskih meritev iz leta 1997. odstopa t hI meje, ki je bila zapisniško ugotovljena v letu tust;. Za dokončno potrditev nove občinske moje Ijo jptiroimo sklknll in izvesti U renski ogled, ki sega lxh tk> morali udeležiti zemljiško knjižni lastniki z olieh strani občinske meje. prav tako pa tudi izvajalec geodetskih izmer. Vsi /jotrebrn fx> stoj)ki lunki predvkkmia izdelani v It4u 1999. ANTON TOM. SMOLNIK Ali župan Ob prazniku nov most prek Kamniške Bistrice prispevek k razvoju kamniškega gos podarstva so po sklepu občinskega sveta podelili tudi Petru Sitarju, dolgoletnemu direktorju podjetja Menina. Srebrno priznanje Gimnaziji Kamnik za pomemben vpliv na intelektualni in kulturni razvoj Kamnika je iz rok župana Smolnikat ja prevzela ravnateljica gimnazije prof. Veronika Matjasie Kali.šnik. Znani uspešni kamniški alpinist Marko Prezelj je za izjemne dosež ke na področju alpinizma prejel srebrno priznanje občine Kamnik. Maistrov vnuk na Maistrovem mostu Nadaljevanje s L strani kolikor je /držal stan žele/ni most. Na seji občinskega sveta smo se odločili, da bo ta most. ki bo povezoval tudi prihodnje generacije, imenovan Maistrov most. Zato danes še s posebnim veseljem pozdravljam Maistrovega vnuka gospoda Stojana Maistra, ki jc danes med nami. Kamni-čani smo ponosni, tla se je udeležil današnje slovesnosti. Na koncu ga bomo zaprosili, da bo sodeloval tudi pri odprtju tega mostu. Naj ta most pomeni povezavo med vsemi Kamničani. med politiki iu ne politiki, med tistimi, ki želijo dobro Kamniku in naši Sloveniji. Naredimo še kakšen most med nami, kajli mostovi so vedno dobrodošli,« je zaključil svoj nagovor župan Smolnikar. K prazniku in dosežki je nato v imenu S( "I /branim čestital Ivan /i dar in poudaril slogan SCT: Hočemo, znamo in zmoremo. V imenu DARS A je čestital predsednik uprave Janez. Božič, ki je poudaril, da čeprav ta del ni sestavni del programa DARS. pa vendar je ta del tudi sicer majhna žilica velikega prometnega omrežja Slovenije. Zalo naj varno služi svojemu namenu. Potem so Stojan Maister. Ivan Zidar, predsednik uprave SCT. Janez. Božič, predsednik uprave DARS, in župan Tone Smolnikar ob zvokih kamniških godbenikov skupaj prerezali trak prek mostu ob spominski plošči / napisom investitorja in gra ditelja mostu ter letnice izgradnje. Pomembno slovesnost so s pesmijo in plesom obogatili pevci Titano- vega pevskega zbora pod vodstvom Ane Štele in plesalci folklorne skupine kamniškega društva upokojencev. Veselje Kamničanov ob občinskem prazniku in odprtju novega mostu seje ob zvokih narodnozabav-nega ansambla Bratov Poljanšek in okusnih kranjskih (seveda brezplačnih) klobasah MIK Kamnik in kozarčku dobre štajerske kapljice zavleklo pozno v pomladanski večer. Ob odprtju Maistrovega mostu so rekli: Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor: Ta most predstavlja edino vpadnico iz regionalne ceste v kamniško mestno jedro. Še poseben pa je njegov pomen zaradi bližnje avtobusne postaje in zaradi večje pretočnosti prometa in tudi varnosti vseh udeležencev v prometu. To bo še posebej pomembno v času povečanega prometa skozi Tuhinjsko dolino zaradi gradnje avtoceste Vransko-Hlagovnica. Stojan Maister, vnuk generala Maistra: Ker nisem gradbenik, ne morem presojali o tehniki mostu, veseli pa me, da ste se kot podaljšek Maistrove ulice odločili tudi most poimenovati po mojem dedu. Tako je z lepim mostom spel povezan levi in desni breg Rislrice. Naj vam dobro služi. Bogdan Ptttnlk, slikar. DO sedaj se lahko samo pohvalno izrazim, saj je to lep, eleganten most, ki se bo de- Stojan Maister o sebi in Maistrovi družini Stojan Maister je ob obisku kam mka za naš časopis dejal, da je bil rajni leta 194 t v Mariboru kol eden i/ med treh otrok generalovega sina Boruta. Rudolf Maister je namreč imel dva sinova Ilivoja in Hoiul.i. ki pa sta oba že pokojna. Stojan |c dip Ion m .mi kemijski inženir in dela kot zastopnik poljske družbe Bamax iz R/es/owa na področju mednarodne trgovine s prehrano. Živi deloma v Ljubljani, deloma pa na Poljskem, od Pomladansko urejanje in čiščenje okolja go bodo očistili ribiči, kisom to prinvrm opremljeni bre y.lnc pa vsi drugi udeležetri akcije. 7, željo, da bi bila akcija čim bolj uspešna, vabimo vse občane In občanke, da seje udeležit,- \ ,-iiu večjem sle\ ilu. /brali se bomo v SObotO, 24. aprila umu. ob 9. uri na Avtobusni postaji v Kamniku. Vsem udeležencem bomo razdelili vreče i„ rokavice, nato pa bomo v skupinah odšli na različne to-kacije vztkilž Kamniške Bistrice In Nevljice. Zbrane odpadke homo i i rečah Odlagali na določena mosta, ml koder jih bodo s traktorji odpeljali na odlagallščv. Delo bo trajab približno do 12. ure, potem pa se bomo zbrali na Glavnem trgu, kjer nas ho pozdravil župan ki bo ^skrbel tudi za dobro malico. Prijetih) druženje bomo nadaljevali OD ZVOkm vesele glasbe. /. zeljo, da vsi skupaj poskrbimo za kpte in bolj urejeno okolje prav v dneh okoli dneva Zemlje (22. april), vas vabimo, da se akcije udeležite. Oh koristnem delti, ki ne bo težko, hotno tudi malo jioklepetali in se spros-tili. po končanem delu pa se bomo prijetno zabavali. Pridite primerno oblečeni in obuti, za vse ostalo bo poskrbljeno. dobimo se v soboto, u. aprila im om> UIU NA AVTOBUSNI POSTAJI V KAMNIKU. Če bo slabo vreme, bo akcija potekala v soboto, g, maja tm>. OBLINA KAMNIK \ sako pomlad nas lepo \ reme in toplo sonce vabila na prijetne pomladanske sprehode. Kamorkoli se po damo pa, žal, naletimo tudi na večja ali manjša divja odlagališča odpadkov, na neurejene zelenice, onesnažene hregtne rek in potokov Turistična zveza Slovenije In ministrstvo za okolji' In prostor sta nosilca projektov »Ibmladanskn urejanje in čiščenje okolja* in »Od izviru do morja*. Občina Kamnik se ludi letos v oba projekta aktivno vklju cilji: saj želimo ■/, organizacijo različnih akcij prtpo moči k bolj čistemu okolju, tako da bo /irivlačno za na.s občane In za obiskovalce nase občine. K sodekmi-iiju vabimo vse občane, ki ste pripravnem po svojih močeh dekani i za lepše in bolj urejeno okolje. Večina letošnjih akcij /mid skupnim nasbvom »lbmla-danskn urejanje In čiščenje okolja* bo potekala od 12. do 24. aprila, Posamezno akcije bodo organizirale krajevne skupnosti, hišni sveti, podjetja, šole, razna društva in druge organizacijo. Za usklajevanje aktivnosti različnih akcij bo skrbela Ohina Kamnik, ki bo tudi krila finančne stroške odvoza zbranih odpadkov in nabave vreč ter rokavic za udeležence akcij. Osrednji' dogajanje in hkrati zaključek večdnevnih akcij pa bo v sobote. 21. aprila, ko bo potekala akcija čiščenja brezin in struge Kamniške lllstrkvln Nevljice. Siru- Stojan Maister. koder je tudi njegova žena. Bral Borut je direktor Slaninvesta v Mariboru, sestra Bojana pa živi v Parizu. Povedal jc tudi. da so potomci generala Maistra vse pomembne predmete iz generalove zapuščine podarili mariborskem muzeju. Nekaj teh predmetov jc bilo moč videti tudi na nedavni razstavi v Mestnem arhivu v Ljubljani. Razmišlja tudi o pobudi, da bi Kamnik povezali s poljskim mestom Rzeszovv. kjer so bili v času prve svetovne vojne hudi boji med avstroogrsko vojsko in Rusi in kjer še danes živi precej Slovencev. kurativno vključeval v okolico. Tudi graditelji so se zelo potrudili, da so ga dokončali v tako kratkem času. Miha Kač, kipar: Ta most je zelo lep. Rad pa bi videl, če bi še enega takega naredili in sicer v Stranjah. Če bi jaz imel pri stranjskem mostu kaj zraven, bi ga zaprl, ker je zelo nevaren. Rudi Poljanšek, vodja ansambla Bratov Poljanšek: Seveda je ta most zelo pomemben tudi za nas Tuhinjce, saj bomo doslej laže prišli do občinskega središča. Pohvala tudi graditeljem, ker so kljub novemu mostu obdržali stari stil. To je enkratna pridobitev za Kamnik. Janez Repanšek, gostinski dela vec: Pričakujem, da ta most ne ho deloval samo impozantno, pač pa bo pripeljal tutli kakšne //ih/i v Kamnik Vidimo namreč, da mesto Kamnik počasi umiru. Morda ho ta most kot neka nova žila prispeval k živahnejšemu utripu življenja v starem mestu. Tomaž Orale, župan občine Komenda: Mislim, da je most zelo lep. bil pa je tudi zelo potreben. V zadnjih dveh mesecih, odkar je bil stari most podrl, do danes sem bil zelo velikokrat v Kamniku, zato sem ga pogrešal, ker sem tu napol uradovul. Zato bi mi zelo prav prišel, vendar sem ga tudi sedaj zelo vesel. Tudi za povezavo med Komendo in Kamnikom ima svoj pomen, saj je vendar glavni vhod v Kamnik. Tone Štele, samostojni podjetnik: To je velika pridobitev, ki smo jo čakali že nekaj let. Tudi kot Maistrov most pomeni veliko za oživitev Kam ml a ime se mi zdi posrečeno izbrano, saj o železnem mostu res ne moremo več govorili. Kosov Milan: Skoraj ni minil dan. da nisem bil poleg graditeljev novega mostu. Tudi kakšno gajbo piva sem jim prinesel. Včasih sem bil tu tudi ponoči. Neki petek sem celo preganjal objestnež.e. ki so se spravili nad opremo viadileljei Delan eni /, treba dati vse priznanje, da so lako lep most zgradili pred rokom. Hesedilo in jotogafije: PRANI SVHTE1J Ta most smo naredili mi s svojimi rokami, so dejali delavci Sf t, ko \o \e postavili sredi mostu. Iz osebne izkaznice Maistrovega mostu Most Je z devetmetrsklm tropasovnlm cestiščem In obojestranskim pločnikoma širok 0 metrov. Njegova premostitvena dolžina Je 40 metrov, opri je na tri plhle na vsakem bregu In na dva sredinska pilota, ki so zasidrani, stranski 11 metrov, srednji pa 7 metrov pod nivojem reke. V most so vgradili okrog 600 kublkov betona In okrog 100 betonskega jekla vseh profilov. Ibvprečno okrog .'Ml delavcev (v konicah pa tudi do Til delavcev! gradbenega podjetja SCT Iz I j/uhlja ne Je dela opravilo v približno 11000 de-kivnih urah. Pri podlMBfU starega mostu so siMlelovall tudi delavci [x)d-jetja Žurbi team iz Kamnika. Most je bil zgrajen v 63 delovnih dneh ali dva dni pred pogodbenim rokom. Z gradbenimi deli so pričeli 7. januarja 1999. Odprtje novega mostu je bilo 29. marca 1999. Glavni in odgovorni projektant mostu Je bil Leon Gradnik. dipl. inž. grad., PNZ d.o.o., LJubljana. Odgovorni vodja del s strani SCT je bil Dominik l^ternelj. vodja gradbišča pa Gašper Ankete, vodja projekta pa Franc Kramberger. Nadzor nad gradnjo Je izvajal Smelt liiternucional d.d. Ijubljana (Aleš Damjani. Kol predstavnik investitorja, občine Kamnik. Je sodetoval Jože Stok, dipl. Ing. arh. Kot sooblikovalca končne podoba mostu (ograja, svetila), pa sta sodelovala Knmničana dipl. inž. arh. 'Tomaž Schlegl in dipl inž. arh. Bojan Schlegl. Investicijska vrednost mostu znaša okrog 100 milijonov SIT k temu ga Je treba prišteti še 10 milijonov SIT za ureditev križišč na obeh straneh mostu. Obloga srednjih nosilcev s kamnitimi bloki (dosedanjimi ali novimi) še ni dokončno dogovorjena. Odvisna bo od dogovora med Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in podjetjem Hidro tehnik iz. Ljubljane. Sedmi kmetijski sejem v Komendi Prihodnjič tudi razstava živine Od petka. 19., do nedelje, 21. marca, se je na sedmem tradicionalnem kmetijskem sejmu, ki ga organizira Konjeniški klub Komenda, zbralo okrog 80 prodajalcev kmetijskih strojev in druge kmetijske opreme. Kot nam je dejal Lojze Lah, predsednik KK Komenda in pobudnik ter organizator sejma je letošnji sejem obiskalo več obiskovalcev kot lani. Sejemski prostor pod šotorom na komendskem hipodromu in okoli njega so obiskovalci napolnili še posebej v nedeljo. V Komendi je bilo moč videti vse novosti na področju kmetijske tehnike. Kot je dejal Lah, organizatorji razmišljajo, da bi že prihodnje leto sejemsko ponudbo razširili tudi z razstavo živine. Potem koje številne udeležence ob odprtju sejma pod šotorom pozdravil Tomaž Drolee. komendski župan, ki se je zahvalil prizadevnim organizatorjem le prireditve, je poudaril pomen ko-mendskega kmetijstva v okviru Gorenjske in boljšo udeležbo razstavljal-cev od lanske, kar kaže, da se komendski kmetijski sejem uveljavlja. Sedmi kmetijski sejem je nato odprl Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo. Po čestitkah organizatorjem je po/dra- Pogled na sejemski prostor na komendskem hipodromu POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: V letu 1999 nadaljujemo z brezplačnimi generalističnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenem razporedu in vsebinskih sklopih. PONEDELJEK: od 14. do 16. ure SVETOVALEC: Nucleus Consulting, d.o.o., Barbara Guzina, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje '. NOVO ! DAVEK NA DODANO VREDNOST l'ORKK;odl0. do 12. ure SVETOVALEC: TRIVAL KOMPOZIT1, d.o.o.. Rudi Capuder, dipl. oec. KJE: Bakovnik 3, Kamnik, tel. 812-076, faks: 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb. 1'OREK: od 15. do 16. ure SVETOVALEC: Darinka Prešeren, dipl. oec. KJE: Občina Kamnik, Glavni trg 24, soba 33 (II. nadstropje), tel. 818-163 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije...), o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spodbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih. TOREK: od 16. do 17. ure SVETOVALEC: prof. dr. Mark Otto KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443, 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje s področja elektrotehnike, pomoč mladim inovatorjem. SREDA: od 14. do 16. ure SVETOVALEC: Nucleus Consulting, d.o.o., Robert Potočnik, dipl. oec. KJE: KAJ: NOVO '. Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje s področja pridobivanja virov financiranja. DAVEK NA DODANO VREDNOST S K K DA: od 17. do 19. ure SVETOVALEC: DATA-Z. d.o.o., Mirjana Zejnelagič, dipl. oec. KJE: DATA-Z, d.o.o., Ljubljanska 19a. Kamnik, tel.: 811 -920,812-094 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje, finance. ! NOVO ! DAVEK NA DODANO VREDNOST SREDA: od 17. do 19. ure SVETOVALEC: CORAL. d.o.o., Kamnik, Karol Svetic KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe). ČETRTEK: od 12. do 14. ure SVETOVALEC: ZORI, d.o.o., Kamnik. Darko Sitar KJE: Steletova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205, 812-848 KAJ: Svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajnih pogodb. PONEDELJEK: od 1<>. do 17. ure ČETRTEK: od 8. do 9. ure SVETOVALEC: VAREKA - Igor inž. Jenko, s.p., Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost KJE: VAREKA, Potok pri Komendi 3/b, tel./faks: 841-479 (na klic in dogovor) KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost, ekološki problemi podjetnikov, uvajanje kakovosti v procese razvoja, proizvodnje, nabave... po ISO 9000. Informacije: OBČINA KAMNIK - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Občine Kamnik, tel. 817-443. vil tudi predstavnike koroških kmetov iz Avstrije, poudaril je, da Slovenija ta čas preživlja obdobje priprav za vstop v Evropsko unijo in da se ob tem pripravljajo tudi ukrepi za zaščito domače kmetijske pridelave. Pomembno bo vzpostaviti trg s kmetijskimi pridelki, ki ga sedaj nimamo. Rekcije, da se evropski trg zanima za kvalitetno slovensko hrano. Na prehranskem sejmu v Berlinu je nemški kmetijski minister dejal, daje poskusil že vse šunke, špansko, italijansko, nemško, vendar jc bil pršut iz Slovenije zanj daleč najboljši. Zalo moramo po Smrkoljevih besedah naše pridelke ponuditi v taki obliki, da bodo stalno zanimivi. V zadnjem času opažamo na evropskem trgu zanimanje tako za slovenska vina kot za druge ag-roživilske izdelke. Prav s to mehanizacijo, ki jo danes vidimo tukaj, bomo dosegli kvalitetno kmetijsko pridelavo, je še poudaril kmetijski minister. Kljub pritiskom, daje treba znižati ceno pšenice, smo dosegli, da bo letošnja odkupna cena ostala na lanski ravni. S tem in drugimi ukrepi bomo skušali zagotoviti, da bo moč prodati tisto, kar pridne kmečke roke pridelajo. Na koncu je dejal, da osrednja Slovenija potrebuje takšno prireditev, ki na sicer majhnem prostoru ponudi vse tisto, kar je v kmetijski mehanizaciji najnovejšega, kmetijsko ministrstvo podpira tudi namen razširitve sejma z razstavo živine, ki naj bi prikazala, kaj ustvarjajo naši kmetje. Udeležence jc na sejmu pozdravil tudi Alojz Metelko, podpredsednik Slovenske ljudske stranke in slovenske kmečke zveze. V programu odprtja sejma so nastopili tudi plesalci Folklorne skupine DU Kamnik. Pred odprtjem sejma pa je bila v kulturnem domu razprava o davku na dodano vrednost v kmetijstvu, ki jo je pripravila kmetijska pospeševalna služba. F. S. razlikovalo od mnenj komendskega in vodiškega župana, saj je tudi položaj občine Mengeš pri oskrbi s pitno vodo drugačen od položaja v občinah Komenda in Vodice. V primerjavi z drugimi nimata alternative in sta zato v najslabšem položaju. Mengšani so v času pomanjkanja vode oskrbovani s pitno vodo iz vodnjakov. Hkrati pa je župan Mengša navedel, da na vodo varstvenem območju zajetja Iverje za zavarovanje pitne vode ni postorjeno vse in da so možnosti za vplive iz. okolja ler zaradi tega možnost izpada zagotavljanja pitne vode. Povedal je tudi, da bi morali Kamničani po nalogu pristojnega inšpektorja klorirati pitno vodo, pa je ne. Dejstvo pa je, da je v zadnjih osemnajstih letih kamniški vodovod zagotavljal dobro pitno vodo. Dogovorili so se, da oblikujejo projektno skupino, ki bo pripravila elemente javnega razpisa in bo sestavljena i/, dveh predstavnikov ministrstva za oko Ijc in prostor, dveh županov (Cerklje, Mengeš) in predstavnika družbe Irk. Naloge projekta so vodni viri in distribucija pitne vode. Občine bodo po številu prebivalcev zagotovile za študijo polovico sredstev, drugo polovico pa ministrstvo za okolje in prostor. Studi ja, ki ho osnova za nadaljnje odločanje prizadetih občin, naj bi bila izdelana Ic-tOS jeseni. Predvideva se, da bi sledila javna predstavitev, zalem pa naj bi o nadaljnji preskrbi s pitno vodo odločali svetniki občin. STANK ZARNIK Pitna voda ali vodovodno omrežje Župani občin Cerklje, Komenda, Mengeš in Vodice na razgovoru pri državnih sekretarjih Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Kot nadaljevanje razgovora ministra /a okolje m prostor dr. Pavleta Gantarja / županoma občin Komenda in Mengeš, direktorjema Komunalnega podjetja Kamnik d.d. in Stanovanjsko komunalnega podjetja Domžale p.o. ter svetniki LDS iz občine Komenda je občinska organizacija LDS Komenda organizirala razgovor na ministrstvu za okolje in prostor. Namen razgovora je bil. da se župani občin scvernoobljubljan-ske regije dogovore za javni razpis šlu di je, ki naj bi utemeljila dolgoročna Vlaganja in zagotovitev dobre pitne vode, zadostne količine ter s tem v vezi sanacijo transportnih cevovodov. Na razgovoru so bili tudi zaradi navzočnosti župana Ccrkclj izpostavljeni naslednji sklopi vprašanj: - trenutno stanje omrežja - transportnih cevovodov vodooskrbe - odločitev za regionalizacijo občin - severnoobljubljanska regija, gorenjska - vodovarstvena obmbčja zajetja pitne vode na Krvavcu in v Iverju - upravljanje sistemov vodovodov. Župan občine Cerklje je videl rešitev problema /lasii v zamenjavi primarnih cevovodov, ki so po njegovi izjavi stari od 30 do 50 let in so, izdelani iz eementnoazbestnih materialov nevarni zdravju. Cevovod jc na več mestih skorajda prekinjen ter kot tak omogoča, da vanj pronicajo snovi iz okolja. Drugačnega mnenja sta bila župana Komende in Vodic, ki sta menila, da njihovi občani ne zaupajo več kakovosti pitne vode z zajetja Krvavec in da jih jc minilo potrpljenje, ko ob večjih nalivih upravljalec vodovo da ne zagotavlja vode, sporna pa je tudi pitna voda, saj je močno klorirana. Dosedanje tehnične rešitve na drenaž-nem zajetju na Krvavcu niso dale ustreznih rezultatov, zalo vidita rešitev v navezavi na kamniški vodovod. Mnenje župana iz Mengša se jc delno Lepo voščilo materam s Križa Otroci S Kriza SO leto* za. materinski dan svojim mamicam pripravili lepo voščilo s prireditvijo v vaškem kulturnem hramu llrtrzni-kovem domu. Bila je v soboto, 27. marca, ob 19.30, udeleženke pa sojo, čeprav dva dni po prazniku, hvaležno sprejele. Podoba je. da jc bilo dobro tudi tako, saj so nastopajoči s svojo »zakasnitvijo« po drugi strani tudi opozorili, tla do mater in Žensk nasploh ne smemo hiti pozorni le na materinski dan oziroma dan /,ena, marveč vse dni v letu. Pobudnice in glavne organizatorice prireditve so bile Križanke Tanja Sušnik, Mojca Krovinovič, Malija Sušnik in Martina Hlade. Dela so se lotile, ker so nekoč tudi same nastopale na priredtivah ob materinskem dnevu. Tokrat so se odločile, da bodo pri prireditvi pred vsem pomagale, nastopali pa drugi; same so zaigrale le en skei: Okrog sebe so zbrale praktično vse vaške glasbene tu druge talente, staro od osem do štirinajst let. '/, njimi so imele več rednih vaj. tako da so bili res dolini pripravljeni. V goste so povabile le vokalnn-inslrimiontalno skupino Suzej iz Komende, ki je zapela nehaj /testni. Te so peli tudi kriški otroci, zaigrali igrici Mamina metulja in /godbe o mamah, pa tudi recitirali pesmice in druga besedila. Enega od dveh skece\ sta zaigrala brata. Tonček in Roman /ornian iz Komende ter Martina Hlade s Križa, ki seje na koncu številnim obiskovalkam in obiskovalcem zahvalila z udeležbo. Na citre je igral Martin Zlobko, na harmoniko Malic Voldrih. na sin tesajžer Špela Hlade in Tjuša Kadivoc, Primož Kadivec pa je nasiti pil v vlogi skoraj čisto pravega Kekca. Največ priznanja je za svoj na Stop požela osemletna liarhara Prezelj, kije ob spremljavi na kitaro (Roman Zorman) zelo lepo zapela pesem de laka tudi moja mama. Prireditev je trajala dve. ari in je bila prva le vrste - prej SO bile ob dnevu žena in materinskem dnevu drugačne In v drugih povezavah na Križu. Po njej so organizatorice materam postregle z doma spe-cenim jiecivom. /ta tudi branjem za katerega je fioskrbelo uredništvo revije Otrok in družina. Matere so domov odšle s podarjenimi šopki zvončkov, nahranili ob Tunjšcici, zlasti pa s prijetnim občutkom, da sojini mladi (otroci) hvaležni za vso skrb in ljubezen, ki jim jo name iijalo. 