Dopisi. lz Celja. (Slovensko društvo) ima pravico zborovati v vsakej političai sreaji aa Stajerskem. Zato je vodstvo dae 26. dec. t. 1. sklicalo II. občai zbor v mesto Celje. Slavaa čitalnica prošena je v to svrho prepustila svoje lepe prostorije. Zbor se jo pravilao aazaaail mestaemu uradu pa tadi c. k. okrajaemu glavarstva. Moeao oadili so se toraj gospodje dr. Radaj, dr. Glančnik. Paul Siaioa prišedši v Celje ia še le tukaj poizvedevši. da je župaa celjski zaaai dr. Nekermaa zborovaaje prepo vedal ,,weil dies die G-efabr eiaer Storung des nationalen Friedeas aad die Herbeifiiliruag voa Uaordnaagea besorgea laast". t. j. bati se je aeredov in kaljenja aarodnega aiiru, če par Sloveacev v Celje pride zborovat med 4 steaami jedae hiše. G. dr. Radaj je takoj se telegrafičao pritožil pri c. k. aamestaiku v Gradci. C. k. aamestaik je celjskega župana prepoved takoj uaičil ia ukazal c. k. okrajaemu glavarju poslati k dovoljenemu občaemu zboru vladinega zastopnika. Tako je Nekerman bil na straa potisnea ia Sloveasko društvo je ob določeaej uri aijajao zborovalo; bilo je 150 društveaikov aavzočih zravea vladiaega zastopaika g. viteza Gariboldija. Predsedoval je podpredsedaik g. dr. Glančaik, g. Simoa pa je posloval kot tajnik. G. dr. Vošajak je tabo izvrstno, poljuduo, preprioevalao govoril. da smo se vsi čndili; iz srea vsem je toraj povedal g. »Selič iz Pečevja, ko je v imeau volilcev izrekel pridaemn poslaaca zahvalo ia zaapaaje. G. Sernets je kaj vaeto in goreče branil Sloveace zoper aapade zlasti celjskib aemčurjev, g. dr. Gregorec je predložil prošnjo do aaučaega miaistra za sloveasko paralelke aa gimaazijab. v Celji in Mariboru in sloveaski poučni jezik aa učiteljišči v Mariborn, gosp. Miha Voaajak prošnjo do miaistra poljedelstva za sloveiiske potovalae učitelje gosp. Urbaaa pa nasvetoval prošajo do državnega zbora. uaj se postava aaredi, vsled katere bodo uradi ua Sloveaskem dobili nkaz sloveaske vloge reševati sloveaski. Nasveti so bili sprejeti ia potem zbor skljeajea. Draštva pristopilo je maogo aovih adov. Sloveasko društvo je s tem storilo prvi korak iz svojega sedeža v Mariboru ia sme zadovoljno biti. Pokazalo je uajprvlje aajhujšim aemčarskim sršeaom svojo moč ia celemu svetn v par urah dokazalo jihovo aemoglost. Celjski aemčarji mislijo ves spodnji Stajer strahovati pa sedaj je očivestao, da je ta strah pi-ed ajimi aa sredi votel, aa krajih pa ga aič ai. Župaa Nekermaa pa je omilaaja vreden. Zaletel se je srdito v Slovenako društvo pa butuil gologlav v trdao steao. Resaica ia pravica sloveaska velja. Nekermaa je baje rekel, dokler jaz župaaim, Slovenci ne bodo v Celji zborovali. No, sedaj pa aimajo vsi celjski štacuaarji zadosti plataa pa vsi krojači ne dovolj šivaak. da skrpajo tolik žakelj, v katerega bi osramoteni tamošaji nemčurski kričači skrili dolgi aos, katerega ao dobili. Več priliodnjič. 0(1 Ljutoinera. (Slava vrlim kmetom sloveaskiai!) Med okraji. v katerih, kolikor je iz poročil do zdaj priobčenih razvidao, Sloveaci aiso v lastao skledo pljuvali, odliknje se tudi sodaijski okraj ljvitomerski. Kako so po drugod občiae prišle do tega, da ao podpisovale zaano tiskaao prošajo zoper opravičeao rabo sloveaskega jezika po šolah ia uradih ter s tem skakale v koš aaaprotnikov Cerkve ia •Sloveacev, to je razvidao iz protestov ali preklicev ia drugili dopisov po časopisih. Da bodo naši poslaaci še v državaej zboraici o priložnosti razkrili obaašaaje aemškutarskih