m PRIMORSKI DNEVNIK u.7-7— ---------------------------PLAŠILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE IS-*: • StevT219 (2838) NEDELJSKA MOGOČNA MANIFESTACIJA MLADINE JE BILA SPODBUDA DA SE MLADINA SE BOLJ STRNE IN POVEČA PRIZADEVANJA ZA URESNIČITEV IDEALOV VSE NAPREDNE MLADINE SVETA, KI SE BORI ZA ZMAGO NOVE DRUŽBENE UREDITVE. ZA ZMAGO NAPREDKA NAD STARIM RAZPADAJOČIM REAKCIONARNIM SISTEMOM IZKORIŠČANJA ČLOVEKA PO ČLOVEKU. Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbori. post. 1. Kr. TRST, sreda 15. septembra 1954 Cena 20 lir AMBNI SKUPNOSTI p EVROPSKI OBR _______________ »S ne sme biti privesek NATO jjjje mora razvijati v okviru OZN nju Tr^t1 Jugoslovanskega tiska o vpraša* Odloži! Ji' ',IVew York Times" meni, da fe propad EOS o rešitev vprašanja - Izmišljotine rimskih krogov BEnrnaSega d°P'snika) >' ^ ~ «Borba» v^la 5V0iPVrstl člank°v polti, ki so nr mJnenie 0 razlo- >Psktf obramh dt> Propada l 3n»šnje-n ? skupnosti. r: 'Stvarna c 2 nasl°- S URotav, evr°pska poli-> tavzam f- da °Pski o&vatl Jde3a o ev-mesto v skupnosti pr-- 10 v evropski ■ vPra; bon redu? ..morajo' politiki tej ideji ‘sanja. Vsa ostala evropska Evropska politika ’«v'n.!™ ^merjena na reši 9 biti **»j, na J* evr°pskih vpra-?ir»dov z “2evf»ie evropskih nI#lT1Joniem bemo-?'fin ie Cel' San3° na ta naravenmneniu Usta mo- j*: :en Prehnrj i_ loč !r.?aVni' oblili prehod k nad-5?°vanja n ' evropskega so->a obramuPa b' bUa ev- Mci ey na skupnost v tj v*£ mora 2al^ ^'"kskib dr- . ne°dvisnih ji Vsestranskem *“ temeUiti V "* glede s°delovanju t^li, ne čno -T'no druiiL na nj^ovo - ^ Inosti. Ne sme biti privesek atlantskega pak- skupnosti odložil rešitev trža-ta niti postati mehanizem škeea vnraiania “Borba« Zdru-na ------ mehanizem blokov. «Borba» navaja kot primer konstruktivno mednarodno sodelovanje balkanske zveze, ki bi bilo zelo majhne vrednosti, če bi bila sestavni del atlantskega pakta. O tržaškem vprašanju in o izvedbi za njegovo rešitev v uradR.ih krogih v Beogradu molčijo. Tudi v osrednjem jugoslovanskem tisku ni 'že dolgo nobenih komentarjev o tem, tako da bi neobveščeni opazovalci lahko dobili popolnoma napačen vtis, kot da se v Jugoslaviji ne zanimajo več za to vprašanje. Glavni in morda edini vzrok jugoslovanske molčečnosti pa je želja, ne dati nasprotni strani najmanjšega povoda za obdol-zitve, češ da Jugoslavija ovira rešitev. V inozemskem tisku, med njim tudi v • italijanskem, se nasprotno pojavljajo komentarji z nasprotujočimi se ugibanji o rešitvi tržaškega vprašanja. Nekateri trdijo, da bo Italija v kratkem pristala na sporazum, da bi na ta način povečala možnost za tesnejše sodelovanje med balkanskimi državami v okviru balkanske zveze, drugi pa, med njimi «New York Timesu, izraža mnenje, da je propad evropske obrambne h V Menauerjevem porazu ^|eswig-Holsteinu % — —— Si ^ 'mes>> Pravi- da «verižna reakcija, ki jo je sprožil ^fcpu( ^ ni končana*, «New York Herald Tribune* pa ^ Se Adenauerju podari velika diplomatska zmaaa 'k' > H * trn... . — jjar divjal s hitrostjo 170 km na uro na 480 km širokem pasu. je povzročil smrt 40 ljudi, 57 jih pogrešajo, 132 pa j - ranjenih. Skoda pa je zelo velika; nad 11.000 hiš je bilo poplavljenih ali uničenih zaradi velikih nalivov, ki so spremljali vihar. Razen tega se je potopilo 33 ribiških čolnov, drugih 73 pa je bilo močno poškodovanih. kot osUii Posv«čr Ameri' ‘»liinJ 1 Svetr„r prav tako «***' v N** Vork •Pri Time 2avri c‘ja, es» piše: « »tla p‘nitev E0k' j.° ie Sl pora, , . ob> se ni bleSu, ncler ’ »!. ga ie d» SJali0lsteinuenaUer V ;Sot0Jaa Posiedi’Je "jena nti a ’ da h„ Kancler U* U‘a 1957°Stal na ob-sl • be mn! ’ Vendar pa V tnaVneSa tr! mirn° nem- on! mm!'6”''3- Zaradi Ni Siitev n°g° spre-'X kot mu J"Ske suvere- k *“> i\pr*v ntes: !\Vsak ‘ničiti tako nemško ;V0ll‘4o nZssR je s S ,, UaPehe v 9dnje tedne ' k . Sancin No,emiip> An-,! v«rir?ba delat- P°m®ni, 0 Pa i hitro' Ma' pr^\oa bi pred H h držav ° sestanka J h ? 01 slab0Vlndar t0 S, , Kristi h , ’ ker niko-VNr S elati prenag- kkMI'e'JspehaPriteljal° d0 N S vedet;' , aiyažneje Nt- dna 0l'.. aj ie fran- 34 mrtvih pri železniški nesreči LIZBONA, 14. — Pri železniški nesreči, ki se je dogodila včeraj 200 km južno od portugalske prestolnice na progi Algarve-Lizbona, je zgubilo življenje 34 potnikov, drugih 34 pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker se je na nekem ovinku iztirilo več vagonov. škega vprašanja V zvezi z ugibanji prvih so se pojavile v inozemskem ti- okviru I situ vesti, da so meč obiskom predsednika turške republike Rajarja v Jugoslaviji razprav-Ijali tudi o vprašanju vstopa Italije v balkansko zvezo. Po r.aših informacijah so te vesti popolnoma neutemeljene. Ugibanja drugih potrjujejo mnenje tistih, ki menijo, da bo_ Italija zavlačevala rešitev tržaškega vprašanja, da bj ga se nadalje uporabljala kot sredstvo svoje izsiljevalske politike. Ro mnenju v Beogradu sta glede na dosedanjo nenačelnost italijanske zunanje politike obe predpostavki ena-ko verjetni in možni. Kar se tiče Jugoslavije, pa je stvar popolnoma jasna. Kljub popolni diskretnosti jugoslovanskih uradnih krogov je javna tajnost, da je Jugoslavija pripravljena v vsakem trenutku podpisati začasni sporazum pod pogoji, ki so celo po mnenju pristojnih zahodnih krogov sprejemljivi za obe strani. Današnja «Politika» javlja v poročilu iz Washingtona, da so v dobro obveščenih diplomatskih krogih v ameriški prestolnici mnenja, da bosta prihodnja dva tedna odločilna za dosego sporazuma o Trstu. Kot je znano, ugotavlja dopisnik, je svetovni tisk že pred meseci javil, da je v prvi fazi pogajanj med Jugoslavijo. Veliko Britanijo in ZDA dosežen sporazum in da je sedanje zavlačevanje samo rezultat italijanske obstrukcije. V Wa-shingtonu so v zvezi s tem celo poudarili, da je Jugoslavija s svojo konstruktivno politiko dokazala, da iskreno želi sporazum. Italijanski propagandni stroj je nasprotno skušal ustvariti vtis, da Jugoslavija ovira pogajanja. Dopisnik «New York Timesa* iz Rima javlja, da rimski krogi trdijo, da Jugoslavija v zadnjem trenutku z novimi teritorialnimi zahtevami ovira sporazum. Tukajšnji dobro obveščeni krogi, ugotavlja dopisnik «Politike» iz VVashing-tona, pa pravijo, da so to samo izmišljotine, da Jugoslavija ni zahtevala nig več kot to, o čemer je že bil dosežen sporazum v Londonu in od česar upravičeno ne more odstopiti. Tudi poročevalci ameriških listov v Londonu so soglasni v svojih poročilih, da je Jugoslavija pokazala maksimum dobre volje in celo več, in da je sporazum odvisen samo od sklepa italijanske vlade B. B. ve Maine, kjer so volitve bile že včeraj, da je v tej državi prvikrat v 2C letih bil izvoljen za guvernerja demokratični kandidat. Demokratični kandidat Muskie je dobil 95.557 glasov, republikanski kandidat Burton Cross pa 84.230 glasov. V senat pa je bila izvoljena republikanska kandidatka Chase Smith, ki je dobila 106.393 glasov proti 70.692. ki jih je dobil njen demokratični nasprotnik Paul Fulham. Volitve v te; državi so pričakovali z velikim zanimanjem, zato da na podlagi njih vidijo morebitne znake o višini popularnosti Eis*nhower-jeve uprave po dveh letih delovanja. Država Maine navadno glasuje prej kakor ostalih 47 držav, v katerih bodo volitve novembra. Demokrati vidijo v volilni zmagi v državi Maine znak za uspeh pri novembrskih volitvah. Demokrati poudarjajo, da jim zmaga pri volitvah za guvernerja in dober rezultat pri volitvah za senat moreta dati mnogo upanja na končni uspeh. Toda republikanci odgovarjajo, da gre le za posledico krajevnih vprašanj in da pride kot kazalo predvsem v poštev njihova zmaga pri volitvah za senat in predstavniško zbornico. Demokrati pa odgovarjajo, da so to pot dobili večji odstotek glasov kakor običajno. To kaže. da je dejansko prišlo do odklona sil v njihovo korist. V WashingtOnu pa. sta danes predsednika republikanske in demokratske stranke podpisala sporazum, s katerim se obe stranki obvezujeta, da bosta vodili korektno in lojalno volilno kampanjo pri volitvah za senat in predstavniško zbornico. V’ sporazumu se obe stranki obvezujeta, da bodo demokratični in republikanski kandidati «obso-dili osebno zasramovanje, o-sebno žalitev. obrekovalno kampanjo, obrekovalne brošure, laž ali nemoralne napade na katerega koli kandidata ali na njegovo privatno in družinsko živlienje». ORLEANSVILLE, 14. — Danes zjutraj ob 3 so čutili v Orleansville dva nova potresna sunka, ki pa nista povzročila nove škode. Zmaga demokratov v državi Maine NEW YQRK, 14. — Danes so v devetih ameriških državah preliminarne volitve za izbiro kandidatov posameznih strank za senat in za guvernerje pri volitvah, ki bodo novembra. Medtem pa javljajo iz drža- Brilanski parlamentarci obiščejo Moskvo LONDON 14. — Britansko delegacijo, ki bo konec septembra odšla v Moskvo na uraden obisk, bo sestavljalo 16 parlamentarcev spodnje in zgornje _ zbornice. Delegacija, v kateri bodo zastopane vse stranke, bo odpotovala z letalom 29. septembra iz Londona in bo ostala v Sovjetski zvezi okoli 8 dni. To je prvikrat po desetih letih, da britanska delegacija, v kateri so predstavniki vseh strank, potuje v sovjetsko prestolnico. Zadnji tak obisk je bil leta 1945. Tedaj je britanske parlamentarce sprejel Stalin in so nekateri imeli tudi kratke govore v Vrhovnem sovjetu ZSSR. Cangkajšek še dalje izziva ?H^rH*ti*PS°ina Pn'jV la,pelju odkrito govorijo o večjem napadu na celinsko Kitajsko Trihi,„„.. i Združene države Amerike stalno pošiljajo vojaško pomoč na For-mozo - Poziv bivšega člana Kuomintanga formoskemu prebivalstvu daVo7aaVnbune» 50ciaiistov mazi'nev' • v m preti- desnih t,ac‘onairuv ln v | *» zm—* Ve* Cn'ira p!e5wig-Holstei-i(Nrv c°Cskj tut.Ce^ °t>širno ! J° »e! n' *Pi Tako dah- > ugI dve dokaj Ja V 1 , kancler-CVWi to za! letu C' * B*0c‘«&,e tudi Pove,,., 1Cr>l \% ezuj «Com- lmVOl?lne re' 1 diplomat- 'S*,42bUhTl,n*i° *-■ • mit da se «zlasti graditve 4^‘ilJ' dPo, Mendes- Žwm-~«daS!fa' ; * u»rt. Wa- Pravi, Si- JaPonskem Pav,°toka Je ,>čii v‘har, Ki 1 del Siu, £»Bf 5“liArf S“k:i»Fr k”‘ “"»"«• i rtui Juznovznodni Aziji«. Predstav mk obrambnega ministrstva' Pa je izjavil, da se je obsee nacionalističnih operacij proti Amoju zmanjšal. Danes je samo nekaj letal letelo nad tem mestom in odvrglo nekaj bomb Z druge strani Ca « je izvedelo, da pošiljajo nacionalisti z vso naglici na ?t?k Kvemoj ojačenja. Zatr Jule se, da nameravajo „£ začet i t ^°neC iePtembra !u Amo0jara,VO Pr0t’ P°dr"č' javifan^a <. Siu Pu0jemaVat°r ' kl*r ^akn818^ P°dp°fa Pomeni ud'rdP°m°č, ki ue onst boHh be arneriškega osebja °0Jih, in sicer Hnhav« obsega ^ ^bja v m sicer dobava opreme riških n?a' izr°čanje am*-b reakcijskih letal kitaj:- skim nacionalističnim pilotom in tudi vežbanje o načinu vojaških operacij. Ta pod?ora pa bi lahko pomenila tudi več, ker logističen je beseda zelo elastičnega pomena«. S tem v zvezi je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da Cangkajšek lahko ojači obrambo Kve-moja z vojaškimi nabavami, ki jih ZDA pošiljajo na For-mozo. Ta pomoč prihaja na Formozo »neprestano«. iz ZDA pa sedaj ne pošiljajo materiala na Kvemoj. Predstavnik pa je pri tem poudaril, da Cangkajšek lahko nameni ameriški vojaški material, ki se pošilja na Formozo, za obrambo Kvemoja, če se mu to zdi. V Washingtonu pa je predstavnik mornariškega departmaja izjavil, da bodo nosilko letal <(Midway» in 16 rušilcev premestili iz atlantske flote na Pacifik, zato da zagotovijo “ravnotežje ameriških pomorskih sil na dveh oceanih«. Premestitev bodo izvedli v štirih mesecih. Predstavnik je dodal, da to nima nobene neposredne zveze s položajem, ki je nastal ob kitajski obali, ter da bo ladja «Midway» po nekaj mesecih službe v Pacifiku premeščena v neko pristanišče ob pacifiški obali zaradi važnih popravil. Bivši član .centralnega komiteja Kuomintanga Sao Li Cu, ki je sedaj član upravnega sveta kitajske vlade, pa je Kitajcem na Formozi izdal jala agencija »Nova Kitajska«, V pozivu je rečeno med drugim: «Ne boste zgubili zadnje možnosti, da začnete novo življenje. Vi lahko še mnogo napravite, da pomagate pri osvoboditvi Formoze. Ne dopuščajte, da gre mimo ta zadnja možnost.