'To pa je treba znati tutli pokazati JOŽE PAVJJĆ Novo vodstvo Območne obrtne zbornice Kamnik Veliko načrtov, prioritetno sodelovanje in odločanje na gospodarskem področju Prestrukturiranje našega gospodarstva, obrtni zakon iz leta 1995, ki gaje prinesel nagel razvoj obrti in podjetništva, velike družbene in poslovne spremembe narekujejo danes skrajno dosledno, trdno, inovativno in prilagodljivo poslovanje za doseganje poslovne uspešnosti. Ob zelo slabi zaposlenosti v javnem in družbenem sektorju, zlasti industriji, čedalje več delovnih mest zagotavljajo obrtniki in zasebni podjetniki. Področje obrti in pod-jclnišlva je eden največjih in zanesljivih virov občinskega in državnega proračuna, zato bosta občina in država morali postati prijaznejši do podjetniškega delovanja in njihovih pobud, sicer bodo ti skupaj z delovnimi mesti odhajali drugam. V naši občini, ki spada med razvitejše, je registriranih preko 800 podjetij, predvsem malih, in 980 obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov. Pri zasebnikih jc skupaj z nosilci dejavnosti zaposlenih blizu 1800 ljudi, v podjetjih pa skoraj 7000, od tega 5700 v gospodarstvu in 1300 v negospodarstvu. Število registriranih kmetov v občini jc 328. Obrtniki na Kamniškem so se pričeli združevati in povezovati že leta 1975 in vse do danes so tudi s pomočjo združenja dosegli precejšen napredek v kvaliteti izdelkov, prodaji na domačem in tujem trgu pa tudi na strokovnem področju. Danes so obrtniki občine Kamnik, pa tudi novonastale občine Komenda, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik. V oktobru lanskega leta so izvolili novo vodstvo in organe upravljanja. Že njihova dosedanja aktivnost dokazuje, da nameravajo zavzeto slediti zastavljenim ciljem in doseči pomembnejše mesto na gospodarskem in negospodarskem področju v občini pa tudi izven nje. Zato smo o dejavnostih in načrtih za prihodnje povprašali novo vodstvo OOZ Kamnik: predsednika Emila Grzinčiča, podpredsednika Mihaela Resnika in podpredsednico Marto Stehe ter Ireno Tonin. sekretarko OOZ Kamnik. Novemu predsedniku OOZ Kamnik je petnajstletno delo samostojnega podjetnika in prav toliko let aktivnega sodelovanja v OOZ Kamnik pustilo pečat izkušenj, samoodpovedovanja, inovativnosti in odnosa do človeka. Razmišlja kot obrtnik - praktik in človek, ki hodi z odprtimi očmi in sprejema vse pozitivne impulze iz okolice. Zalo si bo ob podpori vodstva in vseh aktivnih članov prizadeval, da Območna obrtna zbornica Kamnik kot združenje obrtnikov končno dobi pomembnejše mesto, v občini in izven nje. V današnjih tržnih razmerah je nujno, da obrtniki sodelujejo pri sprejemanju nik, Miro Šuštar, Ciril Grkman, Peter Sitar, Igor Jenko, Boris Krmavnar, Dušan Božičnik, je tudi med 30 člani skupščine. Nadzorni odbor je že pregledal zaključni račun za lansko leto in plan za letošnje leto, ki gaje skupščina potrdila. Poleg že aktivnih sekcij, ki povezujejo obrtnike in podjetnike iz istovrstnih dejavnosti (frizerji in koz-metičarji, gostinci, instalaterji energetiki, avloprevozniki, sekcija za lesno dejavnost, športno planinska sekci- jI .....'"^IjSHflj 1| " 'H Novo vodstvo Območne obrtne zbornice Kamnik pred stavbo dosedanjih prostorov. Z leve: predsednik 007. Kamnik Emil Orzinčič, sekretarka Irena Tonin, podpredsednica Marta Stebe in podpredsednik Mihael Pesnik. odločitev na gospodarskem in tudi drugih področjih ler postanejo prioritetni gospodarski segment v občini. Do sedaj so se namreč v lokalnem prostoru prepogosto čutili zapostavljene, bodisi pri sprejemanju odločitev bodisi pri iskanju izvajalcev različnih del. Tako si bodo prizadevali za boljše sodelovanje z občino Kamnik, saj želijo doseči prednost pri licitaciji del, kreditiranju malega gospodarstva, skupaj reševati gospodarsko-kadrov-ske probleme in podobno. Izvršilni odbor OOZ Kamnik se je v novem mandatu sestal že trikrat. Njegovih 15 članov, to so Marjana Juh, Mihael Resnik, Emil Grzinčič, Mitja Grzin-čič, Marta Štcbc, Janez Rcpanšek, Vinko Polak, Jože Berlee, Stane Res ja), želijo povezati še kovinarje in av-tomehanike ler gradbenike. Zaradi velikih poslovnih in organi zacijskih sprememb, uveljavitve novih zakonov, med njimi zlasti Zakona o davku na dodano vrednost, so ustanovili odbor za izobraževanje, ki skrbi /a izobraževanje v okviru posameznih sekcij, ko gre za spremembe zakonu daje, ali pa za stalno izobraževajc, kol je varstvo pri delu in higienski minimum. Tako kol vsako leto so ludi letos v začetku februarja pripravili seminar na temo zaključnega računa. Glede na aktualnost prihajajočega davka na dodano vrednost, ki bo stopil v veljavo s 1. julijem letos, so že organizirali seminar na lo temo za področje goslm siva, v sklopu kamniške razvojne koalicije pa je bilo množično obiskano nedavno predavanje o davku na dodano vrednost na splošno. Kol je povedala sekretarka Irena Tonin, nameravajo tesneje sodelovati tudi s sosednji mi območnimi obrtnimi zbornicami, lako so v sodelovanju z domžalsko že organizirali pedagoško andragoški se minar za obrtnike mentorje v novem dualnem sistemu izobraževanja. Seveda bodo možnosti za izobraževanje večje v novih prostorih OOZ Kamnik na Tomšičevi I, kjer se je nahajala Kočnina Žcleznina. Prav zaradi dokaj skromnih in nefunkcionalnih prostorov na Kolodvorski 4 v nekdanji žele/ niški postaji je njihov prioritetni cilj ureditev prostorov na novi lokaciji. Največ problemov je bilo s pridobitvijo soglasij /a adaptacijska dela pri sta novalcih Tomšičeve I. a jim je končno uspelo najti skupen jezik. Čakajo le še na gradbeno dovoljenje s Strani ob čine, da bodo lahko pričeli / deli. Po hvalno je. da so vse izvajalce del izbrali med svojimi člani. Kamniški obrtniki pa so aktivni tudi na športnem področju. Obrtniškega družinskega pivcu siva v veleslalomu se je na Osovju udeležilo kar 100 tekmovalcev, kar je daleč največja udeležba doslej. Na pi venstvu obrtnikov gorenjskih občin v veleslalomu se je i/ OOZ Kamnik udeležilo 25 tekmovalcev. Med 200 udeleženci sta si bronasto medaljo pi i smučala Peter Sitar in Nada Tišler. Udeležujejo se tudi letnih obrtniških iger in iger v času obrtnega sejma v Celju. Za sprostitev in klepet pa si naj dejo čas na spomladanskem obrtniškem izletu ali na jesenskem pikniku. Pravijo pa, da tudi oni pogrešajo kegljišče v Kamniku, saj so prikrajšani /a lepo in najštevilnejše obiskano rekreacijo. Kar 13 ekip je sodelovalo na tek movanjih v občinskem merilu. Take udeležbe pa ni imela nobena druga športttii panoga v Kamniku. Na Ob močni obilni zbornici Kamnik imajo za prihodnje še veliko načrtov, med njimi zlasti ustanovitev sklada /a po mor obrtnikom. Iz lega naslova bi po magali ob naravnih in drugih nesrečah. Tesneje sc bodo povezali tudi z davčno služIm zaradi večje usklajenosti podatkov in registra, saj jc pravna praznina doslej omogočala prijavo obrtne dejavnosti, ko pa je bilo potrebno pridobili obrtno dovoljenje seje zatakni lo. ker niso bili izpolnjeni pogoji npr. •■lede izobrazbe, delovne dobe... Želimo jim srečno na uspešno zastavljeni poli. SAŠA MKJAČ Kamniški OBČAN KULTURA 8. aprila IW 5 Slikarski ciklus na temo Odiseja V galeriji TURN v Šmartnem v Goriških Brdih je hilo v soboto, 13. maiea 1999, od IK. uri odprtje raz stave likovnih del slikarja in kamniškega likovnega pedagoga, mentorja Likovnega društva Kamnik, Lojzeta Kalinška. Umetnik je predstavil ciklus slik na temo (Kliscj, ki jo je le lam razstavil tudi v kamniškem klubu in galeriji GALION na liakovni-ku. Popotnika i/, Itake so pospremi li zvoki Moškega pevskega zbora Kojsko, dogajanje je povezovala Marjana Rcmiaš, avtorjevo delo pa je predstavil Dušan Lipovec. Ob do mačih kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravili prijazni domačini, so točili pristna vina treh sponzorjev: Čarga 1767 iz, Pristavega, družine Klinec iz. Mcdanc in kmetije Kumar iz Snežatnega. Otvoritve razstave se jc udeležila tudi »močna« kamniška kulturna de legacija s tajnikom ZKO Tonetom Ftičarjem na čelu. V novejšem ciklusu slik s pomen Ijivim naslovom Odisej se je Kalin-šck duhovno naslonil na znani starogrški Homerjev ep Odiseja. Na ( KI i sejo. lo visoko pesem intelekta, iz. ka tere govori (kot pri sestrskem epu Ih adi) isli duh; obe sla i/vor čiste človeškosti, človeških strasti in želja. veselja in žalosti, hrepenenja in obupa. V teh slikah je avtor obranil in še bolj izbrusi! vse svoje likovne kvalitete, še posebno izrazit smisel za kompozicijo in preliti jene barvne od nose. I/ teh slik pa veje tudi duh antične starogrške kulture, zibelke zahodnoevropske civilizacije, kije večen in v nekem smislu univerzalen. Največkrat se v teh delih pojavlja simbolna polkrožna tvorba kol barka, ladja, grški galion, ki je tudi lahko simbol in prispodoba nenehnemu življenjskemu potovanju, iskanju vrednot in smisla, skratka človeške mu življenju samemu. Ob Kalinškovih slikah se lahko spomnimo tudi znamenitih ilustracij k lliadi in Odiseji akademskega slikarja Marija Preglja, ki so prave mojstrovine v slovenskem slikarstvu in ihislialoislvu. Nastale so že davnega leta 1951, ob izidu obeh knjig, ki jih je prevedel verjetno največji poznavalec starogrškega jezika prof. Anton Sovre. Omenimo le, da Kalinšek sani rad pove, da jc veliki slovenski slikar Marij Pregelj tudi njegov vzornik, Lojze pa je morda drugi slovenski slikar, ki seje likovno resno lotil te teme. DUŠAN LIPOVEC a kulturo jezika Induplatom je uspelo.., kaj pa Tunjicam in Duplici... Vizija glasbene šole za tretje tisočletje v Šmartno veselo v pomlad V počastitev praznika občine Kamnik jc v soboto, 27. marca, krajevna skupnost Šmartno v sodelovanju / dolenjskim glasom v Kulturnem domu organizirala prijetno zabavno glasbeno pnredilev / naslovom Veselo v pomlad. Pred nabilo polno dvorano so nastopili ansambli Bohpomn gaj, Paraziti, Fantje iz vasi. Storžič, pevka Barbara Koblar, citrarka Nada Pavšm, rccilaloi ji in plesna skupina z OŠ Šmartno tet Mešani pevski Zbor Mavrica. Predsednik KS Šmartno Tone Rajsar nam je povedal, da se V krajev ni skupnosti že pripravljajo na prihodnje pomembne prireditve. V nedeljo, I L aprila, bo ob 1(1.3(1 maša za žrtve druge svetovne vojne, oh 11.30 pa bodo na obzidju stare cerkve Sv. Martina odkrili spominsko ploščo. V soboto. 5. junija, pa bodo na pokopališču odkrili doprsni kip župnika Iranca PaglOVCa, lepo pa so uredili tudi anihienl tega spo minskega obeležja Načrtov imajo v KS Šmailno še veliko, med njimi asfaltiranje ceste na odseku Hrušcvka-Prapročc-Mcjač, asfaltiranje ceste llrušcvka-Ravnc m ureditev ceste Stebljevek- Boštar, SAŠA MEJAČ če pogledamo nahttro, mod imeni, navedenimi v naslovu, ni nobene zveze - vendar Je. Prvo je narobe sklanjano, drugI dve sta napačno naglašeni. Vsa tri so bila v taki obliki uporabljena v sredstvih javnega obveščanja. V Dnevniku Je bil 5. februarja 1999 objavljen članek o družbi liidupluli z naslovom Rešeni bremena vseh obresti. Nanj me je zaradi napačnega sklanjanja imena opozoril eden od nekdanjih zaposlenih inž. M N., češ da dvajset let, kar je delal v In-duplati, ni slišal ali videl zapisanega takega sklanjanja. ( ianek jc napisala novinarka Anita Vošnjak, ki se s kamniSko-dom-žalsko problematiko kar pogosto ukvarja. Ime Induplati je res vseskozi napačno sklanjano: »Pred tem so v Induplatlh izpolnili vse odložne pogoje LI. Pred pridobitvijo obveznic so morali v Induplatih Izpolniti dva odlož.na pogoja L). Vlada Je bila v primeru Induplatov dokaj trda pogajalka L). Induplatom je uspe lo (...). V Induplatih pričakujejo do kapitalizacijo SPIZ-OVegS kapital skega sklada (...). V Induplatih. kjer Je zaposlenih (...).« Kratice so navadno moškega spola in edninske. Taka je ludi Induplati, ki je iz besed industrija platnenih Izdelkov, kot mi je povedala upokojenka te tovarne Štefka Ulčar i z. Šmarce. Pri Induplati je posebnost še to, da se končuje na i, ki se pri sklanjanju ne spreminja: Induplati, Induplati ni već, sporočili Induplati, ogledali si Induplati, stanovati pri Induplati, pogajati se z Induplati. Novinarka bi torej morala zapisati: v Induplati, v primeru Induplati, Induplati je uspelo. Nekdanji in sedanji delavci ne poznajo drugačnega sklanjanja, saj so včasih s ponosom rekli: »NaS Induplati dobro posluje.« V zadnji številki Nedeljskega dnevnika je bil objavljen članek o zdravilnem gaju v Tunjicah. V reklami na radiu so Ime te nase lepe vasi vseskozi napačno Izgovarjali: poudarjali so i, ne pa u: prav je TunJIce, ne pa Tunjjce. Znano le npr. reklo: »V Ttinee po punce« Ce bi se reklo TunJIce, bi šli tja po punice, kar pa ni res. Enako napačno se pogosto poudarja beseda l)upli-ea. Ta Ima naglas na i in ne na u. Prav je torej Duplica in ne Duplica. Pri naglaševanju zemljepisnih lastnih imen velja načelo, da je prav tako, kot govorijo domačini. Če pa ne vemo, si lahko pomagamo z leksikonom Slovenska krajevna imena, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Imena kamiškega področja Je popisala in uredila profesorica Anda Peterlln. Kdor piše ali javno govori o kakem Imenu, se mora najprej poučiti, kako se izgovori, sklanja ali piše. MAIULTA HUMAK OBVESTILO Obveščamo lastnike plemenjakov, da so dolžni v skladu s 5. členom Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, št. 16/99) v roku 15 dni od objave tega obvestila Upravni enoti Kamnik prijaviti plemenjake, ki jih bodo uporabljali za pripust vi. 1999. Dodatna pojasnila in obrazce za prijavo dobijo lastniki plemenjakov na Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (soba 33/11), tel. 818-160. Upravna enota Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV IV (za kulturnih organizacij k a m n i k Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612 Petek. 9. aprila 1999. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Greta BOLTAR, slike Razstava bo odprta do 5. maja, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Sobota. 10. aprila 1999. ob 19. uri Cerkev sv. Ane, Tunjice Skupni koncert: Mešani pevski zbor Postojna in Mešani pevski zbor Titan, Kamnik Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek. 16. aprila 1999. ob 20. Šolski center R. Maistra, Kamnik Letni koncert Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Kamnik. Umetniško vodstvo: Marjan Ribič Vstopnina: 600 SIT Sobota. 17. aprila 1999. ob 20, uri Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik MUŠICA AETERNA Prvi letošnji koncert iz cikla klasične glasbe: Skozi tri obdobja glasbene preteklosti Izvajalci: Ansambel slovenski pevcev sakralne glasbe s solisti Umetniški vodja: Samo Vremšak Orgle: Marija Holcar f*r> MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel. 812-597 Torek. 13. aprila 1999. ob 19. uri Dvorana MKK Združitev uma, telesa in duha skozi čakre. Predavanje Bernarde Pavko, avtorice knjig Sedemkratno potovanje in Osvobajanje od sebe. Torek. 20. aprila 1999. ob 19. ud Dvorana MKK Predstavitev knjige Atlantida, avtorice Mihaele Ponebšek. .Sreda. 21. anrila 1999. ob 12. uri Dvorana MKK Srečanje z Andrejem Roz-manom-Rozo ob zaključni prireditvi za Zlato bralno značko. fotrtek.22. aprila 1999, od 9-do 19. ure Vhodna avla MKK Dan knjige. Bukvama - prodaja odpisanih knjig. Sobota. 24. aprila 1999. Ob 11. uri Glavni trg, Kamnik Prireditev za otroke ob 50-letnici Matične knjižnice Kamnik. Go- stje: Mojca in Kaličopko, čarodej Roman Frelih, pravljični junaki. Vsako sredo ob 14. uri Vila ĆIRA-ČARA: umetniško-roč-na delavnica za otroke. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: ga. Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Vsak druai četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Prostori KS Šmarca. Vodi ga. Jana Verlinšek. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodijo: Jana Pogačar - pravljične ure, A. Štorman - igralne ure, Lea Frleta in Milena Lampret - delavnice. Cena: 200 SIT. Vsak petek ob 18. uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi ga. Helena Sterle. Cena 200 SIT. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije po telefonu.: 061/817-647. PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev. Inf.: Helena Sterle, tel.: 815- 477 Sreda. 14. aprila 1999. ob 18. uri Matična knjižnica Kamnik Zmaji, vetrnice (dolžinska likovna delavnica) Sreda. 21. aprila 1999. Ob 18, uri Matična knjižnica Kamnik Ekološka delavnica pred dnevom Zemlje (družinska ekološka delavnica) DRUGE PRIREDITVE ODKRITJE PLOŠČ ŽRTVAM DRUGE SVETOVNE VOJNE Nedelia. 11. aprilal999. Ob 10,30 Šmartno v Tuhinju Nastopili bodo: Cerkveni pevski zbor in recitatorji. Organizacija: Župnija Šmartno v Tuhinju, inf: g. Tone Rajsar, tel.: 847-222. KONCERT »ROČK ŽUR« Sobota. 17- aprila 1999. ob §1- uri portna dvorana Kamnik Nastopili bodo: Đavoli, Ročk NBand, Leteči odred Organizacija: N. K Flok Komenda, inf.: g. Zamik, te!.: 831-505. Slovenski umetnik Fran Tratnik je zapisal: »Najprej se mora lepota sčistiti v tebi samem; zakaj če je ni v tvoji duši, je ne najdeš drugod.« Glasba je vsekakor tisti dejavnik, ki mlademu človeku celostno predstavi in pomaga razviti lepoto umetnosti. Prof. Terezija Križnik je ob 20-letnici Glasbene šole Kamnik zapisala, da je glasbena umetnost neprecenljiv vzgojni dejavnik pri oblikovanju otrokove osebnosti, saj je njen vpliv na otrokovo dušo celosten, ker razvija, poglablja in dopolnjuje umske sile, bogati domišljijo, plemeniti čustva, odpira čut za svet vrednot, sprošča učenčevo podzavest in tako pomaga premagovati notranja nasprotja, ki se v otroški in mladostni dobi redno ponavljajo. Vse to pa je lahko doseči, če je tudi okolje temu primerno, na kar že nekaj časa opozarja kamniška glasbena šola in njen ravnatelj gospod Janez Krt, saj šolo že vrsto let muči prostorska stiska, ki je iz leta v leto večja. Vzadnjih 25-ih letih se je število učencev in profesorjev podvojilo, saj je v šolskem letu 1998/1999 rjavi z domžalsko (1545 m2) lahko ostanemo brez besed, tako da število kvadratnih metrov na učenca znese kar celih 1,35, pri tem pa raje ne omenim, da si na seznamu 54-ih slovenskih glasbenih šol skupaj s Glasbeno šolo Trebnje delimo 51. mesto. Nič kaj dobri obeti. Se lahko spremenijo? Glabena šola Kamnik je v šolskem letu 1997/1998 praznovala svoj 45. rojstni dan, kar pomeni, da bo na začetku tretjega tisočletja (2002) proslavila Abrahama. Za tako obletnico se spodobi tudi primerno darilo. Kaj bi bilo lepšega kot prenova glasbene šole. Projekt prenove glasbene šole je že izdelan, oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik ga je navdušeno sprejel, vendar je na žalost pri tem tudi ostalo. Prenova prostorov glasbene šole (v načrtu so tudi prenovljeni prostori Športne zveze Kamnik) naj bi predvidoma znašala 2 mio nemških mark. kar je za občino res velik zalogaj, vendar je gospod Krt poudaril, da bi del sredstev prispevala šola sama, seveda s pomočjo ministrstva za šolstvo, za preostanek pa bi se ■■■■■■■■■ Glasbene Sole Kamnik K- Janez Krt ml. nasmejan pred vhadiun »stare« glasbene Sole. Koliko časa še - ali nasmejan ali pred vhodom »ta stare« šole'.' vpisano kar 441 učencev v 19-ih oddelkih, redno zaposlenih je 20, honorarno pa 7 pedagogov, v okviru glasbene šole delujejo štirje orkestri (godalni, pihalni, kitarski in harmonikarski), dvakrat tedensko pa v njej domuje tudi MePZ Can-temus. Tako veliko število glasbenikov se »stiska« v 10-ih učilnicah, nekatere pa so tako majhne, da se vanjo komaj »stlačita« (dobesedno) profesor in učenec. Do nedavnega so razpolagali s sedmimi učilnicami, vendar so po premisleku vse razpoložljive prostore preuredili in namenili glasbi. Pri ogledu šole sem spoznal, da njihova iznajdljivost skorajda ne pozna meja, da so iz prostorov naredili največ, kar so mogli, pa vendar. Šola prostorsko stisko delno rešuje z dislociranimi oddelki v Komendi. Stranjah. Tuhinju, z letošnjim šolskim letom so pedagogi začeli učiti tudi na OŠ Frana Albrehta in na Duplici, v najemu pa imajo tudi prostor pri ZKO Kamnik nad Maleševo galerijo. Gospod Janez Krt meni, da je ta začasna rešitev ublažila prostorsko stisko, še zdaleč pa je ni rešila. Pouk v glasbeni šoli poteka drugače kot v osnovni šoli. zato poučevanje izven matične šole, dolgoročno gledano, ni priporočljivo in smotrno. Učitelj skrbi za notni arhiv, svoje inštrumente, ki se med uro lahko mimogrede pokvarijo, pa pri roki ni potrebnega orodja za popravilo, konec koncev, in kar je najvažne-je, učitelji, ki poučujejo drugod. Čedalje bolj zgubljajo stik s svojo matično šolo. V raziskavi o šolskih prostorih slovenskih glasbenih šol lahko preberemo zanimiv podatek. Kamniška glasbena šola premore 496 nv notranje površine, v prime- moral denar najti v proračunski vreči. S prenovo prostorov bi glasbena šola rešila kar nekaj problemov. S pridobitvijo sedmih novih učilnic na podstrešju bi se normalizira po uk in dvignila pedagoška kakovost dela. razširili bi lahko dejavnosti, še posebej na področju orgelske igre in solopetja ter ne nazadnje povečali in prenovili kulturno dvorano za glasbene in baletne produkcije ter ostale kulturne namene mesta Kamnik. Arhitekturna vizija, ki jo je izdelala dipl. arhit. Helena S. Kovač s svojimi sodelavci, bi navsezadnje tudi funkcionalno in estetsko zaljučila celoten kamniški kulturno-športni kompleks. Glasbena šola v okviru sedanjih prostorov nima pravih možnosti za razvoj, čeprav