Our Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. * CTTATHJS OPOZARJAIO. di priTožamo ohMVi piroial no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poakninjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 tlši, lttt al Um P«ft OMIm U Nmt f«i N. 1. Aet mt 187$. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK No. 213. — Stev. 213. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1939—SREDA, 13. SEPTEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV1L ROKE PROC OD AMERKE PARNIK ATHENIA — 2RTEV PODMORNICE SVARI ROOSEVELT Kaj se dogaja v delavskem svetu. WASHINGTON, D. C, 13. septembra. — Na| predvečer nove p&n~&meriške obrambne konferen-, Tekstilni delavci zabte-ce je predsednik Roosevelt ponovno posvaril Nemčijo, da Združene države ne bodo nikdar dovolile, da bi odrezala kak kos zemlje zapadne poloble, pa četudi v svoji vojni v Evrooi zmaga. Posebno je . . , .. _ . . i .» ., * « *i i » .ceni Delavski tederaeiji, so po- predsednik zagotovil pomoč Združenih držav ve- zvaIi justiAlli 4,epartllu,llt in liki severni sosedi Kanadi, ku se bon za Anglijo z Folletov Civil Liberties odbor, vajo preiskavo WASHINGTON, D. C., 11. st»|). — I'nited Textile Work 1 er.s of Amerika, ki so priklju- NemČijo. Isotako pa je tudi zagotovil pomoč vsem n a j prelščeta preganjanje srednje-amerislcim in ju žno-amer iskim proti vsaki tuji sili, ki bi si hotela prilastiti kaj a-merike zemlje. državam *traikarjev Pri Barre Combing Co., Barre, Mass. Francis J. (iorman, predsednik I'nited Textile Workers. MONROE DOKTRINA JAMCl NEDOT AKLJI-j'' f1 ? n; pr,av;!n'ku Fl vnct dd \\/i ddrncmviv jMurpliyju in I>a I-ollettoveiim VOST, — PRAVI PREDSEDNIK jcHllM.ru: - Moške in ženske, ki Predsednik Roosevelt je rekel, da Združene dr- št raj ku jo pri Barre Wool zave zavzemajo zgodovinsko stališče, ki je začrta-! <'«"*»*»»* preganjajo s no v Monroe doktrini, in bodo branile nedotaklji-j1'*ln?kl™ 'Tv't ^ * . * j« postavlj<'ni tudi ododbor za delavske zadeve je odobril zakonski plinom. Pritožbe naših ljudi osnutek za o.1 pravo delavskih spijonov. Najbrž 1m> pre|>ove- so povsem upravičene. dana tudi u|k>ral>e (plina in orožja v delavskili sporih. — Prtnllog je stavil l^aFollettov odl»or. Minimalna plača za ženske V državi New Jersey je biht Povprečna starost WPA delavcev Splošno dcinnevo, da so pii WPA zaposleni večinoma sta rejši delavci je zavrnil \YPA urad za soeijalno raziskavo. Svoje poročilo temelji na iz- i uveljavljena postava, ki dolo-i«iu štetja nezaposlenih, vršče- ča minimalno plačo za šivilje ga se leta 1937. Za primer j«4 in pletilje. Xa uro jim gos pobilo vzetih poldrug milijon (dar ne .sme plačati manj kot \VA delavcev. Povprečna sta .:*,"> centov. Po 1. oktobru le!a rost je znašala 4"» let. Dosti j'»jl94d bodo dobivale 38 centov, bilo mlajših, do«-!m je bilo sa- leta štirideset eentov, pc mo tri odstotke starih (io let letu 11*43 pa po 42 cei.fov na ali več. uro. HALIFAX, X. S., 12. sep. — Danes je dospel v pristanišče tovorni parnik City of Flint. Xa krovu je imel 21G potnikov potopljene ladje Atheuia. Med vožnjo preko Atlantika je podleglo poškodbam prizadetim -pri potopu, 10 oseb. Nobenega miru s Hitlerjem Angleško informacijsko ministrstvo je odgovorilo maršalu Hermannu Goeringu. — Anglija ne more skleniti mirovne pogodbe z nemškim fuerhrerjem Adolfom Hitlerjem. LONDON, Anglija, 12. sep.— Angleško informacijsko mini se je po 8trstvo je včeraj odgovrilo feld „ , , - . .konferenci takoj vrnil v maršalu Hermanu Goeringu, l-.ljuc za francosko armado do prednje nemške o- ,London, kjer je pol ure da Anglija ne bo sklenila nobe- brambne črte pred zapadnim zidom. Z bojnih poljan ... POLJAKI SO ZOPET ZAVZELI LODZ Poljsko vrhovno poveljstvo naznanja, da si je toafltfna cmdt mfannn I 7Hitler je tujim — poljska armada v Poznanju priborila pot skozi ob- IKAUHNA MlKf ffllAD00-,dal ze mnogo obljub, nobene poročal O podrobnostih ne V^godbe s katerokoli nemško , r i i - i - • vlado, kateri bi načeloval A- konference kralju Junju dolf Hltler in bo danes tudi o tem po-1 Na Goeringov govor v sobo-ročal v poslanski zborni- to po radio je informacijsko c* I ministrstvo tudi po radio od-__________govorilo naslednje: deželam krožujočo nemško armado, se je združila z glavno poljsko armado in si zopet osvojila Lodz. FRANCOZI OGROŽAJO SAARBRUECKEN PARIZ, 13. sep. — Francoski motorizirani oddelki so pričeli prihajati v predmestje Saarbrueckena, ki je glavno mesto bogatega Saara. Mesto velja za v« Pošljite nam I in mi vam bomo pošiljali | 2 meseca S i "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. I JEVEGAJNUKA DEVON, Pa., i-, sep. — Dvajsetletni Clayton Platt, vnuk bivšega californijskega senatorja Williama G. Me-Adoo-ja, se je sinoči ustrelil v domači kuhinji. Njegov oče pravi, da je fant ogledoval nabito puško in pri tem slučajno pritisnil na petelina.Se predno je bilo mogoče priklicati zdrav nika, je bil mrtev. Njegov oče in mati živita ločeno. pa ni držal. 