« Nato izjavlja Sao Li Cu, da formoški prebivalci «ne smejo imeti nobenega dvoma o dokončni osvoboditvi otoka po ljudskih silah«. Poziv se končuje z besedami; «Ce se hoče preprečiti tretja svetovna vojna, je v ta namen potrebno osvoboditi Formozo in uničiti skupino Cangkajškovih izdajalcev.« R. Miirphv se bo dotaknil nerjetnotodi vprašanja Trsta V FLRJ ostane več dni, nato pa bo obiskal še Rim in Pariz ODKRITJE SPOMENIKA V SOLKANU OB 11. OBLETNICI GORIŠKE FRONTE BEOGRAD. 14. — Danes popoldne je prispel z letalom iz Bonna v Beograd namestnik državnega tajnika ZDA R. Murphy. V Jugoslaviji bo o-stal več dni in bo z jugoslovanskimi državniki razpravljal predvsem o gospodarskih vprašanjih. V političnih krogih pa domnevajo, da se bo razgovarjal tudi o jugoslovanskem stališču do vprašanja evropske obrambe. Verjetno se bo dotaknil tudi nerešenega tržaškega vprašanja. Mur-phy potuje po evropskih prestolnicah kot posebni odposlanec ameriškega zunanjega ministra Dullesa. V izjavi, ki jo je nocoj dal novinarjem, je Murphy dejal, da mu je zelo prijetno, ker je ponovno v Beogradu, kjer je bil zadnjič, kot se mu zdi, pred vojno leta 1938. Murphy je izjavil ob svojem prihodu, da so ZDA zelo zainteresirane glede prosperit.ete jugoslovanskih narodov ter za prijateljske odnose Jugoslavije z ameriškimi partnerji. «Seveda, .ie poudaril Murphy. je ta zainteresiranost moje države konstruktivna. Trudi se, da bi storila, kar more, da bi prispevala k popuščahju mednarodne napetosti in k prijateljskemu reševanju glavnih vprašanj«. Murphy .ie dodal, da je zaradi tega obiskal Bonn in da bo obiskal tudi Rim in Pariz, preden se bo vrnil v Wa-shington. Ob zaključku je še dejal, da z zadovoljstvom pričakuje razgovorov s predsednikom republike Titom in o-stalimi jugoslovanskimi državnimi voditelji. Japonska in SZ TOKIO, 14. — Japonski zunanji minister Okazaki je danes v zunanjepolitičnem odboru parlamenta izjavil, da bo Japonska sprejela vsako sovjetsko ponudbo o mirovni pogodbi, če bodo določbe te pogodbe ugodne. Pravno je Sovjetska zveza še vedno v vojni z Japonsko, ker ni podpisala mirovne pogodbe v San Franciscu leta 1951. Ameriški proračun ** VV ASHIN GOTN, 14. — Ameriški finančni departma je danes javil, da bo zvezni proračun za leto 1954-55 imel primanjkljaj 4,7 milijard dolarjev v primeri s primanjkljajem 3 milijard v prejšnjem finančnem letu. V finančnem letu 1954-55 bodo zvezni izdatki znašali 64 milijard dolarjev v primeri s 67,6 milijard v prejšnjem letu; dohodki pa bodo znašali 59.3 milijard dolarjev v primeri s 64,6 milijard v prejšnjem letu. Prvotni načrt proračuna, ki ga je predsednik Eisenhower predložil kongresu januarja, je predvideval primanjklaj 2,9 milijard dolarjev. ni predsednik na čast francoskemu generalnemu komisarju Elyju, General Van Hinh je danes na tiskovni konferenci izjavil; «Poizkušen državni udar vlade proti vojski je propadel«. BUENO AIRES, 14. — Argentinski predsednik Peron je | danes sprejel indijskega delegata v OZN Krišno Menona. ‘ Navzoča sta bila tudi argen-! tinski zunanji minister in in-j dijski odpravnik poslov v Buenos Airesu. BERLIN, 14. — Vzhodno- nemška agencija ADN javlja, da je v soboto prišla v vzhodni Berlin delegacija britanske laburistične stranke, ki šteje 7 članov. Angleški delegati, ki so_ gostje “Odbora za mirno rešitev nemškega vprašanja«, so si danes ogledali velesejem v Leipzigu. Obiskali bodo še druga mesta Vzhodne Nemčije. *• * \ J*. -r ■ ■ ud V nedeljo so v Solkanu ob zaključku svečanosti ob 11. obletnici goriške fronte odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam nacifašističnega terorja v narodnoosvobodilni vojni. EDEN POTUJE po razgovorih s DANES V PARIZ Piccionijem in Scelbo Na posebnem sestanku s Scelbo je Eden obravnaval «vsa vprašanja, ki zanimajo obe deželi* - V Londonu potrjujejo angleški načrt o reviziji bruseljske pogodbe, ki ga tudi v Bonnu in Parizu niso sprejeli nenaklonjeno Adenauerje ve izjave - Evropski svet sestavil še en nadomestni načrt za EOS Dulles pojde te dni v London, Bonn in Pariz? IVASHINGTON, 14. — Predstavnik ameriškega državnega tajništva je izjavil, da proučuje. D.ulles možnost, da bi konec tega tedna z letalom odpotoval v London in tam razpravljal o vprašanju nemške oborožitve. Ob tej priložnosti bi Dulles odpotoval tudi v Bonn, kjer bi se sestal z Adenauerjem, in v Pariz, kjer bi razpravljal z Mendes-Franceom. Attlee o Formozi WELLINGTON, 14. — Angleški laburistični voditelj Attlee je danes prišel v Chri-stehurch v Novi Zelandiji. Novinarjem je Attlee izjavil, da se mu zdi neumesten ameriški sklep da s svojo mornarico jamčijo »nevtralizacijo« Formoze, pripomnil pa je, da gre za vprašanje, ki zadeva samo ZDA. Attlee je zatem izjavil, da je zadovoljen z izidom svojega potovanja v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, ter je poudaril, da se mu ne zdi, da bo Kitajska vedno in na vseh področjih sledila Sovjetski zvezi. «Ce bi Sovjetska zveza skušala dajati ukaze Ki-i tajski, ali pa jo izkoriščati, je i pripomnil Attlee, bi Peking prekinil odnose z Moskvo«, O SEATO ni hotel Attlee dati Bevan obsoja Čangkajškove napade LONDON, 14. — Voditelji levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan se je skupno z drugimi člani laburistične delegacije vrnil popoldne v London s potovanja po SZ, Kitajski in Japonski. Ob prihodu je Bevan izjavil: “Mislim, da smo odprli vrata, ki so bila zaprta, in da smo omogočili razumevanje tam kjer ga ni bilo. Prišli smo do zaključka, da so narodi, ki smo jih obiskali, prepričani, da ni nobenega takega spora med narodi na svetu, da se ne bi mogel rešiti z mirnimi razgovori in pogajanji.« Bevan je dalje izjavil, da so Kitajci razjarjeni zaradi Cangkajškovih napadov na njihovo ozemlje, in je pripomnil, da «bi pomenilo za htevati preveč od človeške narave, če bi upali, da oni ne bodo odgovorili na take napade«. Bevan je tudi izjavil, da bo morda v krat kem obiskal ZDA. Pogajanja o Suezu KAIRO, 14. — Predstavnik britanskega poslaništva je iz javil, da sta se danes angleški poslanik Stevenson ln egiptovski vladni predsednik Naser razgovarjala v zvezi z angleško-egiptovskimi pogajanji o Suezu, ki bodo v četrtek. Predstavnik je izjavil, da dokončno besedilo sporazuma o umiku angleških čet s področja prekopa ni bilo še v ce. loti sestavljeno, toda upa, da bo sporazum podpisan med 20. in 25. septembrom. Sinoči sta angleški poslanik in egiptovski zunanji minister govorila o vprašanjih o katerih se morata še sporazumeti obe delegaciji, ki pripravljata dokončno besedilo sporazuma. poziv, ki ga je danes odda-l nobene izjave. Konec spora v Južnem Vietnamu? SAIGON, 14. — Obveščeni krogi izjavljajo, da bo spor med načelnikom glavnega štaba vietnamske vojske in vladnim predsednikom poravnan, s tem da bo general Van Hinh obdržal svoje dosedanje funkcije. General Hing in njegov adjutant polk. Tran Var. Don sta bila včeraj povabljena na večerjo, ki jo je priredil vlad: (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Danes je ah-gleški zunanji minister Eden, ki je včeraj prispel v Rim, začel svoje razgovore z italijanskimi predstavniki. Razgovori so se začeli ob 10,15 v vili Madama. Z italijanske strani se je razgovorov udeležil zunanji minister Piccio-ni, ki so ga spremljali nekateri višji funkcionarji palače Chigi in veleposlanik v Londonu Brosio. Italijansko-angleški razgovori so se končali ob 13,25. Novih plenarnih sestankov ne pričakujejo, pač pa še nekaj stikov med raznimi predstavniki. Kot poroča agencija ANSA. je v začetku predpoldanske seje v vili Madama minister Piccioni izrekel dobrodošlico Edenu, ki je nato na široko prikazal razvoj evropskega položaja in rezultate svojega potovanja v Bruselj — kjer se je sestal z zunanjimi ministri Belgije, Holandske in Luksemburga — in v Bonnu, kjer se je razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem. Eden je prikazal tudi angleške predloge, kako uresničiti suverenost in oborožitev Nemčije v okviru zahodnoevropskega obrambnega sistema. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je prikazal tudj svoj načrt za razširitev bruseljskega pakta iz marca 1948 na Italijo in Zahodno Nemčijo. Kot je znano, je bruseljski pakt zavezniška pogodba med Anglijo, Erancijo, Belgijo, Holandsko in Luksemburgom, ki je kasneje praktično padla v pozabo, ker jo je nadomestil atlantski pakt. Agencija ANSA dodaja, da se je diskusija o Edenovih predlogih končala s popolnim sporazumom. Po današnj seji je bilo v vili Madama kosilo, ki ga je priredila italijanska vlada E-denu na čast. Kosila so se udeležili tudj podpredsednik vlade Saragat ter ministri Ta-viam, Martino in De Caro, poleg raznih funkcionarjev in Edenovega spremstva. Med vidnejšimi osebnostmi je treba omenit] še bivšega obrambnega ministra Pacciardija in načelnika italijanskega glavnega stana generala Manci-nellija. Zvečer je bilo izdano uradno poročilo o italijansko-an-gleških razgovorih. Poročilo pravi: «Razgovori so bili v okviru obiskov ministra Pdena v glavnih mestih evropskih dežel, ki so neposredno zainteresirane na položaju, ki je nastal, ker ni bila odobrena pogodba o evropski obrambni skupnosti. Minister Eden je obvestil ministra Piccionija o stališču britanske vlade v sedanjem trenutku in o svojih razgovorih v Bruslju in Bonnu. Utrditev miru je glavni cilj obeh držav. Ministra sta popolnoma soglašala o mnenju, da morata obe vladi storiti, kar je v njuni moči, da se doseže večja enotnost Zahodne Evrope, z vključitvijo nemške zvezne republike in s popolnim sodelovanjem z Veliko Britanijo. Nadaljnji razvoj ustanov, ki že obstajajo v Evropi, bo pomenil zelo važen prispevek v ta namen. Oba ministra sta soglašala o potrebi hitre akcije, prikladne sedanjemu položaju, in o skorajšnjem sklicanju konference, katere namen bi bil, da v pripravljalni obliki prouči najboljši način za čim- prejšnjo pridružitev nemške zvezne republike zahodnim deželam, za tesnejšo evropsko enotnost in za obrambo svobodnega sneta. Končno sta oba ministra pregledala neposredne odnose med Italijo in Združenim kraljestvom in z zadovoljstvom ugotovila, da se razvijajo, na osnovi zaupnega obojestranskega sodelovanja». Zanimivo je. da je Eden razgovore nadaljeval še posebej s Scelbo. Angleški zunanji minister je prišel na Vi-minal ob 18.45 in ostal s predsednikom italijanske vlade v razgovoru skoraj dve uri. Iz tega je razvidno, da sta praktično še enkrat obnovila predpoldanske razgovore, ki jih je imel Eden s Piccionijem. V tem vidijo politični opazovalci nekak znak nezaupanja do zunanjega ministra, pa tudi potrdilo govoric o nesoglasjih v italijanski vladi in diplomaciji o stališču, ki bi ga bilo treba zavzeti. Ob odhodu z Viminala je Eden izjavil novinarjem, da je s Scelbo razpravljal o mednarodnem položaju pred svojim obiskom v Parizu, nato pa da sta oba »na široko pregledala vsa vprašanja, ki zanimajo obe deželi«. Dodal je: “Sami si lahko predstavljate: katera so ta vprašanja«, Na vprašanja o evropskem potovanju ameriškega državnega podtajnika Roberta Mur-phyja se je Eden omejil na omembo, da je bil poučen o Murphyjevih namenih, in pristavil; “Vsekakor pa ni moja stvar, da bi o tem dajal izjave.