lovcev, razumeva se meada samo ob sebi. Oai ao že marsikatero skelečo raao aloveaskega kmeta pred svetom opiaovali, brez dvombe bodo razodeli tudi aajaovejše bolečiae. Iz števila protislovenskih prošeaj lahko spozaarao, kako se ljudje po razaih krajih več ali maaje zavedajo svojih dolžaoatij do lastae matere, do mile domoviae. Posebao obžalovaaja vredai so pa tisti krajni šolski odbori, ki so pri deželaošolskej oblasti prosili pro za aemški učni jezik v ljudskih šolali, t. j. aaj bi učitelji slovenskim otrokom aauke razlagali s pomočjo aemškega jezika! Oh, da bi jih pamet srečala! Toda odpustimo jim, saj aiso vedeli, kaj delajo Kaj neki bi npr. aemškoštajarski stariši rekli, če bi pred ajibovinii otroci učitelj v šoli samo sloveaski govoril? Ali mar aaši aasprotaiki hočejo s takšaimi pripomočki pod roko segati učitelju, da bo laglje skrbel za red iu mir v šoli ? Učeaci bi se eudae ,,omike" aasrkali, ako bi jih učitelj podučeval s pomočjo aeiazumljivega jezika. Takšae šole so mnrski poljaaci že preživeli, daaes jili imajo samo še v žalostaem spomiau. Ia ae bomo naopak rekli, če trdimo, da bo tota okoliščiaa vzrok, zakaj da tukaj nobc-na občina ai hotela pljuvati v svojo lastno skledo. Le vprašaj aaše možake, koliko ,,omike" ali zaaaosti so si aabrali, dokler je še, a. pr. v Ljatoaieru a!i pri av. Križi itd. šola bila nem.ška ? Učitelj govoril je v jeziku deci aerazumljivem, ušencem bilo je prcpovedano govoriti sloveaski. Mati pisatelja teh vrstic — saj so že v večaosti, Bog jim daj dobro! — oai so obiskovali učilnico v Ljatomeru. Večkrat so pravili, ka od svojega šolanja aiso dobili haska ali dobička več kakor to. da ao se v ,,ekstraštuati" aaučili sloveaski brati, za kar so pa učitelju morali posebie plačevati. Dedek so pač celo pametao ravaali. da aašega očeta aiso pustili v takšaej šoli, kjer so nčitelja morali samo poslušati, ker aemški niso zuali. Za tega voljo so jih dali v šolo aa aeniškem dela Stajera; tam so se aemščiae vadili tudi zunaj šole, da so učitelja bitreje zastopili. Tako so v tistej dobi vsploh pametai stariši, katerim so pač okoliščiae dopusčale, ravaali s avojimi otroci; pošiljali so jifi v Radgoao, Stras, Stradeu, Gaas itd. Toti 30 se sloveaski brati ia pisati učili večiaoma sami, bili ao učitelji ia učeaci v eaej osebi. Sedaj pa, ceravao aemškega jezika zmožai, so kot zreli možje vrli aarodajaki, zaačajai Sloveaci; oni zaajo iz laatae skušaje, da ao solaka leta zgubljeaa, če se d ete ae podučuje v razumljivemjezikumat e r a e m. Očetje ia aiatere ! dopovedajte to svojim aiaovom, da v dobi zrelih let ae bodo pljuvali v lastao skledo ter sramotili Vas ia izdajali drago doaioviao, mili aaš sloveaski kraj. (Dalje prih.) jIz Ljubljane. (Poziv sloveaskim piaateljem.) Dae 27. decembra 1882. leta bode miaalo šest sto let, odkar je prišla vojvodiaa Kranjska pod preslavao diaastijo Habsjjurško ia dae 11. julija 1883 leta bode Kraajska v aavzočuosti svojega preljubljenega vladarja, Njegovega Veličaastvapresvetlega cesarjaFraaa Josipa I. dostojao prazaovala. šeststoletai spomia tega preimeaitnega ia za ves aarod sloveaski prepoaiealjivega zgodoviaskega dejaaja. Matica Sloveaska je ukrenila o tej slavaostai priliki dati aa svetlo Spomeaik o šeststoletai zvezi vojvodiae Kraajske z diaastijo Habsburško ter to kajigo bodoče leto pokloaiti Njegovemu Veličaastvu, presvetlemu cesarju Fraau Josipu I. o Njegovem bivaaji v stolnici sloveaski Ljubljaai ia v vojvodiai Kraajski. Za