4'Zato ni prav nič presenetljivo, da nima nikdo nobenega zaupanja v obljube, ki jih da, vsled česar je Anglija opravičena zahtevati, da mora biti sklenjen mir z nemško vlado, eije besedi je mogoče verje-ti." Nasppotno pa informacijsko ministrstvo pravi, da se Angli ja bori, da se vrne dostojnost v mednarodne odnošaje. Ministrski predsednik Neville Chamberlain bo v ikrat -kem vse to razložil po radio ter bo obenem oznanil vojne cilje Anglije. Med drugim bo Ne ville Chamberlain zahteval, da naj bo enkrat za vselej odpravljena oborožena sila za poravnavo sporov med državari in da ste zopet postavljeni neodvisni republiki Čeboslovaške in Poljske. Dokler ni dosežena taka dostojnost" — pravi informacijsko ministrstvo, ni nobena država varna. "Nemčija lahko rece, da nima nikakih ciljev na zapadu," nadaljuje informacijsko ministrstvo, "toda govorjenje o o-LONDON, Anglija, 12. se]/, 'mejenih nemških teritorjalnih — Iz potopljenega submarine ambicijah je bilo prepogosto "Thetis" so dobili potapljači povedano, da bi bilo mogoče osemnajst žrtev. Ker je morje nanj polagati najmanjše zau- Kršenje belgijske nevtralnosti. BRUSELJ, Belgija, 11. sep. — V nedeljo dopoldne je 'bilo po belgijskem radio sporočeno, da je več tujih letal letelo nad belgijskim ozemljem. Baje so bila angleška letala. Časopisje odločno obsoja to 'kršenje belgijske nevtralnosti. OSEMNAJST ŽRTEV SO DOBILI IZ "THET1SA" saillesa, kot Goering napačno trdi, niti razpada Nemčije, t<.-da pravični, stanovitni mir z vsako nemško vlado." LONDON, Anglija, 12. sep. — Minister za dominije Anthony Kden je v svojem govoru sinoči rekel, da je vest Anglije čista, njen spomin dolg in njena odločnost trdna, da je pripravljena tudi na dolgo vojno, da se svet otrese liitleri-zma in vsega, kar je v zvezi s hitlerizniom in da bo postavljen nov svet, kateremu ne bo treba več krvaveti. Eden. ki je bil skupno s Churchillom zopet sprejet v ministrstvo, je v svojem govoru povdaril, da Hitler ne mo re skleniti miru z zapadnimi državami, četudi pregazi in po razi Poljsko, ker je Angliia, četudi nima nikakega spora z nemškim narodom, prepričana, da ni mogoče doseči trajnega miru, dokler ni nacizm enkrat za vselej iztrebljen s sveta. Eden je opozoril nemške na-cije, da je spomin Anglije dolg in rekel, da so se vladarji Nemčije v 80 letih petkrat posluži-li agresivne vojne in da oni, ki so bili v eni generaciji dvakrat izpostavljeni tej agresiji, r.e morejo več napraviti nove napake. Angleška vlada priznava, da mirno, upajo dobiti še ostalih enainosemdeset. panje. "Anglija noče drugega Ver- Onstran morja ANGLEŠKI KRALJ Z MASKO LONDON, Anglija, 12. sep. — Kralj Jurij in kraljica Eli zabela sta si naprtila protiplinske maske, ko sta si poldrugo uro ogledovala mesta za civilno obrambo. * * * BONNET BO NAJBRŽ SEL PARIZ, Francija, 1J. sep. — Francija je na nemško mirovno "tipanje" odgovorila s tem, da se pripravlja, da postavi vojni kabinet. Ministrski pred.-ednik Daladier se že več dni posvetuje s političnimi voditelji glede tega. Skoro gotovo bo imenovan za vojnega ministra 83 let stari maršal Petain. Daladier, ki je obenem ministrski predsednik m vojni minister, bo vojno ministrstvo izročil maršalu Petail.u, sam pa bo obdržal vnanje ministrstvo, katero mesto je do sedaj z:i-vzemal Georges Bonnet. Ker ]>a je Bonnet velik zagovornik "pomirjenja" od ča-a "Monakovega", bo najbrže odpuščen in bo mogoče imenovan za poslanika v Burgosu na Španskem. • * • JUGOSLAVIJA IN EVROPSKI MIR BEOGRAD, !). sep. — Vsem ji* znano, da je Jugoslavija v današnjih dogodili zavzela nevtralno .-tališče in da je ena izmed z. .načilnih činjenic miru v tem delu Evrope. Takšnemu njenemu stališču mora ustrezati tudi dostojanstveno, mirno, vzdržljivo in nepristransko obnašanje vseh njenih državljanov \ presojanju vsakdanjih dogodkov, ki se nanašajo na o'ae zavojevani strani. O SPORAZUMU MED HRVATI IN SRBI • BEOGRAD, 9. sep. — ykoro vse stranke, ki hL-o zastopane v sedanji jugoslovanski vladi, so v glavnem že zavzele svoje stališče glede na pred nedavnim doseženi srb^ko-hrvatski spoje sedaj angleška armada v | razum. To stališče je izraženo v resolucijah, ki so bile osvoje-Franciji, toda ni označen no-1 ne na sejah glavnih odborov tistih strank, ki so riezastepane v ben kraj, kjer bi se nahajali | sedanji jugoslovanski vladi. Z mirno vestjo se lahko reče, da Angleži, samo časopisom jt | imajo te resolucije značaj kritike bolj iz taktičnih in tehničnih dovoljeno poročati, da se po j razlogov kakor ,pa onega iz načelnega upanja. Glavno glasilo franco.-kim železnicah prevaža i hrvaške kmečke stranke "Hrvatski Dnevnik" odgovarja da- angleško vojaštvo. General viscount G o rt je vr-hcfvni ,poveljnik angleške armade, toda kraj njegovega glavnega stana ni označen in še tudi ni znano^ ako je že prišel v Francijo. odgovarja nes na tiste kritike, ki so razodete v omenjenih rezolueijali, ter pravi med drugim tudi tok«: 4u-brodnik, kjer je bil aretiran. Ko se je peljal z Dubrovnika v Split, je pobegnil in sam prišel v Split, kjer se je javil dr-žavnemnu pravdniku, ki ga je dal zapreti. Kavalirsko dejanje avto-mobilista, ki je povozil kravo. Pri vasi Drwkovci pri Daniva r ju je avto dr. Sinne Alkala ja povozil kravo kmeta Vinka ; Bogo vir a. A rt o je kravo tako Prejšnji teden je bilo tudi y tej deželi občutiti posledice evropske vojne. Gospodinje so. navalile na .trgovine in te založile % živijenskimi potrebščinami. Naval na trgovine \n\ ali4en navala na b«*e, ki na kaj , takega niso bile pri- jo^raliTa- pravijen^ ju uiso mogle kar trenutno izplačati v*eh zalite-J koj zaklati. Dr. AUkalaj je vanib vsot. j kmetu ta&oj izplaval zahteva- Do prejšujtuga tedna so bila živila razmeroma poceni,'mh 1000 din aa kravo; meso, i^koro tako poceni kot leta 1920. 