616 Kristina ; Da lep si . . .
Da lep si. ..
Da lep si, lep, dejali so.
Da resno, bledo ti je lice.
In da oči ognjene so,
.Kot zvezdne plamenice.
Ko po lazstanku dolgem jaz
Sem v >Narodnem« te domu zrla.
Ko v resno, bledo lice jaz
Pogled sem svoj uprla;
Neskončna mi bolest tedaj
Se v duši vnovič je zbudila
A' plamenih tvojih sem očij
¦Ves mir spet izgubila.
Kristina. :
1