« A. P. PARIZ, 14. — Eden bo jutri predpoldne ob 11. uri odpotoval iz Rima v Pariz. Tja bo prišel ob 15. uri in se bo ’ še istj dan sestal s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Mendes-Franceom. V četrtek predpoldne bo Eden prisostvoval tedenski seji stalnih predstavnikov v svetu NATO, nato pa bo sprejel v angleškem veleposlaništvu generala Gruen-therja. vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi. Po kosilu, ki ga bo priredil angleški veleposlanik v Parizu sir Gladwyn Jebb. se bo Eden z letalom vrnil v London. S tem bo njegovo potovanje končano. V Londonu medtem potrjujejo vesti iz Bruslja in Bonna. da je Eden v svojih tamkajšnjih razgovorih v okviru nadomestnih rešitev za EOS sprožil tudi zamisel revizije bruseljske pogodbe. ,ki bi bila razširjena na Zahodno Nemčijo in Italijo, kar bi pripravilo sprejem Nemčije v atlantski pakt. Po mnenju angleških krogov bi bila ta formula ugodnejša od neposredne vključitve Nemčije v NATO, predvsem iz dveh razlogov 1. bruseljska pogodba vsebuje v embrionalni obliki evropsko skupnost, kot je vsebovala tudi NATO, vendar s to razliko, da NATO ne predvideva postopnega združevanja držav podpisnic v vseh področjih; 2. bruseljska formula odgovarja enemu izmed osnovnih ugovorov nasprotnikov EOS; Velika Britanija sodeluje v tej formuli v popolnoma enakopravni obliki s Francijo, Vendar si tudi ne skrivajo težav, ki bi jih bilo treba premagati, da bi se dosegel sporazum o tej formuli. Glavna težava je tudi tukaj, kot v vseh ostalih načrtih, v tem. kako priznati Zahodni Nemčiji popolno enakopravnost, ne da bi tvegali preveč glede tega, kako bi Nemčija uporabila ponovno pridobljeno svobodo akcije. V Londonu sodijo, da bo napovedana londonska konferenca res sklicana, če bo Eden prinesel s svojega potovanja spodbudne rezultate; kot čas konference navajajo prvo polovico oktobra. V pariških uradnih krogih so sprejeli angleški načrt z velikim zanimanjem in s precejšnjo naklonjenostjo. Vlada sicer pričakuje jutrišnji Ede-nov prihod, vendar izražajo v uradnih krogih mnenje, da odgovarja angleški načrt dvema glavnima točkama francoskega stališča do nemške oborožitve, ker predvideva nadzorstvo nad to oborožitvijo in Sovjetska izjava o EOS in SEATO Izjava zunanjega ministrstva ZSSR pravi, da je propad EOS ustvaril možnost za rešitev ameriških vprašanj v Evropi, zlasti pa v Aziji, in napada nato sklenitev pakta o SEATO MOSKVA, 14. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavile) danes novo izjavo, v kateri pravi med drugim, da obstajajo po propadu načrta o EOS pogoji za mirno rešitev mednarodnih vprašanj. Izjava sovjetskega zunanjega ministrstva nadaljuje, da se postavlja zdaj vprašanje, v kakšni meri bodo Izkoriščene trenutne ugodne okoliščine za zmanjšanje mednarodne napetosti in za rešitev spornih vprašanj v Aziji v interesu azijskih držav in utrditve miru v tem delu sveta. Toda dejstva, nadaljuje izjava, dokazujejo, da se tako v Evrop] kot v Aziji pojavljajo pobude, nasprotne interesu miru, ki utegnejo mednarodni položaj še bolj zaostriti in zavreti rešitev še nerešenih vprašanj. Eri tem omenja izjava pogodbo o SEATO in pravi, da so se “prisilne priprave zanjo« začele pod pritiskom ZDA še pred ženevsko konferenco pri čemer so ZDA hotele postaviti to konferenco pred izvršeno dejstvo in jo tako razbiti. Izjava primerja nato SEATO z NATO in zatrjuje, da sta obe organizaciji v ostrem nasprotju z nameni in načeli listine OZN, medtem ko je SEATO vrh tega še “blok kolonialističnih pržav z imperialističnimi nameni, ki naj ohrani gospodarske in politične pozicije teh držav v Aziji«. Končno pravi izjava še, da nj mogoče spraviti v sklad izjav francoskih in angleških delegatov v Ženevi s sedanjim sodelovanjem Francije in Anglije s SEATO, tesnejšo povezavo Velike Britanije s Francijo in evropsko celino sploh. Nadalje zatrjujejo. da bo Mendes-France E-denu poudaril, da v francoski narodni skupščini nj večine, ki bi odobrila neposreden vstop Nemčije v NATO. Iz Wsshingtona poročajo, da predstavnik državnega tajništva ni hotel komentirati časopisnih vesti iz Londona, da je Eden predlagal vstop Italije in Zahodne Nemčije v bruseljsko pogodbo. O Edenovem obisku je govoril danes kancler Adenauer pred demokristjansko parlamentarno skupino. Adenauer je med drugim dejal, da se bo v kratkem sestal z ameriškim državnim tajnikom John Foster Dullesom. V Washing-tonu pripominjajo k izjavi, da že dalj časa proučujejo možnost Dullesovega obiska pri Adenauerju, da pa še ni bil sprejet noben dokončen sklep. Tudi Adenauer ni svoje napovedi podrobneje pojasnil. Zahodnonemški kancler ja poudaril važnost Edenovega obiska v Bonnu in dejal, da je bilo vprašanje obnovitve nemške suverenosti ena izmed glavnih točk njegovih razgovorov z angleškim zunanjim ministrom. Pri tem je Adenauer opozoril, da je bolje, ne več govoriti o “vrnitvi suverenosti«, temveč rajši o “prenehanju okupacijskega statuta«. Po Adenauerjevem mnenju se lahko konec okupacijskega statuta proglasi z enostransko izjavo zahodnih velesil, medtem ko bi “vrnitev suverenosti« zahtevala sklenitev posebne pogodbe, ki bi jo moral ratificirati tudi parlament. Ko bo dobila svojo suverenost je dejal Adenauer, si bo Nemčija sama svobodno naložila omejitve za svojo oborožitev. Dejal je tudi, da sta njegovo stališče ugodno sprejela tako Eden kot Murphy. Nato je Adenauer zatrdil, da so med Edenovim obiskom proučili razne možnosti za izvedbo nemške oborožitve, in pri tem prikazal tri poti: 1. direktni sprejem Zahodne Nemčije v NATO; 2. nadomestna rešitev za EOS: 3. bruseljski pakt. Vstop Italije v NATO, je dejal Adenauer, bi lahko preprečil francoski veto, medtem ko oživitev EOS ne bi imela možnosti na uspeh. Obstajala je že možnost sporazuma na osnovi bruseljske pogodbe. Adenauer je nato govoril tudi o včerajšnjem in današnjem obisku ameriškega državnega podtajnika Murphyja v Bonnu in dejal, da ga je Murphy obvestil o porastu izolacionistič-nega razpoloženja v ZDA. ki da ga povzroča “žalostna slika sedanje Evrope«. Medtem je danes zvečer tudi evropski svet v Strassbur-gu objavil svoj načrt možne nadomestne rešitve za EOS. Načrt predvideva sprejem Nemčije v NATO in obenem ohranitev zamisli integrirane nemške vojske. Novi načrt želi razširiti evropski obrambni sistem na Anglijo in po možnosti tudi na države atlantskega pakta, pri čemer predvideva dolgoročne sporazume o sorazmerju in medsebojnem nadzorstvu nad oboroženimi silami. Načrt, ki ga je v petih dneh izdelal odbor evropske posvetovalne skupščine za splošna vprašanja, je bil objavljen v obliki resolucije, ki bo predložena v diskusijo posvetovalni skupščini. Resolucija, ki našteva tudi osnovne namene evropske politike, se izogiba enačenju z britansko pobudo za neposredni sprejem Nemčije v NATO. Predsednik odbora za splosna vprašanja Fran-cois de Menthon pa je izjavil, da resolucija te možnosti m izključuje. NHUMISSHI I>*KV1 Na današnji dan leta 1908 se je rodil Miško Kranjec, slovenski pisatelj. m * / K \ j® £ Danes, SREDA 15. *** Alb:n, SvogoJ. $ Sonce vzide UJf 18.18. Dolžina dneva • •_ 18.18 Dolžina dneva U* ltt vz.de ob 19. m i#**" K PRAZNIKU ŠTAJERSKIH BRIGADI NOVA VLOGA STROKOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENSKIH SOLNIKOV Nad 1000 Tržačanov v nedeljo na Ostrožno Del izletnikov bo potoval s posebnim vlakom, del pa z motorji Nastop treh naših pevskih zborov Po zaključenem vpisovanju in po pregledu prijavnih pol za izlet na Ostrožno pri Celju k prazniku štajerskih partizanskih brigad, je ugotovljeno, da se bo z našega področja udeležilo te proslave nad 1000 o-seb. Pretežni del teh bo odpotoval iz Trsta s posebnim vlakom, drugi pa bodo potovali s svojimi vozili kot člani številnih motoklubov iz mesta in okolice. Proslav na Ostrožnem se bodo udeležili tudi trije pevski zbori s Tržaškega in sicer iz Barkovelj, Nabrežine in Doline, ki bodo tam nastopali s samostojnimi in verjetno tudi skupinskimi koncerti. Organizatorji izleta so uredili že vse potrebno, da bo ta potekel brezhibno. Po številu udeležencev bo to eden najbolj množičnih izletov Tržačanov v Slovenijo, kar je nedvomno ponoven dokaz navezanosti naših ljudi na slavno borbeno preteklost našega naroda, pa naj gre za Primorsko, Dolenjsko ali pa oddaljeno Štajersko. Podrobna tehnična navodila za izletnike bomo objavili v dneh pred odhodom. IRSKI MS sprejel irlaSho gosp. delegacijo Avstrijski minister za trgovino in obnovo dr. Illig je včeraj na Dunaju sprejel tržaško delegacijo, ki je prišla tia na uraden obisk dunajskega jesenskega velesejma. Delegacijo vodi predsednik tržaške trgovske zbornice Co-sulich. Na sprejemu »o razpravljali med drugim o finančnih vprašanjih tržaškega pristanišča glede na važno vlogo, ki jo ima naše pristanišče v avstrijskem trgov- skem prometu. Minister Illig je izjavil, da bo v kratkem, najpozneje do prihodnjega tržaškega velesejma, obiskal Trst. Obvestilo pomorščakom bivše a. o. mornarice Odbor pomorščakov bivše avstroogrske mornarice vabi vse pomorščake, ki so glede pokojnin zainteresirani na priznanju službenih let na bivših avstroogrskih ladjah, na sestanek. ki bo v petek 17. septembra ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 20. Na sestanku dobe pomorščaki važna sporočila. Kar velja za italijanske tečaje mora veljati tudi za slovenske! Slovenske strokovne tečaje na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini je treba že letos spremeniti v stalne triletne šole Pred dnevi je »Giornale di Trieste« objavil vest, da so bili z novim šolskim letom trije italijanski dvoletni industrijski tečaji spremenjeni v triletne šole. Gre za tečaje na Opčinah na Vrdeli in pri Sv. Soboti. Tako je italijansko šolstvo na Tržaškem narastlo še za tri nove šole, pri čemer ne gre prezn i dejstva, da je ena med njimi v pretežno slovenskih Opčinah, dve ostali pa v narodnostno mešanih predmestjih. Ta širokogrudnost šolskih cblasti pri ZVU, katerim na-čeljuje rimski funkcionar prof. Fadda, do italijanskega šolstva, sicer ne preseneča, je pa značilen za diskriminacijski odnos do slovenskih šol. Poučen v tem pogledu je ravno primer na Opčinah. Tu so kot že rečeno — spreme- 40 učencev, v šolskem letu ZA