1,111 oa je konet prodal za 700 Ko je pa izbruhnila v Evropi vojna, je nastalo veliko dhl' Pa je P™]*^1 kmetom, povpraševanje (po ameriškem blagu. Gospodinj se je lotila nekakšna panika. Vse so skušale pokupili in nagrmaditi svoje zaloge. Poledica je bila, da so se v teku enega tedna podražile nekatere stvari za 10 do 25 odstotkov. Ob izbruhu vojne leta 1914 ni bilo tako. Cene so o>ta!p e tal ne ter so se povišale šele leta 1916. Predsednik Roosevelt je za jamčil narodu, da se ni treba nikomur bati pretirane draginje. Poljedeljskemu tajniku \Vallace-u je dobrodošel primeren povišek cen, kajti njemu je pri areu dobrobit ameriškega farmerja. Mož, ki mu bo poverjena gotova kontrola nad cenam:, je generalni pravdnik Murphv, ki je izjavil, da sedanje postave proti profitaretvu ne odgovarjajo svojemu namenu. Postava za kontrolo živi! izza leta 1917, ki prepoveduje grmadenje in profitarst^o ter daje predsedniku oblast določati cene, se ni obnesla. Začasa vojne se je vse strahovito podražilo. Izjalovil so se tudi vse poznejše slične odredbe. Česar pa postave niso zmogle, so zmogle leta 1929 gospodinje, ki so začele bojkotirati trgovine oziroma kupovati le najpotrebnejše. Trgovci so bili prisiljeni znižati cene, da so spravili svoje blago v prOmet. Kakor rečeno, je bila draginja prejšnjega tedna le trenuten pojav. To Dikakor ni bila posledica pomanjkanja, pač pa le posledica nenavadnega velikega povpraševanja. Amerika je prebogata zemlja, da bi moglo pomanjkanje živil povrrociti draginjo. Povzročajo jo pač drugi elemeijti. SE EN UKAZ O AMNESTIJI BPOGRAD, 8. sep. — Dane^ je bil objavljen še en ukaz glede na amnestijo, ki obsega razna dela po zakonu državnih, monopolov, potem po carinskem zakonu in carinskem pomorskem pravilniku in kakor tudi po zakonu državnih stroškov. VOJVODA WINDSOR SE JE VRNIL IjONDON, Anglija, 13. sep. — Vojvoda Windsor, bivši kralj Edvard VII., se je vrnil v Anglijo s svojo soprogo, bivšo Wal-lis Wajfieid Simpaonovo, zaradi katere se je odpovedal prestolu, da se je mogel ž njo j>oročiti. NEMCI PRIZNAVAJO VOJAŠKE IZGUBE Nemška fronta pri Radomu, Poljska, I 3. sep. — Nemška armada je imela do sedaj 12,000—I 5,000 izgub, največ v zadnjih dveh dneh, — v svoji vojni s Poljsko. Število mrtvih znaša \ 500 do 2000. Ker so Nemci zadnja dva dni doživeli največ izgub, je mogoče iz tega sklepati, da ee za Varšavo ■bijejo nad vse vroči boji. NAPAD VODI VELIKO ŠTEVILO TANKOV Pri prodiranj« proti Saaibrueckenu se Francozi v velikem številu poslužujejo hitrih tankov in o-klopnih avtomobilov. Za tanki pa prihaja francoska infanterija. NEMCI VSTAVLJAJO PRODIRANJE Z , ARTILERUO g]*Vne Siegfried obrambne črte skušajo Nemci Z ariilerijo vstaviti naglo francosko prodiranje. — Fancozi pax gorskega grebena Wamdt sipi je j o £r*pnele in bombe na Saaibruecken. da so si ga ra zdelili medeeiboj. To kavalirsko dejanje avtomo biliista oO kmetje pozdravili s presnčnimi ovacijami. Roparski napad pri Kere-stincu. Kerestinec, kjer so pred tremi leti razjarjene'kmečke množice pobile in razniesarile štiri četnike, je spet doživel razburljiv dogodek. V eni preteklih Antona Mihajloviča. Ropar je v več sobah premet al predale in Bl€K$njič dospel do senatorjeve spalnice. T« je oddal v smeri proti postelji strel iz samokresa. Krogla je zadela blazino in je ostal senator Mihajlo-vic nepoškodovan. Preden se je mogell senator braniti, je ropar pobegnil. Epilog k drami iz svetovne vojne. Pred okrožnim sod iščem v Knjaževcu sta se te dni zagovarjala kmeta Lrjuboimr Krstič in Guja Jeremič iz Ijokve. f$i-la sla obtožena umora, "ki sta ga izvršila leta 1917 v Bolgariji. Tedaj so Bolgari mnoge srbtske kmete, med njimi tudi obtoženca ter kmeta Svetoza-i ja Mladinoviča. odvedli v Bolgarijo in jih zaprli v koncentracijsko taborišče. Krstiču, Jereunovicu in Mladinoviču >e je posrečilo pobegniti. Nameravali so se vrniti v Srbijo. Na poti so doživeli silne napore, ki so Mladinoviču tako zlomili voljo, da ni maral več naprej. Dejal je. da se bo sam naznanil oblastem in je še svoja tovariša nagovarjal, naj storita isto. K listič in Jeremič pa sta se zbala, da bi naznanil še njiju, zato sla sklenila, da se ga iz-nebita. V nekem gozdu sta ga do smrti pobila. Sodišče je po večumi obravnavi obsodilo Kr-stiča na 12, Jeremiča pa na 10 let ječe. »'in.........................n»"»iiim;iti»"ni A D V F. R .1 1 S E ju ,%GLAS NARODA VABILO NA OTVORITEV. Sedaj -šele spoznavam, kako čsudna so pota človeka; na vise kraje vodijo in nttgdo v svoji mladosti ne more niti najmanj ve leti, po kateri pofti Jbo prišel do svojega cilja. Med vami sem vzrastla, z va-mi se vei-elila po zabavah in v dnižbah in med vami preživela svojo mladost. Marsikaj iz teh časov mi je ostalo v prijetnem spominu. Sedaj spoznavam., ija ste mi bili dobri in naklonjeni. Pa pota wo nie odvedla iz vaše srede; žal mi je, pa kaj hočem f Kot vsakdo v svoji mladosti. sem, tudi jaz zasanjala o bodočnosti in v veliki rado ved-; nosti, kam me IkkIo povedle, moje sanje. Pa po večletnem! dehi v uradu sem s;e iz svojih' sanj zbudila — v restavraciji.! S svoji mmožem Williamom Adamsom nvTa namreč kupila; restavracijo na Jericho Turn-j pike in Gth Ave., Garden City,! L. I., in jo nameravam slovesno otvoriti v soboto, 16. sep-ternlbra zvečer. . Po dolgem času bi zopet še enkrat rada vi'de»la .o ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle o svoji pristojnosti, se mora hrvaški banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence hrvatske banovine se bodo določile o priliki preureditve države. 5. Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ki ga ljudstvo voli s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno objast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana Hrvatske imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljevske oblasti v poslih Hrvatske banovine podpisuje ban in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov se bo ustanovilo ustavno sodišče. 6. Obseg pristojnosti in položaj Hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno odredbo, ki se ne bo mogla spre meniti brez pris'tanka te banovine. T. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo narodnega sporamrma. DRAOIŠA CVETKOVIČ, s. r. DE. VLAiDKO MAČEK* s. r. V zadnjih osemdesetih letih se je življenje povsem izpre-menilo. Niti slutiti ne moremo, kakšne bodo razmere po dvajsetih letih. Nedavno je praznovala trgovina Carson Pirie Scott jfc Co. v Chicago, 111., svojo osein-desetletnico. Ob tej priliki je objavila uprava hišni red, ki je bil v veljavi pred 80 leti: Trgovina mora biti odprta od 6. zjutraj do i), zvečer. Prostori morajo biti vsak dan sproti pometeni; z miz mora Liti pobrisan prah; svetilke je treba očistiti, napolniti s petrolejem in očistiti cilindre; gosja peresa nareza ti; za 1)0j poleg peči je treba še pred'zajtrkom napolniti s premogom. — V slučaju skrajne potrebe je dovoljeno tudi ob nedeljah trgovino odpreti, toda le za par minut. — Uslužbenec, ki kadi španske cigare, ki se da brivcu bri-ti, hodi na plese in obiskuje druge zabave, vzbuja v gospodarju vtis o nezanesljivosti in nepoštenosti. — Vsak uslužbenec mora darovati vsako leto najmanj pet dolarjev za cerkev in mora redno obiskovati nedeljsko šolo. — Vsak samski uslužbenec ima en večer na teden pro*t, da lahko gre s svojim dekletom na izprehod ali zabavo. f'e nima dekleta in če hoče iti v cerkev k večemicani, ima prosta dva večera. V nabasano gostilno je pri šel Bibničan in zahteval jedi in pijače. Toda v gostilni je bil red: Kdor prej pride, prej melje. Pred njim so bili drugi gostje na vrsti. Kibničan čaka iii čaka, grio mu je suho in po trebuhu mu kruli. Slednjič udari po mi/i rekoč: — Jed in pijačo mi pii-nesite, pravim. Čc takoj ne dobim, kar zahtevam, se bom razjaril. Prijazni gostilničar pristopi k njegovi mizi in pravi smeje: — Le še malo potrpite očka. Takoj boste dobili. Prej ste rekli, da se boste razjarili. No, radoveden sem, kajti razjarjenega Ribničana nisem še ni -kdar videl. — Jaz ga tudi še nisem videl, — odvrne Ribničan, toda zdi se mi, tla mora biti razjarjeni Ribničan nekaj sjtrašne-ga . . . V vagonu je sedel postaren možak s >edemletnim otrokom. Možak je bil zamišljen in kislo se je držal, otrok se je pa tako neredno vedel, da so začeli sopotniki opozarjati očeta, naj ga ukroti, češ, da mu bodo sicer napravili par neprijetnosti. — Vi mi hočete napravit*, neprijetnosti! Vi meni? — se možak kislo nasmehne. — Prosim vas, nikar ne kvasite kaj takega. Le čakajte, da vam povem. Pred štirinajstimi dnevi aeni bankrotiral. Izgubil sem trgovino in so mi prodali hišo in pohištvo. S par centi, ki sem jih še imel, mi je žena pobegnila. Pred dobro uro je moj sin vrgel skozi okno svoj in moj vozni listek. In ravno prej mi je sprevodnik povedal, la se že šest ur vozim v napačno smer. In vi mi hočete neprijetnosti napravljati? Vaški župan je sporočil državnemu pravdniku v mestu, da se je pojavil v vasi ponarejen denar. Državni pravdnik mu je odpisal, naj mu takoj posije ves sumljiv denar, kar ga more doibiti v vasi in okolici. Po preteku enega tedna je sprejel državni pravdnik poštno nakaznico za dvesto sedemdeset lir. "GL iS NAB D IJ A" — New YoiS Wednesday, September 13,1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY OST: Bingl Bongl je možak in ine-žnar. Kritij setn ga, čeprav ga ne poznam osebno, niti na videz * tem irnepotn, ker podvržen je struct i zvon jen ja in klenka-nja. Tati| poleg -vojašnice stoji njegova cerkev, poleg zelo lepe vojašnice, kjer ke učijo in veabajo naiši lirabri vojščaki dan na daai, kako bodo nekoč hi}vali sovražnike v zadnjice. Kot pa po prosti in se ne učijo več bojevanja, poslušajo Bingl Bon^la kako potrkava. To je zelo Iejx>. Seveda so po-leg vojašnice v okolici še druge hiše in v njih prebivajo tudi Bogu udani nieAča-ni in Bmg Bonjg^ prepričuje vso okolico, da je ura molitve zmeraj prava. Potrkava in potrkava in od samega potrka\*anja so se v tistem okraju dogodili in celo pomnožili slučaji, 'kot rse pravi, celo natrk$ni, kar od njih prav res ni t<*po. — Ampak krivi ni-»o sa-ini, to je <%j>ot resnica. Biaigl Bou^d namreč z vso vrnemo opravlja t*voj blagorod- ni in važni po>efl. Zjutraj ob jn i^^va. Da, uspava "tirih te zlbudi kar na mah BINGL—BONGL nato tretjega in £ vso nestrpnostjo čakam* kdaj bo ujel ritem in zapodil v boj največji "kanon." Da, kanon, kajti kdo ve, morda se bo nekoč ta veliki zvon reznanil s simpatičnim mestom Kragujevcem in tam take reči izpreminjajo ipo formi in namenu. Očitno imenuje Biiigl Bongl to reč iai to svoje početje klen-kanje. Ne, to ni Idenkanje! V marsikakKni operi sem imel posla z zvonci — ampak klenka-nje to ni. Klenfcanje je ubrano. ritmično in utegne biti zelo leipo. V soboto, pred praani-kom na deželi, na Muljavi ali v Begunjah — aimfpak tu. — Ne, ne — iz mlau
