AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. novembra 0 ie bU organi-"meriški kor 0l- Danes je 168 let, odkar mi*na ameri-(dinica služi lZw'to svoji c"l>> v miru in V vsaki so jih še ale Zed. drža- |Se nnrini 1 Tudi v 0'("«<- vojni se 1'y/cozado- "'*« svetovni '. jš i in ' *i?ef. ii , mnW> Rg. **n*kih fan- ll(I n foi mori- 1°iios nismo lu 7 smo na Jf Jo kjer- i ll«movinL "»a Program za svetovni relif v delu K posvetovanju so se zbrali zastopniki 44 držav, ki bodo napravili načrt za prehrano teh dežel po vojni. 'streli z f" Zahvala jasnega: Galena, Mo. — Čudna so peta strele, pravijo, pa nikoli prida. Ampak oni dan je pa strela opravila dobro. Udarila je namreč v jato divjih gosi, ki so se ravno selile na jug. 250 jih je počepalo na tla in ljudje tam okoli so imeli fino kosilo. grobovi po NACIJIH BO LETA1944, TRDI PREMIER CHURCHILL iC^" ^ajdič K mučni bolezni je '°Jem domu, 8108 So- viet Ttin Braj dič, soPr ukaJ zapušča ža-"■he °g0 MarSareto, sina Grga^'e: Margareto omo-m Mary, omoženo l e®t vnukov in več so-K°jen ie bil v selu ■ ®v, '' f ar- a Moravice, kjer «m Katarino Kva-al 0sc prodnikov. Tukaj let ter je bil član št. 99 HBZ. LSV- Josi !V«ga V SOboto ob 8:15 iz St. Cl,p°grebnega zavoda, air Ave. v cerkev sv. 1E140 J, St. h London, 9. nov. — Premier Churchill je danes napovedal neizogiben poraz Nemčije, toda istočasno je pa z največjo resnostjo posvaril Združene narode, da on ne verjame, da bi prišel poraz Nemčije pred letom 1944. Churchill je govoril, da bodo morale podati angleške in ameriške armade v letu 1944 največje žrtve, ako se v tem času Sestanek s Stalinom je še nedoločen Washingt on.—Predsednik■ Roosevelt je izjavil, da sestanek med njim, Churchillom in Stalinom še vedno ni "določen. Predsednik je rekel, da še vedno čaka na to vabilo in da ni dobil do danes še nobene določne besede. -o—- Nov grob Na 20. oktobra je umrl Peter Mestek, star 70 let. Rojen je bil v Martinjaku pri Cerknici. Bil je več let gozdar v West Virginiji, zadnjih 21 let je bil pa na farmi v De Ruyter, N. Y. Tu zapušča žalujočo soprogo listni pn winismci je Jennie> hčer Jennie jn sina Pe_ 1 l8^m°nd Leshi' V T.nrairm žanušča sestro SrJ8?1 E. 25. St. Za- LSt m na Kal vari j o. ,. pinculič ■ My"tra;j je odšel na t, ko železnici Josip ot Sa je zadel vlak. proP,° so našli ob že- Jow, St™9val je P vi ePh Vegel na 1011 ^ gUo«>a je bil iz Plani-», 0" Kr»ž. Na farmi v Hif' lma brata Mike. ^ ' !et in Še samski. Ha vJe bival 37 let. Po-žavan rbi Grdin°v Po-» bo 7 1053 E. 62. St. Hi j . Petek ^ločen h dopoldne, la. Leshi bolnišnici ne primeri kak "vesel dogodek," na katerega se pa ne smemo zanašati. Izjavil je, da so briljantne ruske ofenzive zlomile in strle nemški vojni stroj ter prizadele Nemčiji rane, ki se bodo izkazale kot smrtne. Glede moskovske konference je Churchill izjavil, da so naši ruski prijatelji čutili, kot niso še nikdar prej, da je resna želja Anglije in Amerike, da bojujejo to vojno do konca ob njih strani in po vojni pa da želijo ž njimi delati za zopetni dvig trpečega sveta. "Invazija na Evropo bo huda in draga," je rekel Churchill. "Napeti moramo vse sile, da uspemo. Zdaj ni čas za od-počitek. Ako ne bomo napravili kake usodepolne napake, bo leto 1944 videlo konec evropske vojne." Nemci so na pofu, da zajamejo Mihajloviča London. — Iz glavnega stana generala Mihajloviča se poroča, da so močne nemške edinice na potu, da zajamejo četnike v za-padni Srbiji. Med četniki na eni ter med združenimi nemškimi, bolgarskimi in hrvaškimi če. tami vstašev na drugi strani se vrše hudi boji. Sovražnik prodira od gornje doline rake Drine vzhodno od Sarajeva, hoteč s- D i* u-.i • i i I tem odrezati čete generala Mi- rx- smrti Hitlerja bodo < u m j • o u-•• • , „ . . j hajlovica v zapadni Srbi.li z om- Vladall štirje . mj v ,5rnj g0rj; Bosni in Herce-Stockholm. —- Sem so dospela govini. poročila, da so se načiji v Ber- Titov (partizani) glavni stan linu zedinili na tem, da bodo v, pa poroča 0 bojih z Nemci v oko-slučaju Hitlerjeve smrti vladali! ijcj Sarajeva. Nemčiji štirje in sicer feldmar-j _0_ šal Goering, minister Himmler,j T,,,.^;« kft JjJj. lpfaliora minister Goebbels in Martin! I"™)* «0 Hm leiailSCa Bormarin. Glavni vodja bo pa1 zaveznikom Goering, v sluejtfu smrti tega,! Alžir _ Italijanska radijska pa eden izmed ostale trojice. 'postaja v Bari> ki je last viade (Morda Hitler že dela oporoka). Jmaršaia Badoglija je poročala, -0--^ da je Turčija pristala na to, da Pennsylvania se bo tudi izroči zaveznikom vsa letališča v posušila j Turčiji na razpolago. Radijo je Harrisburg, Pa. — Guverner j dalje naznanjal, da je Nemčija Edward Martin je izjavili, da'odpoklicala svoje poslanike iz bo država Pennsylvania v Ankare in Lizbone, kratkem vpeljala racioniranje j Turčija bi dala letališča zave-žganja, kakor ga ima država znikom na taki podlagi, kot je Ohio. -o—- Prva obletnica 'dala Portugalska Azorske otoke. Angleški zunanji minister Eden je v Kairu v dogovorih s turškim i zunanjim ministrom, kateremu V soboto ob 7:30 bo darovana Je razložil vse zaključke konfe- v katoliški cerkvi v Geneva, O. maša za pokojnim mornarjem Joseph Frank Gramcom v spomin prve obletnice njegove slavne smrti za domovino. renče v Moskvi. > \ % T ' d°hn in Olga Lej-dP J!odore i« Johna. je bilo lfat*Th ime nik D J • Pogreb bo iz Za-8 ^Pogrebnega zavo-Hi' Ave. Čas po- en0v % ?v&j;ega Pritz Me-I ^rU zjutraj ob de-h; 6V sv. Vida ' Pogreb in na ŠT tra. V Lorainu zapušča sestro Agnes Kompare, v starem kraju pa sestre: Marjeto Jevec, Terezijo Svet in Franco Meden ter več sorodnikov v Lorainu in Clevelandu. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Prva obletnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Vinkom Shenk v spo Naši vojaki Na iS. novembra odide k mornarici. Louis Hegler, sin Mr. in Mrs. Louis Hegler iz 765 E. 236 St., Euclid, O^ Nedolgfc nazaj se je preselil s svojo družij no v svoj novi dom na 20450 Morris Ave., kjer bo moral pustiti zdaj soprogo in dva otro-čička-. Louis pravi, da gre pomagat svojima dvema bratoma, ki že služita Strica Sama, da bo prej vojna končana. Že- prijateljem in znancem, Njegov naslov je: Pfc. John J. Frank, 35309946, Sqdn. 13, A.' ski in Bolgariji, naj dajo la-P. O. 12453, care Postmaster, dj katerimi bi se rešila nem-$ew York, N. Y. Njegov brat Martin pa služi pri mornarici in se nahaja sedaj nekje na Atlantiku. ' 25 SžZ PRAZNUJE 15 LETNICO elj0 ___ St. o J praznovala po-Slovenske žen- ' ajstletmco ob- oranje bo lep pro 1 v • bo lep nove šole sv. sedmih zve-^ i?,'> Prosta za- vi '^o V1'16 na karte. >lni ®\mo 50 centov. °Sčiia b° PreS^r" min prve obletnice njegove jimo mu vs0 srečo in pa zdrav smrti. povratek domov. m m m Na dopust je prišel za 15 dni Pvt. Frank Brian iz Camp Polk, La. Frank je sin Mr. in Mrs. Frank Brian, 831 E. 207th St., Euclid, O. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. hi ta ta ' Mr. in Mrs. Martin Frank iz 651 E. 99th St., sta prejela iz Anglije pismo od sina Johna Piše, da je srečno dospel čez morje, da je zadovoljen in zdrav. Naroča pozdrave vsem Podružnica št. 25 je največja pri S. Ž. Z. in pričakovati je lepo udeležbo. Prišla je tudi vest, da bo navzoča glavna predsednica Mrs. Marie Pris-land. Vabi se splošno občinstvo na poset. Za sosedne podružnice velja pa še posebno vabilo, da pridete. Vsa znamenja kažejo, da bo prav prijeten večer. Državni tajnik Hull je na Porto Rico .Washington.