tega delj podpisaai prvosedaik Matice Sloveaske uljudao vabi vse pisatelje sloveaske aa delovaaje o tem Spomeniku. Osobito dobro došle bodo ilatici zgodoviaske razprave, dostajajoče se Habsburžanov in naroda slovenskega. a dobro došli bodo Matici tudi poetiški in lepoalovai poizvodi, bodi si v dramatiški, bodi si v pripovedni ali liriški obliki, samo da so s slavaostao priliko v kakeršai koli si bodi zvezi. Vsi taki doaeski aaj se blagovoljno pošiljajo prvosedatvu Matice Slovenske vsaj do l.aprila 1883. leta. Pesaiki ia pisatelji sloveaski! Združite se, ia pomagajte prvemu literaraemu zavodu našemu spodobao prazaovati zgodoviasko imeuitao narodno ia diaastičao slavaost ter o tej priliki dostojno poslaviti presvetlega Vla.darja aašega! Peter Grasselli, prvosedaik ilatici Slo\-. lz Haloz. (Leskovski židov ia Okicki žnpaa.) Ne malo sem si začudiL, ko v štev. 50 ,,Slov. Gospodarja-^ v dopisu iz Duaaja med srenjarai, katere so podpisale Sloveacem nasprotae iu smrdljive prošaje Mihaličeve, tudi najdem sreajo ,,Veliki-Okič " To pa tem bolj, ker iz gotovega vira vem. da je okički župan z odboraiki vred v začetku, ko je začela sloveaska straaka prošaje za eaakopravnost pobirati, sloveasko prošnjo podpisal. Kaj ga je aapotilo ia kdo ga je zapeljal, da je potem aasprotno Mihaliuevo prošnjo podpisal, v svojo lastao skledo pljuail, postal odpadaik, prav za gotovo ae veia. A mislim, da bodem resaico zadel, ako velim, da je svoje dejaaje deloma iz ljabezai do zveličavue aemšciae deloma pa aa ljubav nekterih ptajskih kričacev, aomškutarskih uradaikov ia aašega židova storil. Ta se je pred aekterimi leti k aaai pritepel, se tik farae cerkve naselil, da zaaiore revae Halozaae ia Hervate leži vabiti. Rodom Slovak se ti kaj rado aarodaega kaže, ako pride v dotiko s pošteaim Sloveacem, a v dejaaji je pa po svoji zmožaosti vsikdar pomagal sloveaaki aarod zatirati. Bil je zvest pristas ia pomagač aemčurjem, kakor je ptajski Mihelic ia celjski Glaatschaigg. Ta mu svojega ,,lisjaka" pošilja, da ga Haložaaom vsiluje ia mu aaročaikov aabira. Tri je res zapeljal. Imeaa dveh še za takrat zamolčim, ako se pa ae bodeta poboljsala ja hočem v ,,Slov. Gospodarji" pri prvi priliki objaviti, da svet izve, kateri so tukaj bivajoči odpadaiki ia Judeži. Ime okičkega župaaa ia aarocaika celjskega lisjaka, veadar le moram objaviti. Ta revež, kateri ae zove J. Mlakar, ae zaa aiti besedice aeaiški, se podpiše le za silo, ia veadar le si želi aemških profesorjev ia uradaikov ia pisacev, zlasti pa, da bi ae v doraaci farai šoli veliko uemški učilo. A sledaja želja se ma še ai izpolaila ia aaj bode pomirjea, da se ma tudi ae bode. Vprasam ga le, ali je ovo smrdljivo prošajo v porazumljenji svojih odboraikov podpisal ali ae? Misliai da ne. Oh! da bi ga pamet srečala, ter svojo bedarijo spozaal! Haložaai! Je li še zdaj aiste spozaali ia se preprioali, da so vam ovi liberalci, kojim pripadajo ptujski Michellitsch, Piak, ,,voter" Ekel ia celjaki Glantscbaigg, aaložili butaro aezmagljive dače, ter svojimi, za kmečki staa pognbljivimi postavami občai propad kmečkega staaa povzročili ? Jeli hočete ove liberalce podpirati, da se z vašo pomočjo sedajaa vlada vrže, katera hoče vsem uarodom pravičaa biti ia kmečki stan občaega pogina rešiti? Jeli si želite, da še ta posestva. kojili lastaiki ste še deloma. se pogoltaejo od aikdar dovolj imajočih ptujskih aemškutarjev, da se še bolj mastijo in debelijo od vaših žulov? Jeli ai dovolj žalostao videti va.