  • ra zvon jen ja. ioc načina, kako ohtielava z\*once. sem se ze naučil razločevati kako je-razpoloženj* Binjgl Bonglejevo. C\> je dcibre volje, zvoni enakomerno in nič hudega ni. Gorje pa je, kadar je Bin^l Bongl Biten in *labe volje. Takrat butne veliki zvon parkrat, češ: "na kanal ja, mLgaj!*' potem pa napodi manjše in najmanjše pokadi j vicke, kr vse vprefc in včasih se mi ali, da se bo podrl turn od hude jeze. Jeza pa »neraj Škodi, in ni nikomur dopaid>ljiva. • • • Dejal sem ie, da ima Bingl Bon-gl pogmntanih ne^roj načinov, kako opozarja z zvonje-njeim na čas molitve. Včasih prične s» tiistim najmanjšim in ga bwfclava vsaj pet celih taktov, poletu primakne drugega, Bing-1 Bonpri je preprost mož in tega ne ve in dela, kot pravi Nemec. "Zu viel des Gut en". Nič zato. Ampak eno naj pomisli. Pomisli naj, ka!ko je bilo v t ari h časih. Poanti >1 i naj na ■ckieve,, ki jih je presedel v šolskih klopeh in se učil v Zgo^l-•bah o predanjanju prvih kristjanov. Hudo je bilo, ko so Dioklecijani. Ltieilli in krvoločni Neroni poštene vernike muci H in jih dali, da so jih lačni levi in tigri parali — to je bilo gTdo od njih in nedo- ke so se izmišljali pogani brezsrčni, zvonec so natstavljali u-bogim žilvanv nad glavo in zvonili vse dotlej, dokler niso siromaki pobesneli. Kitajci še danes tako nečloveško ravnajo s svojimi žrtvami — gndobe! Če bo mqj (prijatelj Bingl Bongl vse to razmislil, bo spoznal modrost, da nikakor ne kaže trpinčiti kristjanov, ki niso zagrešiti i nič hudega, kot samo to. da žive in se naučijo za svoje vsakdanje življenje v strahu božjem. Le malo miru bi radi imeli, ker dan je dolg in Klelo pogosto težko. Zato je počitek blago>dat. Nemir je pa satanska Izmišljotina in muka. • * a Iz Italije sem prišel pred par dnevi in Bog mi je priča, da sem tam ob Ave Mariji poslušal in čaikal zvonov. Tam taidi v majhnih mestih v Cre-moni v Pavi ji, v Padovi in Vi-centi pa tudi z gorati Umbriji in Perugliji, tam dajejo zvonci samo znamenja. Ubrana lepa znamenja — in človek« seže misel in pobožnost v srce. O-pozorjen si človek božji, ki imaš v svojem srcu pripravljeno molitev, zdaj je pravi čas. Zato pa ni treba podreti lin. 53daj ko smo v času izletov z avtobusi s "Putnikom" in 44Po božjem svetu" in znižanimi vozninami bi predlagal, da aranžirajo skupni izlet vpeli ljubljanskih Bin^-1 Bongl o v v Italijo. Vsaj do Padove, kjer bomo videli tudi jeaik sv. Antona. Tstičasno bo ob večernih in sploh urah pravih, po-sJušali znamenja zvonov, ki so za vse vernike po vsem vesoljnem sve- Sprava pred mikrofonom Radi j-ka oddaja je te dni zaključila 40-letno vojno med dvema angleškima središčema. Štiri desetletja so se bojevali ribiči iz Brixhama v -grofiji De vonski in ribiči iz 17 inlj oddaljenega Hallsanda, drug drugemu so grenili življenje. Sedaj ko rita voditelja obeh sovražnih strank Walter Barnes in George Stone, postala stara, trudna moža, je prišlo končno do s»prave. za katero so se obla-! i toliko časa zaman trudile. rodna pesem neštetokrat opevala. Zvon in zvonjenje je vendar kcšiČHk poezije slovenske, ne pa ura-ibudilka ali celo predpriprava za tekmo klenkarjev na jesenskem velesejnyu. Spojno jabolko med Brixlia-nioim in Hallsanklom je bil zaliv, ki velja za najbogatejše ribje lovišče v angleških vodah. Te so hoteli Brixlianici s svojimi vlačilnimj mrežami o-praViti bogato žetev, so bili gotovo Hallsandei s svojimi košarami za rake pred njimi, in narr*be. V-akokrat je prišlo o oblasti ribolov v zalivu prepovedale in da so postavile čuvaje, ki naj bi pazili, da bi sovražna tabora ne kršila to prepo- veA T<*la vojna se ni končala. Obe .stranki sta nadaljevali kakor prej svoj lov. Brixhamci so svojim čolnom dajali druge številke in či natikali ponarejene brade ter lasulje, !da bi jih ne .