—Državni tajnik Cordell Hull, ki se je udeležil konference v Moskvi, je na potu domov dospel s svojim spremstvom na Porto Rico. Danes, v sredo, bo dospel v Washington. -o- Nemčija prosi za ladje da odpelje vojsko s Krima Stockholm. — Nemčija je poklala nujen apel Madžarski, Ro- Atlantic City. — Danes, v sredo, se zbere k posvetovanju 44 zastopnikov prav toliko držav, ki bodo v parteden-skem posvetovanju dofočili, kaj bo katera dežela potrebovala po tej vojni, koliko bo potrebovala, kje bo dobila in kdo bo plačal račun. Joseph Svetin iz 20509 Arbor Ave. je prejel pismo od sina Jo-sepha iz Italije. Piše, da se ima prav dobro, samo vino je nekoliko premočno in po njem se rado v glavi vrti. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pfc. Joseph A. Svetin, 35311504, 4th Medical Supply Dept. APO 782, c/o Postmaster New York, N. Y. M H Ml Včeraj je odšel v službo Strica Sama Frank Košmerl, član društva France Prešeren št. 17 SDZ, sin Mr. in Mrs. Frank Košmerl iz Norwood Rd. želimo mu vso srečo in pa zdrav povra tek po vojni. ška garnizija s Krima. Dve sta apel odločno odbili, tretja je pa stavila gotove pogoje. -o-T— K molitvi Podružnica št. 10 SŽZ bo imela sejo jutri večer ob sedmih, nato se pa gredo članice korporati-vno poslovit od pokojne sestre Jennie Dobnikar. Važna seja nocoj Nocoj ima društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ sejo na Recher Ave. Seja bo važna, zato naj se članstvo v velikem številu udeleži. 30 dnevnica smrti V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Sorška v spomin 30 dnevnice njegove smrti. -o- Kupujte vojne bonde! Večinoma vsi bodo zahtevali hrano od dežel, ki niso bile od vojne razdrte, kot Zed. države, Avstralija, Kanada in Južna Amerika. To bo največja mednarodna konferenca, kar jih je še bilo na ameriški zemlji. Morda bo tudi najbolj pomembna, kar se jih je še vršilo. Vsak teh 44 zastopnikov bo imel en glas in večina bo odločevala. Tudi Zed. države bodo imele samo en glas. Ti zastopniki bodo tvorili koncil, ki se bo sestal dvakrat na leto. 'toda no. bena dežela ne bo prisiljena dati ničesar, dokler tega ne odobri njena postavna oblast, v Zed. državah, na primer kongres. Kaj bodo evropske dežele potrebovale, vidimo lahko iz izjave poljskega zastopnika, ki je rekel, da bo potrebovala Poljska v prvih šestih mesecih po vojni najmanj 1,600,000 ton živil. Nekatere dežele bodo lahko dale za živila, obleko in zdravila kaj drugega v zameno, razne rude, les ali kaj takega. Nekatere države bodo lahko za te potrebščine plačale. Konferenca se bo najbrže zedinila na tem, da se od obubožanih dežel ne bo zahtevalo ničesar, ako nimajo denarja in nobene stvari za zamenjavo. Vse dežele, ki so v stanu nekaj dati, bodo morale dati v skupen sklad, iz katerega se bo dalo potrebnim. Od izida te konference je tudi' odvisno, ako bodo zaključki v Moskvi štirih velesil delovali ali ne. Ako se bo teh 44 zastopnikov zedinilo, bo to znamenje, da je res v delu popolno sodelovanje Združenih narodov sedaj in po vojni — za trajen mir. -o- Naciji zbirajo ladje za odpeljavo vojaštva New York.—Radio iz Stock-holma je poročal da so zbrali Nemci v romunskih in bolgarskih pristaniščih najmanj 400 ladij, na katerih bodo poskušali evakuirati garnizijo s polotoka Krima. Za Cleveland obetajo še lepo bodočnost po vojni Včeraj je bilo v Clevelandu 40 uradnikov General Motors, ki so si ogledali industrijo in bili potem gostje trgovske zbornice. Alfred P. Sloan, načelnik izvršnega odbora in C. E. Wilson, predsednik korporacije sta izjavila, da bo Cleveland igral veliko večjo vlogo v obratovanju General Motors v bodoče, kot jo je igral v preteklosti. IZ BOJNE FRONTE PACIFIK—Japonci so izkrcali rezerve iz 21 ladij na otoku Bougainville, nad pozicijami ameriških čet. Ameriški tanki so se že sprijeli s sovražnikom. RUSIJA—Ruske čete so se razprostrle pod Kijevom; včeraj so osvojile 80 nadaljnih naselij in zdaj stiskajo kolobar okrog Nemcev v ovinku Dnje-pra. Ako se Nemci ne bodo umaknili pravočasno v Romunijo, bodo vsi zajeti. ITALIJA—Nemci so se zakopali preko vse Italije nad zavezniško linijo. Naprej in naprej vsipljejo sveže rezerve v južno Italijo, da bi ubranili Rim. AFRIKA—Stranka generala de Gaulla je odstavila generala Girauda kot sopredsednika narodnega komiteja, ki zastopa Francijo v tujini. Zdaj bo ostal predsednik komiteja de Gaulle sam, dočim bo Giraud vrhovni poveljnik vseh francoskih čet v tujini. -o- Mussolinijev privrženec je ob državljanstvo Federalni sodnik Wilkin v Clevelandu je vzel državljanstvo 42 letnemu Tullio di Stefano iz Youngstowna, ki je izjavil, da bi se pač boril za Italijo, ne pa za Zed. države in grozil, da bo Mussolini že pokazal svetu, kaj je. --o- Stettinius zanika, da bi naši napadli Vatikan Washington.—Pomožni državni tajnik Stettinius je izdal uradno izjavo, v kateri odločno zavrača nemške obdolžitve, da so zavezniški bombniki bombardirali Vatikan zadnji teden. -o- Clevelandčan je bil imenovan za poslanika Predsednik Roosevelt je imenoval Raymond H. Norweba ambasadorjem za Portugalsko. Dozdaj je bil ambasador za republiko Peru. Star je šele 48 let in eden najmlajših diplomatov. Njegov dom je na 9511 Lake Shore Blvd. K molitvi Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo v četrtek večer v Zele-tov pogrebni zavod, 458 E. 152 St. k molitvi za pokojno sestro Jennie Dobnikar, v petek ob 9:30 naj se pa udeleže pogrebne maše. TRGOVCI SVETUJEJO, DA NIČ NE ODLAŠATE Z BOŽIČNIMI NAKUPI Clevelandski trgovci pravijo: Nakupite si božične potrebščine, darila in drugo kmalu, ako nočete, da boste zadnje dneve našli prazne police. Miklavž si je letos oblekel uniformo, kar pomeni, da so zaloge v trgovinah omejene. Vrhu tega primanjkuje v prodajalnah osobja, transporta-cija je okrnjena, trefoa je varčevati s kavčukom in gazolinom. Prodajalne smejo dovažati na dom samo dvakrat na teden in ako zavoj ne tehta več kot pet funtov, ga mora vzeti odjemalec sam domov. v v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axe »p t Sundays and Holidays_ NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado da leto $6.60. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.60 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Kuclld, po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, Četrt leto $2.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: • United Stote« and Canada $6.50 p«r year. Cleveland by mall $7.50 per year a. S. and Canada $3 50 for 8 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 month* U. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by maU $3.25 for S months Cleveland and Cuclid by carrier $6.50 per year, $1.50 for 6 months. $2.00 far I month« Single copies, 3c Entered aa second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 265 Wed., Nov. 10, 1943 Ali bo beseda meso postala? Ob priliki proslave 26 letnice sovjetske revolucije je Jožef Stalin izrekel besede, ki nam še vedno zvene po ušesih, namreč: "Francija, Jugoslavija in druge evropske dežele, ki so zdaj zasedene po okupatorju, morajo zopet postati svobodne in neodvisne! Te dežele naj dobe vso priliko po osvo-bojenju, da si same ustvarijo vlado, kakršno si bodo hotele in želele." Ameriškim Slovencem, to je onim ameriškim Slovencem, ki res iskreno želijo, da bo naša stara domovina res osvobojena in si svobodna "volila vero in postave," so bile te besede najslajša godba, ki nam je vlila v srce novo vero v vstajenje slovenskega naroda v stari domovini. Ne verjamemo, da je izrekel Stalin te velike in velepo-membne besede samo radi političnega efekta, ampak da jih je izrekel v imenu Rusije in na podlagi zaključkov moskovske konference štirih velesil, katera konferenca se je izrekla, da te velesile ne bodo imele v sosednih deželah svojega vojaštva, ako te dežele ne bodo nasprotovale zaključkom te konference. Ker je Jugoslavija zaveznica Združenih narodov, bo gotovo na celi črti stala za zaključki v Kremlju, torej je