se zanimanje za glasbeno kulturo in izobraževanje povečuje in si profesorji prizadevajo dvigniti raven pouka. Zanimanje za glasbeno izobraževanje je večje od prostorskih možnosti, zato morajo vsako leto zavrniti veliko mladih, željnih glasbenega znanja. Tem preostanejo zasebne šole, seveda le, če je v bližini in z ne previsoko šolnino. Glasba je most. ki različnosti spaja in ledeno stopi, naj bo torej glasbena šola tista, ki posreduje te kulturne vrednote mladim, ter jih vodi in spodbuja k spoznavanju skrivnosti večne glasbe. To pa bo lahko tedaj, ko bo mesto Kamnik prisluhnilo prošnjam in željam glasbenikov, omogočilo izvedbo načrtov ter s tem pomagalo mladim v prihodnjem tisočletju doživljati lepoto glasbe na bolj prijeten način. Ravnatelju Glasbene šole Kam nik gospodu Janez Krtu ml. se za prijeten pogovor zahvaljuje BOJANA KLEMEM Iz torbe Krištofovega Pepeta H. Veselica purgarjev, pavrov in pjontarjev na Maistrovem mostu* Letošnji občinski praznik si bodo mnogi zapomnili ne le po otvoritvi Maistrovega mostu, pač pa še bolj po veliki veselici, kjer si lahko prvič v zgodovini kamniške občine dobil klobaso in pijačo zastonj. Poleg pa si lahko zastonj poslušal slavne Poljanškove muzikante v iivo. Naval je bil tak, da je kmalu celo za visoke goste zmanjkalo klobas in je moral neutrudni Lovec Ivan še enkrat zakuriti pod svojimi lonci. Ker je bilo tolikšno povpraševanje (nekateri so na vsak način hoteli priti do dveh polovic), je Ivan razdelil »samo« 1100 polovic. Vsa čast mesarjem kamniškega MIK-a, tovarni Eta, Ke-mijskoovčarski zadrugi Kamnik Domžale, Fructalu, Svilanitu in drugim za njihov prispevek k občinskemu prazniku. Da bi bilo le takih praznikov čimveč, je menil tudi Temni valček. Zdi se, da je naš lupan Tonti končno dobil pravi recept za obilno udeležbo na občinskih proslavah, saj se je kar tri leta spraševal, kje je narod... Fj)<' slavnostni seji kamniških ob-M činskih mož, ko so se za občinski praznik zbrali pod lustri v grajskem salonu na Zapričah, kjer pravkar do-mujejo Premožni kamniški purgar ji, se Tuhinjci sprašujejo, ali to res pomeni, da bo prihodnja štiri leta ob- činski žakelj bolj odprt za meščane in manj za vaščane. Ali so res minili časi, ko so občinski delegati slavnostno zasedali kar na Pšajnovici, kjer so odpirali cesto... JTJ es je lep novi Maistrov most, so XV v en glas pritrjevali, ki so bili zraven pri veliki fešti ob otvoritvi. Marsikak sosed nam ga lahko zavida, pravijo. Pravijo pa tudi, da če smo tega postavili Kamničani z. lastnim denarjem, potem naj država postavi še enega podobnega na državni cesti v Stranjah, saj sedanji res ne zasluži več svojega imena. Zlobneži pravijo, da hi bil morda dober tudi stari kamniški železni most, samo malo podzidati bi ga bilo treba... Sicer pa bo, kot so pokazali prvi dnevi voženj prek Maistrovega mostu, moral župan izdati posebna navodila za uporabo mostu. Mnogi namreč s svojimi jeklenimi konjički pri zavijanju navzdol po obvoznici čakajo na zeleno luč, čeprav zanje velja samo znak »nimaš prednosti«. Ali pa bo Kosov Milan še naprej vsak dan dežurni pri mostu in z. zeleno zastavico poganjal neuke šoferje... Slišati je, da ločitveni postopek med našo in komensko občino ne bo lahek, ker se zapleta že pri delitvi lanskega »dobička«, pa tudi »lukenj«, kijih je treba še zakrpati. Ča- ka še delitev imetja, ko bo znano, koliko ga je. Pravijo, da ga v debeli zemljiški knjigi še veliko nosi oznako Splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina. Najtežje pa je delili tisto, kar je od vseh... ~Ifer vrli kamniški gasilci niso ga-J\ sili v Utoku, dokler je ta še stal, morajo tO sedaj nadoknaditi, saj jim nepridipravi skoraj vsak mesec za-žgejo nekdanjo sedaj podirajoča se konfekcijo. No, pa gasilcem kdaj tudi kakšna mora vaja prav pride... O pet nam bodo zaplombirali kotle KJ za žganjekuho.« se je zadnjič pri-dušal Rajtguz.en, »le kam bomo potem s češpljami, jabolki in hruškami, saj Že sedaj jeseni sadje leži po vseh bregovih in ga nihče ne mara. Kaka žgana kapljica pa vedno prav pride. « Bodo pa tako ravnali, kol je oni dan pripovedovala teta Angela, kako so med vojno v Bistričici z. vročo žganjico, ki so jo na skrivaj pravkar skuhali, napojiti žandarja, da nato kotla sploh ni iskal, ker je zaspal na klopi... Krištofov Pepe II. * Kdor ne pozna treh, nekoč običajnih kamniških besed, naj se oglasi na gradit Zaprite, kjer bo zastonj dobil slovarček najbolj pogostih popačenk! Javna tribuna SDS o turizmu Prepočasen razvoj kamniškega turizma Komisija za podjetništvo in turizem pri občinskem odboru SDS Kamnik, ki jo vodi Marjan Štele, je te dni sklicala javno tribuno z naslovom Prepočasen razvoj turizma v občini Kamnik. Po besedah Marjana Steleta. ki je uvodoma kritično spregovoril okrog 20 udeležencem razprave v razstavišču Veronika o problemih razvoja turizma v Kamniku, naj bi bil namen tribune opozoriti na neizkoriščene turistične organizacije izpolniti še nekatere pogoje. V razpravi je bilo slišati predlog, naj bi v Kamniku čimprej ustanovili tako lokalno turistično organizacijo (Tone Stelc), bili pa so tudi pomisleki, če ne bo šlo za podvajanje z gospodarsko zbornico in za povečevanje birokracije (Rudi Meršak). Po Mcr-šakovem mnenju ni res, da Kamnik nima prenočitvenih zmogljivosti, saj imamo samo na Veliki planini 1500 Stane Bizjak (drugi z leve), dolgoletni turistični delavec, je zelo dobro obrazložil novi zakon s pospeševanju turizma. možnosti kamniškega turizma in predstaviti nekaj konkretnih programov. Poudaril je, da nekaj študij kaže na nadpovprečne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, hkrati pa na slabo in neorganizirano turistično ponudbo. Omenil je tudi, daje kraljevo ekološko društvo iz Holandi-je posebej pohvalilo favno in floro na Veliki planini. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče v Termah Snovik samo v osnovni dejavnosti zaposliti okrog 290 ljudi, skupaj s terciarnimi dejavnostmi pa celo od 400 do 500. Stane Bizjak z ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem, nekdanji direktor zdravilišča Dobrna, je nato zelo podrobno pojasnil nov zakon o pospeševanju turizma, za katerega je dejal, da ga ne bo moč uresničiti čez noč, pač pa gre za daljši proces njegovega uveljavljanja. Med pogoji za razvoj organizirane turistične ponudbe je posebej poudaril ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij (LTO), ki naj bi jih ustanavljale občine. Te LTO naj bi povezale vse dejavnike v občini za razvoj turistične ponudbe. Financirale pa naj bi se iz članarine, turistične takse, iz proračuna občin in deloma tudi iz republiškega proračuna za izvedbo določenih nalog. Tudi za podelitev turističnega območja preko ministrstva za turizem bo treba poleg ustanovitve lokalne neizkoriščenih postelj. Nekatere probleme bi lahko rešili z drugačno davčno politiko občine. Kot je dejal Marjan Štele, se Kamnik premalo vključuje v razne turistične projekte, kot je projekt krajinske turistične ponudbe, v kalen naj hi bilo 93 občin, projekt Alpske ceste. iz katerega jc Kamnik izstopil, projekt usposabljanja ljudi za trženje turizma, kjer bi lahko občina dobila po 3,9 milijona SIT za enega udeleženca državnih sredstev itd. Lojze Kolar ni soglašal s Steletovo ugotovitvijo, da se v Kamniku nič ne dogaja in da gre pri navajanju podatkov o številnih občinah, ki naj bi bile vključene v posamezne projekte, ki jih je navajal Štele, bolj za EPP nekaterih firm. Občina Kamnik ima lastni program usposabljanja turističnih vodnikov. Izrazil je tudi pomisleke glede plačevanja članarine lokalni turistični organizaciji. Davčna uprava nima prevelikega interesa za pobiranje takih dajatev. Kamnik se bo vključil v določene projekte, vendar ne preko Alpskih cest. Ivan Hribar je predlagal, naj bi občinska uprava sklicala vse zainteresirane in ugotovila njihov interes za sodelovanje na turističnem področju. Po mnenju Igorja Podbrežnika bomo morali v Kamniku več skrbi nameniti zagotovljanju boljših pogojev za koriščenje prostega časa občanov. Sedanji standard na tem področju ne more biti privlačen za turiste, V. S. »Oskarji« so podeljeni... Samcu članka m analiza ocenjevanja posameznih nagrajen cev, ampak njegova struktura. V tej kritiki želim z naslovi Sha-kespearcn th komedij opozoriti na podeljevanje občlnsk i h priznanj. VSEM, KI STE ODLOČALI Mnogo hrupa za niču - Much Ado aboui Nothing IW Shakespeara) »Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja... se jiotleli občinska priznanja za leto Ml!): • ZlatO priznanje Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik • srebrno priznanje Gimnaziji Kamnik • bronasto priznanje Matični knjižnici Kamnik..."1 »Svet je oder, kjer igra vsak svojo vlogo.« (W. Shakespeare) Skoda, da ga sedaj krojijo drugi po svojih subjektivnih in političnih načelih. VSEM MATU KANTOM »Kakor vam drugo« - As You Like 11 (W Shakespeare) »Še pomnite, tovariši* in gos-\)odje... Nižja gimnazija je bila v Kamniku ustanovljena leta 1945 In začela s poukom 15. 10. istega leta »Zaradi porasta števila otrok v kamniški in ostalih šolah današnji1 občine so starši in kolektiv želeli, da bi nižja gimnazija prerasla v višjo. Občina Kamnik jo dne 5. 2. 1947 in ponovno 19 5. 194S prosila ministrstvo za prosveto pri vladi IMS za otvoritev višje gimnazije. Dne 'KS. 6. 1948Je ministrstvo za prosveto dalo dovolje-nje, da se gimnazija razvije v 8-razredno. V Sol. 1. 1949/50 je začel delovati V Razred gimnazije z 29 učenci. Tuje bila generacija prvih maturantov v juniju 1953. Ustanovitev 8-razredne gimnazije je bil za Kamnik velik dogodek. saj je kraj pridobil popolno srednjo šolo. Ustanovitev Gimnazije Kam nik. ki se je oktobra 1970 poimenovala jvi znamenitem kamniškem rojaku Rudolfu Maistru, je bil velike ga pomena za celotno območje današnje občine Kamnik in velik tlel sosednje domžalske občine« Kaj so še zapisali... »Kakšno navdušenje je v Kanuu kn rodila popolna gimnazija, kazijo zaključne slovesnosti maturantov in njihovi sprevodi po mestu. Vse življenji1 mesta se je v listih urah ujelo na mestnih ulicah: iz domov, trgovin in uradov so prišli ljudje ter pozdravili svoje dijake. Vsi so vedeli, da je prav la, cepra\ majhna gimnazija mnogim mladim odprla vrata v znanstvena, umetniška in strokovna obzorja višjih In visokih šol: vedeli so tUdI, tla bosta mesto in občina prav zaradi njih živila polnejše na vseh področjih duhovnega in materialnega življenja..«' »V tem času se je gimnazija raz vila v kvalitetno izobraževalno ustanovo, katere absolventi uspešno nadaljujejo svoj študij na višjih in visokih šolah. Številni nekdanji dijaki kamniške gimnazije se danes uspešno vključujtjo v naše gospodarsko življenje kot inženirji, zdravniki, znanstveniki, profesorji. Itd. še posebej Je treba poudariti vlogo, ki jo ima gimnazija v kulturnem življenju K a umika.«' VSEM NOVIM GENERACIJA M IN(1IMNAZIJI KAMNIK »Sen kresne noči« Midsununer Nigbl's Drčam Al: Shakespeare) Leto t999je še posebej zanamova- no: ' 770. obletnica prve omembe Kamnika l»civiiini Slevnensluin«) in tudi kamniških meščanov. Pravijo, da je Šola odraz vsakega kraja, ki temelji na znanju prebivalcev. Zalo je bila ze leta 1391 ustanovljena pr \a šola \ Kamniku (predmestje Stilno! kar je zahteval takratni gospodarski razvoj. • 125. obletnica rojstva majorja (generala) In pesnika H. Maistra, po katerem nosi ime tudi Gimnazija Kamnik. •50. obletnica Gimnazije Kam nlk, ki je v teh letih izobrazi -\:i la in tudi vzgajala številne dijake maturante tli'.','.)! ki SO postali vrhunski znanstveniki, raziskovalci, u niti ni ki, strokovnjaki, Itd. (op. podrobnejša analiza v zborniku, kl je V pripravil Dijaki gimnazije so bili nosilci številnih gle da I i škili (dnunskih), recitacljskih. glasbenih Itd. predstav v kanuiiš ke.m in tudi v slovenskem prostoru. Rezultati mature loti 1995) so visoko nad državnim povprečjem, vsako leto nekaj dijaktn preseže mejo 30 točk in se uvrsti med naj boljše slovenske maturante.... Kaj je se treba storili, da dobiš zlato priznanje aH vsaj delitev prvega nie.sla v občini Kamnik!'' Odgovor Je jaseni Počakaj, da pri des na. vrsto... ko bodo nove oblet niče. ali na ljudi, ki bodo znali pravilno ovrednotiti pomen (Hm-nazlje... mogoče se bo nekoč uresničil naslov zgoraj omenjene Shakespearove komedije. ANTON liOČKO (I! S.: Za vse pripombe, kritike. Itd. odgovarja avtor članka kot fizična oseba in ME kol pravna oseba Šli f Maistra!) ' Kamniški Občan, Občinska priznanja in poimenovanje Maistrovega mostu, št. 5, leto XXXIII, Kamnik. II. marca 1991). str. 3. (povzetek) ■'A. Kaslelic, Razvoj srednjega šolstva V Kamniku od prve obrt ne sole do usmerjenega iz.ohra/.e vanja. Oh lll-letniei srednjega sol siva v Kamniku 1949-1989, SEN-ŠUM. Str. ti T llomšak. Utrinki ob II) ki niči srednjega šolstva. Kamniški občan, 4. dec. 1989, str. 4 ' Gimnazija Rudolfa Maistra 1945-1970, Skušcina In družbeno politične organizacije občine Kamnik, str. :{, Izdala Gimnazija Rudolfa Maistra. Kamnik. 1970 Zeleni smo zeleni, pa pika (.) Vodstvo Zelenih Slovenije - ()() Kamnik je bilo deležno na rednem občnem zboru iskrene pohvale za številne aktivnosti v letu 1998, še posebej, ker so izražale skrb za pravičnost, zdravo okolje in življenje vseh Kamničanov. Naj jih naštejemo samo nekaj, .lavni tribuni o pokojnin ski reformi je sledila drugo, nič manj pomembna in je govorila o okolje-varstveni problematiki Kemijske industriji' Kamnik in prav zdaj se pri pravijo podobno o podjetju Belinka Kcmostik, na ekološko obravnavo pa že dolgo čoka tudi problematika Graditelja v Stranjah, ki se ji pridružuje tudi tovarna Titan. Številnih predavanj so se udeležili ljubitelji cvetja, zdravilnih rastlin in pridelo vanja zdrave prehrane in v organizaciji Zelenih Kamniku pogledali, kako to delajo v bližnjih Cerkljah. Po-kusili smo z.drovo jabolka in mošt pri tunjiških sadjarjih. Ekološki izlet za osnovnošolce v dolino Kamniške Bistrice je odprl njihova obzorja ne le v smislu kraja, od koder vodijo številne izletniške poti v planine, temveč tudi o naravnih znamenitos- Sramota naroda Slovenski premir Drnovšek je ob sprejemu ruskega veleposlanika v Ljubljani Tigrana Karahanova pojasnil »slovenska stališča* do balkanske krize: »Naša država ni eksplicitno podprla posredovanja Nata oziroma ni bila vključena v odločanje O tem, vendar sklep Mata razumemo, ker temelji na nekaterih prejšnjih resolucijah in ker smo ponovno soočeni s strahotno humanitarno katastrofo« Po Drnovšku Slovenija ni eksplicitno podprla posredovanja Nata v Srbiji (čeprav je tudi v Varnostnem svetu glasovala zanj!), nad Ljubljano (Slovenijo) /ia vsako noth hrumijo Natovi bombniki s svojimi smrtonosnimi tovori. Slovenska vlada je zopet kkmlla. tla ne rečem pokleknila pred Zahodom. Kje je tu pokončna drža države, ki naj bi bila po zagotovilu naših oblastni- kov samostojna in suverena, tudi ne\ trajna? Kaj nam je potrebno sodelovanje, torej posredno vmešavanje v te perverzno nore Igre? Da pa je paradoks še večji, sosednja Avstrija ni dovolila zračnim silam Mata prelet njenega zračnega prostora, tako da ga morajo Nalovi' smrtonosne ptice obiti in si močno podaljšati pot. Preko Slovenije pa lahko praktično leta kdor in s čimerkoli hoče, pa naša država niti ni članica Nata (čeprav si v neumnosti in kratkovidnosti slovenske politike tja neprestano želi). Xe glede na vsa znana dejstva, da srhskl režim tepta osnovne pravice Albancev na Kosovu, Izvaja neopravičljive represalije in grozljive poboje nad civilnim prebivalstvom in počne druga grozodejstva: ne gleda nn vsa negativna zgodovinska dejstva Iz prejšnje skupne države, si del \ slovenske vlade na vsak način Zeli pripeljati Slovenijo v Nato. Takšne servilnosti si ne bi smeli privoščiti. Dopuščanje slovenske, vlade, da letala Mala. ki med drugim, mimogrede, tudi pobijajo civilno prebivalstvo na Balkana, preleta vajo slovenski zračni prostor, ji' nedopustno in skrajno neodgovorno. Ta servilnost do Zahoda je največja sramota, ki si jo Je privoščila in nakopala slovenska vlada od osamosvojitve dalje, ali kakor je preroško rekel že veliki Ivan Cankar: narod hlapcev, hlapci - za hlapce rojeni! Morda bi ne bilo odveč, če hi v Kamniškem občanu tudi kamniška vlada z županom na čelu povedala uradno stališče n tej zadevi. Saj smo menda del države Slovenije, ki nuj bi bila po vseh zagotovilih »suverena in neogrože-na«. DUŠAN LIPOVEC _/ lih in posebnostih, S katerimi se do lino ponaša. Brez. Zelenili si akcije Čiščenja breiin Kamniške Bistrice in Nevljice ni mogoče predstavljati, pa tudi /uit e, bi našo skrb z. razdeljevanjem semen močno pogrešale. Sode tavanje vodstvo S predstavniki podjetij, občine in republiških inšpckeij-\k di služb je bilo vzorno, sodelovanje Z občani in krajani hvalevredno, nadležni sogovorniki pa smo vsako krni. ko posredujemo pri komunalnem nadzorniku. Ni iz. trte izvito mnogokrat izrečeno priznanje obča nov, da smo Zeleni edini, ki kaj kon kretnega tudi naredimo. Koliko smo liili uspešni na pod ročju političnega delovanja, bo po kazal čas, a v letu 1998 smo stolno spremljali gradiva in delo občinskega sveta in smo preko našega svetnika Mihe PrOSena pripravili številne pripombe in iimandniiije no odloke, predlagali sklepe in posredovali po bude - odlok o ureditvi cestnega pro meta, odlok o proračunu, odlok o ravnanju z odpadki, zazidalni načrt R2 - odkop kalcita, strategija varstva okolja, predlog sklepa za izgradnjo pločnika v Stranjah in še vrsto din gih zadev. Zelo uspešno smo delovali tudi prek svojih predstavnikov v različnih komisijah in odborih občinske ga sveta. Predvolilni čas in volitve, kljub resnim pripravam in pravočasni ter polni kandidatni listi niso prinesli ro zultatov. kol smo jih pričakovali ne le Zeleni Kamnika, temveč tudi številni občani, ki bi volili Zelene. Čeprav na občnem zboru vodstvo ni želelo »po grevati« zadev, ki jih čebljajo že vrabci, pa so vendar vsi navzoči izrekli ostro kritiko nekdanjemu članu Rudiju Mcršuku, kije sestavil za volitve vzporedno listo kandidatov, ki jih ne poznamo in niso bili nikoli člani naše stranke To je storil z. Žigom, ki ne obstaja, zavedel za nekaj dni Republiški urad za statistiko in prenesel naslov stranke s Cankarjeve 3 na svoj privatni naslov Kajuhova pot I. Kako pravna država ne deluje, so dokaz, odločitve upravnega in ustavnega sodišča, ki odločitev kamniške volilne komisije niso spremenile, čeprav je Republiški urad za statistiko obe sodišči pravočasno obvestit o legitimnosti našega odbora. Zdaj čakamo na odločitev evropskega sodišča. Sicer pa je Rudi Mcisak v svojih »manirah« dejaven tudi na državnem nivoju stranke Zeleni Slovenije Raz mere v počasnosti sodstva so mu ta čas naklonjene. Kol tisti del novinar ske srenje, ki piše, kor sliši, ne do bi pri tem preverili argumente, ki jih Meršak nima. Kajti od najboljšega notarja overjen zapisnik je figo vre den, če nolm preti tem ne preveli identitete dokumentov, legitimnih od borov in članstva Zelenih. A Zeleni smo vztrajni. Prva žrtev vsake vojne je resnica. Slej ko prej ho žrtev pobrala svoj davek pri tis tem, ki jo je žrtvoval. Mi je nismo. Nasprotno, je poleg našega aktivne ga tlela edini dokaz., s katerim vsak trenutek vsakemu položimo račune. Skrivalnice, da gre za poslovne loj nosti, mi ne poznamo. Pravzaprav se navzoči na občnem zboru niso mogli načudili, s čim sije Meršak prislužil loko trdno oporo občine Kamnik, ki mu še kar naprej zaupa »vedejstvo« (skladnost z. zakonom???) direktorja družbe Zuklail narave Velika Planina. Kakorkoli ž.e, občni zbor smo zaključili s programom dela za leto 1999. Številne naloge, številne aktiv nosti kot vedno do sedaj, v vseh de vetih letih delovanja stranke v Kamniku. Ponosni in hvaležni smo ludi. da je stranka LDS izpolnilo svojo predvolilno Obljubo in odstopilo Z.e lenim Kiminikii mesto v komisiji zo varstvo okolja. Zmedla ga je predsednico Marijo Reha. O našem delu in aktivnostih vas bomo sproti obveščali in vas vtdiili k sodelovanju. Hvaležni smo številnim Kumničanom za zaupanje in upanje v boljše, lepše in zdravo okolje in živ ljenje. Zeleni Slovenije - OO Kamnik P. S.: Zahvaljujemo se vsem. ki so se udeležili predavanja g. Milima Budimiroviča o zdravilnih zeliščih in njih uporabi. Ker ste z/isedli tudi »stojišča«. bomo podobne akcije še organizirali. Kamniški OBČAN POGLEDI K. a|>rila 1999 7 Kaj o komunalni ureditvi in gradnji cest na Zgornjem Perovem menijo prebivalci? Plačniki zahtevajo ureditev sedaj nevzdržnih razmer Ker smo lani pisali o zapletih v zvezi s komunalnim urejanjem so scsk na območju B-8 Zgornje Pcro-vo. smo takrat zvedeli, da se pri pravlja sprememba zazidalnega načrta za tO območje. Kot nanije takrat povedal Kojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, se bo do spremembe zazidalnega načrta nanašale zlasti na soseske S-6, S-7 in S-8 (na vrhu hriba). Ker je Lastnina d. o. 0. odprodala en del parcel v okviru leh sosedstev, naj bi po Mlakarjevem mnenju del komunalne uredil ve žc vračunala in zaračunala s pogodbo med Lastnino in no vimi lastniki zemljišč. Ker Lastnina teh del ni naredila, mora sedaj to sama finaeirati. Sprememba zazidalnega načrta, pravi Mlakar, je po-trebna predvsem zaradi tega, ker so bili v veliki večini posegi v prostor opravljeni v nasprotju z veljavnim zazidalnim načrtom. S tO spremembo bo določena prometnica v prej navedene tri soseske tako, dajo bo možno v naravi tudi narediti. V tistem delu, ko jc Lastnina lastnik še nekaj zemljišč, ki jih je oz. jih bo šc vsem zavzemanje za gradnjo dovozne ceste (cesta C od kmetije Poljanšek do križišča s Prisojno