^poznali Hallsandci. Ti pa so bon^bardirali stružne čolne s kosi premoga, nekoč pa so enega izmeni čolnov ponoči celo prevrnili. Stotine bojaželjnih ribičev so se seznanile z zaporom in globe, ki so jim jih oblasti nalagale, so nanesle tisoče funtov šterlingov. Toda vojna je postala tradicija ki je ni bilo mogoče iztrebiti. Sele sedaj sta se vodji obeh ta-borov kot stara moža spravila. Zedinili so se za rešitev, ki bi si jo bili privoščili lahko že davno prej. da niso bili na obeh straneh tako trmasti. Sklenili so. da bodo Brixhamci v IkxIo^-c lovili svoje ribe v severnean delu zaliva, PTalKandci pa svoje rake in ja-stoge v južnem delu. Oblasti so nato uradno takoj proglasile, da je ribolov v zalivu zopet dovoljeni in povabile so stara '^generala" ofbeh strank, naj bi v radiju spregovorita o tem štiridesetletnem boju in spravi, (Mdaja je bila zelo originalna. Moža sta v nekakšnem dvogovoru ubujala spomine na stare čase i?i dogodke. "Bila je resnična vojna,'* je dejal George Stone. " Mislim, da bi bil Barnesu najrajše tilnik zlomil, ko so nekega dne izginile moje košare za jastoge in sem moral veslati 17 milj daleč, tla pripeljem nove." "Mi Brixhamci pa smo nekega dne sklenili, da zažgemo vds Hallsand." odvrnil Barnes. "Bog ve, da bi bili to tudi storili, da ni baš tedaj nastala svetovna vojna." Tako sta h-tara petelina obujala spomine na nretekla desetletja. da bi si bila kmalu znova skočila v lase. IMBlCMHffTO'lliJ!!' i... Spisi... Povesti pustno. Pa še vse dru^re mu- tu enaka in ki jih je na>a na- Frva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Naznanilo in Zahvale s Daman jamo urijalWjem is snaautam taloat-no d« Je dur 3U- Avpiata, 14KW, po večma**nču4 boieuil t MtarunU 75 tet tuarla aafta lju btima «u|»rasa utlrusu BUti OK0REN P«ita|iaaa j* ■aduftnloo Is m. Juiefa na NHU» 2. MittMubra P«ko|aa Je bila m IflkMA Hhra- Uujeino T»m, u ao Mla« aH druftf m»«n ob AaM btiiMnl ta Mirti. bo pa oni«, k| M darovaU m «HT ^ r0ikio p I. fte »krat rm TI draj» in mati. alra la aa I ^nMl oalail: dty, fju Y -n*. p ha. Untanovljena 1. aprila 18»4., Inkorporlrana 12. Januarja 18»8 w drŽavi UUnois. a sedežem t atesta Jollet, Illinois POSLI) JE ŽE 4«. LETO Glavni urad v lastnem doma: S08 Ne. Chkafa St, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.45«rm SOLVENTNOST K- S K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. 8. F Jedaota ima nad 35.00« članov In fclanie v odraslem In 35,090 članov in tlanic ▼ mladincem oddelku. skupno Število krajevnih drutev isc SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG |7.0M^00 oesu) K. s. K. jednote je: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD !** Ce se bo^efi zavarovati pri dobri, poStent ln solventnl podporni orjpuilsaclji, ssrwrnj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti. kjer se lahko aavarujei ca smrtni ne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jedaota irpp-Jf* v svojo s revi© Osne ln Sanice od 16. do 00. lets: otroke pa takoj po rojstva ln do 16. lets. Zavaruje« s4 lahko od «250 do 15000 posmrtni ne. V Mladinskem oddelka K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v rigr*-^1f "A" *JJ "R." |£ese£ai prispevek v mladinski oddelek Je aelo nieek. mmo lttc ca razred "A" In lOczs rased WBM ln oataae atalen. ■jyfj savarovaitdna s vsakim naraafa. V slačaju smrti otro- ka sa.«axovsn<«s v razred« "A" ae pUfia do $4C0^0 in zavarovane^ v /asrada "S" se ptftBa do $10004» posmrtnlne. BOLNI&KA PODPORA: Za varajo! se fadkka ss «2.00; $1 j&0 in 50c ns dsn sU 46.00 na tadsn. Aseameat pri^terno iiltfO K. a. K. Jadaota nudi članstva pet najmodernejših vrat aa/a* - ' nad 00 atari lahko prejmejo pHnadaJočo Jim w gotovini 30 Ift ataud Osni |n Ranica so proati vsab nadallnlh aa«a-1M aro) IfMca l|pgL ^Ugdlo K. 8- ML J»dv*f, ki r Jfr JfjT*.f-p in Skurtoka M Jk»al(a) blU sa varovan (•) pri kot jtravi materi vdov in sirot. svetovno sna no deio. (Km. MeSkoV, 144 stran« ............ JM KAKO SEM SE JAZ IJKAl. spisal Jakak Ala-TRI kajige pa Ut, 1M in U4 _ Ji vsak zvesek. Vsi telK Plsstelj nam v teh trda knjigah opisuje In fivljenje kmetskegs fanta, ki ao ga atarl-m poslan t Sole, kjer aa Je vsdrSeval nlml sredatvl ter sdaj laije. sds j teije. lavi Od do tole ter si slednji« priboril v Rvlje-nju mesto, po katerem Je strcmeL Knjlsn aa pisane flvahno. Ob BtanJn sa ho taU ve&rat od vca nacnsefetL KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR Jaka Verne. <5 strnnL Cam _ Menda nI bilo plaateUa na avetn. ki bi tako Bro dosniajljo kot Jo Ja praprečanove prigodbecebelicr majr, trd. prvič mrd indijanci. Povest h kritja Amerika. Cena revolucija na kdkča in bela vrtnica ptice selivke. sa Pr»eovori, eseji In ga pisatelja. Student naj ro. - nis KRUH. spisal F. K. Naš mojsterakl pripovednik drek svojih delih oklln pravljice; Koantna. IL PRAVLJICE, tt Marer. Cena TUimi PREp DUNAJEM „ TATIC. " indijska- » • • • • ara Jnles Verna. In kar Je glsvno, skoro vas nja-gore napovedi ao se vreanVBla. Pr^d dolgimi desetletji Je napovedal letalo, ant^sarln. po-lat v atzatoaftio Itd. RM 'rf^ff jasallilJ knjigi dva povesti, ki Jih ja materi. dnJsTtnJ TISO0 m m A NOC, S tisami, velika Maja. Bro& 3 fagige. Cana ......^28 Slovenic PubUstim« Company 216 WE3T 18* STREET YORK. N. Y, "G LIB VIBODP.Niv Toft (Wednesday, September 1 J, 1939f Ki Bonnu ix življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. 23 4'Ne boj se, Winnie, ž njo sem opravil. Danes sem prav natan&no opazil, da nad menoj nima več nobene moči. Tebi Bamo »e ni-sean hotel povedati, da sem enkrat posstal pameten. In to morebiti zaradi tega, ker sem slutil, da me ima Truda rada. Veš, Je vbc Jkaj drugega, ako Truda koga pogleda, kot pa Iduna. Idimine oči žare, četudi zajpeljivo, toda so vedno hladne; Trudine oči pa mi ogrej^jo srce.*' Winnie ga pogladi po laseh. 4 * Sedaj vidi«! Veseli me, da si to sam, opazil. Za tebe sem se zelo bala. Iduna bi te napravila zelo nesrečnega. S svojim mehikan srcem take žene, kot je ona, ne moreš rabiti." Charles se vzravna. "Ha! Ko bi le Iduna že takoj rekla Tmndi, da naj gre; to bi bUo (krasno, ko bi že jutri prišla k nam." 44Ko, kolikor poznam Iduno, se bo to prav gotovo zgodilo," 44 Dol>ro! Potem ipa se -naj zatbava sama z dr. Horvatom." Sedaj pa se Winnifred vzravna. 4 4 Dr. Horvat s-e ne bo tako naglo zapletel v njene mreže, o tem sem prepri«čana. In pri tem bom tudi jaz še imela reči kake besede." Brat jo nemirno poseda. . 4'Winnie, ali si *>e že tudi ti zaljubila vanj!" iSestra se za«meje. "iSamo malo! Nebamerno zanimiv je!" "Tn — kajibo potem s tvojim dosedanjim prijateljem, inai-111 rjen> Pollnerjem, Winnie t" * "Oh, Charles, ta je samo za silo." "Ali mu hočeš raosparati srce!" *' Tu ne bo treba mnogo razparati. Nič več kot upanje na bogato nevesto to m: smeš verjeti. 2 njim seira ljurilcima. ker ve, da sta gospodarja «edaj na varnem in ko sedaj mimo spal. . SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT GENERAL ARAKI, VODJA JAPONSKE MLADINE. J aipon sk i rodo 1 ju;b Ara k i, adaj vodja japoit-fke mladine, je posvetil vse svoje sile poglobitvi vojaškega duha na Japonskem. Mož je tudi drugod po svetni dolbro zman. Manj znano je pa njegovo prejšnje življenje, kateremu se mora zahvaliti, da je zdaj eden najpopularnejših mož moderne ! Japonske. iXelkega zelo mrzlega večera leta 1917 si je skupina vojaških zastqpnikov in zavezniških držav ogledovala ruske strelske jarke na nemško-ruiskem bojišču. Bili so Anglež. Francoz in mali, molčeči Japonec. JCa enem kram, kjer so se strelski jarki ločili, je istal na straži v oguljenem vojaškem plašču zmrzujoči ruski vojak. Japonec se je ustavil prod tem vojakom in mu dejal v gladki ruščini : — Prezebaš, prijatelj, kakor vidno. Evo, tu je moj kožuh, ti mi pa daj svojo suknjo. Ti si v službi, jaz pa samo na inšpekcijskem! potovanju in moje delo je neprimerno lažje od tvoHiga. Ko so v ruskem generalnem •štabu zvedeli za ta dogodek, so detoclo izgledali, kajti gospodom je bilo zelo rmično gledati japonskega častnika v ogtilje-inom,. raztrganem ruskem vo-jaštkem plašiču. Zadeva se je obravnavala ma pristojnem me-f=tu. V nevarnosti je bila vojaška disciplina, ko je zastopnik tuje vojske govoril z rusko stražo in jo opozoril na njeno pomanjkljivo obleko. Japonec je pa na ta očitek odgovoril: — Meni je bila ta zamenjava sama ob sebi umevna. Za skupno stvar boreči se vojaki so bratje, ne glede na to, kateri vojski pripadajo in kakšen je njihov vojašiki čin. Tisti, ki se bori na bojišču, ima mimo- Novau Starokrajsko hla&o i i • C UMEN A ZA POZEN POLETNI la JEiiTLLll/Vt JESENSKI PRIDELEK Klaus VVeyeHbcrg je šel z nekako čudnim občutkom zo pet spat v hiSo svojega očeta. Zadovoljno je dognal, da je gospodinja pustila poleg njegove ipaSnioe pripraviti zelo prijavno sobo. In vsled dobrote te gospe je hotel milostno pokopati z njeno družino, in ,go»pej Mariji se bo nekdaj uresničila njena ielja, ki mu jo je zaupala. Sicer bi se mogel že se*daj dati spoznati, toda iz važnih vzrokov je to ie odgodil. Svoje sorodnike je hotel pod sedanjo knnko natančneje spoznati da bo vedel kako se bo pozneje poitavil proti njim — toda — v prvi vrsti pa zaradi JT* £ ** Fark™n*vi ni hotel približati kot bogat de-4,1 ■» J™** »Miti, ** bo to pogoumo, raoumno in Juter* dekle svojo ljubezen merila po tem, ako je oni, ki se w ^ reVen» toda mu je Bdelo, SfJ'J«.^Ra vredno, da ima v hiši D0*™10 kamor se bo mogel umakniti, »ko bi bilo {Nadaljavauja prihodnjUL) SALATA, največja poletna glavna ta S A LATA, fina rumena trdoglavka SALATA, velika rajava trdoglavka S A LATA. ljubljanska ledenka SALATA, vstrajna zimska glavnata ENDIVJA, fina rumena kraviljana ENDIVJA, pozna selena k ra ril j a na ENDIVJA, zgodila čiroka rumena ENDIVJA, pozna Ai roka ramena ENDIVJA. pozna Stroka ramena RADIČ ZA SOLATO, pravi "goriški" MOTOVILEČ, < replncelj 1 veUkl KEDKEV, fina črna ostra zimska REPA. strniščna bela za kisanje FIŽOL nizek rameni ali selen FIŽOL, visok rameni ali zelen URAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teh temen je 10c paket. Zapet nova zalaga iz Ljubljane: BAHOVEC -PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: CENA: 1 paket $L—. S pakete HM MARIA CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekl. Sle, velika $L25. d VEDSKE KAPLJICE cm ženske, — Mala stekl. Mc, velika $1.25. SUHE GOBE, fine. Četrt funta Me. pml fnnta »ae. Mi plačamo poŠto. STEVE MOHORKO CO. TM SO. 2nd ST. MILWAUKEE. WIS. grede rečeno, večje pravice od gospodov, držečih se udobno v zaledju. Ruski častniki so razumeli ta migljaj in so molčali. Ara-kijev socialni cul za gospodarske šifbke ljircii je prišel • tako do popolnega izraza že v njegovi mladosti, leta 1917, ko se je udeležil kot častnik svetovne vojne. Ti/k prefl s-veto\Tio vojno je bil Araki japonski vojaški ataše v Petrogradu. Pozneje so ga pok l i ea It nazaj v Toki o, da bi prevzel odgovorno mesto v srenera'lnemn šUibu. To je bilo že ,poKl vlado boljše vi kov. ko se je peljal Araki s t ran .^rb irski m ek^preeom v s\'ojo domovino. Spre^dniki so prišli na to, os1o še tako gostobesedna reklama. Na te* kakor 7M straneh Je strnila adlitna In oriznana avtorira vsn stara In najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov Je oHdflj'na nad vs* pregledno. Izbira receptov Je Iztrpna. TO JE N \4POPOLNFJftE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI7 Oprema knjige Je razkošna. Neiteto Je s'ik v besedilo. 