—   12   —
Novičar iz Ljubljane.
Danes oznani ??Novičar" celi Krajnski deželi ve-gelo novico. Nas novi deželni poglavar grof Korinskv, ki je danes teden v Ljubljano prišel in v cetertek in petek odbor Ljubljanske srenje, deželne stanove, narodno stražo, vradnike, učenike, pravdosrednike, odbore kmetijske in obertnijske družbe, muzeuma, slovenskiga družtva in predstojnike ali odbornike vsih drugih Ljubljanskih občinskih naprav sprejemal, si je pridobil serca vsih, ki so slišali njega odkritoserčno govorjenje v [duhu noviga časa, njegove bistre in natanjčne vprašanja za vse zadeve in potrebe krajnske dežele, in ki so bili priča njegoviga prijazniga obnašanja. Pri mnogih prilikah je žalovanje na znanje dal, N de še ne zna našiga jezika, de bi se že zdej zamogel tudi z vsakim člo-vekam sam pogovorjati, ki k njemu pride in vse sam zaslišati, kar mu ima kdo povedati. wPa moja perva in nar svetejši skerb bo, slovenskiga jezika v kratkim času se saj toliko naučiti, de bom zamogel z vsakim govoriti"  — je rekel ljubeznjivi grof, — in de
je to njegova ter dna in   gotova volja, že vidimo iz tega, ker   se  je že na Dunaj i   naš  jezik učiti začel in se ga tudi že zdaj vsaki dan ob sedmih zjutraj uči, ko še marsikteri   drugi   vradnik   na  Slovenskim, ki še tudi deželniga jezika ne zna,   pod gorko   pernico   spi. Gosp. Navratil, vrednik „Vedeža"  je njegov   uče-nik,   in reči  moramo,   de   si je prav   dobriga  učenika izvolil.    Iz   tega,   de   se  je   naš   novi   deželni poglavar   učenja deželniga   jezika tako naglo poprijel, očitno   vidimo,   de   si  je   dolžnosti   vstav ni ga   vradnika svest, in de ljubi ljudstvo, kterimu je za poglavarja postavljen.    Kakor se v tem njegovo vstavno občutje kaže, smemo   za   terdno   pričakovati,   de se   bo tudi v v si h družin rečeh po  vstavi   ravnal   in   po potrebah novi ga časa, in de bo   vsim   vradnikam nar  lepši  izgled.    Na dalje   nam pa to   tudi kaže, de hoče poglavar v vsim   samostojin   biti, de hoče vse sam viditi in  slišati,   za   kar   ima  on sam odgovor dati.    On bo poslušal sam prostiga kmeta in razodevanje njegove potrebe ; on sam bobraltudi slovenske časopise.   Tako se bo sam vsiga prepričal.    Posebno prijazno je sprejel tudi odbor slovenskiga družtva, ki ga je prosil,   de  naj se sam  prav   natanjko  namena in dela tega družtva prepriča, kteriga so sovražniki slovenskiga jezika in dežele toliko natolcevali.   S krepko besedo je odboru zagotovil, „de on natolcevanja nikdar ni poslušal in ga tudi tukaj ne bo, — de naj bomo v vsim   odkritoserčni   ž  njim,   kakor  bo   on z nami, — in prepričali   se bomo, de ga nikdar nikoli   ne   bomo   na   kakim   ovinku   zapazili." Veselja je vsim pričijočim serce poskakovalo , te zagotovila zaslišati, ktere kažejo, de ravnopravnost slovenskiga naroda temu gospodu   ni prazna beseda.    Saj slovenski narod Krajnske   dežele nie   druziga   noče  in ne   terja, kakor de se kakor drugim narodam tudi njemu zagotovljena pravica   popolnoma zgodi. — Tako   iz vsiga vidimo poterjenje   velike   hvale,   ki smo jo že pred dohodam   našiga   noviga   deželniga   poglavarja   iz   Dunaja slišali,   in s serčno radostjo,    nadjajoči se vesele prihodnosti,  povzdignemo glas: „Zivijo   Korinskv!"