potjo) in uvoznih cest. pločnikov, javne razsvetljave. Prizadevajo pa si tudi za vsaj eno večje igrišče za košarko, rokomet itd. ter manjše igrišče za predšolske otroke. Že od srede lanskega leta pa se zelo intenzivno uvkarjajo tudi s problemom hrupa, ki prihaja od bližnje tovarne Titan. Poudaril jc tudi zelo dobro sodelovanje s predstavniki občine pri reševanju aktulanih problemov. Ker marsikomu ni znano, kaj pravzaprav obsega območje B-8 /gornje Pcrovo, čeprav vsakomur, ki se po I .jtihljunski cesti ali pa obvoznici pelje proti Kamniku, pade v oči vedno več novih hiš, ki ras tejo na pobočju nekoč gozdnatega hriba nad Perovim. nam je Sogovornik to območje podrobneje predstavil. Z zazidalnim načrtom iz leta 1989 je bik) to območje namenjeno individualni pa tudi združeni stanovanjski gradnji, določenim družbenim in mestoslužnim dejavnostim, tu naj bi bila tudi trgovina, prodajni prostori Kmetij- Namesto asfaltirane šestmetrske ceste, vodi proti vrhu naselja na Zgornjem Perovem z obeh strani omejena trimetrska gozdna pot. odprodala, mora za ta račun cesto tudi sama narediti. »Drugače nc bomo prišli skupaj,« jc še lani dejal Bojan Mlakar. I )a bi bila javnost seznanjena šc z drugo platjo medalje, predvsem pa s tem, kitko se prebivalci tega območja vključujejo v predvidene spremembe zazidalnega načrta in kako oni gledajo na potrebno komunalno ureditev, smo sc pred dnevi o tem pogovarjali z Dani-elom Kovačičcm, ki v naselju B-8 /gornje Pcrovo vodi koordinacijski odbor za izgradnjo i ti li as trukturnih objektov in ki kot predstavnik prebivalcev oziroma graditeljev v sosedstvih S-6, S-7. in S 8 sodeluje tudi na posvetovanjih Z občinskimi organi, pristojnimi za pripravo osnutka dopolnjenega zazidalnega načrta. Odbor je zelo delaven, saj jc v dobrem letu organi zinil tudi napeljavo primarnega CATV voda in telefonskega omrežja. Na vprašanje, za kaj konkretno sc odbor zavzema, jc Kovačič odgovoril, da jc njegova naloga pred- ske zadruge, sejmišče, rekreacijski center in drugo. Območje je razdeljeno na osem zaokroženih sosedstev, v katerih jc zajetih 50 obstoječih hiš, 105 enot v združeni sta novanjski gradnji, več športnih igri Sč in podobno. Vse to naj bi po vezovale 5-metrske povezovalne Ceste. Prvotno jc bila predvidena etapna pozidava v šestih etapah, začenši od spodaj proti vrhu hriba. Ce bi se držali doslej veljavnega zazidalnega načrta, potem bi bilo treba v sleherni etapi zgladiti vse pripadajoče komunalne naprave, uredili in ozeleniti zemljišča. Treba je povedati tudi, da je bilo v dopolnitvi zazidalnega načrta iz leta 1993 zapisano, da je na območpi stanovanjske soseske možna tudi dejavnost, ki ne povzroča hrupa, smradu in prahu in drugih negaliv nih vplivov na okolje. Po enajstih letih nov zazidalni načrt Prav gotovo je zanimiv odgovor na vprašanje, katere so bistvene predlagane spremembe sedaj ve- 0 odprtju in (ponovnemu) zaprtju Šutne ... iN POKAZALI so JIM POT, KI lil LAHKO VODILA I/. OSAME... OBUDILI UPANJE... PRIŽGALI LUČ... IN PREBUDILI MNOŽICO NIČ KRIVIH IZ 1RNAS1E OMAME... TODA... PLESALA JE (IN TUDI BILA JE) ENO SAMO »POLETJE« (NAVKLJUB ZfMI) ...IN VENDAR, UPANJE (NA RAZUMNO PRESOJO) ŠE ŽIVI... ZOI'I I VKLENJENA IN ZAt PRElKLETA Trnuljčica Stilna Ijavnega zazidalnega načrta, in kaj o teh predlogih menijo prizadeti? Od leta 1989 se je veljavni zazidalni načrt žc trikrat spreminjal in dopolnjeval. Potem, ko se je že leta 1995 območje povečalo na treh mestih, pa sedanja širša vključitev novih zazidalnih površin in prilagoditev /N zatečenemu stanju po mnenju občine terja nc samo spremembo, pač pa izdelavo in sprejel je novega zazidalnega načrta. Pri tem bo treba upoštevati, daje štiri petine razpoložljivih površin že pozidanih. Po mnenju Daniela Kova-čiča reševanje nekaterih pomanjkljivosti, ki so jih posamezni lastniki parcel reševali po svoje, ni bil zadosten oziroma edini razlog za sprejemanje novega zazidalnega načrta, kot menijo na občini, pač pa je tudi v ostali projektni dokumentaciji veliko vsebinskih sprememb glede na veljaven zazidalni načrt. Svoj delež pa je po Kovačičevem mnenju prispevala tudi Lastnina d. o o., ki je v sosedstvih S-6, S-7, in S-8 razprodala precej parcel, ki so bile prvotno namenjene parkiriščem, urgentnim cestam, kolesarskim potem in pešpotem, deloma pa tudi povezovalnim cestam. V naselju, kjer je zgrajenih že 34 stanovanjskih hiš (vrstnih inidivi-dualnih) od skupaj predvidenih 40, žc sedaj pozimi zaradi konfiguracije terena ni moč parkirali pred lasi no hišo, če pa bo Lastnina na levi strani cesta C zgradila šc 16 stnno vanjskih objektov, jc to brez novih parkirnih prostorov nesprejemljivo. Za 56 hiš bo namreč le en parkirni prostor pri kapelici. »Naš odbor in lastniki parcel ter stanovalci na Prisojni poti in ulici Na brega bomo storili vse, da do gradnje novih hiš v sosedstvih S-6 in S-2 ne bo prišlo tako dolgo, dokler investitor ne bo v celoti v skladu z odlokom o ZN B-8 Zgornje Perovo zgradil povezovalne ceste od kmetije Poljanšek do križišča s Prisojno potjo ter načrtovane uvozne ceste do stanovanjskih hiš, pločnik, javno razsvetljavo in vsaj en parkirni prostor v soseski S-7,« jc odločen predsednik odbora Kovačič. Prepričan je. da bo prebivalcem pomagala tudi občina. Občinski sklad Stavbnih zemljišč je namreč z in vestitorjem podpisal po njegovem mnenju škodljivi pogodbi, gradbena dovoljenja (izdaja jih upravna enota, op. p.) so bila izdana pred poravnavo komunalnih prispevkov, pa tudi občina bi morala zoper investitorja ukrepati, če ne bo izpolnil svojih obveznosti. Povedal je tudi, da so na naslov KS Pcrovo poslali dopis, naj KS za leto 1900 načrtuje stroške za gradnjo potrebnih infrastrukturnih objektov. Ker osnutek novega zazidalnega načrta (pripravlja ga Projektivni atelje Arhing Ljubljana) ne predvideva več etapne gradnje, bo moral invcshloi pravočasno položili ko munalnc vode, da ne bo ob eventualni izgradnji nove soseske S-2 spet razkopaval predhodno žc urejenih cest. Na koncu še nekaj besed o vlogi stanovanjske zadruge pri razreševanju obravnavanih problemov Ta zadrugi DO Kovačičevem mnenju ni dolžna sodelovali pri zgradnji komunalne infrastrukture, ker so kupci parcel srcdslva naka ZOVali I .astnmi d. o. o., nc pa slano vanjski zadrugi, čeprav je slišati tu di podatek, da so nekateri kupci (v sosedstvu S-8) leta 1998 sklenili pogodbo o komunalni ureditvi s stanovanjsko zadrugo. Je pa res, da je stanovanjska zadruga Lastnina d. o. 0. s pogodbo dala soglasje za izgradnjo in priključitve na objekte stanovanjske zadruge v sosedstvu S-7 in S-8 in sicer ffl nizkonapetostno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. KRAN( SVITI I.J v Lojzki Plahuta - Subljevi Lojzki v spomin Misel mi hiti nazaj v prve dni po koncu vojne. Na oknih še niso uvele rože, ki so pozdravljale presrečni dan osvoboditve. Moj oče je nekje našel voznika lojtrskega voza, ki nas je peljal v Kamnik.Tam je živela moja babica. Ves čas vojne je nismo videli, saj je bil Kamnik med vojno v Nemčiji. Železniški most čez Savo pri Jezici je v dveh polovicah ležal v vodi. Cesta je bila polna tisočerih pešcev, ki so hiteli k svojim sorodnikom in prijateljem spraševat: Si živ? Si zdrav? Ko smo v Kamniku veselo pozdravili babico, je cela naša družina hitela v Novi trg k Subljevi Lojzki in njeni mami. Čeprav tedaj nisem bila stara več kot osem let, so se mi za vse življenje vtisnile v spomin s slamo krita hiša, mala okna, polna' cvetja, črna kuhinja s starim ognjiščem in dva od veselja žareča obraza v zadimlje-nem prostoru. Šubljeva mama je bila tedaj že upognjena starka, a hči Lojzka se mi je zdela mlada in lepa, še posebej, ko je ob našem prihodu kar sijala od sreče. Ni vedela, kaj bi prinesla na mizo - krhlje, kruh, čaj. O, kakšne dobrote! V skromni sobi sta Lojzka in mama imeli star predalnik in na njem sredi rož. kot na oltarju, sliko mladega pilota. To je bil Lojzkin brat. Za njima sta z mamo tiho žalovali. Vrstila so se skromna povojna leta. Kruh je še vedno bil na karte. Merili smo ga z grami. Lojzka je dobila službo na občini. S skromnostjo, iznajdljivostjo in neumornim delom je skrbela za tri otroke - Heleno, Anico in Toneta. »Kadar mi je hudo, grem med rože in se z njimi pogovarjam!« mi je dejala nekega dne, ko me je vodila po vrtu in mi razlagala imena zdravilnih rož in zeli. ki so rasla ob njeni hiši. Vse življenje je zbirala cvetice in znanje o njih. Kot živa enciklopedija je vedela povedati imena cvetja, kdaj jih je treba nabirati, kako jih je treba sušiti, v kakšni mešanici čaja so najbolj zdravilne. Za vsako rano je znala pripraviti zdravilno mazilo, za vsako bolezen je vedela, katera rožica jo prežene. Četudi je vse življenje preživela med cveticami, Lojzkina življenjska pot ni bila postlana z rožicami. »Od otroških let do upokojitve sem prestala veliko krivic,« je pisala malo pred smrtjo. »Pravice ni pri ljudeh, pravice ni na grobeh...« je nadaljevala z mimo roko in lepo pisavo. »Preden bom za vedno zatisnila oči, bi rada objela in poljubila moje otroke in vnuke. Rada bi se zahvalila za vse. tudi za prijetno kramljanje z njimi.« Zadnja leta svojega življenja je Lojzka preživela v kamniškem domu za ostarele. Skromna, kot je bila vse življenje, navajena vsega trdega in hudega, je bila hvaležna za vsako kartico, za skromno pisemce, za kratek obisk, za prijazno besedo. Znala se je veseliti. Kako vesela je bila ob razstavi hčerke Helene Mušič, ki je razstavljala svoje fotografije v Kamniku. Ponosna je bila tudi na njene pesmi. Marsikatero pesem je Helena napisala mami v veselje, s pesmijo se je tudi poslovila od nje: Ko ljubezen svojo Vso si nam razdala, O, mama. Trudno, tiho si zaspala. V mojem spominu bo Lojzka Plahuta vedno ostala svedi lik, povezan z mojim otroštvom, eden tistih meteorjev, ki padajo v naše življenje in ga osvetljujejo s skromno, liho, prijazno svetlobo. DISK A KtNAVKK MOJ POGLED Je v Tuhinju mikro klima ostra? Vsak pravi Kamnlčan rad vzame v roki-občinsko glasilo in v njem prebere novice, zanimivosti pa tudi različna pojasnila In odgovore. Tako je bil v zadnji Številki Kamniškega občana (dne 25 .;. 1999) objavljen tudi odgovor župana g. Toneta Smolnikarja na vprašanje zaskrbljene oh čanke, kako je kaj s puščajočlmi strehami dve leti stare Osnovne šote i šmartnem. Ko sva kot zavedna Kamničana prebrala, kaj se dogaja s strehami, sva se druZno odpravila v Tuhinj in si zadevo ogledala od blizu. Najino radovednost je še podžgal ljudski glas. ki pravi, da je škode zaradi zamankanja kar za kakšnih trideset t:tlt!l milijonov tolarjev Ino, aH pa bo toliko stala sanacija), najbrž brez upoštevanja škode, ki nastaja na opremi (računalniki so bojda pokriti kar s pollvlnllasllmi plahtami! Želela pa sva tudi pogledali, kam bomo v Šmartnem vtaknili še dve diHlatni učilnici (bojda na puščajoče podstrešjel, ki jih šola potrebuje zaradi bllžajitfe se uvedbe devetletke. O podaljšanju osnovne šole sicer Ze leta čivkajo vrabci na strehah, odgovorni pa so U). da tudi Tuhinj potre-liuje devetietko. očitno ugotovili sele zdaj. Nedelja je bila lepa. tuhinjske hiše so se kopale v soncu, občani pa so na njivah nabirali regrat. Bih je kot v pravljični deželi Vsaka streha, ki je med VOtnjO švignila mimo. je hi la drugačne barve. Ko sva začela bolj pozorno opazovali, sva ugotovila, da so strehe tako Zlvoplsane, ker je vsaka pokrila z drugačno kritino Tam seje bohotil valovili salonit, pri sost^du betonski bramac. maki naprej opečni zarezal k, pred tem pa pločevina. Napenjala In napenjala sva oči, a hiši: pokrite Z opečnim hohrovcem ni bilo na spregled (najbrž zato, ker gre za eno od najdražjih kritini. Ko pa sva se ustavila pred novo Sob v Šmartnem. se nama je nasmehnila sreča. Vse strehe šolskega kompleksa so pokrite prav z njim. Strehe kompleksa so sicer lesene dvokapnlce, nakloni stri'šln so okrog štirideset stopinj, kar je za uporab-IJeno vrsto kritine povsem primerno. Na strehah so povsod nameščeni lamelni snegolovi v dveh nivojih in strelovodi. Vse po pravilih, bi se reklo, pa vseeno zamaka. Le zakaj, se najbrž sprašuje vsak dohromisloči občan in davkoplačevalec. Župan v svojem odgovoru zatrjuje, da se za maka nje pojavlja zaradi: 1. ostrih mlkmkllmatških pogojev, 2. pronicanja vlage skozi strešno kritino. 3. snega, ki ga močan veter zanaša skozi najrazličnejše špranje, ki na strehi obstajajo tudi zaradi fiotreb-nega prezračevanja In zaradi uhajanja toplote skozi toplotne mostove, ki so jih povzročili elementi fx>dkonstrukcije Izvedbe obešenega nepo-hodnega stropa. O ostrih mikroklimatskih razmerah bi bilo jHitrebno povprašati g. Trontlja. Najbrž, pa je tako. da se ljudje tu ne bi naselili, če bi bilo Življenje zaradi vremena tako peklensko, ali pa bi se po nekaj zimah, ko bi se naveličali, da jim stalno kapa na glavo, odselili. Pa so še vedno tam, saj streha očitno nikomur ne pušča. Kot pravi ljudski glas, so Ze ob odprtju šole odgovorni Izjavili, da so strehe narejene le za »normalno« razmere, i primeru hude zime pa utegne zamakati. Ampak hudih zim. so rekli, se zaradi efekta tople grede, ki povzroča ogrevanje celega planeta, ni bati. zato noter ne bo teklo. Pa je priteklo že kmalu po odprtju šole. Vlaga sicer načelno lahko pronica skozi kritino, če se strešnik močno napije vode, vendar se to pri modernih In kvalitetnih kritinah prsktič no ne more zgoditi. Vsako vrsto kritine namreč, preden se pojavi na tržišču, na Zavodu za gradbeništvo v Ijubljani testirajo na vpljanje (to se laboratorijsko preverja s prisilnim vtlskanjem vode). Pri daljšem deževju alt ob Urjenju snega se sicer lahko zgodi, da se nekaj malega vlage kondenzira v obimHJu letev, vendar nikoli ne gre za količino vode, ki bi se pokazala z vtokanjem v kapljah aH čeki curkih. Na strehah šolskega kompleksa v Šmartnem nI prav nobenih »špranj«, ki bi bile namenjene prezračevanju ostrešja In skozi katere bi v strehe vdiral sneg. Če namreč želimo, da se streha zrači, je potrebno v območju slemena Vgraditi posebno oblikovane strešnike, ki Imajo odprtine, leh pa na šolskih strehah v Šmartnem ni. Toplotni mostovi (to so območja v gradbeni konstrukciji, ki Imajo večjo topbtno prevodnost kot okolica! se na strehah ne bi smeli pojaviti, če je bila topblna izolacija strešin, ki očitno obstaja, pravilno načrtovana In vgrajena po cebtni površini strešin. Če je na ostrešje obešen nek »nepo-hoden« strop (najbrž gre za oblogo Iz mavčnih plošč), gre pri območjih pritrjevanja gotovo za zeb majhna območja, ki ne morejo biti vzrok za toplotne mostove, ki lahko povzročijo lokalno intenzivnejše topljenje snega (ne pa nujno tudi zamakanja). Na koncu župan razburjeno občanko Marjo N. pomiri z ugotovitvijo, da »streha ni pcpdaBBM uničena, saj Je v normalnih vremenskih pogojih ustrezna, ni pa funkcionalna za vse razmere, za kar pa jo bomo morali usposobili In šoli omogočiti potrebni mir za zahtevno vzgojno in izobraževalno poslanstvo zavoda«. Ugotovitve, da streha nI popolrnt-ma uničena, sva kot davkoplačevalca seveda vesela, vsekakor pa meniva, da streha ne sme puščati, tudi če se v objektu odvijajo dejavnosti, ki nimajo tako visokega poslanstva, kot Je šolska dejavnost. Ob normalnih vremenskih pogojih, ko na primer nc dežuje, kritina tako aH tako spkih ni potrebna, zato strehe pokrivamo s kritino predvsem za nenormalne razmere. Županova razlaga, zakaj teče v šolo. je torej po najinem mnenju po vsem neresna oziroma zavajajoča Ker mora biti vsaka prava kritim konstruktivna, naj navedeva verjetne razloge zh katastrofo v Šmartnem • slabo Izdelane strešne obrobe. • slabo ali premajhno medsebojno prekrivanje slemenjakov, • slabo zatesnjena mesta pritrjevanja snegobvov In (aH) strelovodov, • nekvalitetna kritina (mab verjetno, saj nI opaziti počenih ali razslo-Jenib strešnikov), • premajhno prekrivanje kritine (prevelik razmak med letvami). Najverjetneje Je pravi vzrok za nastale težave, da pod finalno mavčno oblogo na notratiji strani strešin nI vgrajene ali pa je nepravilno vgrajena mkoimenovana parna zaporu, obvezni element vsake večsbjne konstrukcije, ki ima na obeh zunanjih straneh bistveno različne temperaturne pogoje. V takem primeru pravzaprav pri vsem skupaj spbh ne bi šb za zamakanje. ampak za Intenzivno kondenzacijo vode v samih konstrukcijah streh, ki seveda kaj kmalu pripelje do gnitja nosilnih lesenih elementov oziroma popolnega uničenja strešne konstrukcije. Vsekakor je nesrečne strehe potrebno sanirati (morda bi biki smiselno, da se o tem. kako se pravilno Izdelajo mansardna ostrešja, povpraša domačine. Ze navajene na hude mik-rokllnmtske razmere). Če sanacija ne bo uspela, bo [xjtrebno objekt najbrž preseliti v območje z milejšim fx>d-nebjem. To Je danes že možno sUirltl s pomočjo sodobnih transportnih naprav, na Izpraznjeni parceli pa naj zidajo naivneži, ki se jim ne sanja o ostri lokalni klimi. Kdo bo sanacijo streh šob v Šmartnem. alt. bognedaj. njeno selitev plačal, je najbrž, te do kaj jasno (menda bodo, tako pravijo govorice, denar odtegnili dupliški osnovni šoli). Gre za gromozanski kup denarja, za katerega bi se dab marsikaj koristnega postoriti, na primer popravili otroška In športna Igrišča v mestu, ki so v obupnem stanju. Pa še kakšen to/ar bi ostal za sanacijo le nekaj let starih, a zaradi prome ta in očitne slabe zasnove In kvalitete gradnje že skoraj jMivsem uničenih talnih površin po Šulnt. Kamnik je vedno bil in bo purgar sko mesto. Zalo kol pravi purgarjl tudi tokrat svetu pokažimo, da Imamo veliko denarja. Tako veliko, da ga lahko mečem) stran. Z dolžnim spoštovanjem, Matevž Rergaiil, unlv. dipl. inž. gradb. mag Matjaž (•rkiimn. univ dipl. inž. kmet. Astronomsko društvo Komet se predstavi Opazovali smo Luno Lansko jesen je skupini opazovalcev zanimivosti nočnega neba. srečevali smo se kar na nočnih opazovanjih pri cerkvici sv. Ahaca nad Kališčem. dozorela zamisel o organiziranju lastnega astronomskega društva z namenom še komu omogočiti pokukati v skrivnost nočnega neba. bodisi priložnostno ali pa tudi bolj resno. Svojo predstavitev v javnosti smo načrtovali že prvi mesec po ustanovitvi z javnim opazovanjem Lune, a nam je slabo vreme prestavilo predstavitev na to pomlad. Tokrat smo 24. marcu dodali kar dva rezervna termina, ki pa ju na srečo ni bilo treba čakati. Plato pri gradu Zaprice sc nam je zdel najprimernejši kraj za opazovanje, saj je praktično v mestu pa vendarle nekoliko odmaknjen od mestnih luči. Ko so nas v gradu sprejeli z odprtimi rokami, je bilo treba počakati le šc na vreme. Slabo uro pred začektom smo začeli med starimi kaščami postavljati teleskope.Člani astronomskega krožka pod vodstvom profesorja Lojzeta (je tudi predsednik društva) na gimnaziji Rudolfa Maistra so postavili svoj elektronsko vodeni LX200 z 20 cm premera tipa Schmidt-Casegrain. nekaj pa jih jc skrbelo šc za 25 cm dobsona. Miha in Rok Prešern sta postavila vsak svojega I 1 cm Nevvtonona na ekvatorialni nastavitvi. Janez pa je prišel s svojim pred kratkim dokončanim 22 cm dobsonom. tajnik Rok Palčič je skrbel za svojega LX20() s 25 cm premera (za pogon obeh LX200 so nam prispevali elektriko na gradu), sam pa sem sestavil svojega 40 cm dobsona. Najbolj zgodnji obiskovalci, so se tako lahko seznanili z večino tipov sodobnih amaterskih teleskopov, ki jih uporabljamo pri svojih opazovanjih tako doma kot tudi drugod po svetu. Prvih nekaj deset obiskovalcev, predvsem tistih z najmlajšimi, je tako lahko občudovalo Zemljino spremljevalko kar pri sončni svetlobi in sc čudilo nad razgibanostjo njenega površja. Ob zahajanju sonca je kontrast na terminatorju (meja med osvetljeno in neosvetljeno polovico Lune) začel močno naraščati in prava predstava se je začela. Ker kakšne posebne gneče še ni bilo, smo obiskovalcem lahko pokazali še večerna planeta: sijočo Venero, katere faza jc bila šc več od polovice in pa s prostimi očmi komaj opaznega lepotca Saturna. S prostimi očmi komaj opazna »zvezdica« sc je pokazala v teleskopu vse kaj drugega. Mnogi so bili komaj kos spoznanju, da le amaterski teleskopi lahko pokažejo njegov obroč in pa najsvetlejšo njegovo luno Titana, ki ga s prostimi očmi seveda ni mogoče nikoli videli. Toliko jc bilo treba razložiti, da šc opazili nismo, kdaj se je stemnilo, stemnilo pa se je tudi okrog teleskopov. Ob vseh sedmih naših teleskopih so se nabrale vrste čakajočih, ki so želeli pogledati Pri kaščah na Zapričah smo pripravili teleskope za javno opazovanje Lune. SLOVEHUMS Stovenijales Gradbeni material in stavbno pohištvo do.o. SL0VENIJALES...NAJB0UŠI ZA LES! TO JE RES! TUDI ZA GRADNJO HIŠ JE KVALITETEN SLOVENIJALES! DOMŽALE, A. SKOKA 20/a, tel.: 061 - 714 710 Luno, kako izgleda, če jc 3()x bliže kot v resnici, pa vse tja do več kot 2()()x bliže. Pripomba, da bi moral sedaj narediti kakšen posnetek, je ostala brez uresničitve. Preprosto ni bilo časa, saj je bila ob vsakem teleskopu vrsla željnih, da sc v okularju spel pokaže slika Lune, pa prevzetemu je bilo treba šc vsaj nekaj malega razložiti, kaj vidi, saj ob teleskopih, kjer smo opazovali z večjo povečavo od l(K)x, seveda sploh ni bilo videti polovice Lune. ampak samo del, seveda s toliko bolj izstopajočimi kraterji in gorovji. Pri povečavah nad l()()x, tudi tisti najdražji okularji z izjemno širokim zornim poljem, ne zmorejo več pokazati cele Lune hkrati. Seveda so bila lu še vprašanja 0 samem društvu: Kdo'.' Kje? Kdaj? Kako.' Pa tudi o tem, kako priti do kakšnega uporabnega teleskopa in si kar doma pričarati takšno sliko. Za vse tiste je verjetno pravi naslov: Srečanja članov (seveda lahko tudi drugih) Astronomskega društva Komet so vsak drugi četrtek v mesecu na gimnaziji Rudolfa Maistra v učilnici 76 med 19. in 20. uro. Smo društvo, katerega člani imajo verjetno glede na članstvo največ teleskopov pa tudi več sa-mograditeljev (trije izmed največjih teleskopov s katerimi smo opazovali, so bili narejeni prav s takšno samogradnjo). zelo verjetno pa tak uspeh v letošnjem letu čaka še dva člana. Ob zaključevanju našega opazovanja smo spet našli nekaj trenut- kov za kakšen komentar (prava ocena bo podana na rednem srečanju 8. aprila) o udeležbi, kjer je mrak pobral vso bojazen, da razen nas samih skoraj nikogar več nc zanima astronomija, saj smo morali odgovarjali tudi na vprašanja, kdaj bomo pripravili kaj podobne ga. Znova Luno? Nc! Prej bo na vrsti naše Sonce, katerega aktiv- oslcpitcv. Potem nas čaka šc organizacija vseslovenskega srečanja astronomov pa morda še kakšen lahor za bolj zavzele. Ob koncu sc motamo zahvalili šc osebju na gradu Zaprice in posebej ravnateljici, ker so nam omogočili izvedbo in oskrbeli z elektriko pa tudi razumeli naš željo po temnem nebu, saj so rellcktorji Luna posneta skozi 22 cm teleskop - z roke. nost narašča, pa šc mrk bo letos. Čak* pa nas šc nabava ustreznih filtrov za opazovanje, saj direkten pogled v sonce skozi še tako majhen teleskop pomeni zagotovo ostali temni in tistim najbolj vztraj nim na koncu omogočili videti tudi nekaj dcsctniilijonov svetlobnih let oddaljenih galaksij. TONKŠPENKO Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v prejšnji Številki Kamniškega občana j«! bila vas Podgorje. Nekoliko oddaljena fotografija Je kar nekaj opazovalcev zavedla, saj so na fotografiji napačno prepoznali Homec, (zmed pravilnih odgovorov je žreb izbral Mateja Merleca iz Itožicnega 1, ki prejme knjižno nagrado »Naravne z n a in o n i I o s t i Kamniško Savinjskih Aip na kamniškem območju« v Kocnlnl knjigarni na Ljubljanski cesti. Danes pa sprašujemo po Imenu naselja, katerega del Je na sliki in leži V neposredni bližini Kamnika. Odgovor (ime naselja) pošljite na Kamniški občan, (davni trg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 14. aprila 1999. (zmed pravilnih odgovorov bo žreb Izbral prejemnika knjižno nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočim. Kamnik. že od SIT 669,00 Cement •50 kg vreča i m Cena fco. tovarna l J SIT kos 69,00 Opečni modul 6/1 29 x 19 x 19 cm V vseh naših prodajnih enotah gleda na asortiman ja DDV !!! V Superceniku smo označili izdelke, KOVIN^%TEHM A katerim se bo povečala stopnja davka. cntT/\ Kamniški OBČAN MED NAMI 8. aprila 1999 9 v Novo domovanje otroštva v Šmartnem Nadaljevan,ji- s 1. strani zanimiv vrtec za varno in zadovoljno bivanje najmlajših. Slovesnemu odprtju ene nap << jih pridobitev Tuhinjske doline so v petek, 19. nitma, prisostvovali predstav niki občine, krajevnih skupnosti, vzgojiteljice in vodstvo vrtca, krajani in mnogo molih radovednežev ki so si želeli ogledali čisto pravi vrtec. 