ša aekdajaa najlepša posestva v tujih rokali? Ne verjamite toraj sladkim besedam ovih, kateri le želijo vašega pogiaa. Grdo ia sramotao pa je za kristijaaa židovu bolj zaupati, kakor pošteao - mislečemu vam dobro-hotečemu Sloveacu. Prckličite toraj vse Haložke sreaje svoje podpise. pošljite aemudoma sloveaske prošaje, izbrišite svoj madež, kajti Haloze so vedao slovele med slovaaskim svetom kot jako aarodae, ali ae bodo sramota za vas, ako se bode reklo, da celo prebivalci Haloz aajbližaeji 3osedi Hrvatov, so postali izdajavci svojega lastaega aaroda, odpadniki ia Judeži! Koaečao pa svetujem aarodaim pošteaim možeia, da si vsi v bodočib sreajskili volitvah izvolijo za sreajske predstojnike paaietae, zaačajae, za blagor občiae vaete ia požrtvovalae, veraonarodne može, kateri se bodo zvesto ia aeomahljivo držali gesla: ,,Vse za vero, domoviao ia cesarja." Od Marijo Snežue ua Velki. (Preklic M i h e 1 i č e v e p r o š a j e.) Pod dopisom iz Duaaja našel sem med drugimi sreajami tadi sreajo Velko (Wolliag) radgoaskega okraja, ktere žapaa sem jaz podpisaai Avgaštia Pezdiček. Nazaaajam, da mi je aekega dae priaesel aek Simoa Urdl za podpis aekšo pismo iz pošte Mureck, ktero seai v resaici ia v naglici ia aepremišljeao podpisal. Sloveaski Gospodar od 14. deceaibra 1882 še aie je le opozoril, da ao to, kar aem jaz podpisal. Slovencem aasprotae Miheličeve prošaje, ki bi rade aam Sloveacem aemški učai jezik v sloveaske šole vrinole, za kar pa aaša sreaja ai, zatoraj odločiio protestajem proti tej od meae podpisaaej Miheličevej peticiji. Pri Mariji Saežai imamo čiato sloveaako šolo ia hočemo jo tudi zaaaprej iaieti. Na Velki 18. decembra 1^82. Avguštia Pezdiček, župaa. Iz Šalovec. Letiaa — volitve župaaa). Letina bila je pri aas, livala Bogu, še sredaja. Kder aaai ai toča ozimiae poklestila, bilo še je po sredajem žita ia pšeaice ia ravao tako tudi liajdiae, koruzo pa že smemo v boljšo leto avrstiti, krompirja je tudi dosti priraslo ali vedao deževje je zakrivilo. da ga skoraj povsod aiaogo segnjije, in tudi zavoljo vedaega deževja aismo aiogli letos dosti oziraiae sejati, aekteri akoraj celo aič, zato pa se prihodaje leto aadejamo slabše letiae. Po aoveai letu vršijo se pri aas volitve občiaskega^ župaaa. Koga tedaj hočete pridai aarodai Salovčaai v prihodaje voliti ? Morebiti dosedajaega? Jaz mialim, da ae bote tega storili, čeravao je sedajai pri aastopu žapaastva aam rekel, zdaj že zaam da se tega aikdar več ae rešira. Ali vže davao bi se ga radi zaebili, kajti ajegovo nemškatareaje vže vsem preseda. Tudi poglednimo aa občiaske ceste kake so : še v Bosaiji ai tako slabib, kakor pri aas, za prejšajega župaaa ai tako bilo, popravilo se je vse o pravem ča3U. Ali morebiti kaj draga v korist občiae stori? Tadi ae, saj je ,,Slov. Gospodar-' poročal, kako je ob čaau reklamacij aa previsoke vcenitve deloval. Dragi mi tedaj občaai Šalovski! Posvetujte se med seboj ia izvolite si aarodapga moža iz med vaše srediae za žapaaa, ki vam bo za blagor cele občiae iu tudi posamezaih deloval, sedajaemu liberalao - nem.škutarskemu Korošca pa dajte za vselej slovo, aaj on svoje aemčurske besede rabi pri svojem vice-notarjaši, ki jih je aekdaj pri vojakih aekoliko vjel ia še se ga zdaj držijo kakor pondve prismojeai močaik. Nemcurjeai veljajo besede pesaika Štefaaa Modriajaka, ki pravi: Erjav kakti Jadež bodi, Pes za plotom aaj ga je, med Sioveace aaj ae hodi, ki je prav Sloveaec ae.