ODMERO DRUŽINSKEGA DAVKA 20. sept. zapade rok za prijavo dohodkov Kdor nima sprememb v dohodkih, mu letos ni treba predlagati nove izjave 20. septembra zapade rok za odbitki, ne bodo obdavčeni predložitev izjave o dohodkih niti prihodnje leto. nili italijanski dvoletni tečaj; '49-50 45, v letu '50-51 je njih I za družinski davek. Dejansko v triletno šolo, enakega slo-j število poskočilo na 74, v letu je samo rok za predloži-1 SLOVESNOST V LADJE-venskega tečaja prav tako na ! '51-52 na 104. v letu '52-53 na tev sprememb dohodkov v le- DEI NICI SV M ARKA Opčinah pa ne, čeprav ima še 116, lani pa je posečalo tečaj tu, ker so glavarji družin pre-| ur. n . nn Ir »* n 4 trti' 1 j- /\ ununn cxs r Iz A 4 1 07 »rt rt 1 ' \T M o Vrt r1 A 'T 1 ri 1 r n ‘ , is 1 i v _ _ _ _I t_.111 — • . n 1 rt vsaj enkrat toliko učencev kot 127 učencev. V Nabrežini je ; teklo leto že prijavili svoje j italijanski, razen tega pa mu! leta 1948-49 obiskovalo tečaj, ;etne dohodke za obdavčeva-j V I16(l6i]0 SplOVltfiV je priključen še tretji razred 68 učencev, v letos zaključe- nje Let0s ni treba, da vsi . |_J; ..p;niIQ. ind. strok, šole v Trstu. Prav j nem šolskem letu pa 108. V predložijo odnosno prijavijo, H1U101 Ut! lUU|e vo 0 dohodkih najkasneje do I Belgijski Kongo. Na to ladjo krepljuje še važnost, ki imajo 20 septembra letos. To veljaj so pritrdili vijak iz zlitine ravno industrijske strokovne tudi za vse one davkoptače-, medi in mangana, ki ga je šole za slovensko mladino ta-1 vaice ki se hočejo pritožiti I zgradila Tovarna strojev in ki ko V mestu kot v okolici. zaradl letošnjega obdavčenja, i Jeh‘a S 950 kg(ter men 4.80 kjer je nasa kmečka mladina : ie smatrajo, da so bili pre- j v P^m"u. y zaradi majhne rentabilnosti j veg obdavčeni. Isto velja tudi , ladjedejnici sv. Roka ladjo ‘ - - 'stoimensko plov- tudi več učencev kot dosedanji italijanski tečaj na Opčinah. Podoben primer je tudi s tečajem v Nabrežini. Upravičenost zahtev slovenskega prebivalstva, da se ti trije slovenski strokovni tečaji spremenijo v triletne šole je razvidna tudi iz stalnega naraščanja učencev od njihove ustanovitve do danes. Na Opčinah je bilo v šolskem letu 1948-49 vpisanih v tečaj NAMESTO ODPUSTOV V FELSZE6T suspenzija 16 delavcev za 3 mesece Tako je sklenil s svojo razsodbo urad za delo - Delavkam v konopljarni priznali doklado za delo s slabimi surovinami Napoved odpustov v ladje-. Le na drugem sestanku so se, ločene po spolu. st delnici Felszegy je takoj v za-j domenili, da boao odpustili 4: družbenem položaju itd. četku naletela na odpor vse-1 delavce od 20. ker so dosegli j Rezultate ankete bodo starosti, ___________________________________________________________________________________ bodo nato ga ' delavstva in sindikalnih j predpisano starost za upoko^ i primerjali z rezultati ankete organizacij ter vsega miljske-1 jitev. Tem delavcem so tudi \z meseca marca, tako da boga prebivalstva sploh. Najprej “<»«» bi morali odpustiti 20 delav cev, katerim bi sledilo nadaljnjih -60. Za odpust prvih 20 delavcev je bil že določen rok. Nato so se začela na sedežu industrijcev pogajanja med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom, ki pa niso imela posebnega uspeha. Po gospodarskem sporazumu zemlje prisiljena iskati zapo-j za vse one družine, ki živijo' ' H slitve v industrijskih strokah, j y skupnem gospodinstVu in ki j Toda kot že rečeno, šolske; s0 iani predložile ločene do-, ________ oblasti vseh teh zgovornih ar- hodke, katferim pa je občinska j , ., gumentov na katerih temelji | uprava po izvedeni reviziji rOUl6£6l DOSKOUDSITI upravičenost naših zahtev, m-j družinske dohodke združila in! y splošni bolnici je včeraj so upoštevale. , jih na osnovi te obdavčila, j '0ČY preminil 62-letm Giu-Zato so tri strokovne orga-j Vse tiste družine, ki nočejo; |feppe pietrobelli, ki je dan nizacije slovenskih šolnikov:! sprejeti združitve dohodkov, j prej nesrečno padel po stop-Zveza prosvetnih delavcev, [ kot ,im je t0 uradno napra-;njcah in se poškodoval. Zveze uslužbencev slovenskih j yUa 0bčinska uprava, kot tudi' šol in Sindikat slovenskih šol-; tigtg družine. ki so že vložile nikov te dni vložile na Pro- j itožbo roti združitvi do-iVetn' hodkov in ki jim je bila ta Okrajni odbor OF Nabrežina organizira 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet v Komen. Vpisovanje samo še danes na običajnih mestih. Motoklub «Amatori» organizira 26. septembra izlet v Novo Gorico in Opatijo. Vpisovanje samo za člane od 17 do 19.30 do jutri, 16. t. m. Motoklub Skedenj organizira Izlet v Opatijo - Keko 26. septembra. Vpisovanje na sedežu do jutri 16. t. m. ob običajnih urah. IZLETI SPD Izlet v bolnico «Franjo» skozi Črni vrh, Idrijo, povratek skozi Most na Soči in Novo Gorico je iz tehničnih razlogov prenešen na 26. t. m. Vpisovanje se nadaljuje do 17. t. m. V nedeljo 3, oktobra izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje v društvenih prostorih v 01. Machiavelli 13-11, vsak dan od 18. do 19. ure do 24. t. m. Motoklub Adrija iz Doline priredi enodnevni izlet v Poreč 26. t m. Vpisovanje na sedežu v Dolini do jutri 16. t m. od 20. do 21. ure. Motoklub z Opčin priredi 26 septembra izlet v Ajdovščino Vpisovanje do jutri 16. t. m. na sedežu. SrednješoLko-akademski športni klub priredi v soboto 18. t. m. ob 20. uri namizno-teniški turnir na sedežu, Ul. Machiavelli 13, II. Vpisovanje eno uro pred pričetkom. Akademski klub «Jadran» priredi dne 3. oktobra t. 1. enodnevni jesenski izlet na Vremščico. Vpisovanje v ponedeljek 20, t. m. od 20. ure dalje na sedežu, Ul. Machiavelli 13. II. Člani in simpatizerji toplo vabljen' kulturi in umctnojhj ,.gpr riški ’ i* escau^t ^ Pucciri: ((Manon ' S* v 4 dej., derigira ^ ...OVK« >'* 327.1 m. -®2'1 212.4 " , , , , , noaKuv m jv.1 j'- -e**« go. s katero ponovno zahte-j -t -ba zavrnjena. morajo le-vajo spremenitev dosedanjih i nriiavn dohodkov spremenitev dvoletnih ind. strok, tečajev na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini v triletne strokovne šole in pri tem navajajo vse podatke. ki smo jih omenili. Odločitev odgovornih oblasti v tem primeru ne bi imela biti težka. Ce so spremenili v stalne šole tri italijan- tos obnoviti prijavo dohodkov najkasneje do omenjenega datuma. redno odpravnino, kakršno so: brezposelnost v tržaški obči-že dobili svoj čas delavci; ni povečala ali znižala. Vsak CRDA, odpuščeni zaradi sta*, funkcionar bo moral imeti po- rosti. Niso pa se mogli spora-j sebno izkaznico županstva in I ske tečaje, ki imajo mnogo zumeti glede ostalih 16 delav-1 bo lahko izpraševal samo iz-j manj učencev kot slovenski cev. Zato je sindikat predla-. brane družine. Statistični od-; tečaji, potem ne more biti več.. _ . gal, naj bi izrekel razsodbo i delek tržaške občine upa, da i nikakih razlogov, ki bi opra-| obdavčeni, ker njihovi dohoa- o sporu urad za delo. ! bodo vse izbrane družine v| vičevali zavrnitev te zahtev? ki ne presegajo določene visi- Včeraj so se predstavniki' čim večji merj sodelovale ter j slovenskih šolnikov in sloven- podjetja in delavcev sestali jih naproša, naj točno odgo- skega prebivalstva, na uradu za delo ter sklenili,; vore na razna vprašanja. Vsi j Kot vidimo, torej bo vsako-| mur, ki ne prijavi nobene spremembe, občinska uprava naložila isto višino davka kot letos. Zato je nujno za vsakega. ki ima spremembe v dohodkih, da prijavi te spremembe občinski upravi. Jasno je, da tisti, ki letos niso bili ne letnih dohodkov odnosno, ki so jim bili priznani vsi .BORI' ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi periodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. poročila ob 5.00, 6.00.. 19.30 I”, 13.00. 15.00, 17.00, . 12.00 savanske ijrtS ™ne pesmi W«0 KPg komorni zbor, . Lar(j SHjJ [nasveti; 12.30 J}*1”®!* f nasvcu, m* Vesele l»*^t ^ce, 13 30B1 Melodije lo; ’ 14.30 Turisti«"* sKlajit«J Skladbe sloveh- igra violin.« Alij« & j klavirju M. LW° ^^»1 ^ ska ura za višjo J™(MU nam daje ceno, “J. pjnC, meni živi je 16.00 Promen^u; l8.O0\ y V plesnem „rito,u[L*n| j? kotiček: i8.50 ^ po naši . deželi; svet; 20.00 Operetna fi_ glasba; 70 '’0 R^gnus 10 Spor novitev): 2*-10 n >h o.f^tralnih ^ 1Sra -Pl22 40 19 ljana; telefonske s a ZA PRIME” N „ Hdečl kr,ž 3V» Gasilci j.j! Policija Iti' SOLA GLASB. MATICE Gojenci, ki se riiso utegnili vpisati pred pričetkom pouka, se lahko vpišejo v šolo še naknadno med uradnimi urami. Ravnateljstvo Včasih so zelo zanimiua stališča, ki jih zavzema tisk do nekaterih važnih vprašanj. Oglejmo si zato, kako je italijanski iredentistični tisk obravnaval gospodarska pogajanja Vied 7.VV in posebno jugoslovansko gospodarsko delegacijo. Začela je italijanska uradna agencija ANSA, ki je v diplomatsko zavitem torni povedala, da italijanska vlada sicer nima ničesar proti pogajanjem, da pa so ta pogajanja popolnoma nepotrebna. 22. avgusta se je oglasil uGiornale di Triestes, ki je ce nekoliko pogumnejie in brez-obzlrnejše udokazovah, da je vsaka diskusija z Jugoslavijo odveč, ker je vse skupaj s a-mo «titinska propagandam Naš list je sevedu tako «na-ivnos stališče igraje pobil. Poleg tega pa so se pričeti razburjati določeni tržaški gospodarski krogi, ki so za takim pi" sanjem videli nevarnost za gospodarsko koristna pogajanja. Z. ato je isti iredentistični list 24. avgusta ustrelil z vsemi topovi svojega ekonomskega znanja, kar pa ni nič Pomagalo, ker te bil uspeh še slabši in razburjenje še večje. Od takrat se je vsa zadeva premaknila z druge lokalne Strani in. dobila obliko pritožb na rimsko tilndo, češ zakaj da ( ta ne prepreči pogajanj. Arabski pregovor pravi: Psi tajajo karavana gre dalje. Pogajanja so se končala m sporazum je podpisan. Vsaku diskusija o tem, «da to sploh ni mogoče» in tudi dokazovanje, uda je sporazum gospodarsko nepotreben« postane zaradi tega smešna. Sedaj so odkrili, da sploh nikoli m bilo govoru o sporazumu, da p resnici ni prišlo do podpisa sporazuma... škrat-ku uGiornale d i Triestes (in dan prej uradna agencija ANSA/ trdi, da m nikjer nr kukega sporazuma. Po njepo-vem gre samo za uprilagodi-tevn blagovnih kontingentov. Zelo malo se ve o podrobno- stih sklenjenega sporazuma, vendar pa je znanu in sledi tudi iz pisanja iredentističnega lista, osnovna podrobnost; razpravljali so o izdelavi podrobne liste izvoza in uvoza. Take tiste pn do sedaj tli bilo. Ne gre torej samo za neko postransko vprašanje, temveč za zamenjavo na bistveno novih osnovah. Do sedaj namreč niti jugoslovanski prodajalci niti tržaški kupci niso nikoli vedeli koliko blaga bo do lahko v resn ici prodali, ker so vse kupčije na koncu zavisele od dobre volje rimskih uradnikov. Prav tako je bilo z naročili, ki so bila ponovno odvisna od tega, kak veter je pihal v uradih italijanske birokracije. Odslej pa bo sporazum predvideval točne liste jugoslovanskega uvoza in izvoza in se s tem konča samovolja birokracije. Zaradi tega tudi pri pisanju iredentističnega tisku ni bistveno vprašanje, kak naziv dajo novi obliki zamenjave med Trstom in Jugoslavijo, temveč težnja po zmanjšanju pomena tega sporazuma in zlasti nekateri zaključki. p° katerih lahko sodimo, tla je sporazum slabši, kot bi bilo želeti. Tako pravi uGiornale di