Jugoslavija tudi ena izmed tistih, kjer ne bo potreba zavezniških armad, ki bi z orožjem prisilile narode, naj si izvolijo vlado, kakor jim bp narekovana in ne kakor si jo narodi žele sami. Zdaj je na Stalinu ležeče, da svoje besede spremeni v dejanja in da pokaže, da je res mislil, kar je govoril zadnjo soboto iz Kremlja. Vsi vemo, da Rusija oziroma Stalin dozdaj nista delala v smislu gornjih Stalinovih besed. To zlasti v Jugoslaviji, Grčiji in na Pojjskem. Tam dozdaj Stalin ni delal tako, kot je bila volja velike večine naroda. Tam Stalinova politika ni delala na tem, da bi si narodi po vojni izbirali in ustvarjali vlad po svoji želji, ampak je delala na tem, da se te dežele sovjetizira. To je Stalin pokazal s tem, da je podpiral oziroma vodil partizanske fronte (v javnosti znane kot osvobodilne fronte), katerih de)o ni bilo v prvi vrsti namenjeno v boju proti osišču, ampak je bilo delo v pravcu polaganja temeljev za povojni komunizem. Partizani v Jugoslaviji in v Grčiji in 'svobodna vlada" za Poljsko. — niso delali v prvi vrsti za osvoboditev teh dežel, ampak za povojno sovjetiza-cijo, ali za povojno komunistično obliko vlade. Dvig partizanov (osvobodilne fronte) v Jugoslaviji je bila krvava revolucija, ki je imela namen narodom s silo uvesti takozvano sovjetsko vlado. Kdor govori drugače, je ali navaden politični otrok, ali je do same budalosti zaslepljen, ali pa namenoma govori drugače, da bi preslepil narod. Vseh teh treh imamo tudi med ameriškimi Slovenci in sicer je zaslepljencev največ, ki so nasedli spretni propagandi, ki jim je govorila o "herojskih činih" partizanov, dočim jim niso povedali, da so ti herojski čini namenjeni v prvi vrsti v to, da se doma pobije vse one, ki bi se ustavljali sovjetizaciji Jugoslavije in šele v drugi vrsti pobijanju sovražnika. Zdaj, ko je spregovoril Stalin in obljubil, da si bo«vsak narod sam ustvarjal svoje vlade, nima komunistična aktivnost v Jugoslaviji, v Grčiji in na Poljskem nobenega pomena več. S tem je torej konec krvave revolucije in bratomor-stva v teh deželah. Tako bi sodili mi, če hočemo verjeti Stalinovim besedam. Vprašanje je, če bo Stalinova beseda res meso postala, Ako bo, potem mora priti iz Moskve takoj ukaz partizanom v Jugoslaviji in Grčiji, da prenehajo pobijati svoje lastne ljudi, ki niso ž njimi istega političnega prepričanja, to je, ki nočejo komunistične republike. Mi smatramo, da je govoril Stalin te besede v imenu Zed. držav, Anglije in Rusije, zato jim damo popolno vero. j Ako pa Stalin ob dani priliki ne bo postopal tako, kot je zdaj j izjavil, potem nam bo dajala odgovor naša ameriška vlada,! katere zastopnik je bil v Moskvi in ki je pristal na zaključke ; teh velesil. Mislimo, da so bili zaključki v Moskvi doseženi! na zahtevo ameriške vlade, vsaj kar se tiče Jugoslavije, daj govorimo najprej o svojem najbližjem. Zedinjene države niso poslale v to svetovno klanje mi-i lijonov svojih fantov in mož, da bi si nagrabile novega ozem- j Ija. Mi smo šli v to totalno vojno, da izvojujemo demokra-j cijo za ves svet,-da odrešimo podjarmljene narode, da zopet pomagamo vzpostaviti mir po vsem svetu, z eno besedo: mi smo šli v boj za pravo demokracijo. Naša cena za dosego tega bo velika, naše žrtve bodo ogromne, če pomislimo, da ne bomo imeli od tega nobenih osebnih koristi. Toda naše žrtve ne bodo zamanj, radi bomo plačali ogromne stroške te voj-> ne, ako bom odosegli to, za kar smo šli v boj — za demokracijo in svetovni mir. Nobena druga dežela ne more reči, da je šla v to vojno s takimi ideali, ker vsaka ima kolikor toliko osebnih koristi v misžih. Zato bi pa tudi ne bilo prav in po-j steno, da bi Zed. države za vse te strašne žrtve ne imele pri! urejevanju povojnega sveta nobene besede. Mi mislimo, daj bodo imele glavno besedo in zato smo prepričani, da konfe-i renca v Moskvi ni rodila kako politično dete. ampak da je bila tam rojena prava demokracija, od katere bodo imeli zla-' sti mali narodi zagotovljeno srečno bodočnost. Kakšna "neodvisnost" in "demokracija" se obeta stari domovini! P. BERNARD AMBROŽIČ OFM. Ustavimo se najprej pri dveh resolucijah Slovenskega Kongresa v Clevelandu! Ena resolucij se glasi: "Na podlagi teh dejstev izjavlja Slovenski narodni kon-fres, da je demokratična, federativna Jugoslavija . . . neodvisna od vsake posamezne tuje sile, potrebna za vse jugoslovansko ljudstvo ..." Druga resolucija se glasi: "Slovenski narodni kongres je prepričan, da je trajen mir mogoč, če se izpolnijo sledeče glavne zahteve: 5. Demokratična organizacija posameznih držav in državnih skupin, zavarovana z ustavami in z demokracijo celote, da se prepreči vsak pdizkus diktature pod katerimkoli imenom, ki ne ogrožuje le pravic neposredno prizadetega ljudstva, ampak varnost vseh demokratičnih narodov." Tako je govoril Slovenski kongres! Doslej še nismo slišali, da bi se bil vršil kak drug kongres, ki je odpravil te resolucije in sklenil drugačne. Torej smemo po vsej pravici sklepati, da ravno omenjeni resoluciji še veljata in se je dolžan po njih ravnati SANS, pa tudi vsak posamezni Slovenec, ki se kakorkoli bavi s temi rečmi. Zlasti pa kak častni predsednik SANSa! Kako pa je v resnici? Morda ste sami brali Adamičev tretji "Bulletin of the United Committee," ki je bil te dni razposlan. V njem objavlja Adamič na prvem mestu poglavje iz svoje napovedane knjige polno, ugibanja, kakšna lutegne biti bodoča Jugoslavija. Tam beremo te besede: "I believe that a majority of people f o r m i n g~t h e'"Y u go s 1 a v Liberation Front and the Bulgarian underground are eager or ready for SOVIETIZA-TION, but they know that, in view of the difficulties such a proposal might create between Russia and the Anglo-Saxon allies, the Soviet may not want ihem." Mi smo že neštetokrat povedali na podlagi poročil iz domovine, da je Osvobodilna Fronta komunistična stvar in da ji gre za SOVJETIZACIJO Slovenije in cele Jugoslavije. Z drugo besedo — za komunizem! Tisti med nami, ki so do ušes zaljubljeni v Adamiča-, nam silno zamerijo, da se drznemo povedati resnico. Zadnjič smo se sklicevali na ameriškega reporter] a z imenom De Luce. Ni pomagalo. No, zdaj se lahko sklicujemo na samega Adamiča! Ali boste zdaj dejali, da tudi sam Adamič ni dovolj verodostojna priča? Zdaj smo prišli skupaj celo z Adamičem in vemo: Osvobodilna Fronta ali partizani — hočejo sovjete in zanje delajo! Sovjeti — kaj to pomeni? To pomeni, da bi Jugoslavija s Slovenijo vred ne bila "neodvisna od vsake posamezne tuje sile, kot je to zahteval Slovenski kongres, zakaj sovjetizacija pomeni vso odvisnost od U. S. S. R.! To pa je po našem skromnem mnenju za ves Balkan—tuja sila. In dalje to pomeni, da bi bodoča Jugoslavija s Slovenijo vred ne bila varna pred "diktaturo pod katerimkoli imenom kar je istotako zahteval Slovenski kongres! In vendar je šel SANS, ki je dobil nalogo, ravnati po resolucijah Slovenskega kongresa, za Adamičem in ž'njim vred podpira partizane, oziroma Osvobodilno Fronto v starem kraju. . . . K: ko more še kdo reči, da "se SANS ni v ničemer oddaljil od nalog, ki mu jih bi dal Slovenski kongres???" Sicer pa poglejmo še dalje, kaj se ima po Adamičevih mislih zgoditi v naši stari domovini— "If Sovietization — with all it implies—does occur . . ." Kaj bo torej prinesla sovjetizacija, ako se posreči partizanom, da jo izvedejo? Berimo dalje: "The Yugoslav or the Balkan federation would become a republic WITHIN THE SOVIET UNION, and would most likely be headed by TITO or DIMI-TROFF. Or there may be a number of small Soviet republics: Slovenia, Croatia, Serbia, Macedonia, Bulgaria, etc." Vidite! To je NEODVISNOST OD VSAKE TUJE SILE in VARNOST PRED DIK-i TATURO, ki oboje nosi