1'rvi vrtec v kuhinjski dolini je pozdravil Ione Rajsar. predsednik KS Šmartno, ki je največjo zaslugo z.o ureditev vrteti pripisal svetnikom občine Kum nik v prejšnjem montltilu, soj so bist veno pripomogli k razrešitvi prostorske problematike in funkcionalnosti nekdanje osnovne šole. Spomnil je tudi no staro podružnično Solo no I .o koli. ki bi jO prav loko hdiko koristno uporabili z.a širše družbene potrebe. KS Šmartno je k ureditvi novega vrtni prispevala 1,5 milijona tolarjev. slovi, kije vrtcu ob koncu mandatu podelil sredstvo z.o nakup igrač. obu starša spodbujajo k sodelovanju v vzgojnem procesu njihovih olrok. kar vpliva na boljšo kvaliteto in nova skupna doživetja na relaciji vzgojitelj-otrok-starši. Tako so ob materinskem dnevu očetje skupaj z. otroci pripravili darila in program za žene oziroma matere. Vrtec lako danes dobiva novo vlogo, pomeni veselje in zadovoljstvo. Je pomoč vsem zaposlenim staršem, nikakor pa ne nadomestilo, saj je vloga družine preveč enkratna in neponovljiva. Vloga vrtca je, da otroke sprejema v vsej njihovi enkralnosli, individualnosti in posebnosti. Tudi vrtec Antona Medveda je namenjen današnjem času, hkruli pa je usmerjen v prihodnost. Skupaj z. otroki, ki jim jih zaupajo siarši. želijo ustvarili lepšo prihodnost. Če se bodo potrudili vsi - vzgojitelji, siarši in otroci, jim ho lo uspelo. Tekst in fotografije: SAŠA MliJAČ Cvetlična akcija Tja lepši Kamnik in okolico Glede na velik odmev lanskoletne akcije za cenejši nakup balkonskega cvetja, ki stajo pripravila Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, sta se organizatorja tudi letos odločila za takšno cvetlično akcijo. K lepši podobi našega mesta in okolice prispevajo poleg parkov in vrtov tudi s cvetjem urejeni balkoni in okna. V Vrtnariji Kamnik bo 14. aprila od 8. do 19. ure vsako gospodinjstvo lahko kupilo 8 sadik balkonskega cvetja bršljink po pri cej znižani ceni 90 SIT. Občina Kamnik namreč prispeva 70 SIT za rastlino, ki jo Arboretum v času akcije nudi po grosistični ceni 160 SIT. Količina sadik v času akcije je omejena. Vse zveste obiskovalce Arboretuma Volčji Potok pa bo zagotovo razveselila novica o ponovno sklenjenem sporazumu z Arboretumom. ki omogoča vsem prebivalcem občine Kamnik cenejši nakup letnih kart za vstop v Živopisani cvetovi in prebujajoča se narava z. vonjem po pomladi vabijo. park. Namesto redne cene 5.000 SIT bodo občani Kamnika za letno karto odšteli le 1.900 SIT. kupijo pa jo lahko v Vrtnariji Kamnik od 8. do 16. ure ali pri glavnem vhodu v Arboretum od 8. do 18. ure. Ob nakupuje potrebno priložili fotografijo. Imetniki letnih kart. ki pa niso prenosljive, lahko s to karto neomejeno obiskujejo park in tudi vse razstave cvetja ter prireditve. Sicer pa znaša vstopnica za enkraten obisk 550 SIT za odrasle, 450 SIT z.a skupine odraslih. 350 SIT za otroke, v času pomladanske razstave pa 750 SIT za odrasle, za skupine odraslih 600 SIT. za otroke 400 SIT. Skupine osnovnošolskih otrok iz občine Kamnik imajo vse leto brezplačen vstop, prav tako vsi predšolski otroci in invalidi. V času prebujajoče narave pa nas tako kot vsako leto tudi letos od 24. aprila do 2. maja Arboretum Volčji Potok pričakuje z živopisanimi polji tulipanov in narcis, lepo urejenimi sprehajalnimi potmi in parkom. Poleg dveh milijonov raznobarvnih tulipanov si bomo lahko ogledali vrtove iz različnih evropskih parkov in aranžmaje slovenskih cvetličarjev. SAŠA MEJAĆ Mateja Klemen iz Aktiva kmečkih žena Tuhinjske doline je Štefki Kučan v spomin izročila domač hlebec kruha, ki gaje v pravi krušni peči spekla njena mama. Varčevanje z mesečnimi pologi številne možnosti varčevanja z majhnimi ali velikimi mesečnimi pologi: • obročno varčevanje • premijsko varčevanje • rentno varčevanje Za materinski dan 25. marca so tudi najmlajši učenci OŠ Marije Vere na Duplici pripravili v dupliškem kulturnem domu prisrčno prireditev. Pod mentorstvom svojih učiteljit Andreje. Maje. Milke. Marije. Sonje in Irene ter učitelja Božu soprvp-, drugo-, tretje- in če-IrtoSolci s pesmijo, besedo in glasbo čestitali svojim mamam, ki so do kraja napolnile veliko dvorano. Za pomladansko obarvano sceno s tulipani in metulji je domiselno poskrbela Sonja Sitar. Skozi pisan program, ki ga je začel šolski pevski zbor s pesmijo Za murne in se je zaključil z igro pisanih črk, ki so jih nosili dru-gošolci in so se na koncu združile v željo Za materinski dan. so se vrstile pesmit e. posvečene materi, prepletale so se z zvoki violine in kitare. Velik napis sredi odra so najmlajši obarvali še s svojimi glasovi: Danes smo mi darilo, zaviti v smeh in skriti za pesmico...! F. S. Kronika mMtma^ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Dandanes, ko svet postaja informacijska vas, se nam vse pogosteje zgodi, da ne vemo, kaj se dogaja v naši ali sosednji ulici. Naša Kronika je regionalni tednik za osrednjo Slovenijo, ki bo na 24 straneh vsak četrtek poročal o življenju ljudi in o dogodkih iz 19 občin na območju Ljubljanske kotline. Domžale Grosuplje Kamnik Ljubljana Medvode Vrhnika... Mesečna naročnina znaša 600 tolarjev. Če želite postati naročnik novega tednika, pokličite po telefonu 061/323 549 ali 131 50 37. če pa bi želeli, da napišemo tudi kaj več o dogajanju v vašem kraju, nam to sporočite v uredništvo Naše Kronike po telefonu 061 / 131 52 58 ali 132 5261, int. 317. 10 8. aprila 1999 ŠPORT, PLANINSTVO Kamniški OBČAN Po grebenih nad Tunjščico, osrednji del -1 Skupščina Športne zveze občine Kamnik Revolucionarji in Esmeralda »Dragi revolucionarji« Je v lanskem novembru v Kamniških športnih novicah, t..j. obvestilih, ki Jih mesečno prejemajo Športna društva v občini Kamnik začel svoj nagovor vodja strokovne službe Športne zveze občine Kamnik Olaf (irbec, potem ko je nekaj dni prej (12. 11.) neslavno propadla 5. rodna skupščina Športno zveze občine Kamnik. Vzrok: neusklajen statut SZ in poslovnik skupščine, napake v zapisniku bivše seje skupščine in še nesklepčnost, ugotovljena pa uri in pol... Vodja strokovne službe Olaf (irbec, tisti mož okrog katerega se že nekaj let pletejo vse zgodbice okrog ŠZ, predvsem ko gre za finančne zadeve okrog športa, je v svojem nagovoru »revolucionarjem«, kot je imenoval predstavnike društev, ki so oporekali zgoraj omenjenim zadevam, nadaljeval. »Morda bi z malo posluha In treznega obojestranskega pogovora prišli dlje, kot pa z uporabljeno metodo za-hrbtnosti in očitane knnspirativosti. .laz sem prepričan v to, saj me je kar nekaj predstavnikov društev po koncu srečanja spraševalo, za kaj je šlo!! Vse kaže, da tudi šport postaja področje zahrbtnih in zakulisnih bojev za politično oblast in prestiž... tisti, ki je uperil prst vame, naj vsaj tokrat pomete pred svojim pragom. V primerjavi z njimi imam mnogo manj masla na glav i...« Po slabih petih mesecih, ko je Tone Smolnikar ohranil stolček kamniškega župana in Olaf (irbec postaj celo občinski svetnik na listi LDS, Seje megla nad športno zvezo malce razkadila in po 18. členu statuta je bila 30. mana znova sklicana 5. seja skupščina SZ občine Kamnik. Tokrat šc volilna povrhu, saj Ji' marca potekel štiriletni mandat vsem organom SZ. (Za pojasnilo, vodja strokovne, službe je pred dobre pol leta kot edint javljeni na Interni razpis podaljšal pogodbo za štiri leta.) Od 37 včlanjenih društev se je skupščine udeležilo 20 predstavnikov. Po izvolitvi organov skupščine Je dosedanji predsednik ŠZ Stane Zamik izročil vodenje skupščine delovnemu predsedstvu na čelu z Bogdanom Steklasti (Kegljaški klub). Ker so po 1. členu statuta ŠZ člani zveze le društva s sedežem v občini Kamnik, so predstavniki društev Izglasovali, da se statut spoštuje in že po petih minutah so se poslovili predstavniki društev iz. odcepljene občino Komenda, tudi dosedanji člani Š/. Ostalih 18 predstavnikov od 33. v nadaljevanju ni potrdilo zapisnika 1. seje skupščine ŠZ z 20. 6. 1907, saj v njem kar mrgoli napak. Npr. ne ujema se šte-\ lin glasov pri glasovanju sklepov. Pri 22 in celo 21. delegatih so po čudni matematiki naštelt kar 23 glasov!! Tako že daljnega leta 1997 ni bil sprejet sklep, da se Šl) Trisport priznajo točke (in denar) po kriteriju ŠZ, kljub 12 glasovom - /A.!?! Nadalje so sprejeli poročilo dosedanjega predsednika Staneta Zamika. Kit jo šlo za prehodno obdobje tudi v družbi Iv Sloveniji traja očitno že KK) let), so bili najbolj pereča zadeva predvsem objekti in financiranje. Omenil je, da sc* je v tem štiriletnem obdobju športna zveza ukvarjala preveč sama s seboj, da odbori In komisije niso zaživeli, zato Je vajeti prevzelo predsedstvo ŠZ in po besedah predsednika, dobro delalo. »Res pa je, da se včasih od zgoraj vidi drugače kot od spodaj,« so njegovi: modre besede. Spet seje zataknilo pri financah, saj delegati niso prejeli finančnega poročila za leto 1997 in 1998, niti za leto 1996, saj tričlanski nadzorni svet zadnji dve lt:ti ni dosegel sklepčnosti in tako pregledal poslovanja. Ostal je samo predsednik Frane Prodnik, ki je ugotovil nepravilnosti Iz leta 1906, ostala člana sta nedejavna in v odstopu. Predsedstvo, predsednik in vodja strokovne službe si glede lega nI belilo las. čeprav nadzorni svet po statutu zagotavlja pravilnost poslovanja in prav oni Ivrh Š/.i bi morali kaj ukreniti v tej smeri. Očitno je bilo prelepo, kar kažejo tudi številke, da bi bilo drugače. Z namenom razjasniti zgodovino, so predstavniki društev na tej skupščini izglasovali komisijo (Frane Prodnik, Albin Strajhar, Aleš Škorjane) za pregled finančnega in materinskega poslovanja (slovenski zgledi vlečejo). Komisiju naj bi do srede junija 1999 podala poročila o dogajanjih v letih 1998, 1997, 1996. Do takrat pa so z večino glasov soglasno prekinili zasedanje 5. volilne skupščino. Očitno se bo vlekla kot nanizanka Esmeralda. Končni sklep tokratne nadaljevanke, o takojšnji zamrznitvi finančnega poslovanja ŠZ ni dobil jasnih definicij, ker so se nekateri zbali, da bi do takrat dobili nov čudež, saj bi nekateri na novo »spregledali«. In tako vsaj še tri mesece ostaja po starem. Za nekatere. Trojica zaposlenih se je v teh dneh izpod okrilja SZ že preselila v občinske vode. Občinski svetniki so (ali nameravajo) športno dvorano pri OŠ Frana Albrehta in telovadnico pri ZD poriniti pod okrilje bližnjih šol. Kompleks pod Skalco (tenis, odbojka, bazen) in stadion v Mekinjah gredo na javni razpis. Tako na ŠZ ostajata še dva zaposlena profesionalca, tajnica in vodja strokovne službe < llaf (irbec. Vendar brez dvorane, ki so jo »dobro molzli«. izdatno pa krmili športniki, ki jim dejavnost že dobro leto sofinancira občina, preko komisije za sport, torej mimo športne zveze. To pa Je tudi bistvo zgodbe. Zapleteno kot Esmeralda? (se nadaljuje) METOD MOČNIK Tek na Sveti Primož postaja elitni tek Da se znana tekača Ivan in Lado Urh pred tremi leti, pri načrtovanju prvega gorskega teka na romarski .sv. PrimoZ nista zmotila, je dokaz četrti tek, kI n1 gn j/ • k ljub deževnemu vremenu na cvetno soboto udeležilo 110 tekačev. Med njimi vsa slovenska elita, razen obetavnega Mariborčana Andreja Me.s-nerja. D je na pripravah z atletsko reprezentanco. Za zanimiv uvod sezone je poskrbel JbZe Ceh (16:24), ki je v zadnjem delu ugnal »večnega« zmagovalca Igorja Šalamuna in Boštjana Novaka iz Tacna »Prvič sploh sem premagal Šalamuna. Šlo je kot po maslu,* je bil vesel atlet iz Lenarta, ki se po bolezni, ki ga je pestila v lanski sezoni vrača v sam vrh. vendar rekord teka na sv. frimož ostaja v Šalamunovih nogah. »Če že ne zmagam, vsa/ rekordi ostajajo moji. Za prihodnje zmagovalce bodo trd oreh, le tale 116:041 se ni med tistimi nedosegljivimi,* je nekako v opravičilo dodal Šalamun. 15. z lanskega svetovnega prvenstva, ki je bil v pripravljalnem obdobju tudi kotnik ijski trener nogometašev mariborskega Teatanica. Zmaguje pa Sliva Vlvod: »Za uvod sezone je ta tek kot nalašč, saj je tiusa primerna tudi za atlete. V spomladanskem delu bom tekla predvsem na stezi,* je povedala bivša sbvenska rekorderka na 3000 in 5000 m. Za nasledstvo Vlvodovih se ni bati, saj je hčerka Vesna z zaostankom dobrih 7 minut osvojila drugo mesto med mladinkami. V tej konkurenci je bila Maja Klemene iz Kamnika četrta. Med mladinci je bil najhitrejši Mer Kastelie (19:14) iz Ljubljane. Grega Zore iz Godiča je bil četrti Peter Rozman 7.. Matevž Rus 8. Za razvrstitev v absolutni članski vrh se je na svoj tek končno podal tudi Ijado Urh. Tekel je za sponzorja Calcit in dosegel peto mesto s časom 16:57. Metod Močnik (Calcit) je bil 10. (18:04). Zdravko Volkar (Šmartno) 14. (18:33). absolulni vrstni red so nadaljevali 19. Slivo Magyar, 23. Marko Spruk, 25. Marjan Veršnik. 35. Matic Romšak. 37. Tone Klemene, 38. Zvone Kempe.rl... Med kopico nagrad - najboljši so prejeli tudi denarne nagrade - so se posebej spomnili tudi najstarejših in najmlajših tekačev. Čez 65. leto jo kreše Lado Črnivec iz LJubljane, medtem ko EMŠO mnogo manj obremenjuje Davida in Nlvez Zdravič iz Kamnika. David je sploh rekorder, saj čase skozi vsa tri leta izboljšuje tako skokovito, da bo v nekaj letih že nevaren Šalamunu in drugim »norcem*. METOD MOČNIK SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo druge poslovne storitve Miha Radej na evropskem prvenstvu Od I. do 6. marca je v Nizozemskem mestu Arnhem potekalo letošnje evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Slovenske barve so zastopali članska ekipa puškašev (Debevec, Hreš-čak in Marko ja). ekipa članu s puško (Prednik, Rudolf, Grabnar), mladinec s puško Miha Radej in dva pištolaša -član Ljubic ter mladinec Marinček. Najbolj se je odrez.alu Natalija Prednik z. zasedbo 10. mesta (392 kr), druga najboljša uvrstitev pa je bila 18. mesto kamniškega mladinca Mihe Radeja s 582 krogi. Rajmond Debevec je bil I')., vsi ostati pa se niso uvrstili v prvo tretjino tekmovalcev v svojih disciplinah. 18. mesto našega strelca na M. R. na EP je zelo dobra uvrstitev in potrditev dela in treningov pod vodstvom očeta Romana Radeja. Glede na to, da imamo v Kamniku še nekaj vrhunskih strelcev in strelk, si želimo, da bi lahko naši tekmovalci večkrat nastopili na pomembnih tekmovanjih, ker si lahko le na velikih tekmovanjih pridobiš potrebne izkušnje. Kako ostra je postala konkurenca, nam kaže tudi uvrstitev Debevca, ki je s 5X9 krogi zasedel zanj slabo 19. mesto. Rezultati ostalih naših reprezen-lantov si kljub nižji uvrstitvi zaslužijo vso pohvalo, saj imajo poleg šprota še šolske ali službene obveznosti, kar je z. vrhunskim športom časovno težko združljivo. V marcu so Kamničani nastopili še na domačih ligaških tekmovanjih, tako se je članska ekipa s pištol/) udeležila 6. kola prve lige in dosegla ekipno II. mesto, ekip/i pušk/išev pa na prav tako 6. kolu prve državne lige 2. mesto. V Kranju pa je bilo organiziran// re gijsko prvenstv/) v streljanju z. zračnim orožjem. Od Kamničanov so se tekmo-vanja udeležili mladinec Miha Radej in mlajši mladinec Anže Radej s puško ter Roman Radej s pištolo. Miha in Anže sta vsak v svoji kategoriji osvojila I. mesto, Miha s 584, Anže pa s 363 krogi in tako postala regijska prvaka. Roman Radej je osvojil 3. mesto s 550 krogi. Na žalost pa nam je bolezen položila v posteljo vso ekipo dečkov, ki bi imeli glede na svoje sposobnosti veliko možnosti za dobre uvrstitve. IRENA RADEJ Do Tunjiške cerkve in naravnega zdravilnega gaja Zakaj nc bi enkrat obiskali to znano cerkev tudi peš? Najbližji dostop iz. Kamnika jc prav gotovo po asfaltirani cesti, vendar imamo asfalta že tako in tako dovolj in še preveč. Zato se odpravimo tja tako, da bo hoje po asfaltu čim manj, čeprav seji povsem le nc bomo mogli izogniti. Če začnemo na kamniški avtobusni postaji, gremo skozi mesto in Šut-no in se povzpnemo do zapriške graščine po eni od možnih variant. Od graščine nadaljujemo proti SZ desno od Kočninega sadovnjaka po poti ob žičnati ograji, ki v loku zavija z desne proti levi v južno pobočje Zapric -Smrckovca. Cesti - kolovozu ob ograji sledimo, dokler ne zavije desno, proč od ograje (malo više jc eno od vadišč na trim stezi). Tu (na drevesu je oznaka lb in tri črte) gremo malo navzdol po slabi poti ob ograji na sedelce in nato navzgor po grebenu in malce dol na gozdno cesto, ki je močno vrezana v greben. Če hi šli po cesti levo navzdol, bi prišli na začetek Podgorja. Mi pa gremo desno. Ocsta vodi v loku najprej levo in sc nato desno spusti v dolinico potočka Šutnice. I.ahko si pa prihranimo ta ovinek in pod vadiščem št. 8 trim steze krenemo s širokega kolovoza levo navzdol po stezi po levi ali desni strani grebenč-ka. Stezi se niže združita. Nadaljujemo čez potoček Šutnico na gozdno cesto in po njej levo kakšnih 80 m, da pridemo na gozdno cesto, ki pride iz. Podgorja. Nadaljujemo po tej cesti navzdol po desnem bregu. Potoček je spočetka izrazito vijugast in dela prave klasične, čeprav miniaturne meandre. Gozdna cesta nas nato vodi po desnem robu dolinice naprej do travnikov. Ko se odpre pogled na dolino Tunjščicc, se na ovinku odcepi čez. travnik kolovoz, ki ga pa tokrat ignoriramo in sledimo naši gozdni cesti, ki preide iz. zahodne smeri v smer skoraj proti severu. Po okoli 150 m je most čez Tunjščico in nato na levi strani še kakšnih 150 m naprej hiša s satelitsko anteno in za njo še ena. Stara pot vodi sicer prav čez dvorišče prve hiše, med njo in garažo. Da pa ne bi motili stanovalcev, gremo raje še kakšnih 50 m naprej in pred značilno leseno počitniško hišico iz drobnih brun na desni strani zavijemo levo za grmovje in nato po robu, levo od njive naravnost do dvokrakega droga električne napeljave in oh živi meji naprej v gozd na stezico. Ta privede po pribl. 