Triestes, da je prišlo na pogajanjih na dan, da Trst brez vključitve v Italijo ne more nuditi obsežnih možnost i za trgovsko izmenjavo. (Zakaj, razumejo samo strokovnjaki prepustiti temu uradu, da iz- zbrani podatki ostanejo stro-reče arbitražno razsodbo. U-j go tajni in jih bodo uporab-rad za delo je sklenil, da se 1 ijali le v kolektivni obliki v delavci ne odpustijo, marveč! izključno statistične namene. I da teh 16 delavcev suspendi-j --------- ; raio z dela za dobo 3 mese- _ . , , j cev od začetka prihodnjega! £ 13[HUrBtO £3 ]6 POOH | tedna dalje z istimi pogoji. | sinoii okoli 2o. ure je 30-let. kot so suspendirali delavce v; n- Lucjano Cociani iz Zg. Car-CRDA. Na ta način bo teh boje 5yy trčii s sv0jo ]am. 16 delavcev Felszegy dobiva-, brcto ob 7£-letnega Luigija lo de| plače iz dopolnilnega sklada Zavoda za socialno zavarovanje v pričakovanju, da dobi ladjedelnica nova naročila tako da lahko pokliče te delavce ponovno na delo. Doslej pa ni nič znanega, kaj misli podjetje početi glede predvidenih odpustov drugih 50 delavcev. Vsekakor je upa- ti. da tud;' ta odpust za se- priporočilom tridnevnega Marussija iz Ul. Cadorna 21, ki je v tistem trenutku hotel prekoračiti Korzo prj Trgu Goldoni. Pešec je seveda zletel na tla in ker je tožil nad bolečinami v desni nogi, so ga s policijskim avtom odpe-ijali v splosno bolnico. Tam pa so ga le pregledali in ga nekoliko obvezali ter ga s IZPRED KAZENSKEGA SODISCA ZARADI GRDEGA RAVNANJA Z ZENO OBSOJENA MOZ IN NJEGOVA LJUBICA l)a bi se znebila žene, sta jo spravila celo v umobolnico, medtem pa sta hotela prodati njeno pohištvo kar so preprečiti sostanovalci dai ne pride v poštev. Tako je odpor delavcev proti novim odpustom vendarle rodil uspeh, čeprav nista večji sindikalni organizaciji v tem vprašanju enotno nastopili, kakor bi morali. * šf * Po sobotni stavki tkalk v Tržaški konopljarni se je ravnateljstvo tega podjetja končno premislilo in 'sa.i delno sprejelo zahtevo delavk. Tako je ravnateljstvo podjetja pristalo. da izplača tkalkam po 3.46 lire dodatka na uro za vse redne in izredne ure dela. ki so ga opravile s slabim materialom od 13. junija dalje. Prav tako je pristalo na to da dobe tkalke, ki delajo I na 4 statvah, ponovno v pomoč pomožne delavke. Kot smo že pisali, so predstavniki delavk zahtevali za vsako uro dela. opravljenega s slabimi surovinami. 10 lir izredne doklade Anketa o delovni sili Z obvestilom št. 41, objav- tega lista). tMessoggero Vene-I |jenim v Uradnem listu št. to» je mnogo jasnejši in bolj j 23 z dne 21 avgusta 1954, je odkrit, ko pravi, du «bo ostal, določila, da bodo v sep promet zelo skromen». Nočemo biti napovedovalci slabega, posebno ker še vedno niso uradno znani zaključki razgovorov kutere bodo objavili šele čez prizbližho teden dni. Vendar pa tak način pisanja tiska, ki je pogajanja najostreje napadal, ustvarja upravičeno bojazen, da je sporazum mnogo slabši kot se je pričakovalo in kot bi bilo koristno za tržaško gospodarstvo. tembru ponovno delali statistiko o delovni sili in o življenjskih razmerah prebival stva. V ta namen bodo funkcionarji statističnega oddelka čitka poslali domov. V nezavesti v bolnico Včeraj ob 17. uri so sprejeli v splošno bolnico 36-letno Marijo Pontoni 17. Ul. Volta 3. katera je bila v nezavestnem stanju. Po pregledu so ugotovili. da je močno bolna na jetrih, tako da se o njenem zdravstvenem stanju zdravniki niso izjasnili. Njen brat Josip, ki jo je spremil v bolnico, je izjavil, da ie našel sestro na tleh v kuninji ter pristavil, da je dobila že včeraj zjutraj napade žolčnih kamnov. Gozdni požor Včeraj popoldne ob 15. uri je iz neznanih vzrokov nastal požar v gozdiču ob bivšem ameriškem športnem igrišču pri Padričah. ki je last Mateja Grgiča iz Ptulrič 10 in dedičev Josipa Krjžmančiča iz Padrič 39. Ogenj je zajel površino približno 2.601) kv.111 zemljišča, pri čemer je uničil okoli 400 drevesc. Na mesto požara so takoj prihiteli gasilci z Qpčin. gasilci ameriške vojske ter člani gozdne policije iz Bazovice. Vsem skupaj je po enournem delu uspelo požar pogasiti. Skoda znaša skupno okoli 180.000 lir. Posledice prepira . . _ Včeraj popoldne so odpe tržaške občine od 13. do 18. 1 j a j j v goronejske zapore Gae septembra obiskali in izprašali 3.552 družin v mestu in okolici. Te družine predstavljajo 4 odstotke vseh družin tržaške občine. Glavni namen ankete je, ugotoviti število zaposlenih in brezposelnih kakor tudi sestavo delovne sile, tana Di Plazza, katerega obtožujejo. da je močno ranil poleg Attilija Macchija tudi Karla Benčino iz Rojana Ver-r.iellis 70, in to v prepiru, ki se je dan prej razvil med omenjenimi v nek) rojanski gostilni. SOLSKO NADZOHNISTVO OSNOVNIH SOL SPOROČA. Vpisovanja in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A bodo od 16. septembra do 25. septembra t. I. za vse razrede osnovnih šol, in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v I. razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni list; b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zd-av. stveni urad občine. Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do štirinajstega leta. 4. oktobra tega leia bo svečana otvoritev šolskega leta z mašo in 5. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni d*,k* na šoli ali pri ravnatelju dotične-ga okrožja. ♦ * ♦ Vpisovanje za šol. le«o 1*54-55 na državni višji realni gimuazi- ji. Na državi« višji realni gmi-uaziji s slovenskim učnlni jezikom v Trstu, ki ima pole* raz' redov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrii vpisovanje ŠOLSKA OBVESTILA strokovnega tečaja v DoPni opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25, t. m. Na slovenski trgovski akade za šolsko leto 1954-55 od 1. sep-irinbra dali* vsak dan od 10, do ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi azglasul deski. Podrobna navodila glede izpitov 111 vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim Ul. razredom javlja: Vpisovanje v J., II. In UL razred od L do 25. septembra 1954 vsak dan od 10, do 12. ure dopoldne. Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljujB pojasnila se dobe na tajništvu šole. Ravnateljstvo N1ZJE tNDU SIRIJSKE STROKOVNE SOLE s slovenskim učnim Jezikom THSTU (Rojau) objavlja, da je vpisovanje v L, II, In IIL razred od 1 septembra do 25. "ijl <'*'■ *«]• v**s, cev do vključno 25. septembra septembra 1954,. v;»k dan razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; Razporedi n podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. jasnila daje tajništvo šole. Slovenska nižja srednja šola v Tratu. Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9.-12. ure do 20. t. m. v tajništvu šole, Ulica delie Scuole Nuove 14. 7. a vpis je treba plačati na pošti na cc 11/124 za prve razrede: 150 lir vpisnine, 250 lir šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir šolnine in 30 lir za telovadbo. Poteg tega je treba v tajništvu izpolniti prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine. Invalidi tri tuji državljani so prosti taks na pošti. 1 Ravnateljstvo Industrijskega 52-letni Domenico Musume-ci, rojen nekje pri Messini in zadnja leta stanujoč v Drevoredu XX. septembra, je še lep človek s tekočo govorico, ki ga skupno z gesti rok izdaja za južnjaka. Ta mož se je 1932. leta zaljubil, vsaj on tako trdi, v 21 let starejšo učiteljico Pierino Belli, ki je nekaj časa pozneje postala go je izvedela, da sta ji moz in njegova ljubica prodala njeno pohištvo in ostalo. O tem je bila obveščena tudi policija, kajti 29. junija se je 30 stanovalcev stavbe na Drevoredu XX. septembra zbralo na stopnicah in ni dovolilo Mu-sumeciju, da bi odpeljal blago. Ko pa je Beli prišla iz spa Musumeci. Mirno življe-! umoboinice je mož ni hotel nje se je počasi spreminjalo J st, je j«. 1 i vez v stanovanje, češ pekel in dve leti kasneje, da je tega kupila Pilijeva. je moral Musumeci, ki je bil j stanovalci so tedaj *e enkrat obsojen zaradi slabega ravna- priskočili ženi na pomoč z nja z ženo. z izgonskim listom j ob]eko, hrano in tudi z de-zapustiti naše mesto in se za-, narjem Vendarle je vedenje teči pod senco oljčnih gajev nU)2a helijevo tako razkačilo, ožje domovine. Po 15 letih pa da Je 0dšia na policijo in oba se je ponovno oglasil s P1S‘, prijavila. m m in prosil svojo ženo, ze j ,pako Musumeci kakor tudi upokojeno acltelLlco'^. oph_! Pilijeva, ki ju je tožilstvo za-ščenje. Zena se je; -J slišalo, sta vse zanikala in mla za nasvet k . j slednja je starko celo tožila, hovniku in ta J1 J I j češ da ji je rekla »umazana čil spravo. Ubogala ga je in 1 cil spravo. UDoga t, j | Italijanka, napoletanaccia, pro-tako sta spet zt ' ■ ' fesoma smeti, pisateljica pro- Prvi meseci so e . . stitutk itd., kar je seveda Bel- m Musumeci z*intevdi ... ............ Policija je zaslišala več prič in na podlagi teh izjav se je dokler ni Musumeci lijeya /anikaUt od upokojene žene 20.000 lir mesečno, da bi se lahko hranil po raznih gostilnah. Njej je ostalo komaj 16.000 lir, s katerimi se je morala preživljati in plačevati stanarino, Acegat itd. Morda bi se Belhjeva zadovoljila tudi s tem, toda avgusta lani je prišla v njeno stanovanje kot podnajemnica 44-letna francesca PjU por. Martinis, mati sedmero otrok, o kateri trdi Belijeva da se je izdajala za pisateljico, pesnico, novinarko in krojno uči-teljico a da je v resnici bila le vedeževalka. Pili je rojena tudi pod močnim južnim »on-cem in tako sta se z Musu- vo aretirali in ju prijavili sodišču, kjer sta se morala zagovarjati. Sodišče je kljub zanikanju obeh Napolitancev spoznalo oba za kriva obtoženih dejanj in obsodilo Musumecija na 2 leti, Pilijevo pa na 1 leto in 3 mesece zapora. Oba bosta morala plačati poleg sodnih stroškov tudi 100.000 lir za odvetnika Belijeve, ki se je prijavila kot zasebna stranka, dalje 400.000 lir za moralno škodo in neko vsoto, ki jo bo še določil poseben sodnik, za materialno škodo. Preds. - Ostoich tož. - Vi-salli, zapisn. - Magliacca, o-bramba - odv. Nardi in Ber-ton, odv. zasebne stranke -odv. Arbanassi. Tatvina v kopališču Sinoči je 38-letni Sergio Za-nella iz Vicenze prijavil policijskemu poveljstvu v Seslja-nu, da so mu neznanci ukradli popoldne uro «Doxa» in 15.000 lir gotovine, kar je imel spravljeno v neki kabini kopališča prepričala, da izjave Hellije- Sesljanu. Zanella trpi 60.000 ve odgovarjajo resnici. Zaradi, Lr škode, medtem ko je potega so Musumecija in Pilije-j licija uvedla preiskavo. Hossetli. 16.30: »Tunika«. Ezceislor. Zapilo zaradi obnove. Fenice. 16.30: »Dvoboj na soncu«, Jenhiifer Jones, Uregorj Petk. Nazionale. 16.30: «Zivel kino«, Silvana’ Pampanini. Fnodrammatico. 16.30: Indijska krona«. Arcobalcno. 16.00: »Cartouchejeve pustolovščine«, R. Basehart. P. Koc, Akim Tamiroff Auditorium. 16.30: «Skrivnost treh konic«, Tamara Lees, Koldano Lupi. Astra Rojan. 16.00: «Velik koncert«. Cristallo. 16.00: «Grenki riž«, Silvana Mangano. Grattacielo. 16.30: «Ukročeni svojeglavec«, R. Cummings. Alabarda 16.00: «Plaža», Mariine Carol in Ital Vallone. Mladoletnim prepovedano. Ariston 18.00: «Saga o Forsytih», Errol Flynn, Greer Garson. Armoma. 15.30: «Zenska želja«, B Sanvvick. Aurora. 