34 pa > novih harvanlh tabel, ki Jih Je naslikal Dragotin Hmnek. . . . Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z* zlr.ivo in pravilno prebrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo lira-no v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotel*'*ndi svoje sroste iznenaditi s posebno izbranimi >dili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVEXSKA KUHARICA četudi Je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih ladaj. Jo cena knjigi sedaj znižana. $ ^ tani'cah sicer večje množine kalija, a le neznatne sledove natrija. Staniče teh alg se torej lahko zaprejo za natrij, nasprotno pa si nabirajo življenjsko važni kalij. Ta pojav bije vsem zakonom o osmozi in difuziji v obraz, kajti po teh zakonih bi se morala skozi sta-nif-ne stene vršiti počasna izmenjava. Tu pa gre očitno za neko posebno lastnost slanic, kajti nekaj [»oidohneija opazujemo lahko pri ljudeh. Tele,-ne sta nice vsebuje io določeno množine kalija, fosfor-ne kisline in magnezija; v krvi pa dobimo namesto tega natrij, klor in kalcij. Normalno pa ni izmenjave me-d temi snovmi. I>rugače je z bolnim organizmom. Po bakterijskih strupih, srčni slabosti in dni-igih vzrokih se st&nice lahko okvarijo in potem začne ne-zaželjeno romanje zgoraj navedenih kovin in .snovi. Kalij pride s fosforno kislino v kri in ta ga izloči Tz t«-l<--a. sol se pa razširi v stanioe. Ker ima natrij lastnost, da vi ere vodo nase, se rt an ice vrhu tega napolnijo še z vodo in oteče jo. Tako nastajajo žoln nevarna nakopičen ja vode v tkivu. vzgoja mladine vojaškemu do-lž NARODA k stojan<>tTeniku taikega kova, ^ pošiljamo v staro do ^ kakor je general Araki. 1A ' * K BOL NA NEPRAVEM MESTU. Pri nefld'h boleznih srea in krvnega obtoka, pri revmatičnih obolenjih in vnetjih, dobimo v telesnih stanicah soj. tčo neje povedano natrij in klor, ki ne spadata tja. PojrOstoma se druži ta motnja v presnovi p movino. Kdor ga ho- | I če naročiti za avoir l p sorodnike ali prijatr- ( Ije, to lahko stori. -- j j Naročnina za s t a r i J J kraj stane $7. - V J lista ne posi- | Jlfali t jamo. POŠIILJATELJEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseli težkoč. V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej. Ne -sprejemamo pa denarja za pošiljatve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. 2. 3. 4. 5. 6 7. 9. 1«. 11. 12. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 24. Beicrajttki Buer (Vitoj Jelene) Beneška Vedeievalka Boj in Zmaga (Juitef Spniiuan) Božični Darovi (Kudolf V rabi» BurHkn Vojaka CveUe (H. Majar) Bedek Je pravil vreuc SkupoU) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (tijuro I'uudurlc) (jozdovnik. 1. xvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar) Hudo Brezdno < Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire (Azov lu Teffl) Korejska Brata, trtira Iz misijo-not v Koreji (Josef Spillman) Krvna Osveta Mesija (I)r. Jegli«; Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksavor Mefilto) Maron, krščanski deček z IJba- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju stane — *i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" K /i 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 25. Mrtvi G ostat 26. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 28. Ob 56-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 30. Patria, Povest Iz irske junafike dobe i H. F.il»rer ► 31. Paberki Iz Roia (Ivan Alhreht> 32. Popotniki, novele in trtice (Milan Pujrelj) 33. Poiigalec 34. Pravljice (H. Maj-r) 33. Pravljice in pripovetlke za mladino (S. KoAutnik) 36. Povesti In Slike (Ksaver Meško) 37. Ptice Selivke (Tae«»re; 38. Praški Judek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Praprefanove Zcodbe. Povesti (Anion Stražar) 41. Prihajat, iM»ve»t (Fr. Deteta) 42. Prst Božji. T. zvezek _ Prst Božji. II. zvezek (Anton Ke ler) 43. Preganjanje Indijanskih misijo. M rje v (Josef Spillman) 44. Rdela in bela vrtnica (Anton Hnonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. S'sto s Šesto (H. Federer) 47. Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Študent naj bo (S. Finigar) 50. Strahote vojrie 51. SuneSki Invalid (S. Kofintntk) 52. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spillman) 54. Večerna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrtnar (Tagorel 56. Volk Spokornik In droge povesti za mladino (Kaaver Mefiko) 57. Vojnimir al! Poganstva In krst (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmečka vojska (August ftenoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Koffutnik 60. Zbrani spisi za mladino (Bngelhert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdot« (Dr. Sara bon) •S. Zlat okopi (Josef SpiUman) 64. Zmaj is Bom«, povest tc bosanske zgodovine (R. KoSutnlk) (Vezava nekaterih knjig J« od leta nja nekoliko Iskažena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOB! Ker imuno neka] teli knjig v omejenem števihi, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda SI« WE8T 18th STREET HEW YORK