30 m na kolovoz. Po tem kolovozu zložno navzgor na greben, kjer sc mu z desne strani pridruži drug kolovoz. Po kolovozu levo navzgor do sedelca, kjer se z leve sira ni priključi Sc cn kolovoz. Čez. sedelce v loku proti desni naprej in malo pred robom gozda na gozdno cesto. Po tej cesti desno. Ko stopimo iz gozda, se odpre lep razgled proti tunjiš-ki cerkvi. Nadaljujemo po cesti proti tunjiški cerkvi. Po kakšnih stotih metrih pridemo do križišča. Cesta naravnost vodi do cerkve, cesta v levo pa do naravnega zdravilnega gaja. Ko smo žc tu, si vzemimo še nekaj časa in ga obiščimo in si privoščimo še nekaj zdravilne energije. S križišča je do njega slabih pet minut. Od naravnega zdravilnega gaja se vrnemo na križišče in gremo po cesli levo naprej in mimo hiš do same cerkve. Lahko pa gremo tudi nad zdravilnim gajem po grebenu (tuje menda še močnejši vir energije) in po jugozahodnem pobočju pod staro pastvo do hiš in nato po cesti do cerkve. I.ahko si ogledamo samo cerkev in uživamo v razgledu. Če hočemo imeti šc lepši razgled, pa 15(1 m pred cerkvijo /ležimo na travnat vrh, imenovan Vinski vrh. Tu se nam odpre čudovit razgled, kjer na severu ob čudoviti kulisi kamniških hribov kraljuje cerkev svete Ane. Pogled se odpre proli hribom -Planjava, Ojstrica, Velika planina, lepo se vidi Sv. Primož in Brezje Od Kamnika se vidi samo slolp mekinj-ske cerkve in gostišče na Starem gradu. Vmes pa v Tuhinjski dolini cerkev na Selah in mogočna Menina. Zasavski hribi, pa Mokre, Krim. Javorniki, Rašica in Polhograjski Dolomiti, pa Lubnik. Blcgoš, Jelovica in Julijske Alpe, gorenjska ravan, Storžič, Krvavec ild. Res lep pogled, pri čemet je zanimivo to, da se vidi zelo malo na soli j in obdelane zemlje, zalo pa toliko več gozdov, tako da ima človek vtis, kot da ga obdajajo sami gozdovi. V Kamnik se vračamo po cesti proti Tunjicam, ki jc od parkirišča naprej asfaltirana. Gremo po njej navzdol in ko pridemo iz gozdička, zavijemo na ovinku pred kozolcem, še pred hišami, Cesta - kolovoz, sc dvigne na sedel cc, kjer sc odcepi druga pot levo navzdol. Mi nadaljujemo desno navzgor na naslednje sedelce, kjer je spet nekaj odcepov. Gremo levo, skoraj vodoravno navzgor in mimo bukve na levi i ''fifc mm"........ilT'MTii i < m • ^Sa% ..........SKJB(fl|W||jR^^ c^fift Tunjiška cerkev svete Ane, slikana z Vinskega vrha desno navzdol po stezi čez. sadovnjake in travnike do njive. Tu vodi ena steza levo naravnost na asfaltirano cesto, mi pa gremo desno navzdol med Iremi hruškami in naprej med dvema hišama na cestoTunjicc-Kam-nik. Po njej do gostilne »Za Tun'co«. Tu, lakoj /a gostilno, desno po makadamski cesti dober kilometer do zadnje hiše na desni, ki ima satelitsko anteno (prej smo šli mimo nje in še druge, ki je malo bolj zadaj). Makadamska cesta se neha, mi pa nadaljujemo šc kakšnih 70 m do prvega mos ta čez. Tunjščico. Levo čezenj (je lesen in precej ubog) in po gozdni cesli ob robu brega in gozda proti SV do dolinice. Tu je križišče. Če bi nadaljevali po dolini ob robu travnikov, bi prišli do lovske preže in nato levo ali desno navzgor na Mili vrh. Mi pa gremo po kolovozu - gozdni cesti, ki je sprva posuta z zdrobljeno cementno strešno opeko desno navzgor, po levem forog-rafsko desnem) bregu dolinice. sirani z rdečo oznako 24 in zeleno 26. Šc malo in že smo pri dveh vikendih na levi strani, kjer nas običajno pozdravi pasji lajež. Nadaljujemo desno in mimo hiše Zale 16 navzgor na makadamsko cesto, ki nas pripelje na as faltirano cesto pri hiši 14 oziroma 1-1 a. Nadaljujemo nekaj metrov desno po asfaltu in nato levo navzgor po maka damu mimo hiš in transformatorske postaje MILI VRH 1978. Makadam se v glavnem konča, tako da nadaljujemo po kolovozu med nekdanjim hlevom in hišo navzdol do naslednje skupine hiš, kjer gremo lahko desno navzdol do asfaltirane ceste in nato po njej v Kamnik ali pa levo navzdol na asfaltirano cesto Tunjice-Kamnik in nato v Kamnik. Hoje je za približno 2 do 3 ure, kar si pa lahko z večjo hitrostjo zmanjša mo ali pa s počasnostjo in počitki in kakšnimi stranskimi skoki podaljša mo. BOJAN POLLAK PRENOVLJENA ŠPORTNA TRGOVINA S CELOVITO PONUDBO ZA GORSKO KOLESARJENJE IN PLANINARJENJE VANDROVC (nekdanji Alp sport) ob kamniški obvoznici Od petka, 9. aprila, vas v prenovljeni trgovini Vandrovc na Perovem 27 pričakujejo s specializirano športno ponudbo za gorske kolesarje, planince in pohodnike, Za gorsko kolesarjenje boste lahko izbrali med kolesi znamk SC0TT, AUTH0R, TREK, VVHEELER, DIAM0NDBACK ter med široko izbiro oblačil, obutve in dodatne opreme za vas in vaše kolo. Vsi, ki se navdušujete nad planinarjenjem in pohodništvom, boste v trgovini Vandrovc našli čevlje za treking, planinske čevlje, nepremočljive vetrovke in hlače, zložljive palice in vso dodatno opremo, kot so dereze, cepini, gamaše... Razširili so ponudbo oblačil blagovne znamke MM, ki se odlikuje po kvalitetnih materialih (goretex, polartec, schoeler) in izdelavi - od anorakov in vetrovk, ki uspešno kljubujejo vetru in dežju, free tirne hlač do majic s kratkimi in dolgimi rokavi, pa tudi kratkih hlač za prihajajoče dni. K dobremu počutju vaših nog bodo pripomogle kvalitetne nogavice znamke Bridgedale. Kot novost bodo v svojo ponudbo uvrstili tudi priljubljene rolerje za otroke in odrasle. V času smučarske sezone pa bodo vso opremo našli tudi smučarji in borderji. V športni trgovini Vandrovc poskrbijo tudi za kvaliteten SERVIS ŠPORTNE OPREME - koles in loparjev, do konca aprila pa vam servisirajo tudi smuči in boarde. Prenovljena športna trgovina Vandrovc je odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. Športna trgovina Vandrovc in Bar Ideja po lanskoletni odmevni akciji tudi letos pripravljata NAGRADNO SLADOLEDNO AKCIJOM Z nakupom največjega sladoleda v Baru Ideja na Šutni 35 sodelujete v nagradnem žrebanju ja gOrsKO KolO ob jaključku sladoledne sejone. OD 12. DO 17. APRILA DOBITE S TEM KUPONOM V BARU IDO A SLADOLED ZA SAMO 50 SIT! HKRATI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU ZA GORSKO KOLO! »7r/,j V BARU»sf/fjffjz pa se lahko posladkate tudi z okusnimi domačimi tortami, sladolednimi in sadnimi dobrotami, coektaili... Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 8. aprila 1999 U Matična knjižnica Kamnik Mednarodni dan knjig za otroke, 2. april: pravljice so darilo Čc nam jc zares kaj mar za otro kc, potem jim bomo že od malega naprej brali pravljice in jih navajali na knjigo. To ni tratenje časa. .m pak poleg starševske ljubezni največje darilo, ki ga lahko damo otrokom. In ravno mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, jc več kot primeren za lo, da ponovno spodim dimo starše, da svojim otrokom berejo pravljice in da z njimi obiskujejo svojo lokalno knjižnico. Zakaj pravljice? Pravljice in tudi druge otroške knjige so neizčrpen vir ljudske i/ najdljivosli, duhovilosli in nikoli ne zastarijo. Ljudske pravljice so preživele generacije in generacije, kar pomeni, da zagotovo imajo vrednost, čc jih ljudje šc niso pozabili. Dr. Zdenka Zalokar Divjak pravi: »Pravljice so resnične, ker nosijo v sebi celostna sporočila o življenju. V najširšem pomenu besede to pomeni, da poročajo ne samo tisto, kar človek zna in zmore, temveč tudi, kar sme in česa nc sme.« Tako pra vi v svojem delu Vzgojil za smisel življenja (Educy. 1998) in navaja tudi, d;i pravljice odločilno spodbujajo domišljijo, ki pa jc v veliki meri pot v našo notranjo - duhovno raz sežnost. Poudarja ludi povezovanje vseh vidikov otrokove osebnosti: poleg spodbujanja domišljije pravljice negujejo potrebo po domišljij skem svetu in s tem tudi vero vase. razvijajo intelekt, pokažejo rešitev problema, priznavajo otrokove težave, so zdravilne za plašne Otroke, oirok spoznava tudi konkretne /iv Ijcnjske razmere, pravljica mu pojasnjuje občutke, je v skladu z njegovimi strahovi in željami. Kako jih posredovati? Beremo jih lako, da iz poslušanja naredimo obred: pred spanjem, pred večerjo, v čakalnici pri zdravniku, med vožnjo v avtu. Med branjem mu ničesar nc razlagamo, nc pojasnjujemo, ilustracije si naj potem ogleda sam, da sc med zgodbo nc osredotoči na narisano, ampak zgolj na svoje predstave. Najbolj učinkovit način umirjanja (kadarkoli, /lasti pa pred spanjem) je ta, da otroku beremo v naročju. Otroci imajo radi, če jim velikokrat preberemo eno in isto pravljico, i ako jo globlje podoživi. Po branju za nekaj časa obmolknemo, da se njegovi vlisi uredijo. Nikoli jim nc vsiljujmo svoje ga razumevanja pravljic. Ne poza bimo ludi na pripovedovanje! Nič zato, če gre za stare pravljice - te so še bolj dragocene. Nič zato, če mu boste namesto Mavrične ribice pripovedovali o Rdeči kapici, Snegul j čici, povodnem možu, vilah... Vse le stare pravljice so modre - v sebi po mnenju nekaterih strokovnjakov nosijo tudi del naše kolektivne podzavesti, zato so dobrodošle. Če se staršem zdijo strašne, ni nujno, da tudi otrokom! Predvsem pa je zelo pomembno naslednje: čc otroku že od malega beremo, bo postal doživljenjski bralec. Zakaj branje? Branje jc ena od osnovnih preži vetvenih spretnosti. Ce je otrok vajen branja, potem mu je knjiga blizu. Nima večjih težav z opismenjevanjem, branjem in besednim zakladom, to pa jc dobra osnova za lo, da otrok postane dober učenec. Če nima težav z učenjem, nima odpo ra do šole. kar pomeni, da ima veliko možnosti, da uspešno na čim višji stopnji zaključi formalno izobraževanje. To pa jc pomembno pri iskanju ustrezne zaposlitve, i/bi ri življenjskega stila, pri hotenju po Ustvarjalnosti in boljšem življenju. Poleg tega učenje ne poteka le v učilnici, največjo vlogo ima prav samoučenje in doživljenjsko branje. Kako še najti pot do knjige? Že dojenčku veliko govorimo in mu pojemo. Malčku belimo ludi la ko da ga imamo v naročju - lako je branje čas za crkljanje. Pripoveduj mo lastne zgodbice. Že predšolske olrokc lahko pogosto vodimo v knjigarne in knjižnico, kjer ga lahko včlanimo ali pasi skupaj izpOSO jamo knjige z družinsko izkaznico. Prvi obisk v knjižnici ali prva i/ ka/nica je lahko poseben dogodek lo povejmo babici, dedku, otroka peljemo na sladoled, ga pohvalimo. Omejile gledanje televizije, doma pa uredite prostor za izposojene ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki •TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. knjige: na posebni polici, ki je otroku dosegljiva, lahko pa jih shranjujete v košari, ki je na tleh. Otroke peljite na knjižnične pravljične urice. Naša knjižnica organizira prav Ijične ure v Kamniku, Šmarci. Duplici in nekaterih postajališčih potujoče knjižnice: Tujnice, Molnik. Šmartno. Sela, Laze. Krivčevo. Pri šolskem otroku pa jc zlasti pomembno lo, da skupaj s siarši obiskuje knjižnico, kasneje pa ludi sam. Starši naj otroke tudi spodbudijo, da se vpišejo v počitniške programe, ki jih pripravlja naša knjižnica. Te oblikujemo premišljeno in Strokovno, posebej pa naj opozorim na počitniške delavnice branja, na katerih se otroci spoznavajo z različnimi tehnikami branja. Ko bi le starši vedeli, kako je to pomembno za lažje in bolj učinkovito učenje, bi otroke zagotovo vpisali v te programe! Radost s knjigami -darilo! Če starši pravočasno svojega ol-roka vpeljejo v svet pravljic, branja in knjig, potem si prihrani|o marsikateri napor, ki ga kasneje terja uče nje branja in pisanja, ukvarjanje z učnimi težavami in morda celo z osebnostnimi in vedenjskimi težavami. Poleg tega so pravljice resnično lepe in celo najbolj resni odrasli si morajo na tihem priznati, daje to res, Vse skupaj dolgoročno, a zanesljivo učinkuje. In če starši olroka navadijo na obiskovanje knjižnice in jim pokažejo, da je to prostor, kjer sc lahko poiščejo tudi druge informacije, je to dobra popotnica za dobro žiivjenjc. Skratka - darilo! Naj mi bralci teh vrstic nc zame lijo, čc so kakšno od teh misli žc prebrali, tudi v mojih člankih. Doživljenjsko branje jc pač tako pomembno, da s tega stališča zato nanj večkrat opozarjam in pri tem tvegam, da kakšno reč tudi več kot enkrat povem. Zato izrabljam takšne imenitne priložnosti, kot je mednarodni dan knjige za olrokc. ki ga praznujemo po datumu rojstva velikega pravljičarja Andersen.i. avtorja mnogih nesmrtnih pravljic. UREDA PODBKKŽNIK VlIKMIR 7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju 1/eioSnji svetovni dan zdravja Je svojevrsten Izziv prav vsem generacijam, da razmislimo o odnosu do staranja In starejših ljudi. Vsi se staramo sleherni dan sviijega Življenja. Vsak od nas se Je začel starati Ze pred rojstvom in staranje se nadaljuje vse življenje. To Je naravni proces, ki ga je treba sprejeti in sc mu je nemogoče Izognili, razen v primeru prezgodnje smrti, ki je nenaraven in boleč dogodek. Ze majhen otrok mora [irldoblva-ti izkušnjo staranja, saj ho imel tako kot odrasla oseba do tega bolj naraven odnos. Kdo naj mu to Izkušnjo posreduje, če nima pogostega stika s starejšim - dedkom In babico. Otrok Je dober opazovalec in neposreden sogovornik. Hitro ugotovi, kako se dedek aH babica drugače odzivata, drugače razmišljata, sla bolj ali manj popustljiva od njegovih starSev. Glavno pa Je. da Imata zanj več časa. medtem ko ga staršem stalno primanjkuje. Zato sta zanj veliko bogastvo. Dedek aH babica ne moreta In ne smela natlomeslili otrokovih staršev, lahko pa prispevata nenadomestljiv delček k normalnemu otrokovemu razvoju. Starejši so lahko v veliko pomoč-svojim odraslim otrokom. Koliko drobnih uslug pri varstvu otrok in drugih opravilih Jim lahko nudijo, saj jih sami zaradi prenatrpanega delavnika ne zmorejo opravili. Pri tom pa seveda ne gre brez velike mere potrpežljivosti in strpnosti, predvsem mlajših do starejših, saj se mlaJSi zagotovo lažje prilagajamo. Pomembno je, da se naučimo pomoč starejših sprejemati in jim 1'otograpja iz biltena Zbornice zdravstvene nege Slovenije zato ne pozabimo dati potrebnega priznanja oz. zahvale. Geslo Svetovnega dneva zdravja W »Hodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju* Jasno ugotavlja, da Je za starejše ljudi ključnega pomena, da ohranjajo svojo vlogo v družbi - da so koristni In se čutijo koristne. To prlkrž-nost jim moramo mlaJSi vsak dan nuditi Napačno je tudi mnenje, da je starost nujno povezana z boleznijo. Med nami živijo tudi starejši ljudje, ki več let niso obiskali zdravnika. Neradi poiščejo zdravniško pomoč ceh takrat, ko jo zares potrebujejo. »Posameznik lahko mnogo stori za Ut, da V kasnejši dobi ostane zdrav in akUven,« pise \ posta nlcl SZO. fotrebna Je izbira pravega življenjskega sloga za aktivno starost, s katerim Je treba pričeti že zgodaj. Ta vključuje sodelovanje v družinskem življenju In življenju v skupnosti, uživanju uravnovešene zdrave prehrane. ohranjanju ustrezne telesne aktivnosti, Izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola. »Staranje svetovnega prebivalstva je eden največjih izzivov: s katerim se hooč-m svet v nasled njem stoletju.« je navedeno v poslanici SZO. Tudi slovensko jireblval-stvo se stara. S tem se moramo neizogibno soočiti In starejšim dati pravo mesto v družbi. NI prav. da misel na starost Izrivamo Iz vsakdana. NI prav. da staranje in umiranje odrivamo v neke ustanove, ki naj bi bile za to namenjene. Če nas način življenja In nezmožnost poskrbeti za ustrezno oskrbo starejšega v to le prisili, naj sorodniske In prijateljske vezi z njim Se naprej ostanejo globoke tn pristne. MILI \/l t IHMt. . ///. s., enota za zdravstveno vzgojo /I) Kamnik Mladi glasbeniki uspešni na tekmovanjih Da mlade glasba navdihuje in kako radi jo imajo OZ. igrajo, kaže že kamniška glasbena šola. ki je napolnjena z mladimi glasbeniki do zadnjega kotička, da pa so tudi uspešni, so nam dokazali na 2. Regionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je potekalo prvi konec tedna v marcu (5.,6. in 7.) v Ljubljani. Mladih glasbenikov je iz leta v leto več, predstavljajo se s težjimi programi, zato so lansko leto prvič uvedli regionalna tekmovanja, kjer si najboljši zagotovijo nastop na državnem tekmovanju. Zlato priznanje si je v kategoriji trobente Ib priigral Jakob Einfalt. mentor Igor Dajčman, ki se je tako z drugim mestom uvrstil na državno tekmovanje. Prav tako tudi Timotej Stritof v kategoriji trobenta le. z mentorjem Francijem Lipičnikom. nastop konec marca pa je za las ušel Davidu Lužarju. mentor Igor Dajčman, saj je za šesto mesto prejel srebrno priznanje. Kitarski duo, ki ga sestavljata Matic Smolnikar in (rt Jam.šek. pod vodstvom Nine Veršnik. je za uspešno zaigran program in peto mesto prejel zlato priznanje, srebrno pa sta za osvojeno sedmo mesto dobila Matic Grojzdek in Samo Kališnik. Srebrno priznanje si je priigral tudi klavirski kvartet pod mentorstvom Janeza Klobčarja, zaigrali pa so Gregor Ptičar. Ajda Kralj. Mateja Klobčar in Lea Logar. Tri zlata in tri srebrna priznanja so lep uspeh, še lepši uspeh pa so na državnem tekmovanju v Ljubljani konec meseca marca (26., 27. in 28.) do- segli trobentač Jaka Einfalt in klavir ski duo Črt Jamšek in Matic Smolnikar, saj so s svojim zaigranim programom prepričali žirijo, da so na dobri poti, da postanejo uspešni glasbeniki, kar jim je prineslo bronasto priznanje, pri čemer moramo poudarili, da je na državnem tekmovanju točkovanje za htevnejše. Učenci Glasbene šole so s svojim muziciranjem dejavno proslavili tudi občinski praznik, saj so nastopili na slavnostni občinski seji. pripravili pa so tudi slavnostni koncert učencev Glasbene šole Kamnik ob počastitvi občinskega praznika pa tu di v počastitev vseh mam. saj so zaigrali ravno na materinski dan. Vsem dobitnikom priznanj čestita, vsem učencem glasbenikom pa uspešno poigravanje z notami želi BOJANA KLEMENI Mali princ V torek, 23. marca 1999, je gledališka skupina Šolskega centra Rudolf Maister RUDOLFI pretnierno uprizorila tlijo Anioina de Saint Usiijierv ja Mali princ, lh knjigi je scenarij priredila mentorica profesorica Marja Kodra iti nam podala svojo vizijo lega znanega dela. Mladi Urban Vcternik. učenec L razreda diatonične harmonike, je pogum no raztegnil meh in zaigral slovensko narodno Rod moja. Ob precej jirenovljeni, pa vendar Se vedno odlični igralski zasedbi, so ms RUDOLFI spet spomnili na vrednote, ki jih v moderni družbi vedno bolj zanemarjamo. Iskrenost in otroSkost Malega princa Mitja Mlhellč). ki se mu zdi nas planet nerazumljiv, nam \mkažela, da je pol do sreče skozi otroške Oči dosti bolj preprosta in pristna, kot pa si jo predstavljamo odras II. Malt princ je nasprotje avtomatiziranostl in odtujenosti medsebojnih odnosi* in nas t ^Mizarja na eltnekovo individualnost, pomaga nam obuditi čustva, kot so ljubezen, lepota, sreča ter pokaže absurdnost zemeljskem! življenja. Njegova nevednost izzveni kot največja modrost, saj so prinčeva vprašanja na videz otroška, vendar sc njihova globlja vsebina ukvarja s precej bolj zapleteno bivanjsko tematiko. Mali princ se namreč človeku pribit za s celo osebo in nc le površinsko ter celo najbolj vase zaprtim ljudem po innga razkriti njihovo notranjost, .le pravljica za vse generacije, ki ji ras ne more priti do živega. Vsakogar, ki je kdaj prebiral Malega princa, bo predstava Inaslednja uprizoritev bo v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v SCIIM) verjetno še posebej zanimala, saj je oovolj inovativna, a kljub temu se vedno zvesta Izvirniku, da nikogar, ki si Jo bo ogledal s srcem, ne bo pustila ravnodušnega. MARKO IIUIUA 'PUBUCUS 11 mr. SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČNI KAMNIK četrtek, 15. aprila petek, 16 aprila sobota, 17 aprila ponedeljek, 19. aprila torek, 20 aprila sreda, 21. aprila ponedeljek, 26 aprila Četrtek, 29 aprila ponedeljek, 3. maja četrtek, 6 maja ponedeljek, 10 maja petek, 14. maja p0nedeuek, 17. maja sreda, 19. maja ponedeljek, 24 maja četrtek, 27. maja ponedeljek, 31. maja ks vranja peč ks Šmartno ks srednja vas ks psajnovica ks sela ks nevlje ks m0tnik, špitauč, tuhinj ks mekinje ks godič ks črna, kam. bistrica ks komenda, moste ks kr12, podgorje ks novi trg, per0v0 ks smarca, volčji potok ks tunjice, zaprice ks duplica ks center Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ur« zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne borno pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih -bela tehnika, peči, žimnice in podobno 12 8. aprila 1999 ZANIMIVOSTI - KRONIKA Kamniški OBČAN Iz marčeve kronike kamniške policijske postaje Pobeg se ne izplača V letošnjem prvem pomladnem mesecu so policisti kamniške policijske postaje zabeležili znatno več prometnih nesreč, večkrat pa so morali tudi posredovati zaradi kršitev javnega reda in miru kot v lanskem marcu. Nekoliko spodbudnejše pa je manjše število kaznivih dejanj od lanskega leta v istem obdobju. Ker so prav pomladni meseci čas, ko se znatno poveča število prometnih nesreč pri vožnji z motornimi kolesi, na cestah namreč opažamo vse več mladih motoristov, ki preizkušajo, kako hitro še »potegnejo« njihovi konjički, pogosto tudi kar brez varnostne čelade, so se naši policisti odločili, da bodo aprila povečali nadzor nad njimi. Spet pa bodo potegnili na piano tudi laserski merilnik in merili (pa tudi kaznovali) prekoračitve dovoljene hitrosti, zlasti na cestah, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč. Pa poglejmo, kaj so na področju prometne varnosti, kršitev javnega reda in miru in kaznivih dejanj v mesecu marcu 1999 zabeležili kamniški policisti, ki, kot smo že zadnjič zapisali, »pokrivajo« območje kamniške in komendske občine. Med 54 prometnimi nesrečami se jih je 48 končalo samo z materialno škodo, v petih nesrečah so bili poškodovani tudi udeleženci, ena nesreča pa se je žal končala s smrtjo. 4. marca okrog 3. ure zjutraj je namreč 16-Ietni voznik z zastavo 750 pod Černivcem zapeljal v prepad in se tako poškodoval, daje na kraju nesreče umrl. 2. marca ob 15. uri seje zaradi prehitre vožnje po lokalni cesti v Ne-vljah pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili poškodovani 23-letna vo/niea in njena 18-letna sopolniea iz Kamnika. 7. marca okrog 2. ure zjutraj je v Zagorici 22-letni Radomljan ob zavijanju na parkirišču ob lokalu izsilil prednost vozniku iz Stranj. Ob Irce nju je bilo poškodovano še tretje, parkirano vozilo. Med postopkom so policisti ugotovili, daje imel Stranjan za 1,19 g/kg alkohola v izdihanem zraku. 12. marca okrog 20. ure je voznik nekega temnega avtomobila na cesti v Stranjah trčil v dve peški in nato odpeljal proti Kamniku. Pri tem je bila ena udeleženka huje, druga pa lažje ranjena. Okrog 23. ure seje na Policijski postaji v Kamniku zglasil 60-letni Kamnična in povedal, da je pri vožnji na omejeni cesti slišal močan pok. Pri pregledu vozila so policisti ugotovili, daje on povzročil nesrečo. V izdihanem zraku je imel prek 2 promila alkohola. 