16.30: «Marijuana», (Peklensko mamilo), J. Wayne. Garibaldi. 15.30: «Puščavska li- sica«. James Mason. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero 16.00: «Brez matere«, R. VVidmark in S. Dru. Italia. 16.30: «Se večja ljubezen«, Helen Hayes. Viale. 16.00: «Jaz, Hamlet«, Ma-cario. Kino ob morju. 16 30: »Razkošne manekenke«. Susan Stehpen, Anna Maria Ferrero, M. Vlady. Massimo. 16.30: «Kača na kri- žu« Mladostnim prepovedano. Moderno. 17.00: »Izgubljeni raj«, F. Gravey in M. Prešle. Savona 16.00: »Krištof Kolumb«, i S. Marčo. 16.00: »Tragedija kapitana Scotti« Derek. Vittorio Veneto. 16.30: »Usmiljenje za tistega ki pade«. A. Lualdi, A. Nazzari. Azzurro. 16.00: «Gvajanski ubežnik« Pierre Gay. Belvedere. 16.00: »Zadnji plen«, W. Holden. Marconi. 16.30: »Le Bog naj sodi«, Fernandel. Novo ciue 16.00: «Hrabri lopov«. Odeon. 1Š.30: »Karneval«, Fernandel. , .. Itadio. 16.00: »Deset ljubezenskih pesmi«. Venezia. 16.00: »Mehiški zaliv«. | adex 25. m 26. sep«;? NOVA G0B^a SOSKA D°_. 11* AJDOVŠČINA VIPAVA STANJEli BRANIK ZALI B”^. 25. in 26. se(J^vl,|) (enoinP0 ^ opatija • l6, t. Vpisovanje ___ beogRAP, ( . 4 oUO»' 2uubljaN° M ARIBOR 2- m VpA REKO - ICO ilirsko JCNEZAK PIVKO 3. KOMEN !"',C0 , kostanj .,i t Vpisovan)e POLETNI KINO: Ariston. 20.00 in 22.00: «Saga o Forsytih». Arena dei Bori. 20.00: «Diva», Bette Davis. Rojan. 19.45 in 22.00: «Na jugu bobnijo bobni«. Ponziana. 19.10 in 21.30: »Dia- manten križ«, Errol F!ymi. Garibaldi. 19.00: »Puščavska li- sica«, james Mason. 26. sePfJ f enodnevn' SES& pODGR^.rt d° Vpisovanje^. J * i0J^ ji. izleti, Ijeni za . na neseni n* i9. d prene ber. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE: Dne 14. septembra 1954 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 5 oseb, porok pa Je bilo 19. POROČILI BO SE: delavec s 45 potniki jug. ladja »Bakar«, iz Torviscose s 5 potniki ital. 'Udrnica »A Rcmeo«. ODHODI: proii Benetkam s 322 polnjki ital. ladja «Africa». pro- Carlo Zornada m gospodinja Mae [i Kavern,,.k .,46 ton. petroleja m ria B bvUo, pomorski strojnik * P°tn'kl Jtal- Ciiovanni Puc in gospodinja ida|Prot» Kavenni s J-jO ton. oli in aK.u »l** i uradnik Ervinu Sbisa ir* • potniki ital. ladjii mecijem kaj hitro sprijateiji- jničarka Lidia Proselli, dro- j Oroti Benetkam s 86 potnik^ ,ta' — ladja »Valflorita« — la. Od tistega dne pa je postalo stanovanje za Bellijevo pravi pekel. Od vseh strani so padale žaljivke, grožnje in drugo. Junija letos se je morala stara žena celo zateci v bolnišnico, kjer so ji ugoto- aerVst Slčlio Grison in gospod,-1 jauja »vainorita«, proti Benet-n ja Lidia Tul. uradnik Palm.ro: Kam s 96 mornar iškimi' rl>rlPrav* Beoetton in gospodinja Maria niki ital. šolska ladja «G. Cini«, Tomasi, risar Rlnaldo Finderle Pfoti Portafornace s 190 ton. m gospodinja Concetta Barbaro, ulja in 6 potniki ital ladja »Ol- prodajalec Claudio Bradetich in Maviano«, proti Bariju * ‘J® *«•>• šivilja Onelia Puri, radiotelegra- raznega blaga in 2 potnikoma aiviiju » v. *»_• if___| i.aah» i/Timavo«, proti Neap raznega blagu fist 'Sergio Cole in gospodinja | jlai. ladja »Timavo«,' Proti Neap vili zlom reber, ker jo_ je Pb Luri^Paoletti. ^r^Giijsep- Ijv z ^^.tom ^ vsak delavnik od 10.-12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir, ki Je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolnkem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa po-siopoma v ostalih razredih. U-sposobl lenost ni izpit se začne 21. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ostalo na oglasni deski. Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim Jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dari od 9. do 11. ure do vključno 25. t. ni. Siaršc vabimo da pohite z vpisovanjem svojih o-trok in ne odlašajo na poslednje dni Na državni uižji trgovski šoli se vpisovanja zaključijo dne 25. t. m Prošnje za vpis ‘prejema tajništvo zavoda vsak dan oil .4. do 12 ure \ šolrkem poslopju pri Sv. Ivanu, Trg Gioberti 4. Vlil Zlom I O , ie pe Marino m profesorica Olga lijeva sunila. Njen moz pa j l|rso uradnjk Antonio Pizzi in hotel vse skriti m je izja- i,raKA t; 4« .\ A '»■ »t N 'I' A 254.6 m ati 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30: v ital. ob 6.15, 13.00, 19.30 in 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček- 11.30 Šolska ura; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Obvestila za Ostrožno; 14.45 Od Triglava do Jadrana: 15.00 Na harmoniko igra Rudolf Pilich; 17.00 Zabavna glasba; 17.30 Zagorske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj; 19.20 Šport; 20.00 Simfonični koncert; 21.15 Plesna glasba; 22.15 Furlanske pesmi; 23.10 Glasba za lahko noč. t It hi h • 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Pestra operna glasba; 13.30 Glasba iz filmov; 11.00 Poje Toti del Morite; 14.15 Kulturni obzornik: 14.25 Klavirski jazz; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Sibeliiis: Simfonija St. 7; 18.21 Turina: Rapsodija za klavir in orkester: 18.40 Ameriški zbori; 19.00 Zdravniški vedež; 19,15 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20.05 Matetič Ronj.gov: Roženice; 21.00 Aktualnosti; 21.15 Straussove In Leharjeve melodii.je: 21.50 Ciganski motivi; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Koncert violinistke Nade Jevdjenijevič-llrand-love; 22.42 Jerome Kern: Sce- narij za orkester na temo «Show-boat«; 23.02 Zmerni rilmi. 'I' II h* • >. 11145 Igra godba na pihala; 17.30 Plesna čajanka: 19.00 O 2. m 0K v?/' e"0i NOVO f a f SOLKAN i0 Vpisova11!^ enoinnpo'dne STANJE^ BR aNIK . ZALI io. '»Ti enodn^gpr® kozino ' LOKEV iN^ f y SKOClJA^tio- j Vpisova ^ 17. ijl*1 ib. ’eVni d\ iaN° LJDBLJA . bled ^ OPATJE!; pl® illBSKO Vpis°vl VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27.9, najnižja 19.3, ob 17. uri 26.2, zračni tlak 1015.4, stanoviten, v«er 4 km »everseverozahodntk, vlaga 50 odstot., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24.8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, De Colte, Ul. R- Revoltella 42, Depangher, Ul. S. Gišzslo I, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, zanetti - Testa d’Oro, U|. Mazzini 43, Harabagiia v Bar-kovljah in Nicoll v Skednju. Ob bridki izgubi našega ZAHVALA drage«8 se iskreno zahvaljujemo vsem. *” 0lna«.‘!jjffi,l‘ trenutkih stali ob strani in nam -teitii ^ J. zahvala gospodom zdravnikom m zdP ^ ju zdravilišča v Ankaranu, o. ysein (sf Francu, pevskemu zboru, g°d '• o0kojn' .; vsem, ki so v di|k ki vencev in cvetja ter na njegovi zadnji poti zaluj^oce, KfS' Stankom. Darjo pa" Prosek. 14. septembra 1954 KaJgj sodijo pfensla Hrvati o italijanski manjšini v Istri Ko tu ponatis/kujemo u-. *, n, *z glasila gradiščanskih Hrvatov, «Našega Sajedrnkas (številka z dne u- septembra 1954), se vsiljujeta dve vprašanji: uvodničar primerja razmere, v katerih ži-** dalijanska manjšina v Jugoslaviji z razmerami ■ BradUčanskth Hrvatov On Posebno poudarja problem e in kulturnega izživ-tjanja. in prj tem kar za_ 11 a italijansko manjšino v .Jugoslaviji, pa četudi Pnznava, da uživajo gradi-canski Hrvati precejšnjo »vobodo. Kaj pa naj re-Jm° mi?. Kaj naj glede 'oga rečejo naši ljudje v neiki Sloveniji, ki ne amo, da nimajo niti ene r»ne osnovne šole, am-morajo plačevati celo I °* Še spregovorijo v , ’ v materinščini? In ^ucuo, na čem sloni vsa a toliko razširjena ita-"Janska iredentistična pro-aganda 0 zatiranju lta-hjanov v Jugoslaviji? ‘'"'“'"znanIStla bo prav g0' cem ?em našim bral- vriaja v .*?. , ot kak tr‘kotnik severo2an , ansico Diorje na pre Jugoslavije. ** Polotok0 SVetovno v°ino 3® Ha tem , pripadal Avstriji. *rska Polotoku je avstro-o-Bajveij! onarhiJa imela svoji ko in P"StamŽČI: Trst “ •tanišče „ naJvečje pri-Y Puliu i v°ln° mornarico " b°do 'eo^06'- naM možje da se se spominjali, *!tr' UDorahr86' tedaj v vseJ Jezik. Inf naž hrvatski Bega, sa- 0 n' bilo nič čud-stoletja (Istra vse od 8. ^rvatovt f dobe naselitve Toda’ VaŠka Zem'ia- v0“i nikoli111 na. v prete‘ vi5na- v politično neod- VeliuL mesta so SP 7oln v zv, x neoa- yel‘ketn -t 50 se v zelo oja do- #ova°^ai se začP°t0tok Istro-Jtalf. doba Za4enJa za Istro s. ^ni, i«® s‘lo naseljeni 11 oni 1_: v so njej Ita- StekJ“’sti * t °ni’ ki SO ,0PUstUi Dokkaj . zakrivili, li °stali ? kraJino. v »je^1 ‘a odmn° /!mirieni Ita. n ° hrvaško V fi zakoreni v^adi v ° Judstvo. k" le, t0 hr' moralo pre- d«k0 teiilnotnOPhdl'm faSistid-5 f1’ da b’n b‘ 4‘°vek pri-drffS vij“ ^ sedanja oblast ■ So' In venamla mi,° za e! endar Je bilo vse ^SačeT J-eto, , Cali sem? ’za'’ Priložnost \ dJanjšino Pt"ki itali-<» am» ob aeh V Jugoslavi-k>an g; mene, kot Se .razume, V J*‘ne v ,Kot Pripadnika CmaIe «JihnVStriji' Crt^6' Od 'u narodnostne s>adeče Sam‘h sem °a^siv7 v Istri okoli 4o tisoč Italijanov, to je približno toliko kot nas Hrvatov na Gradiščanskem. In tudi oni so razstreseni po vsej Istri, kot smo mi na Gradiščanskem. V glavnem pa žive Italijani vendarle v mestih. Politično in kulturno so organizirani v združenju «U-nione«, to je v združenju, ki ima v vsakem kraju, kjer živi več Italijanov svoje krajevne sekcije. Vsa italijanska narodna manjšina uživa popolno narodnostno svobodo; ona ima v vsakem mestu, kjer živi določeno število otrok, svoje o-snovne šole z italijanskim učnim jezikom. Kljub temu majhnemu številu pripadnikov manjšine vzdržuje država za nje tri gimnazije in eno učiteljišče z italijanskim učnim jezikom. Da se v vseh šolah poučuje tudi hrvaščina je samo ob sebi razumljivo, kar pa je v korist vsej njihovi narodnostni manjšini. Potrebne šolske knjige v italijanščini se tiskajo ob državni podpori, tako da dijaki italijanske manjšine ne kupujejo knjig draže, kakor pa ostali dijaki drugih narodnosti. Italijanom gre država na roko tudi izven šole in sicer v kulturnem razvoju. Poleg enega dnevnika in enega tednika imajo še šest drugih raznih časopisov. Za kritje raznih nacionalnih potreb jim nudi država znatne subvencije; (lansko leto so te podpore znašale okoli 200.000 šilingov). Nadalje je Italijanom dovoljeno svobodno uporabljati njih jezik. Noben Italijan nima niti ne sme imeti nikakih težkoč zaradi uporabe svojega materinskega jezika. Svoje pravice morejo Italijani tudi braniti. Oni imajo svoje ljudi tudi med ljudskimi zastopniki. Iz ust zastopnikov te manjšine sem dobil vtis, da so Italijani v Jugoslaviji srečna in zadovoljna manjšina. Tako stanje narodne manjšine mora zadovoljiti tudi pripadnika drugih narodnih manjšin v drugih državah. Zato ne bom tajil, da sem bil ob razgovoru globoko ganjen. Na koncu pa sem sam pri sebi primerjal naše stališče na Gradiščanskem s stališčem Italijanov v Istri. In če hočem biti pravičen, moram priznati, da sem imel Italijane za bolj srečne od nas. Italijani uživajo svobodo, državno podporo za ohranitev svoje manjšine in, kar najbolj cenim, dobre šolske razmere. Kako je pa pri nas? Res je, imamo popolno svobodo v razvijanju svoje narodnosti. Država ima dovolj razumevanja za nas in daje podporo za razvoj naše kulture. Kako je pa glede šole? Ali smemo biti z našim sedanjim šolstvom popolnoma zadovoljni? Ali se ne bi dalo tu še marsikaj urediti in izboljšati? Kako bi bilo lepo, ko bi mogli tudi mi reči podobno kot Italijani; Vse naše želje v narodnostnem pogledu so pri nas idealno dosežene! ak Na desni vidimo prof. Rosley Williamsa z Berkeleyske univerze v Kaliforniji, ki je na ortopedski kliniki rimske univerze predvajal eksperiment s klico otroške bolezni (polio-mielite) — Na levi klica, povečana 1,440.000-krat Do kod bodo šle ZDA y «obrambi» Formoze? Zadnje dni prihajajo z Daljnega vzhoda dokaj neprijetne vesti. Med Maocetungovo ljudsko republiko Kitajsko m Cangkajškovo Formozo se verjetno pripravlja nekaj ostrejšega. Ameriška sedma flota pa križari okrog Formoze in ob južni meji celinske Kitajske, z namenom, da bi »obvarovala« Formozo pred morebitno Maocetungovo izvazi-jo. Ker je torej to vprašanje postalo spet pereče, se bcmo lotili tega vprašanja z nekoliko širšega gledišča.. 