v svojem programu partizanstvo! Da, tudi "varnost" pred diktaturo! Doslej se menda vendar še nihče ne upa trditi, da so sovjeti pod demokracijo, ne pa pod diktaturo! Ali bo kar čez noč vse drugače? Slovenski kongres, kam so izginile tvoje resolucije? Kdo je dal SANSu oblast in pravico, da jih vrže med staro šaro in se vdinja partizanstvu — za ODVISNOST Slovenije in za DIKTATURO v njej?! Kako naj kak Dimitroff pride do vlade tam —brez diktature? In kam se bo dejala v senci ODVISNOSTI in DIKTATURE v novi Sloveniji tista premila "demokracija," ki stoji v resolucijah Slovenskega kongresa skoraj, za vsako četrto besedo? Nekaj nam tudi o tem ve povedati Adamič: "They will kill . . . will . . , execute . . . purge . . ." Ali je imel Slovenski kongres v mislih te vrste "demokracijo"? Cujemo, da* se ima sestati dne 14. novembra k svoji seji SANS. Upajmo, da so odborniki SANSa, ki so brez pridržka za gartizanstvo, že prebrali Adamičev Bulletin um^ra 4. Zato bi jih bil'6 zanimivo gledati na njihovi seji, če jih bo oblivala rdečica sramu ali jih ne bo . . . Adamič ima nad svojim poglavjem naslov: "The Yugoslav People are through Fooling Around." Vse pa kaže, da odborniki SANSa še davno niso "through fooling around . . ." Iz West Parka V nedeljo 14. novembra'bomo imeli v našem slovenskem domu v West Parku fino kokošjo večerjo, h kateri vabimo vse prijatelje našega doma. Naš Gospodinjski klub je sklenil, da se bomo tudi me malo potrudile in pomagale našemu domove-mu direktoriju nositi breme, ki ga ima z upravljam našega doma. Vsi, ki zahajate v naš dom, veste, da ga je treba prebarvati in s tem so pa združeni stro-j ški in še precej veliki, zato pa i bomo tudi ženske stopile rta noge in pomagale kar se bo dalo, seVeda ne z barvanjem, pač pa z denarjem, katerega upamo nabrati z našimi prireditvami. Torej v nedeljo je "Martinova nedelja" in krstili "ga" bomo ta rdečega (srečen, kdor ga ima letos kaj) in obenem pa bomo tudi slavili zmago pri volitvah našega župana Franceta Lauscheta, na katerega smo gotovo vsi ponosni. Tukaj se je zopet pokazalo, da slovenska kri ne fali. Upamo, da bo naš France kaj kmalu prironal v Washington, D. C., kar mu gotovo vsi prav iz srca želimo. Zato pa vabimo vse cenjeno občinstvo, da nas poseti v nedeljo 14. novembra. Večerjo bomo pričeli servirati ob štirih in potem naprej. Postregle vam bomo s finimi pečenimi kokoš- kami. Poleg tega pa bo zabave za stare in mlade in zavrtel se bo lahko prav vsak po svoji volji. Pa nikar ne mislite, da bomo samo jedli in plesali, kaj še, saj vemo, da je po dobri večerji človek tudi žejen in v ta namen pa nam bo na razpolago tudi ječmenovček. Rada bi povabila tudi naše fante, a žalibog so razkropljeni po vsem svetu. Želim jim le, da bi se kaj kmalu srečno in zdravi vrnili. Zato pa vabim bolj ta stare, le pridite k nam v West Park, saj smo tukaj fest dekleta; ki vam bomo postregle kar bomo najboljše mogle, da boste vsaj malo pozabili na vsakdanje gorje, ki nam ga povzroča ta krvava vojna. Zato pa se že kar sedaj odločite, da gotovo pridete v nedeljo v Slovenski dom v West Parku, kjer vas bo od štirih popoldne naprej čakala okusna kurja pečenka in nikar ne pozabite, da se to vrši prihodnjo nedeljo 14. novembra. Z narodnim pozdravom in na svidenje, Ančka Pelčič. -o- Na "Martinovo soboto" Za društvo Srca Jezusovega (samostojno) Vsi smo zaposleni na desno in levo, veselic in zabav je v današnjih časih vedno manj. Dvorane naših narodnih domov počivajo. Temu so pač krivi današnji vojni časi, saj vemo, da je dandanes kaj težko dobiti vsega potrebnega za dobro zabavo. Vendar pa kljub vsej zaposlenosti potrebujemo tudi malo razvedrila, da se vsaj včasih razvedrimo v veseli družbi in če ni postrežbe in vsega na razpolago kot smo bili tega navajeni v prejšnjih mirnih časih, pa se moramo zadovoljiti s tem kar imamo in če pri tem pomislimo na naše nesrečne brate in sestre v stari domovini, bomo videli, da prav za prav živimo še v izobilju. Torej par ur vesele zabave nam bo pripravilo društvo Slovenec št. 1 SDZ in sicer v soboto 13. novembra ob osmih zve-•če v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Datum IB. novembra, je zgodovinski za našo Slovensko dobrodelno zve zo, katere del je tudi naše društvo Slovenec št. 1. Ravno na 13. novembra bo poteklo 33 let, ko je bilo naznanjeno rojstvo Slovenske dobrodelne zveze in našega društva. V soboto bomo torej praznovali "Martinovo soboto" in obenem pa tudi 33. rojstni dan našega društva in Zveze. Pripravljalni odbor je prav pridno na delu, da bo vsem poset-nikom postregel z vsem, kar je pač v danih razmerah mogoče in če bo šlo po sreči "ga" bomo tudi krstili, kot je to stara slovenska navada. Kdor se želi imenitno zabavati, naj se že sedaj odloči, da pojde v soboto v Slovenski narodni dom na St. CJair Ave. na "Martinovanje" društva Slovenec in prav gotovo mu ne bo žal zato. Vstopnina je samo 50 Centov za osebo. Vsi, ki se radi zavrte, pa se bodo lahko vrteli po zvokih Srnicks orkestra (Srnovršnik), ki vam bom krožil slovenske polke in valčke, da bo veselje. Vabljeni ste prav vsi in še posebej pa članstvo naših bratskih društev, katere druži ena mati — naša Slovenska dobrodelna zveza. Na svidenje v so-I boto 13. novembra v SND. Za odbor, Frank Zorich, predsednik, Anthony J. Tomše, tajnik, John Gabrenja, blagajnik. -o- Razvoj človeškega sluha Pogostoma so že dvomili o izjavah mater, ki so trdile, da so razločno čutile, kako se je njih še nerojeno dete ob nenadnem, močnem trušču zdrznilo. Danes vemo po natančnih raz-iskah z živalmi in tudi ljudmi, Približuje se čas obračuna o društvenem poslovanju v tekočem letu, kajti prihodnji mesec (v decembru) se vrši glavna ali letna seja našega društva. Še eno sejo imamo prej in to je v nedeljo 14. novembra ob eni uri popoldne v starem poslopju SND, soba št. 3. Vsi člani brez izjeme ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite te seje in da že na tej seji podaste svoja priporočila za napredek našega društva, da bomo tako bolj gladko zborovali na decemberski seji. Marsikaj bi se dalo že sedaj ugodno rešiti in bi ne bilo treba po nepotrebnem tratiti časa na glavni seji, ko bo že itak drugega posla dovolj. V preteklem času sem vas večkrat opominjal ha dolžnosti, katere ima vsak član do svojega društva. Nekateri ste upoštevali, zopet drugi pa ste kar lepo prezrli. Večkrat sem vas opominjal glede društvenega asesmenta in vam polagal na srce, da bodite točni s plačevanjem. Ce ni plačan ases-ment, kot to zahtevajo naša pravila, temu slede posledice— član je črtan. Marsikateri je mogoče plačevl že dolga leta, a kar naenkrat pa je postal mlačen in brezbrižen za plačevanje, določena doba je potekla in tak član je izgubil vse pravice do društva. Seveda je potem v največ slučajih kriv vsega samo taj-.nik ali pa mogoče celoten društveni odbor. Skoro v nobenem slučaju pa noče tak črtan član priznati svoje krivde. Torej, bratje, naj nam ne bo beseda brat samo na jeziku, ampak pokažimo-se da smo bratje med seboj in da smo v slučaju nesreče tudi pripravljeni vsi, kot eden pomagati svojemu bratu v potrebi. To pomoč pa moremo dati le, če se vsak posamezen član zaveda svojih dolžnosti do društva in jjh tudi v polni meri vrši. Kajti, če ne bo imela društvena blagajna denarja, tudi vse govorjenje o bratstvu nima nobenega pomena. Pridite v nedeljo na sejo vsi in oproščeni naj bodo samo naši bolni člani in pa tisti, ki so v resnici zadržani radi dela. Vsak član je dolžan, da podpira svoje društvo ne samo finančno, ampak tudi moralno. Finančna stran je naš asesment in moralna pa je z udeleževanjem sej, pri katerih se razpravlja o poslovanju in tu pa je potrebno, da društveni odbor