14. marca je pri izvozu od bencinske črpalke na obvoznici voznik izsilil prednost vozniku iz Krtine, ki jc pripeljal po obvoznici. Pri tem sta bila oba voznika poškodovana in so ju odpeljali v Klinični center. Med 42 intervencijami.zaradi krši- tev javnega reda in miru, ki so jih marca opravili policisti, naj omenimo le posredovanje v prepiru in pretepu med dvema sosedama na Gmajnici, ki sta se 1. marca sprli zaradi čiščenja snega. Obe se bosta morali zglasiti pri sodniku za prekrške. Od 39 kaznivih dejanj so vsekakor med zanimivejšimi tatvine kipcev Marije in sicer I. marca 50 let star kipec iz kapelice na Zajčevi ulici v Komendi in v času od 25. 2. do 5. 3. okoli sto let star lesen kipec Marije i/, kapelice v Motniku. Ker se obe tatvini časovno precej pokrivata, jc možno, da so šli v akcijo isti tatovi od Komende do Motnika. Zato vsekakor kaže kipe večje kulturnozgodovinske vrednosti bolje zavarovati. Med vlomom v gostinski lokal Strelček v Kamniku 15. marca jc storilec S. B. iz Duplice, ki so ga policisti kasneje prijeli, odnesel za okrog 50.000 SIT gotovine. Okrog 1000 m2 gozda je pogorelo 15. marca v Stahovici, koje domačinka pri čiščenju kurila suho listje. Požar so pogasili gasilci GD Kamnik. 16. marca ob pol enih popoldne sta dva zamaskirana neznanca na Trgu svobode v Kamniku ropala v stanovanju in pri tem zvezala stanovalko. Pri delu ju je presenetil oškodovankin mož s sinom, ki sta roparja poskušala zadržali. Policistom je na kraju dogodka uspelo prijeti 31 -letnega C. M. iz Radelj, zasegli so mu ludi pištolo. P. B. iz Mengša, ki je pobegnil, pa so prijeli naslednji dan. 12. marca so kamniški policisli ob sodelovanju s patruljami UJV Ljubljana prijeli tudi 22-letnega K. K. i/. Kamnika, koje vlamljal v trgovino v Utiku. (fs) Kaj prinaša zakon o zaposlovanju Marsikoga življenje pripelje v situacijo, da se mora kot iskalec prve zaposlitve aH kot ponovne zaposlitve zglasiti na Uradu za delo. Ker se zakonodaja spreminja, sem se zglasila pri gospe Anici Zelič, vodji Urada za delo v Kamniku, ki ml je prijazno odgovorila na vprašanja, ki izhajajo iz Zakona o zaposlovanju. Koliko ljudi je v Kamniku prijavljenih na Uradu za delo? V začetku marca je bilo na Uradu za delo v Kamniku prijavljenih 1261 brezposelnih oseb. od tega 50% žensk. Med prijavljenimi se vedno prevladujejo Iskalci zaposlitve brez strokovne usposobljenosti, le-teh je bilo 594 oziroma skoraj polovica vseh prijavljenih. Pravico do denarnega nadomestila je imelo 546 brezposelnih oseb; pravica do denarne pomoči pa je bila priznana 19 Iskalcem zaposlitve. Kdaj je stopil v veljavo novi Zakon o zaposlovanju? Novi Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je stopil v veljavo 24. 10. 1998. hakšne pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pripadajo posamezniku po zakonu? Pravice Iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so denarno nadomestilo, denarna pomoč, povračilo prevoznih stroškov in pr.is len do /,dravst\e-nega zavarovanja In pravica do pokojninskega in Invalidskega zavarovanja. Kateri so osnovni pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila? Pravica do denarnega nadomestila je pravica iz minulega dela, pravico lahko pridobi brezposelna oseba, kateri delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, npr. po izteku dela za določen čas, stečaj, trajni presežek. Za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti morajo biti izpolnjeni ti osnovni pogoji: razlog prenehanja delovnega razmerja, čas trajanja zaposlitve in rok prijave na zavodu. Pravico do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki ji je delo prenehalo po njeni krivdi ali po lastni volji oziroma po sporazumu z delodajalcem. Najpogostejši tazlogi za uveljavljanje pravice so iztek dela za določen čas, opredelitev kol trajni presežek in stečaj. Izpolnjen mora hiti tudi pogoj minimalne zavarovalne dobe -delovno razmerje mora trajati najmanj 12 mesecev v zadnjih IS mesecih. Na Zavodu se mora prijaviti v roku :S0 dni po prenehanju de-lovnega razmerja. V kolikor niso izpolnjeni vsi pogoji, brezposelna oseba, ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Po novem zakonu Je precej skrajšana pravica do denarnega nadomestila. Kaj to pomeni za brezposelnega, ki ima pogoje za prejemanje te pravice? Pravica do denarnega nadomestila je po novem zakonu precej skrajšana. Glede na čas zavarovanja pred nastankom brezposelnosti lahko ta pravica traja najdlje: II mesece za I do 5 let delovne dobe, 6 mesecev za 5 do 15 let delovne dobe, 9 mesecev za 15 do 25 let delovne dobe, 12 mesecev nad 25 let delovne dobe. 18 mesrce\ z.a zavarovance starejše od SO let. ki imajo najmanj 25 let delovne dobe in 24 mesecev za zavarovance starejše od 55 let, ki imajo ob nastanku brezposelnosti najmanj 25 let delovne dobe. Alt so vsi, ki se prijavijo pri i as, tudi upravičeni do denarnega nadomestila? Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila so dokaj strogi in točno opredeljeni v zakonu. Hrezposel na oseba ne more uveljavili pravice do denarnega nadomestila, če ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Tako je v tem meseca prejemalo pravico do denarnega nadomestila samo 43% vso/t prijavljenih. Kdo je upravičen do denarne pomoći? Pravica do denarne pomoči je pogojena z dohodki zavarovanca in njegovih družinskih članov. mm PODGORJE 56, KAMNIK TEL:: 061/812-811, 817-831 Odprto: ponedeljek-petek od 17" do 22h ponedeljek, sreda, petek tudi od 8h do nh sobota in nedelja od oh do i3h S strokovno vodeno VADBO in MASAŽO vas pripravimo na napore poletnega obdobja. Z VITAMINSKIMI NAPITKI preženite pomladansko utrujenost, v SAVNI pa prečistite svoje telo. Pravico do denarne pomoči pridobi, če njegovi dohodki skujmj z dohodki družinskih člamn na osebo v zadnjih treh mesecih ne presegajo 80% zajamčene place-. Zahtevo za uveljsn itev pravice do denarne pomoči mora vložili v roku 30 dni po izleku prijemanja, denarnega nadomestila. Pravico do denarne pomoči pridobijo tudi zavarovanci, ki so bili zaposleni za določen cas kot pripravniki in so uspešno končali pripravniško delo. Prijavili se morajo v roku 311 dni po prenehanju delovnega razmerja. Kaj opredeljuje Pravilnik o merilih za Izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseh In o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti? Ta Pravilnik določa in oprode ljuje, kdaj je brezposelna oseba na razpolago za zaposlitev, kaj je ustrezna In primerna zaposlitev ter kaj se šteje za aktivno iskanje zaposlitve in kdaj je oseba upravičena do povračila stroškov (za prevoz in priporočene pošiljki j. ki jih ima zaradi aktivnega iskanja zaposlitve. Kaj se šteje za aktivno Iskanje zaposlitve? Že ob sami prijavi v evidenco brezposelnih oseb se vsak pisno obveže, da bo aktivno iskal zaposlitev. S sprejetim Pravilnikom pa je aktivno iskanje zaposlitve točno opredeljeno. Pogoje aktivnega. Iskanja zaposlitve brezposelna oseba izpolnjuje ali sklepa o napotitvi s strani Zavoda, če se na podlagi napotnico, javi pri delodajalcu, če mu posreduje ustrezno prijavo in čc se zaradi zaposlitve javi na vabila delodajalca. I'rav lako mora delodajalcu po sredovati ustrezno in pravočasno prijavo, tudi za opravljanje začasnih del. Drugi načini aktivnega, iskanja zaposlitve so dogovorjeni z zaposlitvenim načrtom. Hrezposelna oseba je dolžna v dogovorjenem roku predložiti vsa dokazi la o aktivnem iskanju dela. Pri javljeni morajo redno spremljali objave in razpise prostih delovnih mest ter pravočasno oddajati vloge, pri manjših delodajalcih - podjetnikih je prav, da se osebno zglastjo. Tako informacije o možnosti zaposlitve pridobijo tudi brez predhodno objave. V zaposlitvenem uaerlu se določijo in predvidijo aktivnosti pri iskanju zaposlitve in prt vključevanju v programe aklh ne politiko zapo-Slovanja, s katerimi se brezposelnim osebam omogočil lažjo vključitev v ponovno zaposlitev Od aktivnosti brezposelne osebe je v veliki meri odvisna rešitev, ki pripelje do osnov nega cilja, to je do zaposlil ve oziroma ponovne vključitve v delo. SAŠA KOS Človekove pravice - pravice mladih Mladi krščanski demokrati (MKDj smo zadnjih nekaj mesecev na državni ravni zelo zaposleni s kampanjo »Človekovepravice, pravice mladih in njihove dolžnosti«. Že v decembru, ko smo praznovali 50. obletnico sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah, je bilo izvedenih več akcij, s katerimi smo opozarjali na pravice mladih. Vrh celotne kampanje pa je potekal v Ljubljani in na Rrilu pri Kranju t začetku februarja, točneje 10 in 12. februarja, ko je MK1) v sodelovanju z DEMYC-om (De.moeral youth communilv of Europe) organiziral najprej slovenski, nato pa mednarodni posvet z naslovom »Človekove pravice - pravice in dolžnosti mladih«. Namen posveta je bil predstaviti poglede tistih mladih, ki pripadamo desno-sredinski politični usmeritvi, na človekove pravice. Posveta, ki se ga je poleg slovenskih udeležilo tudi okrog 50 predstavnikov podmladkov desno-sredin-skih, konzervativnih, krščansko-demokratskih in ljudskih strank iz vse. Evrope, smo se. udeležili tudi predstavniki OO MKD Kamnik. 'Tema seminarja se je vključevala v trenutno prioritete mednarodnega mladinskega dela glede na 50. letnico Spltišne deklaracije človekovih pravic. Slovenski MKD-jevci pa smo temo seminarja priredili nekoliko na štm specifičnim razmeram in izpostavili probleme politični: pluralnosti v poslkoumništičnih državah in pravicam mladih v tem kontekstu. Na posvetu so kot predavatelji sodelovali številni priznani in ugledni slovenski sociologi, filozofi in politiki. Ugotovljeno je. bilo, da je osnova, demokratične in pravne države spoštovanje človekovih pravic ter da morajo imeti vsi državljani enake možnosti pri oblikovanju družbene skupnosti in razvijanju lastne osebe. Poleg pravic pa se Je treba zavedati tudi svojih dolžnosti in odgovornosti, kar se dandanes v »brezmejnih« svoboščinah liberalnih idej izgublja in marsikdaj posamezniku cilj opravičuje vsa sredstva. Vse lo Se posebej velja za. mlade. Med večino mladih prevladuje ta apatija in splošno nezanimanje za družbeno življenje. Ravno mladi pa bi namreč lahko s svojim neobremenjenim in kritičnim pogledom na družbene, razmere najbolj pripomogli k vzpostavljanju pluralnosti in demokratičnih procesov v slovenski družbi. V razpravi je bilo poudarjeno, da velik del odgovornosti za apatijo mladih nosi tudi slovenska država sama, ki mlade premalo vzpodbuja pri ude.jstvovanju v političnem in družbenem življenju oz. ne dopušča dovolj samostojnosti pri odločanju o vprašanju mladih, kar jih vodi k prepričanju, da sami ne morejo nič spremeniti in da s svojo pasivnostjo toleriraju obstoječe stanje. To pa vodi v 1.1, »karkolizem« in »vseenost«. Žalostno je tudi dejstvo, da različne mladinske organizacije, kljub temu da so njihovi interesi zelo enotni, ne najdejo skupnega jezika pri uveljavljanju interesov mladih. Na koncu je bilo poudarjeno, da se moramo Mladi krščanski demokrati še posebej zavedati svoje odgovornosti pri vzpodbujanju mladih k večji družbeni aktivnosti in pri osveščanju slovenske družbe o pomembnosti prisotnosti mladih v procesih soodločanja. Tudi znotraj strank desno sredinske opcije mora mo mladi oz. podmladki teh strank bolj odločno zagovarjati svoja stališča in se z gledišča desno-sredinskih vrednot, opredeljevati do njihovih političnih odločitev. Iz tega tudi sledi, da ne smemo bili ravnodušni nad nepravilnostmi, ki se dogajajo bodisi na državni bodisi na lokalni ravni. To so naše praviee-pravlce mladih, lb je ludi naša. dolžnost in naša odgovornost. Zavzemamo se za aktivno državljanstvo mladih. Zavrača- mo pa »karkolizem« In »všečnost«. Smo za odgovorni liberalizem. Najpomembnejši poudarki razprave so zajeti v posebni resoluciji, ki vnaša v sodobno razpravo o človekovih pravicah seznam 26 dolžnosti, ki so po našem mnenju predpogoj za izvrševanje pravic. Poleg lega smo udeleženci posveta sprejeli tudi resolucijo o nenasilnem reševanju konflikta na Kosovu in resolucijo, s katero obsojamo predsedniško diktaturo v HeloruHiJI. Oh tej priložnosti je MKD natisnil tudi razglednice in posterje za promocijo naših sla llšč. V okviru omenjenega slovenskega in mednarodnega posveta pa je v petek. 12. februarja zvečer, potekal v Festivalni dvorani tutli ples v podporo promocij pravic In dolžnosti mladih, ki so se ga poleg udeležencev posveta udeležili tudi drugi pomembni slovenski politiki in tuji diplomati, akreditirani v naši državi, med njimi tudi veleposlanica ZDA in veleposlanik Evropske unije. Člani OO MKD Kamnik smo to priložnost izkoristili tudi za neformalna in prijateljska srečanja s predstavniki mladih nekaterih evropskih desno-sredinskih strank, zlasti iz sosednjih držav. Izmenjali smo si informacije in izkušnje »s terena« glede dejanske ga 11 vi ija\ tja uja di •mok ra t len i h procesov in stališe desnosredin ske politične Opcije na lokalni ravni. Člani OO MKD Kamnik upamo, da bomo stališča, ki smo jih sprejeli na omenjenem posvelu, lahko kar \ največji možni meri uresničili pri svojem političnem delovanju in s tem prispevali svoj delež k nadaljnji demokratizaciji političnega prostora na Kamniškem. V imenu OO MKD Kamnik: DAMJAN IIANČK" Otroški dodatek in dodatek za nego otroka Vse občane, zainteresirane za pridobitev pravice do otroškega dodat ko. obveščamo, daje tudi letos potrebno oddali vloge za uveljavitev otroškega dodatka, če želite pridobili to pravico za obdobje od 1. 5. 1999 do JO. 4. 2000 (Podaljšanje otroškega dodatka). Tako je potrebno z.a uveljavitev otroškega dodatka vložiti zahtevek na obrazcu 8,41 - vloga za uveljavitev otroškega dodatka (lanskoletni obrazec), ki ga je moč kupiti v knjigarnah. Da bi bile vloge čimprej obdelane, otroški dodatki pa čimprej nakazani, bomo zahtevke sprejemali na Centru za socialno delo Kamnik. Ljubljanska I, do 30. 4. 1999, v času uradnih ur: ponedeljek in sredo od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, ler ob petkih od 8. do 12. ure, lahko pa jih pošljete tudi s priporočeno pošiljko na naslov Center za socialno delo Kamnik. Vloge zamudnikov bomo Sprejemali še do 30. 6. 1999. V letošnjem letu je spremenjen dohodkovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka in sicer v zadnjem dohodkovnem razredu, ki je doslej znašal do III)'/, povprečne mesečne plače v državi v preteki cm letu. Po novem bodo otroški dodatek prejemali listi, kjer dohodek no čin na družine mesečno ne presega 99% povprečne plače v RS. Le-ta je v letu 1998 znašala 158.069,00 ŠfT. Tako je vstopni cenzus za pridobitev pravice do Otroškega dodatka 156,488,00 Sil' bruto mesečno na člana družine. Spreminja se tudi višina otroškega dodatka. Vsak naslednji olrok v družini dobi višij otroški dodatek. Dodolek za nego otroka, ki je namenjen kritju povečanih stroškov . n hudo bolne olrokc in olrokc s telesno in duševno prizadetostjo, si' podaljšuje tudi preko osemnajstega leta starosti, čc sc otrok redno šola. Zalo pozivamo starše in skrbnike teh otrok, da podajo vloge za priznanje tega dodatka z. ustrezno medicinsko dokumentacijo in potrdilom o šolanju. Dodatne informacije dobile na tel. št. 813-361. CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK Tudi letos velika kolesarska nagrada Kamnika Kolesarsko društvo Kamnik bo tudi letos priredilo kriterijsko kolesarsko dirko z.a Veliko nagrado Kamnika, ki bo \- soboto, 17. aprila, s pričet kom oh 15. uri. Start in cilj ho na Sleletovi ulici pri SKG-ju. Tekma bo v okviru Kolesarske zveze Slovenije štela tudi z.a pokol slovenskih mest. žaluje pričakovana udeležba naših najboljših kolesarjev. Mlajši mladinci bodo vozili 12 krogov, starejši mladinci 21 krogov, člani pa 30 krogov. Uvrstitev v vsakem, tretjem krogu se točkuje. Letos bodo z, dvema krogoma vožnje prvič nastopili tudi osnovnošolci. Zaradi tekme bo od 15. do 19. ure zaprta Steletova ulica ter del Ljubljanske in del Kovinarske ceste. II. J. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI PONEDELJEK, 19.4. ob 8. uri Motnik, pri 1'legarju ob 9. uri Spilalič, pri trgovini ob 10. uri Zg. Tuhinj, pri Kavsarju ob 1 I. uri Laze, pri Pošti ob 12. uri Šmartno, pri Hvaletn ob 13, uri Pšajnovica, pri Pestolniku ob I 3.30 Veliki Rakilovee, pri Z i be rt u TOREK, 20. 4. ob 8. uri Soteska, pri Zlali kaplji ob 9. uri Sela, pri Sprukii ob K), uri Srednja vas, pri Ustanku ob II. uri Vel. Lasna, pri Zala/niku ob 11.30 Vranja Peč, pri šoli ob 12. uri Sp. Palovče, pri Kladniku ob 12.30 Zg. Palovče, pri Remsu SRKDA.2I.4. oh 8. uri Smarca, pri Jermanu ob '). uri Volčji Potok, pri zbiralnici ob 10. uri Tunjice, pri .lanioveu ob I 1.30 Godič, pri Hribarju ČETRTEK, 22. 4. ob 8. uri Komenda, pred K K Komenda ob 10. uri Moste, pri zbiralnici oh I 1.30 Križ, pri Cubru ob 12.30 Podgorje, pri Rozmanu PETEK, 23.4. ob 8. uri Sp. Stranje, pri Hromcu ob 9. uri Kregarjevo, pri Prodniku ob 10.30 Kriveevo, pri Jurčku ob 1 1.30 Gozd. pri Mlakarju SOBOTA, 24.4. ob 8. uri Nevlje, pri Novaku od 9.30 do 12. ure Kamnik, pri Veterinarskem zavodu ČETRTEK, 29.4 - ZAMUDNIKI ob 8. uri ob 9. uri ob 9.30 ob 10.30 ob I 1.30 ob 12. uri ob 12.30 do 14. ure Motnik I .azc Srednja vas Komenda Smarca Kregarjevo Kamnik ob 12.30 Črnivec, pri Mejašu Cepljeni morajo biti vsi psi, starejši od štirih mesecev. Lastniki, katerih psi so bili cepljeni žc v preteklem letu, morajo obvezno predložili knjižico o cepljenju in značko. Ce pes izgubi značko, mora lastnik to sporočiti pristojni veterinarski organizaciji in zaprositi za izdajo nove značke na lastne stroške, ('ena vakcinacijc proti steklini jc 3.650 SIT. VETERINA, d.o.o., Kamnik Demeter SADNIKAR, dr. vet. med. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 8. aprila 1999 13 90 let Marije Bručan Nočne budnice Ljudje smo se že navadili na prvomajske budnice, ki marsikoga zbudijo i/, sladkega spanca, zlasti čc je večer pred praznikom dela praznoval po/no v noč. Tisti, ki smo služili vojaški rok, smo bili navajeni še drugačnih budnie; od »uzbun« do pošiljanja koga »na pisanje«. V komendski občini pa so sc nekaterim priljubile »telefonske budnice«. Kar nekaj občanov mi je že potO žilo, da jih ljudje, ne da hi se piedsla vili, kličejo po telefonu v poznih večernih urah, nekateri celo po polnoči, ter jim »perejo možgane" oziroma jih podučujejo, kaj vse je pri njih narobe. I (len od občanov mi jc položil o ze lo neslani šali, ki si jo je nekdo privoščil v imenu policije. Koje potem pri organih za notranje zadeve preverjal verodostojnost klica v pozni nočni uri. so mu ti povedali, da za njim ne stoji slovenska policija, marveč potegavščina. Dežurni policist mu jc pojasnil, da sc mora vsak policist, ki klice, klicani osebi predstavitvi, kar jc dobro, da si, če bi v naši občini šc prihajalo do la/ nih obvestil o/iroina »policijskih« po izvedovanj, zapomnimo. Gospodom policistom pa priporočamo, da so, kolikor jc mogoče, po/orni tudi na takšno bujenje, zastraševanje in izzivanje občanov. Sicer pa so tudi oni že navajeni na neslane šale. Eno od njih sije pred časom privoščil mlajši komendski občan, ko je pohup sporočil, da pijana mladina povzrča gmotno škodo v eni naših vasi. Policija ga je kmalu izsledila, siarši olrok, katerim JO je hotel mla-doslnik zagosti, pa so bili skupaj z. njimi čisto po nepotrebnem potegnjeni v Tekačica Andreja Mali na zaključku sezone Lahti, Holmenkollen, Lillehammer,... Na samih eminentnih prizoriščih v Skandinaviji je konec zimske sezone pričakala tekačica na smučeh Andreja Mali. Najprej je kol edina naša predstavnica na tekmi svetovnega pokala lekla v finskem l-ahtiju na 10 km v kla sičnem slogu, osvojila 43. mesto z zaostankom 3. 13 minule, vendar, kol pravi sama, ni lekla slabo« Proga je bila izredno težka, s kar 410 m višinske razlike, kar je za klasično tehniko zelo veliko.« Nadaljevala je čez 14 dni v norveškem Oslu, kjer so se na festi valu nordijskega smučanja na Holmcu kollnu končali tudi teki za svetovni pokal. Na kraljevski, maratonski preizkušnji na 30 km v drsalni tehniki 50. mesto med 65 tekačicami in dobrih 12 minut za zmagovalno, leto starejšo vrstnico iz Rusije, Julilo Čcpalovo, ni bil preveč blesteč rezultat. »Teh 50 km je presneto dolgih. Julia Čepalova in Gahriela Paruzzi, ki sta startali /.a mano, sta žc kmalu po startu odbr-zeli mimo, tako sem tekla sama vseh .30 km. Vendar je bilo vzdušje oh progi enkratno, kot jc le na Norveškem«. Kar pajc najpomemembneje i/ predmestja Osla. Z 2l>. mestom (X() točk) v skupni razvrstitvi svetovnega pokala jc ohranila ugodnosti rdeče skupine najboljših do prihodnje sezone, kar jc ob treh uvrstitvah na zmagoval- ne stopničke in 9. mestu posebne raz vrslilve šprinlerskih kratkih razdalj tudi sila lep zaključek sezone. Kot uslužbenka ministrstva za obrambo je nekaj dni kasneje nastopila še na vojaškem svetovnem prvenstvu v Lillehammerju. V izredno močni konkurenci je na 10 km v prosti tehniki zmagala Italijanka Slelauia lielmondo, pred llkrajinko Terelio Taraneko in Čehinjo Katarino Ncumannovo. Slovenke Andreja Mali ter biallonki Andreja Grašič in Lucija i „u isi so se zvrstile od 11. do 13. me* ta. V ekipni razvrstitvi pa so le za 2,5 sekunde /grešile bronaslo kolajno. »Zelo sem zadovoljna z letošnjo sezono, saj mi jc uspelo kar Irikral, v Milanu, Kilzbiihlu in Ga-Pa, prisprinlali na zmagovalne stopničke svetovnega po kala, kar jc več kot sem pričakovala pred se/ono. Na daljših progah se mi nikakor ni izšlo, kol sem želela, vendar veliko odstopanj od možnosti in želja ni bilo. Tudi zmaga v medcelinskem pokalu in trije naslovi državne prvakinje niso zanemarljivi,« je vrhunsko sezono ocenila Andreja Mali, ki je slovenski sinili aiski lik kom no ponesla v mng OStalUl smučarski h panog. Z boljšim pedlgrejem v javnosti, ki pa - roko na srce - nimajo takšne konkurence. METOD MOČNIK mučno sodnijsko preiskavo. Kot da mladi »hudomušneži« ne bi mogli svojih moči in sposobnosti porabili za pamtnejše stvari; če že drugega ne, vsaj šport! Čc se bodo omenjene budnice nadaljevale - v zadnjem času jih povzročajo tudi Nalova vojaška letala, ki preletavajo Slovenijo - komendskemu županu svetujem, naj po akciji telefon in kabelska televizija v vsako komendsko hišo, začne akcijo telefonska tajnica v vsak komendski dom. Da btxlo njegovi občani lahko mimo spali in sanjali in da bo »zapisovala« klice »nočnih ptičev«. Pa (Udi kakšna še delujoča prisluškovalna naprava za »dešifriranje« te vrste klicev iz »arzenala KGB« bi tukaj prišla prav. Posebne sprehajalne poti za pse V komendski občini imamo tudi veliko ljubiteljev človekovega »najzves-tejšega prijatelja«. Oboji morajo kdaj pa kdaj na sprehod, je zdravo in dobro zanje. Težava je le ta. da številni od njih ubirajo iste poti kot sprehajalci -kar tako«. Dogaja se, da se nenadoma pojavi pred tabo večja ali manjša »mrcina«, s katero srečanje ni nič kaj prijetno in prijazno; posebej še za dvonož-ca. Še zlasti, če je »štirinožec« spuščen, kajii ponavadi jo ubere kar proti »dvo nožcu«, ta pa naj sc znajde in ubrani kot ve ia zna. Tudi čc jc pes na vrvici in se srečaš Z njim na o/ki poli, se li včasih malce •naježi« koža, kaj bo, Če ... Ponavadi ne, kdaj pa sc le dogodi. Sicer pa ljubitelji psov in tisti, ki nismo tako navdušeni nad njimi, nikdar ne bomo prišli skupaj. Žc pokojni psiholog Anton Trstenjak jc razglabljal o nagnjenosti, lahko bi skoraj rekli ljubezni Slovencev do štirinožnega prijatelja. Ponekod mu namenjajo skoraj takšno pozornost km otroku, drugje pa so psi bolj ali manj prepuščeni sami sebi in tekajo kot izgubljeni okrog domov lastnikov. Podoba je. da je vsako razpravljanje z njimi o pravilni skrbi z.a psa. njegovi privezanosti in kam naj ga vodijo na sprehod, izgubljeno žc vnaprej. Zato bi mogoče celo kazalo v komendski občini uredili dvojne sprehajalne poli: ene /a sprehajalce brc/ psov in druge / nji mi. Poleni bosta volk sit in ko/a icla oziroma bodo sprehajalci brc/ psov prinesli domov cele hlače in »ta zadnje«, j. P. Slavljenko smo ob tako častitljivem jubileju obiskali v začetku marca Marija Žnidar. Marinka Hrt-hovšok in /lisec leh vrstic. Marija Bručan stanuje na IbmSi-čevl ulici Ze vse Življenje. V teh prostorih je doživela veliko lepega pa tudi marsikaj Zabstnega. Nikoli ne bo mogla pozabiti vseh grozot, ki so se dogajale med II. svetovno vojno. Njeno stanovanje je bilo pred nemškimi zapori. Vse je \ idola, kar se je tam dogajaio In nikoli ne bo mogla pozabiti pretresljivih krikov zapornikov. ■lubilantka se je rodila 1. marca 1909 v Kamniku. Tu je obiskovala osnovno in meščansko Solo. V družini je bilo 6 članov. Oče je Ze 1923. leta umrl. zato je morala Marija kmalu poprijeti za delo. ljeta 1935 se je poročila z JoZetom Hručanom. zavednim Slovencem, doma iz Ajdovščine, lili je izreden Športnik, v teku celo balkanski prvak. Dosegal je uspehe tudi na drugih tekmovanjih, se spominja slav-Ijenka. V zakonu sta dobila tri hčerke, ki se rade obiskujejo. Zelo je vesela obiskov svojih štirih vnukov in pravnukov. MoZ JoZeJe v začetku 194'4 odšel v partizane. Nemci so vso družino 16. 7. 1944 zaprli v Oorlčane in jih zatem odpeljali v Burghaussen. Od tu ,se je peS s svojima otrokoma vrnila v Kamnik 26. aprila 1945. l\> končani vojni je bila zelo delavna. Zaposlitev je naSla v podjetjih, najdalj easa /ia je delala pri li lanu. Tu ji tudi dočakala upokojitev. iMa 1979 je umrl moZ doZe, Redno zaposlimo monterja centralnih in vodovodnih instaku ij. INŠTAIATFRSTVO Miran Pibernik, s.p. Suhadole 28a, Komenda tel.: 841-023, 0609/652-149 ROČK KONCERT 17. aprila ob 21. uri Športna dvorana Kamnik ROK'N'BAND EAVOLI LETEČI ODRED Pridite, fajn bo! Vstopnice so na običajnih prodajnih mestihl S4VL d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B. DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si > IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Hronioc. Itobrovcc in drugih kritin • prane plošče, tlakovci. robniki • cementa • vseh vrst izolacij • apna • ter ostalega gradbenega materiala. • barve za polepšanje vašega doma GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVJGALOM Izkoristite čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. - NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE V trgovinah Vat pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. So 13. uit. Internet: WWW.SAM.SI Novo v trgovini Obutev Žutna 29, Kamnik (zrtiven Milim e) ŠPORTNA OBUTEV Adidas. Reebob in Nibe uvoz iz Švi< e Do konca aprila 10% popust tla vso obutev i'< »leg pestre izbire bvalitetne obutve za vso družino po bonburenčnih cenah najdete na naših prodajnih policah mošbe in žensbe čevlje dr. DIA za obolele noge Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnikom, obolelim na hrbtenici in drugim. k'i so dosi i na nogah. Možnost tulilizciicfjn plačila. Pričakujemo vas < Ki8, do 19. are ob sobotah od8. do 15. ure. FOTO GRO %r KAMNIK, SUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 7i0-19°" sobota 730-1200 VELIKA IZBIRA DALJNOGLEDOV FOTOAPARATI FOTOMATERIAL ALBUMI POROČNE FOTOGRAF DE EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFU Preživlja se s skromno pokojnino in je upravičena do varstvenega dodatka, ker zdravstveno stanje ni najboljše. TeZko hodi. a drugače je vedre narave In bistrega duha. Čas si krajša s poslušanjem raznih kaset, televizije ne gleda veliko zaradi opeSanih oči. Nadvse rada občuduje naravo, zlasti planine. Ibslovill smo se z Zeljo, da se še srečamo. Izpolnili pa ji bomo tudi obljubo, da se je bomo spomnili s kakšno kartico, ko bomo Marija Bručan opazovali naSo domovino z vrhov gora ali planinskih koč. STA NE SIMŠIČ Resnična med graditvijo mostu Ko so podrli železni most. so za kable, vodovod in podobno pa tudi za morebitni prehod delavcev postavili začasno konstrukcijo. Da ne bi hodili nezaposleni čez njo. so na začetku postavili ustrezen napis. Kmalu po tem je zapadlo veliko snega in je šel nekdo mimo zaprtega mostu in gradbišča. Videl je začasno premostitev in napis z.a njegovem z ačektu: »PREHOD ZA PEŠCE«. Malo čudno se mu je zdelo, da je vmes še ograja, pa je pomodroval: »Ograjo so sicer pozabili odstraniti, je pa lepo, da so poskrbeli, da pešcem ni treba hoditi okoli. Toda namesto lestve bi lahko naredili stopnice, pa tudi ograja na provizoričnem mostu ni ravno najboljša, zato bom šel tokrat vse eno raje okoli«, ker ni videl spodnjega dela napisa »PREPOVEDAN!«, ki ga je prekril sneg. JAN 81 44 Računalniki Kamniška 39, Kamnik www.maitim.si t*. §1 1 4.3 GB 6.4 GB 8.4 GB 10.2 GB 13 GB H : Ji; 118.260 120.360 124.660 131.860 139.660 Mi ■ 1124.060 126.160 130.460 137.660 145.480 135.360 137 460 141.760 148.960 156.760 Sistem Maitim KREATOR vsebuje: osnovna plošča PCCHIPS BX 7678 (100-133MHz) piocesor Intel® Celeron SB16 3D S0UND grafično kartico AGP 8MB SIS SDRAM 32 MB DIMM modul BX 100 MHZ Mini tower. FDD 3 5' CD ROM 32xTEAC tipkovnica in miška Aktivni zvočniki 80W TEAC MS Windows 98 SLO navodila za priključitev in uporabo Sistem Maitim GRAFIK vsebuje osnovna plošča PCCHIPS BX 7678 (350-450MH/) procesor Ime® Pentium II SB16 3DS0UND grafično kartico AGP 8MB SIS SDRAM 32 MB DIMM modul BX 100 MHZ Mini tower. FDD 3.5' CD ROM 32« TEAC tipkovnica m miška Aktivni zvočniki 80W TEAC MS VVindovrs 98 SLO navodila za priključitev in uporabo rBDtOISKvVtSTERNDItSnM 4.3 GB 6 4 GB 8.4 GB 10.2 GB 13 GB maitim grafik 350 141.360 143.460 147.760 154.960 162.760 maitim grafik 400 165.660 167.760 172.060 179.260 187.060 maitim grafik 450 204.660 206.760 208.160 218.260 226.060 Hl buja jo 5% piumntnRga davka 5% gotovinski popust! PEUGEOT Servis - prodaja RoVSka Cesta 2, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 NA ZALOGI ŠIROKA PALETA SKl I ERJEV TER ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH KOLES PEUGEOT SKUTERJI PEUGEOT od 324.000 SIT _ KOLESA PEUGEOI od 45.240 SIT UGODNI KRIDIH TOM + 2,5'ž* Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, prti iaulc in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisia _ _ TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 url: VVlNDOvVS VVORD EXCEL(20ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, diiakom in studentom pnznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pn samostojnih podjetnikih (S.P.I. stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pn obrtnikih. TE EP IATA POOBLAŠČEN AGENCIJA Ljubljanska 58, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 711 229 TENTOURS jc: edini pooblaščeni IATA agent na področju Domžal in Kamnika - eden od petih največjih organizatorjev potovanj v Sloveniji in nenazadnje vaša prijazna agencija v centru Domžal. "" O* TERMODOM tkf HtlHIlIllIlSHBBMMMBBI 1 I ranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095 vaša okna v svet KAKŠNA IZBIRA! Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4 let! Menjava staro za novo. Izredni popusti za modele OPEL CORSA v mesecu aprilu. Pogodbeni prodajalec in serviser vozil Opel avtotehna in KOSEC d.O.O. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 VRTNARSTVO GAŠPERLIN Vrtnarska trgovina in vzgoja Moste 99 pri Komendi, tel.: M\-47\ PESTRA IZBIRA BALKONSKIH KOZ * BRŠLJANKE s polnjenimi in enojnimi cvetovi * PELARGONIJE pokončne in poMseče * SURFINIJE različnih barv p| * ZEMLJA za presajanje * HIBRIDNE SADIKE -JAGOD * E3I0GRENA in mmera\r\l q]r\o\\\a za vrt * 5EMENA v vrečkah za vrt * KORITA IN LONCI za rože... * KORITA PO ŽELJI TUDI NASADIMO Odprto vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure. kranjska r: DOBITE V TRGOVINI obutev ►cvvww|x*xrvv Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med. GRUNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 POMLAD JE TU IN VRT ŽE VABI! V naši trgovini lahko izbirate: - kakovostna semena uveljavljenih blagovnih znamk - spomladanske čebulice - sadike vrtnic - organska in mineralna gnojila - sredstva za varstvo rastlin - orodje in vse ostalo, kar v tem času potrebujete na vrtu, njivi ali v sadovnjaku POSEBNO UGODNA CENA! BIOGRENA (naravno organsko gnojilo, ki nadomesti hlevski gnoj) 10 kg- 965,00 SIT 25 kg - 1998,00 SIT AKCIJA V APRILU! ZEMLJA FIORI - za sajenje notranjih in zunanjih rastlin 20% POPUST Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. tire, ob sobotah od 8. do 13. ure VABLJENI! Kamniški OBČAN 8. aprila I')')<) 15 TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! l Pils pivo, stekl., 066 I 119,90 l Union, Zlatorog, ploč., 0,5 I 119,90 l jabolčni sok, Fructal, 1 1 109,90 l pomarančni sok, 1 1 99,90 l multivitaminski sok, 2 I 199,90 I sirup - 6 okusov, 1,5 I 399,90 l sirup - 6 okusov, 3 1 699,90 I ledeni čaj, Ljub. mlek., 1 I 79,00 I Janževec, 1 1 399,90 l Refošk, 1 I 559,90 l olje Zvezda, Cerkin, Sončni cvet, 1 I 229,90 I mleko alpsko, Vipava, 1 1 99,90 Akcija velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, oh sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure kumare, 680 g paprika fileti, 680 g šmarska gauda, 1 kg napolitanke, 1 kg pomfri, 0,5 kg fižol, 400 g mehčalec Bohor, 41 VVeisser Reise, 3,6 kg Ariel, 4 kg Persil, 5,4 kg, nov vonj metle sirkove oglje, 3 kg zemlja za rože, 50 I 1 149,90 199,90 799,90 469,90 129,90 59,90 299,90 699,90 .199,90 1.259,90 399,90 339,90 749,90 Teleton: SERVIS RTV NAPRAV IN RAČUNALNIKOV Popravljamo: - vse znamke televizorjev, vldeorekorderjev, radijskih sprejemnikov, avtoradiev, daljinskih in navadnih telefonov - računalnike vseh tipov, od instalacije programov In sistema, vgradenj do modemov In napajalnikov KVARK d.o.o., Ljubljanska c. 21 e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do"12. ure. Ani V naša srca si sc vpisal, ČaS nt bo te več izbrisal in čeprav spokojno spis, Z nami kakor prej iivil. ZAHVALA V 78. letu ikis je zapustil naš dobri mož, oče,dedek FRANC MOČNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega očega pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalja. I [vali g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi marec 1999 Ni večje bolečine kol v ilneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine (Dante) ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas jc zapuslila naša draga žena, mama, Stan mama. sestra in teta MARIJA JUNTEZ (1921 - 1999) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in svete maše ler šlevilno spremslvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Kamnik, marec 1999 lili si skrben m v nujni v oljenju. junaški v .iidnjeni trpljenju. ZAHVALA Po težki bolezni seje v 77. letu življenj« za vedno poslovil od nas naš dragi mož, oče. dedek, last, bral in stric IVAN PISKAR i/. Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter Lovski družini Motnik-Špilalič in drugim lovskim tovarišem za zadnje slovo. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja ter obilo evelja in sveč in darove v dober namen. Posebej se zahvaljujemo ca. dr. Centrih za večletno zdravljenje in patronažnima sestrama ga. Majdi in ga. I o|/ki za nesebično pomoč pri negi našega očeta. Zahvala g. župniku, pevcem, govornikoma, praporščakom in trobentaču za odigrano Tišino. Najlepša hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsi njegovi marec 1999 Mali oglasi: V Kamniku - Tunjiška prodamo dvosobno stanovanje v priličju. Cena 8,920.000 SIT (91.000 DEM). Tel.: 557-710. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 832-017. Beli in rumeni jedilni krompir prodam. Tel.: 812-201. Seno in domače žganje prodam. Tel: 831-343. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. Garažo ob Ljubljanski cesti v Kamniku oddam. Telefon: (041) 662-450. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, za&teklitev z okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA V 86. letu jc prenehalo biti srce naši mami. stari mami. prababici, sestri in leti IVANI REMS s Tunjic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot. Prisrčna hvala vsem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo Anici in Petru Trobevšku za nesebično pomoč, g. Pavlu Juhantu in g. Štefanu Steletu za lepo opravljen cerkveni obred, Tunjiškemu oktetu za zapete žalostinkc. GD Tunjice in obema govornikoma. Žalujoči vsi njeni marec 1999 Nt, ni umrta! Oči le častno je zaprta, da te po it min m boju oddahne v hlačnem spanju. (S. Gregorčič) ZAHVALA Kljub upanju in močni volji nas je v 72. letu slarosli zapustila naša diaga žena, mama. babica, prababica in tašča IVANKA ROZMAN roj. Rems i. Žal 15, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem za izraženo sožahe. darovano Cvetje, sveče in spremslvo na njeni zadnji poli. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov v Kamniku za vso nego in skrb. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsi njeni A, ko raziđemo se vsi. nam ti. Majda, hoš tu notri -- v snu ostala, v naravi boi in nas čakala *......m ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene in nepozabne MAJDE SCHLEGL-ŠNABL iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, svečke in besede sožalja. Posebna zahvala osebni zdravnici Nadji Plajfar. Jani Prezelj ter drugim palionažmm sestram in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih bolečine Hvala gospodu župniku Pavlu Juhantu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Mavrica in Jožici Kališnik za čustveno zapete pesmi ter govornikom z.a ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njeni marec 1999 NAPRAVE ZA PLINSKO OGREVANJE IN DRUGE NAPRAVE ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO - plinske in oljne peči BUDERUS, V1ESSMAN FEROTERM, JUNKERS, VAIIAMT ■ sončni kolektoqi, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike KON TIKI ŠOLAR, d.o.o. Ljubljanska 21/K (poslovna cona Duplica) Tel.: 810-380 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENAPOUŠČIN(črnadetelja,lucerna,travnikII ,krmna pesa) - SEMENSKA KORUZA PIONEER, BC hibridi po izven-sezonskih cenah - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, - SLADKOR 50 kg -125 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Glej, in angeli vence iz rožic pletd in pa himne o bluienstvu svete pojd... (A. Aškerc) ZAHVALA V 96. letu je tiho zaspala naša teta in sestra MARIJA ŠINK i/, špii.ih< ,i 3 Lepa hvala faranom Špitaliča, ki kljub dolgoletni odsotnosti iz domače vasi niste pozabili tete in ste jo bili pripravljeni lepo pospremiti na zadnjo pot. Hvala za vso pripravljenost, ki ste jo izkazali pri zadnjem slovesu od naše tete. Zahvaljujemo se tudi DSO Domžale za dolgoletno skrb in prijaznost. Domači marec 1999 Zdaj pa si tega otroka poglej: začel je tiveti, pa mara umreti. ni mogel še z materjo spregovoriti. ZAHVALA V cvetu mladosti, v komaj 17. letu življenja, nas je zapustil naš dragi DANIEL SUŠNIK iz Podstudenea 6 Tudi njega je vzela cesta. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom. OŠ Stranje in srednji šoli SŠGT, sošolcem in vsem. ki ste našega Daniela pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, svečke, za maše, nam pa izrekli sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi Podstudenec, Mekinje, Županje Njive, Bakovnik. Gozd. marec 1999 Ti, o Gospod, si preštet moje stopinje. ZAHVALA V 93. letuje po mnogih življenjskih preizkušnjah tiho zaspala in odšla h Gospodu po zasluženo plačilo naša draga mama. babica, prababica in praprababica PEPCA SOLIC p.d. Mesarjeva mama iz Srednje vasi Radi bi se zahvalili vsem dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, za vsa izrečana sožalja ter za spremstvo naše mame v njen poslednji dom. Iskrena hvala dr. Sedlaku za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. g. župniku Kaštrunu za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja še MPZ iz Komende za občuteno zapete žalostinke in gasilskemu društvu Srednja vas za spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem. ki ste z nami delili bolečino in ki boste našo mamo ohranili v spominu. Žalujoči njeni najbližji Srednja vas, Snovik, Seničica, marec 1999 NAPREDEK Poslovodkinja Nataša vas vabi k nakupu: vsak dan svežega kruha, svežega mesa ter sadja in zelenjave, raznovrstnega domačega in uvoženega, živilskega in neživilskega blaga po konkurenčnih in akcijskih cenah. Pa še to: kadar ste ves dan zaposleni, lahko vsakodnevne nakupe opravite tudi zvečer, saj je Market NAPREDEK odprt do 22. ure! Odprle vsak dan od 7:30 do 22:00, razen nedelj« 1 ] NAPREDEK m, DOMŽALE MARKET NAPREDEK, Steletova 25, Kamnik, Tel.: 061/812-544 MM M» 'VLlvMvMI NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale NOVO v STAREM MESTNEM JEDRU Soseska Mali Grad Kamnik PRIVLAČNE CENE ČUDOVITA OKOLICA SOLIDNA GRADNJA AHAČIČ pom£a|e SERVIS Prešernova 1/a, [rTOInl^ TRGOVINA tel. 722-107 L^^goren]€3 4 Posebna ponudba pralnih strojev Slmple & Logical SUPER CENE, BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA Informacije in prodaja: zil inženiring t.t.- pun «u... V kamniku: Usnjarska ulica 6, Kamnik, Tal.: 061 / 81 75 23 vsak (telovnik: od 9" do 19*, sobota: od 9" do 14" V LJUBLJANI: Kersnikova 6/5, Ljubljana, Tal.: 061 /133 SO «0 vsak folomik ođ 8* do »**, sobota: od 8" do 12* - pralni struji, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne skrinje in omare, kuhinjske nape, barvni TV TER - pomivalna korita mali gospodinjski aparati originalni rezervni deli barvni IV, glasbeni stolpi S()NY kuhinjske nape. vjvi vviVMVM rvrvf 11 brezplačna dostava, možnost - pralni stroji Simple & Logical od 111995, - sušilei perila VVT 610-42.725,- - vgradni sttklokeramieni štedilniki od 117.712,- j nakupa na več obrokov - barvni IV Gorenje 51 ITX-40.312,-. glasbeni stolp S()NY RX 77 - 58.742,- Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure i/ KMETIJSKA TRGOVINA y|Q J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 041-787-554 VSE ZA VRT IN KMETIJO Na zalogi KRMILA - za večje količine brezplačna dostava na dom. Pričakujemo vas vsak dan od 8. db 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura H $1 & HI 9 ip 9 9> m m ^Vmbrož mana iRVIS V LAHOV PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/421 119, tek/faks: 064/421 141 SKRVTS VOZU.: lahovče 40. tel.: 064/421 193, telefaks: 064/421 021 V02.lL/i IU; U±mi - L'Oli/iV'/i V/iLOv! - PGNTO 55 SOLE 3V od - PCINTO 55 SOLE 5V od - LANCIA 60 Y 3V od - BRAVO 1.2 SX, 80 KM, za - BRAVA 1.2 SX, 80 KM, za - BRAVO 1.6 SX, KLIMA, za - BRAVA 1.6 SX, KLIMA, za - MC1LTIPLA 1.6 SX, 6 SEDEŽEV - SCUDO 1.9 TD, 8 SEDEŽEV - DCICATO 2.8 TDi MAXI FCIRG 1.389.000 SIT 1.457.000 SIT 1.682.000 SIT 1.990.000 SIT 2.069.000 SIT 2.399.000 SIT 2.449.000 SIT 2.599.000 SIT 2.689.000 SIT 3.195.000 SIT : točna * l Spoštovani krajani Stranj, Stahovice in okolice! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO PRIČELI Z OBNOVO TRGOVINE V STRANJAH. ADAPTACIJSKA DELA BODO PREDVIDOMA POTEKALA DO KONCA MESECA JUNIJA. ZATO SMO TRGOVINO ZAČ/\SNO PRESELILI * V ZGORNJE PROSTORE GOSTILNE URŠIĆ, ZAGORICA NAD KAMNIKOM 10, V STAHOVICI, KI BO ODPRTA OD PETKA, 9.4.1999, DAUE I VSAK DAN OD 7. D019.30, OB SOBOTAH OD 7. D013. URE, OB NEDEU/KH OD 8. D011.30 's' *X'***rt2Ji '*'(''*'!»W- \ !#'^5 ^ Vabljeni! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! I