22. avgusta t. 1. je sam predsednik vlade ljudske republike Kitajske, Cuenlaj, z mirnim glasom prečital pred mikrofonom pekičkega radia poslanico nacionalnega komiteja kitajske ljudske politične konference, v kateri je bilo med drugim rečeno; «Mi svečano objavljamo vsemu svetu, da je Tajvan (Formo-za) kitajsko ozemlje. Kitaj- ESHADRILE BO*« VETRA” „ PROSTO VOLJČI" SMRTI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA Pred neizbežnim vojaškim porazom je japonski militarizem skušal spremeniti vojno srečo s tem, da je pošiljal v gotovo smrt mlade ljudi, ki so eksplodirali skupno z letalom/ raketo ali torpedom, ki so ga vodili na cilj V zadnjem času se precej govori o ponovni oborožitvi Japonske in sicer v programu »zaščitne vojske« Daljnega vzhoda Ko čitamo te vesti, se nam vsiljuje misel ali bo nova japonska vojska prišla spet na dan z raznimi «kamikazi» «jiuraj-butaji» in pa »kaiteni«. Te izraze smo sicer že pozabili, kajti od zaključka vojne mineva že deseto leto in vse strahote vojne se kaj rade pozabijo. Kljub temu pa ne bo odveč, če ponovno spregovorimo o teh treh stvareh. S temi izrazi so namreč Japonci imenovali znane letalee-samomorilee, ki so se s svojimi letali in bombami pognali na sovražne objekte in jih uničili ter pri tem hkrati žrtvovali svoje •č V britskem zasedbenem področju Zahodne Nemčije so dobili »igrače« spet življenje. Ko omenjamo te izraze, se spominjamo tudi navdušenja, ki se je izražalo v fašističnem tisku na račun teh nesrečnikov, ki naj bi z izrednim junaštvom šli »prostovoljno« v smrt za svojega cesarja in domovino. Preden pa bomo spregovorili nekaj več o tem, bomo opisali kratek potek zgodovine teh »prostovoljnih« samomorilcev, njihov učinek in žalostni konec. «Kamikaze» pomeni po naše «božanski veter«. Ne moremo reči, ali je bil ta izraz ustvarjen za to, da bi se smešil sovražnik, kateremu so bile te človeške rakete namenjene, ali pa se je hotelo s tem reči, da bo samomorilec, čim bo opravil svoje »junaštvo«, z «božanskim vetrom« odplaval v nebo. Na vsak način pa je bilo to vse kaj drugega kot božansko. Kdaj se je začel izvajati način borbe z vnaprej določenim žrtvovanjem’ borca? To je bilo v juniju leta 1944, in sicer tedaj, ko je začela Japonska izgubljati vojno, po hudem porazu japonske mornarice v bližini Filipinskih o-tokov. V oktobru istega leta je začela ameriška vojska širšo akcijo v zalivu Leyte z namenom, da bi izgnala Japonce z nekih otokov. Japonske zračne sile pa so bile tedaj že precej šibke, dočim se je ameriška zračna flota krepila iz dneva v dan. Japonsko poveljstvo se je zavedalo, da jo pred naraščajočo zavezniško vojsko more rešiti le kak «čudež», in tako so prišli na zamisel o letalcih — samomorilcih, ki so jim dali ime »kamikaze«. Danes prihajajo na dan podrobnejši podatki o tem. Dva bivša japonska častnika sta opisala vlogo teh samomorilcev. seveda v nekoliko idealizirani obliki, hkrati pa dovolj nazorno, da lahko vsakdo opazi od kod je prišla ta ide. ja in s kakšnim namenom. Japonska častnika in sicer kapitan vojne ladje Rikiher Ino-guši in kapitan fregate Ta-; Jašj Nakaima poročata takole; «19. oktobra, tik pred nočjo se je pred letališčem Ma-balacat na otoku Lucon ustavila črna limuzina, iz katere je izstopil admiral Takijiro Ohniši. poveljnic I. japonske letalske flote, za katerega so menili, da je eden najboljših strokovnjakov zračne vojne. Sklical je bil namreč konfe-1 stovoljne« samomorilce tudi renco glavnega štaba 20. le- drugje! V Cebu so na primer talske grupe. Ko je bilo po veljstvo zbrano, je spregovoril takole; «Vojaški položaj je precej resen in usoda cesarstva je odvisna od operacije »So«. Ena eskadrila, kateri bo poveljeval admiral Kurita, se mora prebiti v zaliv Leyta in tam uničiti ameriške ladje. Prva zračna flota je določena, da sodeluje v tej operaciji in pomaga mornarici. Naša naloga je v tem, da t^ den dni pred prihodom naše mornarice v zaliv, uničimo tamkajšnjo ameriško mornarico in predvsem letalonosilke. Te naloge pa ne moremo izvršiti s starim načinom letalske vojne. Smatram, da ne moremo sovražnika potolči na noben drugi način, razen tako, da se lovci vrste- «Zero» z 250-kilskp. bombo in pilotom vred poženejo na vsak posamezen objekt.«1 ‘ " Častniki, ki so poslušali admirala, so ob njegovem predlogu kar obstali. Ob sami misli na izvedbo tega načrta jih je preletaval srh. V vojski baje ni možna ni-kaka »demokratična« diskusija. kljub temu pa si je poveljnik 20. letalske skupine izposloval pravico, da se pred odločitvijo porazgovori s častniki svoje eskadrile. Admiral pa mu je strogo naročil, naj «izbere» »prostovoljce«, in to takoj. Po kratkem odmoru je poveljnik eskadrile javil admiralu. da so se vsi piloti njegove eskadrile, razen dveh. prostovoljno javili za to nalogo, ki je »omenila gotovo smrt. Poročnik vojne ladje Jukio Seki je bil določen za poveljnika prvega tovrstnega i.-pa-da. To je bil šele dijak mornariške akademije v Eta Ji-mi. Ko mu je poveljnik obrazložil nalogo, je Jukio Seki zaprl oči, upognil glavo navzdol do roba mize. Tako je stal nepremično kako minuto, dve, nato se je vzravnal, si pogladil lase in navidez povsem mirno rekel; «Gremo!« Jukio Seki je bil še zelo mlad in se je šele pred kratkim poročil, takoj po poroki pustil ženo na Japonskem ter odšel v operacijsko področje. Sedaj gre »prostovoljno« v smrt. Tako, kakor v te; vojaški letalski bazi, so novačili «pro- istega dne sklicali vse kandidate za samomor. Poveljnik tega oporišča je rekel, naj vsi »prostovoljci« napišejo na kos papirja vse svoje osebne podatke in jih izroče v zalep-ki. Tisti pa, ki bi ne hoteli iti prostovoljno v smrt, naj izročijo prazen papir, seveda tudi v zalepki, da se ne bi vedelo, kdo se ne mara »prostovoljno« javiti. Od 22 kandidatov, ki so sestavljali tamkajšnje oporišče, sta bili le dve zalepki »prazni«, odnosno le v dveh zalepkah sta bila bela papirja. Prvi napad te vrste je bil izvršen 25. oktobra. Tega dne se je ob zori dvignilo 6 letal, ki so uničila 3 ametiške ladje. .Istega dne je iz Maba-lacata odletel tudi poročnik Seki m se z uspehom pognal na neko ameriško ladjo. Da je pri tem izgubil življenje, je 'samo ob sebi razumljivo. Pilot nekega lovca, ki je sprem-lial to akcijo, je pozneje poročal: «Ko smo opazili 4 a-rneriške letalonosilke in 6 drugih ladij, je Seki «pikiral» in treščil na eno letalonosilko. Za njim se je pognal še drugi «kamikaze». Z letalonosilke se je tako; dvignil velik steber dima. Dva druga pilota pa sta se pognala na sosedno letalonosilko, uspeh je bil enak. Podobno je bilo tudi z neko drugo ladjo in še z eno letalonosilko.« Ti prvi «uspehi» so se takoj raznesli po vsej Japonski. Admiral Ohniši je nenadoma postal »slaven« in metoda «kamikaze» se je še bolj razširila in se začela uporabljati tudi na drugih bojiščih, koder so bile japonske čete. Novi »prostovoljce« so novačili povsod. Toda vojaški položaj se je kljub temu slabšal in Japonci so se morali umikati. Ameriške letalske in mornariške sile so jih metale s položajev in jim uničevale že itak zdesetkano mornarico. In ko jim tudi to ni pomagalo, so si Japonci umislili še nekaj drugega; Ustvarili so bolj učinkovit samomorilni stroj. Napravili so eksplozivno raketo, ki je tehtala 1.800 kilogramov. To raketo je nosil bombnik do objekta. Tu se je raketa ločila od bombnika, na objekt pa jo je vodil samo- morilec, ki je bil vgrajen v raketo in ki so ga v tem primeru imenovali «jiurai-butaj», kar bi po naše pomenilo »eskadrila božanskega groma«. A tudi to Japoncem ni pomagalo. Zato so si umislili še tako imenovane žive torpede ali «kaitene», seveda z enakim uspehom. Po podatkih, ki so prišli po vojni na dan. je v času zadnje vojne šlo na Japonskem v »prostovoljno« smrt v obliki «kaitenov». «jiurai-bu-tajev« in »kamikazov« najmanj 25(19 mladih ljudi. Kar pa se tiče »prostovoljnosti« vsega tega, je izredno poučna zbirka pisem teh nesrečnikov, ki jih je neki -Francoz zbral in pred časom objavil v po-se_bni knjigi v Parizu. Omenjeni Francoz je bil ranjen na Koreji in bil nato pik slan na Japonsko. Tu je prišel v stik z nekim «kamikazom», ki se je sicer »prostovoljno« javil v smrt, ki pa je izkoristil letalo zato, da je odletel «nekoliko dlje« od določenega objekta in sicer k sovražniku. Tako si je rešil življenje in s tem tudi pisma svojih tovarišev, ki so bili obsojeni na smrt kot «kamikazi» in podobno. V zbirki teh pisem čitamo zanimive stvari. Neki «kamikaze» je pred svojo smrtjo napisal; »Ne u-miram prostovoljno, ne umiram brez težke muke. Vse, kar sedaj delam, delam zadnjič. Padaj, padaj češnjevo Cvetje, čemu bi sploh cvetelo, ko pa mora tudi moje življenje tako nesrečno pasti.« Drugi «kamikaze» piše takole: «Mi, ki nas imenujejo »kamikaze«, nismo nič drugega kot roboti. Mi moramo samo molčati. Vem, da moja smrt nima nikake vrednosti. Na zemlji sem bil pošten človek s svojimi občutki in strastmi. Jutri grem v napad kot robot v letalu. Ne bojim se smrti. Oprostite mi-, če so moje misli neurejene...