ve za mnenje večine članstva. To svoje mnenje pa morete izraziti samo na seji, zato vas ponovno vabim: pridite v nedeljo na sejo! Z bratskim pozdravom, Tajnik. ] Kako jemo najbolje? Človek obeduje v našem ^ voznem času ' čedaije ' ugodnih primerih sede, v I gih primerih pa kar sW. (fl seveda ni preveč pripo««« vsaj mnogi biolog ta jJ^ nas svare pred tem. ^ ^ primer starih Rimljan sploh ljudstev iz staref,. ie ki .so menili, da je naj bol -med jedjo ležiš. Na ta nacJ prične namrečprebav^ , ^^ htt (j« furl Vetja«* t , jj| m -- - pr ,iiniiiiii«nl" v ■ tn priprl"0 i; Ker imam jaz w p :tat.k( navado, da vedno prej ^ ^ kot kam grem in da je ^ ^ njena družina v zlatm ^ jj ^ ko že jaz ropočem P° p# iščem čevlje m drug ^p0. ^ po raznih kotih, zato j trebno, da vzamem ^ ^ njih že v petek zvečer, ^ (J. ^ pri polni zavesti in s 0 ^ ko lahko predstavljan ^ ^ kost slovesa od a» ^ i ^ žinskega poglavarja- ^ jih zjutraj brcal «J J ^ mo radi tega, bi ^ mesto toplega .81 0 ^ Sr škarp v glavo, bi n ta 4 pravno. Ko sta na-hajala na vojsko, * skrbno gledal na to, ^ spj., ^ ] poslovil od njiju, Ko^ la. Tako je bilo P ■ ^* ^^ mnogo bridkih ur. &«* i0 sP* ^ mi besedami: pa " jo lj Zbral sem torej sv ^ j, no družinico skuP ^ fco 'L vedal. da me si vstala, že ne bo vi^ š H, ' iS sreči. Prvi se Zmeden rešitelj Eden izmed tisoče kopalcev, ki so se kopali na obali Oere-sunda pri Kodanju, je opazil, da opozarja reševalna straža s svojega visokega stolpa na malega plavača, ki je bil po vsej priliki zašel v globoko voelo in se je potapljal. Mož se ni dolgo pomišljal. Hitro je odplaval do tistega mesta in že popolnoma izčrpa-nega dečka potegnil iz vode, ga dal na rame ter ga odnesel k reševalni straži, ki je poskrbela za dečkov prevoz v bolnišnico. Rešitelj je potem začel iskati svojega sina, ki ga pa nikakor ni mogel najti. Šele ko je našel kup zapuščene obleke, se mu je nekaj posvetilo. Oblekel se je, stekel v bolnišnico in se prepričal, da je bil deček, ki ga je rešil, res njegov sin. da dobi zaplodek že zgodaj sposobnost sluha. Gotovo je, da mora bodoči Zemljan vsaj dva, tri mesece pred svojim rojstvom vztrepelati pod vtisom topovskega strela in dobiti celo neko vrsto živčnega pretresa. tal vsiaia, ze - v. tem polnih 60 ui, c* „ sreči. Prvi še sedi naš Jimmy,^ Ja boj : ^ davo vprašal ^Je]je,ff ^ prišel nazaj v ^ Je J njemu ni f^lw^h mlad in ni ^»V^N tu. Naša "bebika f < S slajšim obrazom ge p good time." V^ ča oje obrazu, kako ^o J, N tisti dva dni, k° > »P \ venomer sitnega f ^ reditelja: don j ^ S do that, pa alibožegmahv^M,, johana je PJ 1 -fa ^ udarkom t***£ se *Jt ste pametni »^e^V nacejali na ^ ^ ^ > v volj povedano, V > pa po okoliš^11 j Ii!(a ^ % ^ kakor bo ^ sla. Jazsem ^.^.iiy, a ke, v čemer me J n« ilia, ^ —' anje, kot ona ko ; ; V* i« niti ne vem, W - »t, " po: i ne vem,* r ^ in da bi dosti^ >la la, kje da K,j noj večerjo. S ,} K . 'Ce bi se Pr »m ril" ^nf^l "Ce bi PfiseMls ; ' C papain za i." sem J' "naj V zaj," sem,jinrT1 "naj' d*.,!, lostnim ela;S°?l V ie ne boš dala , g K 'V bi jo morda sk v K' popraviti-" po, b! clov dai , Sf( najmanj ^ i0jj J. pa koma.) t« j»fl e A; Menda * j $ % šla s teboj, f greš tak , „ / * ;im ves v 0to M šla s kogar, skuhal -o. pristavim v poK> se res ka • kl, zadnjem 11 % V ..s e? m ner' bolj v v ono* »je, To očljivf. [ravnih nov i« ra vefe iolje,«6 način s8 j TU0 iliil""^ Ce jantfb pa 5® iiiiinn«11' ripravfl> vstali0' moja Trebušnik na dunajski lovski razstavi Spisal Janko Mlakar Ibrahim po ime-'8 sv°jim oslom na :,.Na glavi je imel — J m, ne osel — ve-. "rban, izpod katerega dvoje majhnih oči "•o^v svet, da je vsak )prvi Pogled spoznal, Ve njihov posestnik ln goljufijah malo-e mladine. V svojih k i hiši j r0po# san] « rsal Počasi po pra Za seboj na po "uho živinče ter lo ^ kljukastim J žebule in Pm°.^stu. miI«o nekaj tur-v Komaj zagle- i>tadejoŽe Se dogovore' slovo kos°v: i ^ siri vso jjpnhov Sia. Ako iko ,l)il bil° ta še 3F hr»i sp» in P o s v edranih nosom česna, nM osla. In eden Juzuf po imenu, stoPim na oslovo J m Jo prodajte! Bojna umetnost tankov igo se vam ni treba ;PaJ^a Ste tiho za Ibra-;:J,ekaj časa sname ;i> oslu uzdo ter It'0-. S 0Variši Živinče 0 Po bližniiri na ®io ein jd in — «« . - Nato vza-J nista štel .j« ioM 1° ' se lioč^ p"0 ' $ trA °Sel>" odgovori Ji "0h'po- . )i0 V al°stno povest! W «5S razJezil svoje iti h bližnjici fepuh se pa gug-ife, ^avi za Ibrahi-■ J Po cesti. 5lizu trga, kjer je se naenkrat Ib-^ P°gleda na osla. si Q1' ko zagleda na "Hibraim," ki je verjel, da se ljudje spreminjajo v osle." Tako je dejal Trebušnik ter se krohota!, da je kar odmevalo od visocega stropa. In vendar se mu je pripetilo, in sicer ravno tisto poletje, ko je bila na Dunaju mednarodna lovska razstava. Pri mlinarju na Potokih je imel kupljeno lepo rujavkasto kobilo. Ker je bil ravno takrat brez hlapca, moral je sam po njo. Prav posebno se mu sicer ni ljubilo krevsati gori, posebno zato ne, ker je po ušesih trgalo. Zabasal si je torej ušesa z bombažem, vzel palico ter odromal na Potoke. Ker je bilo treba kobilico še zamočiti, da je šla raje od doma, je bilo že precej pozno, ko se je odpravil Trebušnik s svojo iskro tovarišico proti Žirovnici. Počasi se je zibal po mehki blatni cesti ter premišljeval, koliko dobička bi se dalo narediti pri tej kupčiji, kobilica je pa stopala za njim na povodcu s povešeno glavo, kakor bi bila žalostna, ker je morala zapustiti domače jasli. Poleg ceste v grmovju so taborili cigani in si kuhali ukraden krompir. Trebušnik jih ni-> ti opazil ni, ker je bil pregloboko zamišljen v svoje račune. Vojaški strokovnjak piše: Ko so se pred 28 leti po bojiščih Flandrije prvikrat privalili novi bojni angleški in francoski oklopni vozovi ali tanki, je bila to novost brez primere, vendar so se dali z granatami in strojnicami deloma ugnati. V sedanji vojni pa nastopajo že drugi tanki, ki so spričo onih iz prve svetovne vojne precej drugačni. Sedanji tanki so predvsem bolj gibčni: zmanjšala se je ploskev za zadetke nastpornika, ropot motorjev in kolesja je precej tišji, strelske line sq spretno prikrite, tako, da so sedaj bolj težko ranljivi. Kolesje je na prožnih jeklenih trakovih, ki se kakor gosenica giblje in vije po slehernih tleh, bodi po kameni-tih pregradah, bodi čez jarke in ceste, bodi navkreber, bodi navzdol po strminah, celo čez vodovja — to vse so lastnosti sedanjih tankov. Plini ne morejo vhajati v notranjost; opremljeni so z aparati za brezžično sporočanje in sprejemanje navodil. Oboroženi so s strojnicami in topovi. Obseg njihovega delovanja se je razširil na tri strani. Sorodnemu orožju pripravljajo pot skozi sovražne postojanke. Spremljajo udarne čete pehote in pionirjev. Brezobzirno se kotalijo prav tik do utrdb ali kaze-mat in navalijo nanje, v varstvu svojega oklepa in zaščitne sprednje plošče, z ognjem svojega orožja. Pomandrajo zapreke pred utrjenimi črtami, gnezdišča strojnic v pred in medpolju in drugo orožje, ki se jim upa zoperstavljati. Na nobeno pot pa so dogodki zadnjih dni pokazali, da so tanki prvovrstno oro. žje, ki s svojim naglim prodiranjem in učinkovitim orožjem do. segajo največje uspehe in postanejo povsod gospodarji položaja. Tanki so izzvali pravcato revolucijo bojnih načinov v tej novi strašni vojni. IZ SLOVENIJE hi ,veka Pa mesto^ sivčka, a obrzdal! vpraša ga ti?" vec i" 4 V ■lasi1. t * Vi ■ljek. ker j« K* el» se J1 ■ J*« 'sU. d ft- "K se , vize' ištev se 8ilni togoti Zato so ga pa cigani kaj dobro njs0 navezani, če je cesta po so- ---- so me Cremenil sem sem bil naj-Peku, potem pa Naposled še najbQljše k!!Su. Pri S.i+1 V8ain za va- ' pil, je korakal po cesti ter držal v roki odrezani konec povodca. Prav nič ni slutil, da kobilico že "prodal," in to ja-ko — ceno. Tako jo primaha do prvih hiš v Mostah. Tu ga sreča Tef-karjev Jaka ter mu pravi: "Dober večer, Trebušnik! Od kod vas opazili, njega, njegovo zamis-ljenost in lepo rujavko. Tiho se mu priplazi eden izmed teh capinov za hrbet ter mu prereže povodec prav blizu roke. Nato zadrži kobilico ter počaka, da se Trebušnik nekoliko oddalji. Kaj se je potem zgodilo, to pa vedo samo dotični cigani, ki so tam poleg ceste kuhali ukraden krompir. Trebušnik vsega tega ni prav nič čutil, ker je bil preveč zatopljen v svoje gospodarske misli in je vrhutega imel tudi za-mašena ušesa. Zadovoljen sam s seboj, ker je tako vredno ku- vražniku neprehodna, pa zavije. tem. -v, • >•< cr Premišljujem 0 Usodo, stari »ii ifs ni zagleda-Takoj se Zato prekletstvo ter \ aha blagoslovit postal člo- jijcI;\?8rf- *v ce ■ Ko Pomisli »ar svojo Sl-- — ter 'Č w 11 PriPovedo-i;1 * ^dnega. Ven-mel, da bi se ,v v sosedovega S *;>.)ega. ?niAi v t" "AC>. m X i!b. eV!» ^ dIk jj, j? m°.jega. Pojdi ne jezi več % pa v , ročno po-kar «6 Je če bi 4 \ #!s D« i M > < - ir & t o' se^V »f ji", D« De' {* 11W 'a- fa, "c Je urno snel jo kadilo za So f rabil osla, trK. da si kupi * sv0j:ZaČudi' ko za- *a dolgoušca . Pi k njemu v uho; "Ne- J°Pet razžalil Ker 3*. SI ?0ji 8lužbi do- se mi pa . še enkrat; sa-X0 ' la te stari-jb e blagoslove." J .im je gnal ti K C^S krog me. ^alj1. ga njegovi m ln — blago- sem ta- yVu ! Turčiji PO- ^ Viskije kar Jaz t* 0- M sem ga pa °mnil, da se tfVJ. kupčiji tu- 1 VeO-kaj tacega NXPr>Petil0;VHaj 1 kakor tisti "Pravim, pravim, Bog daj, Jaka," odzdravi mu ta; "pri mlinarju na Potokih sem kupil to-le kobilico in jo sedaj ženem domov. Pravim, pravim, kupil sem prav po ceni." Kaj pravite, da kobilico ženete? I kje jo pa imate? Saz je nikjer ne vidim." Pri teh Jakovih besedah se ozre Trebušnik nazaj in kar ostrmi, ko zapazi, da je sam. Od samega ;začudenja odpre usta na stežaj ter ogleduje sedaj odrezani konec povodca v roki, sedaj zopet prazni prostor na cesti, kjer bi po njegovem mnenju morala stati "po ceni kupljena kobilica." Ko se dovolj načudi, zapre usta, pogleda še enkrat odrezano vrv in pravi žalostno: "Pravim, pravim, kdo mi je pa to naredil? Nek potepuh mi je gotovo na tihem prerezal povodec ter mi kobilico odpeljal. Toda kdo bi to bil?" "'Kaj niste nikogar srečali med potjo?" pozveduje Jaka. "Pravim, pravim, nikogar. Za lahko kdo menoj je pa prav prišel, da ga nisem slišal, ko imam ušesa zamašena in je tudi cesta tako mehka." "Morda se je pa kobila sama odtrgala in zbežala domov "Pravim, pravim, to pa že ne; gotovo bi jo bil čutil. Vsaj se tudi na vrvi pozna, da ni pretrgana, ampak odrezana. jo kar počez v loku in prebrede jo tudi reke in močvirja. Drzno prodirajo prav do mostov čez reke in prekope in ovirajo presenečene straže, da ne razstrelijy mostov. Če pridejo prepozno in da je most že sfrčal v-zrak, tedaj prevzamejo v varstvo pehoto, ki se na čolnih iz gumijastih cevi prevaža čez reko in pa pio nirje, ki brž začno- pripravljati začasen prehod ali popravljati most. .To nalogo opravljajo več jidel v četah ali skupinah V najtesnejši zvezi s pehoto. Tanki s svojim težiščem odločajo na odprtem bojišču o poteku boja. Na stotine se jih vali treh, štirih valovih (skupinah) na širini malo milj z brzino 30, 40 do 60 milj naduro proti sovražnikovi fronti. Bombniki-strmo glavci jim pomagajo kot ogenj bljuvajoči tanki iz ozračja. Tudi iz tankov bruha smrt in pogin V tem ognjenem jurišu se raz. drobi vse, kar je na prvi bojni črti; tanki in bombniki pomete-jo in pomandrajo vse. Ko je zasekana vrzel v sovražnikove vrste, tedaj se vržejo tanki, ne meneč se za kako nevarnost, globoko v zaledje sovražnikove dežele; spotoma pa sip-ljejo smrt po cestah, zapirajo pota sovražnikovim četam in tako s to novO taktiko dosežejo zmago. Organizacijsko so tanki aH bojni vozovi združeni v posebne zveze z motoriziranimi strelski mi polki, z motoriziranimi izvid-j niškimi oddelki in s protitankov-1 skimi oddelki, z motoriziranim topništvom, s pionirji* s poročevalskimi in zadejšnjimi četami. Tovariši v orožju naj jim bodo v pomoč v napadanju in obramgiJ v izvidništvu in strelskih pripravah in v obdržanju zasedenega1 ozemlja. Zvesti zavezniki tan-' kov so tudi letala, zlasti izvidni-ška letala, ki jih poučijo o položaju sovražnika, dalje bombniki-strmoglavci, ki s svojimi bombami učinkovito posegajo v boj. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je velikega pomena' dejanska in pasivna bramba proti tankom s topovi majhnega kalibra, z večjimi topovi, s strojnicami, s tan-kovimi minami in tankovimi pastmi, tako da spričo zadetkov in strojnic tudi tankov Izvleček iz "Štajerskega Gospodarja" dne 27. marca 1943: "1.) Zaščitniki (Schutzange-hoerige), "to je tisti, ki nimajo niti nemškega niti kakega drugega državljanstva, bodo potegnjeni v posebno službeno obvezo.' 2.) V bodočih tednih bo izšel splošen pregled vseh še nepojasnjenih vprašanj glede članstva v Steierische-Heimat-bund in s tem hkrati nemškega državljanstva ali zaščitništva. 3.) Vsi moški in ženske, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in katerih članstvo v Hei-matbundu iz kakršnih koli razlogov še ni bilo pojasnjeno, se morajo zglasiti v' pisarnah posameznih "Ortsgruppe." 4.) Kmetijam, katerih lastniki se ne nahajajo pri vojakih, se postavijo tako zvani "kmetijski botri" (Hofpate) predlagani po Ortsbauernfuehrerju in imenovani po Kreisfuehrerju. 5.) Vse baterije, odnosno akumulatorji motornih vozil se morajo takoj oddati." Vsak komentar k tem novicam je nepotreben. Iz njih je videti, da žive štajerski Slovenci pod večnim pritiskom in da se policija ukvarja z vsakim posameznikom. Tudi oni, katerim Nemci ne priznavajo nobenega državljanstva, stoje pod "posebno službeno obvezo." Avtonomija Štajerske. — Ljubljanski "Slovenec" z dnem 16. aprila vest, da je šef civilne administracije, gauleiter Ueberreiter, ob priliki druge obletnice priključitve Spodnje Štajerske k rajhu izdal nared-bo, datirano z dne 14. aprila, glasom katere se razširi nemška "avtonomija" na občine vse Spodnje Štajerske. S tem je doseženo, da vse na-redbe nemškega zakonika, v kolikor 'se tičejo občinske uprave in administracije, avtomatično stopijo v veljavo na ozemlju Spodnje Štajerske. * Liparski otoki. — Ni ga menda Slovenca, ki bi ne poznal tega imena. Najboljši sinovi našega naroda iz Primorja pa so bridko okusili grozote lipar-skih ječ.'Tisto otočje, ki ga je Italija rabila za politične kaznjence in sumljive osebe, je sedaj tudi že v rokah zaveznikov, ki pa seveda tam niso našli nobenih jetnikov več ... -o- Krog 75 odstotkov vseh filmskih slik, ki jih kažejo kino-gledališča v Panami je impor-tiranih iz Zed. držav. DELO DOBIJO- MOŠKI da bi pomagal v tovarniški kuhinji Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (265) MALI OGLASI Odda se soba V najem se odda opremljena soba za starejšo dvojico. Lahko si tudi kuhata. Vprašajte na 1407 Cleaire Road. (265) Soba v najem Ena soba se da v najem peč-larjem, moškemu ali dekletu. Z glasite se na 1055 E. 67. St. (264) DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62Vkc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. • . (270) DELO DOBIJO MOŠKE SE SPREJME Mnogo del odprtih Nič predznanja potrebnega Lepa prilika služiti lepe denarje, dokler se učite korisftiega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih na produktivnem delu. DOSTI DELA ČEZ URO! WILLARD Storage Battery Co. - 246 E. 131. St. (t>lizu St. Clairja) (267) Delo dobi Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x) Dekleta za postrežbo pri KANTINSKIH VOZIČKIH V TOVARNI Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. . (266) AKO STE NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. Hrana — odvisna od dela. Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (265) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— \ . - ' i ' 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS- 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (268) Naznanilo in zahvala S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nanagloma preminil naš nadvse ljubljeni soprog in skrbni oče Blago pokojnik je preminil dne 7. septembra. K večnemu počitku smo ga položili dne 9. septembra po opravljenih cerkvenih obredih v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Pokojnik je bil 42 let star. Doma je bil iz vasi Vrtovina na Primorskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 21. leti. Tam še zapušča starše, brata Antona in Vinkota, sestro Mary-pa v Argentini. Bil je član društva Mir, št. 142 S.N.P.J. Najlepša hvala vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti.našega dragega soproga in očeta, ter vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Enako najlepša zahvala vsem tistim, ki ste darovali v gotovimi. Iskrena hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, pogrebcem, ki ste nosili krsto in vsem, ki ste se udeležili njegovega zadnjega sprevoda na mirodvor. Hvala tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno, kol tudi kanoniku J. J. Omanu za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala pogrebniku Louis L. Ferfolia za vso naklonjenost in vsestransko pomoč ter za izvrstno urejen pogreb. Še enkrat bodi izrečena hvala vsem skupaj, ki ste nam na en ali drugi način izkazali svoje sočutje. Ti, dragi soprog, in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Ostal nam boš v spominu dokler se enkrat vsi skupaj ne združimo na kraju večnega miru, kjer ni ne trpljenja ne solz. Žalujoči ostali: ANTONlA, soproga; JOSEPH in ROBERT, sinova; DOLORES, hčer; Louis Krapenc, Jim Lozar, Tony Lozar, Frank Lozar, bratranci. Cleveland, Ohio, 9. novembra, 1943. P0MAGAČI FORGE POMAGAČI SHEAR POMAGAČI in tudi BRUSAČI P0LIRJIM0DL0V Plača od ure, vrhu overtime STEEL IMPROVEMENT & FORGE(0. 970 E. 64. St. (266) ŽENSKA kuharica pastry 2. šiht Nova moderna oprema Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (265) Moiki in ženske Za čiščenje uradov. Poln ali delni čas. Dobra plača od ure. Zglasite se pri Aetna Window (leaning Co. 1430 E. 27. St. vogal Superior (267) topov oklep ni zmeraj varen. Vendar Dobra služba ženska se— ^prejme za hišno delo, ženitev ni izključena; starost 40 do 50 let. Stanuje v službi. Jako dobra plača. Zglasite se na 1527 E. 41. St. telefon EX 3167, George Celenko. (267) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke I MISTERIJA malikom. i-nekaj in boječe se bomo skri- Deklica je preživela dve leti vali v podzemskem delu svojih v samostanu, kamor jo je bil palač, kot rdeči škorpion pod spravil menih, a naenkrat je kamnom izginila. Oče jo je ugrabil in —Kaj nam je storiti? je ob- ROMAN .iiiiiiiiiKjiiiiitinii(c3itiiMiifiMC2iiiiHiiMMCjiMfiHHMi£3iiiiniiitMic3niiMiituic3iiiMiuiiiiC3iiitiniiiiic^ Solnce je že zašlo, ko so prišli spet na piano. Nadaljevali so lažje svoj pohod, ker je bil nastal hlad. Jezdili so preko suhe in gorate pokrajine, kjer je bliščeči lunin svit črtal na rdečem pesku ostre sence og-njeniških čeri in hrbtov. Z lahkoto so konji premerili razdaljo kakih petnajstih milj. Ura je bila devet, ko je dal Necoxtla znak, naj se ustavijo v globqkem prepadu, obda-nem od visokih bazaltnih sten. —Kje smb? je vprašala Mi-sterija Indijanca." —Komaj dve uri hoda od razvalin. V tem prepadu nas Azteki ne morejo videti. Tu bomo taborili. Naj pametneje je bilo slediti dobremu nasvetu Indijanca. V trenutku so bili konji raz-sedlani; gavči so razpeli usnja-te šotore in veselo je zaplapolal ogenj iz suhljadi. En del moštva je na ploski skali pražil koruzne tortilje, drugi pa so odpirali konserve ali pekli kose suhega mesa na žerjavici. Vsekakor je dan potekel dobro, in Misterija in Kennedy sta se čudila, s kako lahkoto se je udejstvoval njih pohod. Vsi so se spravili spat. Necoxtla je postavil dve straži, vsako na enem koncu prepada, ki naj bi se menjali vsako uro. Nato je šel tudi on spat: zavil se je v odejo poleg ognja, čegar zadnji žar je slikovito razsvetljeval konje na pesku in pustolovce, ki so spali z glavo na sed-Jih, katera so si položili na tla •mesto blazin. Kmalu je globoka tišina zavladala nad taborom. Ogenj je ugasnil; straže, ki so bile mnenja,, da v tej samoti ni nobene nevarnosti, so naposled tudi zaspale in tako pozabile zbudit'i -.....t-imL.* OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61at St. HE 2730. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razu me vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. [\ (Wed. — x) tovariše, naj jih nadomestijo. Tedaj pa se je človeška postava, ki se je plazila po tleh, pokazala izza kaktovega grma in vitko kot tiger zlezla med spečimi gavči do mesta, kjer je počival Necoxtla. Indijanec je nenadoma začutil ledeno roko, ki ga je prijela za čelo. Odprl je oči, a ni se ganil, saj je bil dete pustinje, navajen na vsako presenečenje. Senca se je sklonila k njemu in mu šepnila par besed. Ravno tako tiho je odgovoril Necoxtla in nato se je senca splazila v smeri usnjenega šotora, kjer je počivala Misterija. Peto poglavje Naola. Stoletje za stoletjem, leto za letom se je moral narod, ki ga je vladal kacik (poglavar Aztekov) Yappan, umikati pred navalom ameriške civilizacije, in usoda je hotela, da je končno prišel do mesta Tolenque, na katero so ga vezale misterijoz-ne vezi in kjer ga ni že nad sto let nihče motil. Par sto Aztekov je živelo v tej oddaljeni dolini Kordiljerskega pogorja. Varovala so jih močvirja, puščave in nedostopni prepadi. Ostali so zvesti svoji veri in svojim navadam in sanjarili o slavni preteklosti svojega rodu; toda od leta do leta se je njih število manjšalo. ,Manj ko jih je bilo, bolj divje so branili svojo svobodo. Včasih rfo se posamezni pustolovci, iskalci zlata ali znanst-* i veniki kot profesor Parker, upali v te nevarne kraje, toda nihče med njimi se še ni vrnil. Tako je nastala cela pravljica groze o tem divjem rodu. Pravili so, da se ob gotovih časih človeško žrtvovanje, ki je strašilo prve španske prise-; ljence, obnavlja v razvalinah velikega svetišča. Nihče se sicer ni mogel ponašati s tem, da je prisostvoval takemu obredu, toda pravili so o tem tako strašne stvari, da bi tudi najpo-gumnejšemu zastala kri. Žrtev so privezali na kameni-to mizo pred oltarjem malika in veliki svečenik ji je s težkim nožem iz obsidijana z enim udarcem preklal prsni koš, z golimi rokami iztrgal iz strašne rane srce in ga še utripajočega daroval maliku, med tem ko so verniki, ovenčani s cvetjem, prepevali in blazno plesali. Včasih so pa žrtev najprej obglavili, potem so jo deli iz kože in eden svečenikov je oblekel to toplo in skoraj še živo kožo. Pravili so tudi, da so ^svečeniki zažigali strupena zelišča in pri tem cele ure piskali na flavte, napravljene iz človeških ključnic. To je imelo tako moč, da so s tem ustvarjali strašne prikazni, ki so strašile pozne potnike in jih metale v prepade. V teh pripovedkah je bilo seveda mnogo pretiranega in bajnega, toda v resnici je več ljudi v tistih krajih izginilo, med njimi profesor Parker. Nekaj let pred njim je bil postal neki španski menih žrtev Inke (Azteški izraz za kralja). Baje se mu je bilo posrečilo spreobrniti ženo kacika Yap-pana in v njegovi odsotnosti je ugrabil njegovo hčerko Naolo, ki je imela takrat deset let in jo je vedel v neki katoliški pen-zijonat v malo mesto v državi Peru, da bi se tam evropsko izobrazila. Strašna je bila kacikova jeza, ko se je vrnil. Dal je meniha in Naolino mater žrtvovati vzel seboj nazaj v razvaline mesta pradedov. Od takrat je dekle skrbno čuval. Stražil jo je star duhovnik, ki jo je učil zgodovine in vere Aztekov in ni več smela izven zidov svetišča Solnca, kjer je bila izbrana za| svečenico. Ono jutro, ko je Brady takoj srečno pristal na bregu svetega i jezera čegar voda je pljuskala! ob stopnice velikega svetišča, se je kacik Yappan dolgo pogovarjal z velikim svečenikom Magiscatzinom v eni izmed dvoran vsekanih v živo skalo. Dvorane so tvorile pod svetiščem pravo podzemsko mesto. Zadnji potomec azteških kraljev je ohranil vso čistost in tip sVojega rodu. Imel je lep, orlovski nps, ozko in: visoko čel.o in majhne ustnice. Njegovo obličje je žarelo ponosa in energije. Nebrzdana samoglavnost se je kazala v tej asketični fi-zijognomiji. Bil je oblečen v škrlatno in oranžasto barvan njena. upano zamrmral starec. —Jutri je veliki dan, ki se vrača samo vsakih dvainpetde-set solne. Odločil sem se, da se jutri vrši veliko darovanje, da se potolaži jeza bogov. Premalo jim žrtvujemo suženjske krvi in zato so se odvrnili od nas. —In kdo je izbrana žrtev? —Moja hčer Naola jo določi in daruje. Hočem, da dobi prvič v roke sveti nož. Jek tega pogovora v podzemskih dvoranah je bil glas, ki ga je bil začul Lionel Brady, ko se je skril za trsje. Ker je postalo spet vse tiho, je sklenil Lionel stopiti iz svojega skrivališča, toda tu je začul lahne korake na monumen-talnih stopnicah. Mladi mož se znova ni ganil in je .zadrževal 'sapo. Prihajala je mlada Indijan-ka, počasi je stopala po stopnicah navzdol, pogled ji je bil uprt v nebo, kot bi bila zamak- plašč in okoli vrata je imel okras iz smaragdov. Veliki svečenik Magiscatzin, dobrovoljen in brezpomemben starček, ga je poslušal s spoštovanjem. —Večkrat sem ti ponavljal, je dejal kacik silno žalosten, naši bogovi so nas zapustili. Barbari napredujejo dan za dnem; naš narod se pa manjša ob vsaki vrnitvi solnca. Pride čas, ko nas preostane samo še Bila je krasno oblečena po azteški modi. Ogrnjena je bila s plaščem iz kolibrijevega perja in nosila je stare, masivne dragulje, ki so kazali, da je sestra ali hči poglavarja. Imela je ovratnik iz dragih kamnov. Tako čudna in privlačna lepota je izhajala iz njene osebe, da je bil Lionel Brady naravnost začuden. Dalje prihodnjič Kupujte vojne bonde! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE. ODKAR SE JE LOČILA OD SVOJIH DRAGIH NAŠA ISKRENO LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI Barbara Tome ki je v Botru zaspala večno spanje dne 10. novembra, 1941. Bog edvzel soprogo in mater, in srce zlato našlo je pokoj; dve leti je sedaj poteklo, kar Tebe več med nami ni. Blag spomin na Tebe predraga, bo živel med nami do konca dni, z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker si tako rada imela nas vse. Z Bogom! Srce Ti žalostno ponavlja, na Tvoj grob danes spomini hite; počivaj v miru. blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: NICK TOMC, soprog. WILLIAM in EDWARD, sinova; HELEN in JOSEFHINE, hčeri. MARY, sinaha in JEROME, vnuk. Cleveland. O.. 10. novembra, 1943. POZOR GOSPODARJI HIŠ! (Kadar potrebuje vaSa streha popravila, kritja z asfaltom ali fikrllja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem, plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH GArfield 2434 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKU-SL0 VENSKEGA BERILA "ENGLISH- SLOVENS KEAOBB" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. 1880 J^azncLTiilo in j£ah*Oalo, V bridki žalosti in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, Pr 3 družin® Ijem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v naso nam odvzela iz naše srede preljubi jene ga in nikdar pozabljenega sop očeta ' ' • • dihnil sV°jC ki ga je Bog poklical k sebi in je previden s svetimi zakramenti »z 1 ^ g blago dušo 9. oktobra 1943 v starosti 63 let. Doma je bil iz vasi A1"11"*"^ g» Dobrnič na Dolenjskem. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine položili k večnemu počitku dne 13. oktobra na Calvary pokopališče. GeVe" Rob' Najprej se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Anthony L. Bombachu za spremstvo iz pogrebne kapele, opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Najlepšo zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so prišli blagopokojnega pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki ste v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Klouda, Mr. in Mrs. Frank Laurich in hči, Mr. in Mr?. Jim Hočevar in dru-žinf, John Potokar in družina, John Medved, Mr. in Mrs. Frank Fink, Mr. in Mrs. V. Peck, Mr. in Mrs. O. Krall, Mr. in Mrs, D. Jacksbn, Mr. in Mrs. Michael Telich, Mrs. Anna Zele in družina, Mr. in Mrs. Victbr Zele in družina, The Boys at the Park (Euclid Park), Mr. in Mrs. Alex Bastek, družina Anton Svete, Bliss Tavern Bowling team, Mr. in Mrs. Gabrenja, Mr. in Mrs. Hoernig, Jacob Strekal in hčerka El^anore, Mr in Mrs. Stanley Ste-fancic, Mr. in Mrs. J. Banko in družina, Mr. in Mrs. Rudolf Tomsic, brat Matt, Joe Laurich in družina, Mrs. Jennie Menart in družina, Boys from Double Eagle Bottling Co., The Slovenian Democratic Club of Euclid, Mr. in Mrs. J. P. Hlavin, Mr. in Mrs. Jas. Walker, Boys and Girls of The Rich-man Family — Coat Shop No. 3, sosedje .za skupni venec in sicer: Mr. in Mrs. Louis Kastelic, Mr. in Mrs. Louis Star-man, Mr. in Mrs. Bregar, Sr., Mr. in Mrs. Jacob Serah, Mr. in Mrs. Charles Makowski, John Budan, Matt Intihar, Jr., Mrs. Bessie Maraco, družina Andrej Zdešar, Joseph Svetina, .Mr. in Mrs. Bolek, Mr. in Mrs. Svetič, Mr. in Mrs., Peter Ocverk, Mr. in Mrs. Ruse-vicky, Mr. in Mrs. Mike Cesar; Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. in Mr«. Frank Go-linar, Mr. in Mrs. Bisch, Mr. in Mrs. Frank Bregar, Jr. , Najprisrčnejšo zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so darovali v tako obilnem številu za svete maše, ki bodo darovane Za mirni pokoj duše pokojnega in sicer: Joseph Laurich, Mr. in Mrs. Jamnik, Cesar družina, Mr. in Mrs. Golinar, H. Strekal, Louis Kuž-nik, Anton Zorko, Mr. in Mrs. Michael Boots, John Svete in družina Lenarčič, Mrs. Strnad, Mr. in Mrs. .... vick, John Bregar, Sr., dra* A ert, Mrs. Frank Benda, Mr" m Potokar, Renwood Ave- »r • Helen 0-, ^ Petric in družina iz An- in Mrs. Andy Zdesar, Mr. ® ^ ton Slopko, Mr. in Mrs bran ^ nik, Mr. in Mrs. Rose tre ^ou;s S"' James Hočevar, Mr. in M«- ^ in mrak, Mr. in Mrs. Ciril Je** ' ^ Mrs. Frank Merhar, Mr. » flr drew Sturm, Mrs. Stefancfc, J ^ vak, Mr. in Mrs. Stupica, M • Qe. Winter, Sokach družina, t poto- ' Mr8, Mrs' Ste* tina, Anton Jevc, Mr. m M ^ kar, Mr. in Mrs. Joseph^ John Winter, Mr. m Mrs. 3 ^ fancic, Mr. in Mrs. Joseph i f tf, Zelka, J. Mausar, Mr. «" W ' ^ sek, John Menart, Ann in > puS! vie, Mary SUklassa, Mr. ^ ner, Mr. in Mrs. Frank r- Jenn> raina, Ohio, Mary in Julia, Mr , Klina'1 Yelenc^Mr. in Mrs. KaStel"" Loraina, Ohio, Mr. ® MrS' nk K«' Mr. in Mrs. Matt F. žnik, Mrs. Joe Mersn.k, A* John nik. Mr. in Mrs. Stanley Str . >crar'J Mr> Mfn Škrjanec, j0hn Verh, James Hočevar, Jr., ~ L. Nemec, Mrs. Španec, M Job Anton Struna, Anna M'« Bradač, Mr. in Mrs. L. f Leskovec, Jennie ^f^nt, f Mary Erkul, Mrs. Jul.a 1K' Bostjančič, Mr. in Mrs. V. 1 charl Mrs. Matt Nemec, Mr m M to Masa, Hon. Kenneth J. S.^r Al K t Euclid, Mr. in Mrs. J- * s, M chie, Richman Bros. E«j£ " 0. B<*5 Posar, Double Eagle Bott. Našo prisrčno ^hVfJs,oje £ mejo tudi vsi tisti, ki ° 0M° tomobile brezplačno na priliki pogreba. te)&e]° Najlepšo zahvalo ^ člani društva Euclid st. 29 šega Imena za krasne ^ u