« In takih pisem je mnogo in vsa dokazujejo neprosto-voljnost »prostovoljpih« samomorilcev — »herojev«. Ta knjiga, ki kaže laži, ki so se razširjale v času vojne, je izšla v Parizu in ne na Japonskem, kajti tam bj bilo to «preveč nevarno«. Poleg tega bi bil v nevarnosti tudi »mit visokega patriotizma«, ki so ga pokazali »kamikaze«. sko ljudstvo je sklenilo o-svoboditi Tajvanu. Niti teden prej pa je na eni strani oceana, v Washing-tenu predsednik ZDA izjavil na tiskovni konferenci sledeče: vFormoza je odločilne važnosti za obrambo ZDA in naša slavna sedma flota je v stalni pripravljenosti, da se upre vsakemu poskusu invazije na Formozo...v Formoza, ki bi lahko postala vojno žaričže na Daljnem vzhodu, je velik, bogat in gosto naseljen otok kakih 120 milj oddaljen od kitajske celine. Formoza je leta 1945 imela približno 5 milijonov prebivalcev, danes jih' ima nad 7 milijonov. Ta dva milijona novih prebivalcev so begunci, ki so se sem zatekli skupno s Cangkajškovo poraženo vojsko ob o-svoboditvi celinske Kitajske. Z ameriško pomočjo in z ameriškimi inštruktorji je Čangkajšek tu formiral moderno opremljeno vojsko, ki šteje nad 500.000 vojakov. Vojsko tvorijo tisti ostanki poražene nacionalistične kitajske vojske, ki jim je u-spelo zbežati pred kitajsko osvobodilno vojsko. ZDA dajejo Cangkajšku po 300 milijonov dolarjev na leto in to že polnih sedem let. Od tega denarja gre del za vojaško opremo nacionalistične vojske, ostalo pa gre — po podatkih neke anketne komisije ameriškega senata — v žepe raznih posredovalcev in višjih funkcionarjev Cang-kajškove korumpirane vlade. Cangkajškova vojska šteje danes 21 divizij, ki so baje v stalni pripravljenosti. Ta vojska ima poleg tega 72 ladij, povečini rušilcev, ki jih je nacionalistična Kitajska dobila od ameriške vojne mornarice. Vojaški krogi ZDA sicer skušajo hvaliti Cangkajškovo vojsko kot dobro ja borbeno, vendar pa ne morejo prikriti dejanskih pomanjkljivosti in izredno slabe vrednosti tega svojega zaveznika. Po nedavno objavljenih podatkih znaša povprečna starost vojakov te armade 30 let Take starosti nima nobena vojska na svetu in to je treba pripisati dejstvu, da nima Cangkajškova vojska tako rekoč nikakega priliva novih sil in jo tvorijo v glavnem vojaki, ki so se leta 1949 umaknili -s celine. Pri tem pil" je za njih najhujše to, da ni upati na kak priliv mlajših sil, saj je prirastek avtohtonega prebivalstva na Formozi le neznaten. Nadalje je velika pomanjkljivost Cangkajškove vojske v tem, da jo sestavljajo vojaki, ki so doslej doživljali samo poraze in ki znajo le bežati. Oficirski kader pa je sestavljen v glavnem iz starih častnikov, ki so zelo ko-rumpirani in ki že več let životarijo brez dela in na račun ameriške pomoči. Tretji ln najhujši činitelj, ki daje porazno sliko »borbenosti« Cangkajškove vojske, pa je v tem. da staro, avtohtono prebivalstvo Formoze gleda na Cangkajškovo vojsko sovražno, za kar je najboljši dokaz to, da so samo v letu 1953 Cangkajškove vojaške in policijske sile morale zadušiti kar tri večje u-pore domačega ljudstva. Posebno zadnji činitelj je zelo važen, saj se Maocetun-gova Kitajska opira predvsem na to dejstvo, kar izhaja iz že prej omenjenega proglasa, v katerem je s tem v zvezi rečeno: Naši rojaki s Tajvana se morajo vrniti k svoji slavni revolucionarni tradiciji tn pokazati svoje domo-ljubi je. strniti svoje vrste in ustvariti močne rezerve ter se pripraviti za prihod narodnoosvobodilne vojske...» I 'v- ?r. Vladimir bartol________ IMPRESIJE izpod S-dMrnŠKlH PLANIN 4>I(Iadallevanie) n j ^°lcra°P° v kntna vzpetini Ves' *Udi t^o se izliva i*« s OL-~ 0 Dl p o * ^ j • . TX * K, vzpetini TUdi t^r0 se lzliva Ce», rt° °» 3t)aot0' ki štele njem ilha °°0 prebival- >cžpr*crdaTst- v 4r- Fr jem *adn>a 'eta nilS Uef1"5 Pt-p1? odvetnik it- p^rtnUfr Tu k- s a°Pem tUd’ P0k0" f ,° Pos* ^grobnem \ bil " Vrstice, «ro!et«» sp°m?„ 2apisal v z, N‘>ce “ *TUplo *9>obn’° d°Uoh ,‘eŽi" Je ‘lop- sPoniP„ , kr°mne cn*ke9a n naiveč- •£•■*§ « le „ Postap] T°du , . ll na- aO°!i .pon*TUt’ e‘Sopi dot 6nik. to * Puč ljudem o tem še n, sanjalo v tako hrani pokopal,-šce v Kranju zemeljske ostanke drugega velikega sIo„etl. skega pesnika, Simona Jenka nn cigar nagrobniku so tudi vrstice iz njegovih poezij Kranj se ,e oddolžu geniju s rnu v letih po osvobo-a,tv>, ki so sprožila nov kult Pesnika, z monumentalnim »pomen,kom, ki sta ga izdelata kiparja Frančišek Smrdu •n danes ie pokojni Homčan (Homec je vas nekaj kilome-fcoda. Kamn‘ka> peter Lo. Gospodarska razstava v tranju je bila prirejena v prostorih gimnazije, prekrasne vel,ke stavbe, ki je opremijo-»a z vsem komfortom, ki „a z«hleva sodobna šola. G*nn„. z | «06 n Ni večjega uiitka za reakcionarno buržoazijo kot da se od časa do časa spomni na evelike dni» iz svoje pretekle in polpretekle zgodovine. O-bujanje takih spominov delu-je pri njej kot dolivanje olja k dogorevajoči sveči. Koliko je vzdihovanja ob takih proslavlja njih, vzdihovanja, ob katerem ne moreš sklepati, ali se pojavljajo zaradi spominov na nekdanja mlada leta, ali na pustolovske podvige, ali pa na oboje. Tudi 35-letnica junaškega D'Annunziovega pohoda na Reko je potekala v približno enakem vzdušju reminiscenc preostalih. Ne vemo pa, kako bi se zadržal ob tem, v Italiji sedaj tako štetem dogodku, sam voditelj podviga Gabriele D’Art-nunzio, če bi prečital tisti odstavek Nittijeve knjige «Rive-lazioni», v katerem bivši italijanski ministrski predsednik piše, da je D’Annunzio po nekem govoru v fašističnem stilu s simboličnimi vzkliki «a noi» in dviganjem rok, ki ga je moral prekiniti zaradi eksplozije neke granate, dejal: Tudi za srednješolce se bliža dan, ko se bodo ponovno odprla šolska vrata in ko bodo zopet polni skrbi. Pričetek šolskega pouka na nižji srednji šoli, oziroma na nižji gimnaziji ter na strokovni šoli bo 4. oktobra. Na vseh ostalih srednjih šolah (višja gimnazija oziroma licej ter učiteljišče) pa bo pričetek pouka 11. oktobra. Zimske počitnice se bodo pričele 23. decembra in bodo ne splača umreti za Rekoh. ure nesrečno padel s stolice, na kateri je sedel. Ker si je pri padcu poškodoval obraz, | Zelo verjetno pa bi se tudi so ga starši takoj odpeljali na proslavitelji drugače obnašali, Prisrčno slovo od dr. Beltrama Pred dnevi so se delavci SOLVAY in vodstvo tovarne poslovili od dr. Vittoria Beltrama, ki je 27 let zdravil kot zdravnik tovarniške ambulante ponesrečene in obolele delavce. V. tovarni je dočakal 62. leto starosti. Ob slovesu je bila tudi krajša svečanost, na kateri so se mu prisotni zahvalili za ves trud, ki ga je požtvovalno prenašal med zdravljenjem pomoči potrebnih družin zaposlenih. sedež Zelenega križa v Ul. Morelli, Zaradi resnih poškodb so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico Brigata Pavia. Po dobljeni zdravniški pomoči so dečka odpeljali domov. VESTI Z ONSTRAN MEJE Občinski prazniki za obletnico goriške fronte Rimljana z avtom v topol V bolnico Villa S. Giusto v Gorici so v prvih popoldanskih urah včerajšnjega dne sprejeli 72-letnega Bonfiglia Berlingerja in 36-letno Bianco Berlinger iz Rima, ki sta bila žrtvi prometne nesreče. Okrog 13. ure sta se peljala v avtu znamke «Aurelia» po drevoredu v bližini* gradu v Spessi pri Kaprivi. Iz dosedaj neznanih vzrokov se je avto naenkrat zaletel v topol kraj ceste. Poškodovala sta se oba potnika, katerima je prišel takoj na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bolnišnico. 72-letnemu Beriinger-ju so pri zdravniškem pregledu ugotovili rano na čelu, poškodbo na desnem očesu ter živčni napad, 36-letni Bianchi pa verjeten zlom leve stegnenice, poškodbe na glavi ter živčni napad. Ponesrečenca sta bila pridržana v bolnišnici na zdravljenju. Če bi vedeli, kako «junaškega» oficirja so imeli. Sončno vreme povzroča skrbi Zelenjava okoliških vrtnarjev ne uspeva Nepričakovano imamo sončne skoraj jesenske dneve, ki nam v neki meri poplačajo hladno pomlad in deževno poletje. Sonce pripeka zelo močno in vročina doseža v Gorici okrog poldne tudi do 30 stO' pinj. Vsekakor so najbolj zadovoljni tisti, ki so na počitnicah. Tudi za živinorejce, ki potrebujejo zimske krme, je vreme kot nalašč, Ra tiidi vinogradnikom je sonce dobrodošlo, ker bo kapljica boljša. Vendar pa bi bilo potrebno vsaj malo dežja, ker se sadike za zimski čas nočejo oprijeti zemlje in v njej zamrejo. Naše kmete tare skrb, saj so v okolici Gorice predvsem vrtnarji, ki se preživljajo z gojenjem raznovrstne zelenjave za goriški in tržaški zelenjavni trg. Pred dvema nedeljama se je začelo jugoslovansko nogometno prvenstvo. Nai sliki prizor s tekme Partizan — Železničar 3:1 (0:1) v Beogradu; pred golom Železničarja. Prvi dnevi meseca septembra 1943 so bili za goriško občino in bližnje občine izredno značilni. Tiste dni so se bile namreč hude borbe, v katerih je primorsko ljudstvo skupno z junaškimi partizani odbijalo napade nemške _v°i" ske, ki se je po padcu režima sesula. V spomin na te hude pa vendar zmagoslavne dni so prebivalci novogoriške občine, Grgarja, Bilj, Šempetra in še drugih krajev sklenili vsako leto proslaviti občinski praznik, ki bo tudi poznejše rodove spominjal na slavno preteklost svobodoljubnega primorskega ljudstva. Leta 1943 ravno 13. septembra se je v šempeterski občini razvijala tako imenovana goriško-soška fronta. Nemške čete so tedaj prvič prodirale od Vidma ter Gorice proti Vipavski dolini. V šempeterski občini pa so naleteli na trdo pest vzhodnoprimorskega o-dreda NOV, sestavljenega iz domačinov šempeterske občine, ter drugih edinic NOV. Nemške čete so se morale u-makniti vse do meje Gorice. Cez nekaj dni so si vrnili v povečanem številu in požgali nad U0 gospodarskih poslopij, oropali ter uničili so tudi mnogo blaga. Rrav ta dan pa ima svoj občinski praznik vas Bilje v bližini Mirna. Pred 11 leti je namreč od tukaj odšlo v partizane veliko število domačinov in v spomin nanje so izbrali vaščani ta dan za svoj praznik. Zaključne priprave za odhod na Ostrožno Od vsepovsod, iz domovine in iz zamejstva je slišati vesele novice o bližajočem se ve- likem prazniku Štajerske 19. t. m. Ogromno bo število ljudi, ki bodo iz vseh krajev prihiteli na Ostrožno v bližini Celja. To bo slavnosten dan, dan srečanja številnih junaških borcev za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Goriški Slovenci, posebno pa bivši partizanski borci niso hoteli ostati doma. 2e pred mesecem dni so začeli skrbeti za prevoz in vse potrebno za udeležbo na štajerskem prazniku. Priprave so pri kraju, saj nas samo še nekaj dni loči od sobote, ko bo goriške borce in druge udeležence partizanskega slavja na Ostrožnem odpeljal iz Gorice poseben avtobus. Nestrpnost je že velika in ni se ji mogoče čuditi, saj podobnega slavja že dolgo ni bilo. SPOROČILO STEVERJAN-SKEGA ŽUPANSTVA Do 20. septembra prijavile vire dohodkov Steverjansko županstvo sporoča, da morajo davkoplačevalci prijaviti v smislu člena 274 enotnega besedila o krajevnih financah do 20. septembra leta 1954 posamezne vire dohodkov, ki so podvrženi občinskim davkom in pristojbinam. Davkoplačevalci, ki so že vpisani v sezname za občinske davke in pristojbine za tekoče leto, niso dolžni izpolniti prijave, če se pogoji za obdavčenje niso spremenili. Kršilci bodo kaznovani po členu 292 in 296 enotnega besedila. k. oktobra pričetek pouka na nižjih srednjih šolah V višjih srednjih šolah se bo pouk pričel 11. okto trajale do 7. januarja. ček šolskega leta se ločen. Ostali dnevi brez P1 ., sledeči: 1- novem er, ^ vember, 8. december, ^ počitnice, 11- februar, ^ rec, velikonočne poft® ji, navadno trajajo april, zatem dva »r.. praznika, 1. maj. ^ v„ junij ter praznik P jev, kjer je šola. dežurna lekarna* dri Danes posluje 'prjStd in ponoči le!^rna , Jj-fl letti. Travnik 14 - « • K I Bf O v-elis*®* CORSO. 17: «Njegovo ^ stvo je reklo ne*. * VV VERDI. 21: Sim,f°n'ffl0niiej cert Tržaške Liha VITTORIA. 17:.< rlemaaio «KaIos» Sestavljena it najboljšega rrut ., gjhr Izdelana po najnovejših teknil* Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta 5 set Zahtevajte j ..... oLMifn — imPiiNISTinv ULICA MONTECCH1 št. b 111. nad. - Telefon številka »3-808 In »4-638. — Poštni .lT.A.^^A,r,^NKMv - 37-338 - OGLASI: od 8. do 12-30 In od 15 ■ 18 - Tel. Odgovorni urednik ^ rRANCISKA * » .00. usmrti,«e »O Ur - Za FLRJ za vsak mn, širin. 1 S - Podnižn Gor,c. Ul. 8. Pell.ro .11 Te, 33-82 - Rokom*, se n- vračajo — - . - - . ■■ ■ g 9^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod to, Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. ^ „ 1 nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega s