GLASILO . ^ /TIS 'd V3J Novo mesto L. IV. ŠT. 3 I' š*šm h » v y ■ - -. K (M M Sgjpn« |j% 11 IR & ■XI Wg~ . fl|&< # ' • fe 5*. H« " .-■v JR PPK"" 3 3jKjk H , §f R I T.%-. 4 k S! \ g' v * ’ v!f*lw* fc® ri ■* «qg5 W *?' J*.' f W kVJE* re|& ^MglL •' ijsffljsR jq :;:i Wf *jW •. ' ^ j||| ■Sr*. '• 7flB( i- DOLENJSKI -GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo mesto, avgusta 1967 Številka 3 Letnik IV IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in °lani ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože. ' ■ . . ■ ' " ' 'J -» / VSEBINA Stran 1. Sklepi organov upravljanja 1 2. Finančno poslovanje v I. polletju 1967 6 3. Poročilo o prvem zdravniškem pregledu delavcev, ki delajo z motorno žago 11 4. V prvem polletju 1967 je bilo delo v drevesnicah uspešno 18 5. Poročilo o realizaciji gozdnogojitvenih in varstvenih del v prvem polletju 1967 20 6. Izkoriščanje gozdov v prvem polletju 1967 29 7. Spravilo s traktorjem Fergusson FE-35 na GO Straža 32 8. Proizvodnja sadik v kooperaciji in nekatere značilnosti v gospodarski enoti Krka 3 5 9. Pravilnik o pripravniškem stažu delavcev gozdnega gospodarstva Novo mesto 39 Pravilnik o menzah 46 Najvažnejše spremembe temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju 47 » / SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA Na svoji prvi seji dne 25. maja je upravni odToor razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: 1. Za svojega predsednika je izvolil Kure ing. Danila. 2. Odločil je, da Gozdno gospodarstvo nahavi žago za razrez pragov, ki ho montirana na skladišču v Straži. 3. Odobril je nakup pralnega stroja za GO Črnomelj,, delovišče Planina pod pogojem, da plača polovico vrednosti obrat iz svojih sredstev sklada skupne porabe > druga polovica pa gre iz sklada skupne porabe podjetja. 4-. Upravni odbor priporoča gradbenemu obratu, da organizira delo tako, da ne bo prišlo do zastoja pri delavcih, če se pokvarijo stroji. 5. Na seji je bila podana informacija o izdelavi meril za nagrajevanje strokovnih delavcev. 6. Pašič Mirkotu iz Kanca, kateremu je pogorelo gospodarsko poslopje, je odobril 6 m3 iglavcev na panju s tem., da plača biološko amortizacijo. Pod enakimi pogoji se proda les tudi Ambrožič Ivanu iz Podgrada. 7. Posebni šoli Šmihel je odobril 10.000 S-din. Stipendistom, ki organizirajo maturantski izlet, je odobril 8.000 S-din. 9* Odobril je prodajo gradbene parcele na Dvoru Legan Francu iz Podgozda. Klubu belokranjskih študentov je odobril kot pomoč 20.000 S-din. Odobril je prenos zemljišča 'v k. o. Podzemelj, na katerem je kamnolom, na komunalno podjetje Metlika. 12 Za nabavo nekaterih potrebščin (hladilnik, omarice, štedilnik) za menzo na upravi je odobril 120.000 S-din, ostali znesek naj se pokrije iz sklada skupne porabe, ki je dodeljen upravi. h. 13- Odobril je nabavo obtežil za prednja kolesa za traktor, ki je preurejen za vlačenje. Na II. seji dne 14. 8. 1967 je upravni odbor razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. Razpravljal o obračunu in poslovnem uspehu podjetja za prvo polletje tega leta. 2. V zvezi s kadrovskimi zadevami je sprejel naslednje sklepe: a/ Razpiše se 2 štipendiji na srednji gozdarski šoli v Posto jni. b/ Ra delo se sprejme Čepeč ing. Antona in gozdarskega tehnika Golež Nikola. Novosprejeta člana bosta opravljala pripravniški staž po pravilniku o pripravniškem stažu in sicer Šepec ing. Anton na GO črmošnjice in Golež Nikola na GO Črnomelj. c/ Zavrnil je prošnji za sprejem na delo, ki sta jih vložila Markovič Ludvik in Černe Pavla. Tako stališče je u-pravni odbor zavzel zaradi tega, ker je pri GG zaposlenih več delavcev v knjigovodstvu in administraciji kot jih predvideva poslovnik. d/ Zaradi zmanjšanja obsega dela in odprave delovnega mesta je upravni odbor sklenil, da preneha delo Vencelj Ivanki in Vidmar Pavli. 3. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da potrdi tako sistemizacijo delovnih mest v knjigovodstvu in administraciji, kakršna je bila posredovana v osnutku poslovnika preteklo leto. Nadalje predlaga upravni odbor DS, da začasno ustanovi novo delovno mesto - obračun biološke amortizacije. 'Na to delovno mesto se potem imenuje Smrke Julij. Glede na zmanjšanje obsega dela na GO Črnomelj je upravni odbor sklenil, da se tov. Malič Perota razporedi na skladišče Črnomelj in sicer na delovno mesto skladiščnika. Na gozdnem obratu Metlika se izvršijo naslednje spremembe: delovno mesto upravitelja bo zasedel ing. Palkner Jože, Molek Darko se razporedi za revirnega gozdarja revirja Suhor, Nemanič Stane pa se premesti na delovno mesto delavca. - 3 - 4. Obširno razpravo je vodil upravni odbor o spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, Ker ni bilo v tej zvezi sprejetih dokončnih sklepov, bomo o zadevi poročali po razpravi na delavskem svetu. 5. Upravni odbor priporoča delavskemu svetu, da razdeli nadomestilo za K-15 po predlogu sindikalnega plenuma. 6. Upravni odbor predlaga DS, da odobri najetje posojila za nabavo 5 avtomobilov v znesku 35,000.000 S-din. Nadalje naj odobri najeti dolgoročno posojilo za intenzivne nasade in sicer za lansko leto 60,000.000 S din, za letošnje leto pa 20,000.000 S-din. 1 • V smislu določil statuta je odobril nagrado tov. Ilc Sta- netu v višini 120.000 S-din in Kraševec Antonu 50.000 S-din. 8. Tov. Povše Prancu in Šink Pavletu je odobril plačilo vsakemu po 7 dni klimatskega zdravljenja. 9- Za' zdravstveno ogrožene otroke delavcev GG, ki so bili po slani na zdravljenje po priporočilu zdravstvene službe je odobril 205.000 S-din. ^-0. Določil je ceno drv, ki jih prejmejo člani sindikalne podružnice uprave. Stanglin Jožetu iz Planine je odobril posojilo v znesku 200.000 S-din. X P Reševal je še nekatere prošnje za oprostitev gozdne takse ^ II. seji dne 21. 8. 1967 je delavski svet obravnaval in lepal o naslednjem: Rotrdil je obračun za prvo polletje tega leta. Rezultate Polletnega uspeha objavljamo v posebnem sestavku. 2 * Sprejel je tako sistemizacijo delovnih mest, kakršno je Predvideval osnutek poslovnika, ki je bil v obravnavi lansko leto. Po tem sklepu ostane na upravi in obratih v administraciji in knjigovodstvu zaposlenih naslednje šte-vilo delavcev: - 4 na upravi 26 na obratu Novo mesto, Straža, Črnomelj in Trebnje po 3 na obratu Podturn, Črmoš-njice in obratu za gozd. načrtovanje po na GO Metlika, na skladiščih Straža, Novo mesto, Črnomelj in gradb. obratu po 1 2 Do tega sklepa je prišlo zaradi zmanjšanja poslovanja pred vsem gozdnogojitvenih del. Zaradi tega se je zmanjšalo šte vilo zaposlenih delavcev v proizvodnji in rezultat vseh teh premikov je zmanjšanje števila delavcev tudi v administraciji in knjigovodstvu. Istočasno, ko je delavski svet sklepal o ukinitvi delovnih mest na obratih, je sprejel sklep, da začasno odpre delovno mesto - "obračun biološke amortizacije". Ta potreba se je pokazala šele zadnji čas ko gozdno gospodarstvo ugotavlja, da ima velike vsote ne-pobrane biološke amortizacije. Delavski svet je ob tej priliki zadolžil strokovne službe, da proučijo združitev skladišč z gozdnimi obrati, upravičenost obstoja GO Metlika, upravičenost obstoja dveh delovnih' mest na obratu za gozdarsko načrtovanje in sistemizacijo delovnih mest revirnih gozdarjev. 3. Sprejel je pravilnik o menzah. Pravilnik objavljamo v tem glasilu. 4. Obširna razprava je bila tudi po informaciji o osebnih dohodkih. Čeprav delavski svet ni imel namena sprejemati kakih pomembnejših sklepov v tej zvezi, so vendar tovariši, ki delajo na izpopolnitvi pravilnika, dobili nekatere pomembne pobude. Člani DS so mnenja, da strokovne službe pre nehajo z obračunavanjem gibljivega dela, namesto tega se določi osnova za obračun, ki temelji na obsegu dela, ki ga posameznik opravlja. Govora je bilo tudi o povečanju osebnih dohodkov v kolikor so ustvarjeni pogoji. Zelo burna je bila razprava o zmanjšanih osebnih dohodkih delavcev, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe. Pogovarjali so se tudi o normativih, o nesorazmerjih med posameznimi delovnimi mesti, predvsem gre tu za nesorazmerja med cestnimi delavci in delavci v drevesnicah, med delavci nekaterih strokovnih služb na upravi, vodje destilarne, buldožeri-sta. Na koncu razprave je delavski svet sprejel v zvezi z nagrajevanjem naslednje sklepe s a/ Osnova za izračun osebnega dohodka buldožerista se poveča za 2.000 S-din. b/ Na obratu za gozdarsko načrtovanje se preneha obračunava ti osebni dohodek po normativih, ki jih je sprejel delav ski svet. 5* Delavski svet je na predlog sindikalnega plenuma odločil da se iz sklada dodeli vsakemu delavcu, ki ima pogoje do dopusta, 15*000 S-din kot nadomestilo za K-15* j 6. Po sklepu DS bo gozdno gospodarstvo najelo posojilo v znesku 30,000.000' S-din za nakup 5 avtomobilov znamke OM nosilnosti 5,5 t. 7. Gozdno gospodarstvo bo vložilo prošnjo za najetje dolgoročnega posojila za intenzivne nasade in sicer za leto 1966 60,000.000 in za tekoče leto 20,000.000 S-din. 8. Glede na prihranek pri gradnji ceste Resa-Rog sprejme delavski svet sklep, da se prihranjeni znesek porabi za gradnjo ceste-odcepa od novozgrajene. 9. Odobril je predlog povečanja plana poseka iglavcev v količini 3*000 m3* 10. Podržaj Jožetu, delavcu GO Podturn je odobril posojilo za novogradnjo stanovanjske hiše v znesku 500.000 S-din. ^* Odobril je prodajo gradbenih zemljišč Vlašič Antonu in Ivanetič Francu. xXx FINANČNO POSLOVANJE V I. POLLETJU 1967 V prvem polletju letošnjega leta je Lila dosežena realizacija proizvodov in storitev v višini 1.615,984.345 S-din, kar je za 202,759.268 S-din manj kot v prvem polletju 1966. Celotni stroški poslovanja znašajo 1.722,527.914 S-din in so za 3,397-601 S-din nižji kot v letu 1966 kljub občutnemu zmanjšanju realizacije. OL upoštevanju povečanja zalog znaša razlika dohodkov nad stroški 20,312.192 S-din. Primerjava dosežene realizacije je razvidna iz tabele: (v 000 S din) FAKTURIRANO 30.6.1966 30.6.1967 Indeks Realizacija gozdnih sorti- mentov 1,511.192 1,390.135 92 Realizacija gozdnogojitvenih del 129.656 81.523 63 Realizacija urejevalnih del 13.048 25.465 195 Realizacija projektive 4.295 3.357 78 Realizacija gradb. obrata 55.783 37.651■ 67 Ostala realizacija (stori tve) 101.847 70.782 69 Drugi izredni dohodki 2.923 7.071 242 Skupaj realizacija v tek.l. 1,818.744 1,615.984 89 Prenesena neplačana reali- zaci ja iz preteklega leta 258.925 195.282 Celotni dohodek 2,077.669 1,811.266 STROŠKI s 30.6.1966 30.6.1967 Indeks Odkup lesa 535.879 532.489 99 Amortizacija osn. sredstev 49.488 58.636 118 Biološka amortizacija gozd. 231.913 247.043 107 Osebni dohodki 505.861 495.771 98 Terenski dod. in dnevnice 43.760 41.489 95 Vsi ostali stroški 359.025 347.100 97 Skupaj stroški v tek. letu 1,725.926 1,722.528 100 Preneseni stroški iz pret. leta, zmanjšani za razliko povečanja zalog 141.631 68.426 Skupaj 1,867.557 1,790.954 30.6.1966 30.6.1967 Indeks Razlika dohodkov nad stroški 210.112 20.312 9>7 Razdeljeno za osebne dohodke 102.056 Ostane nerazdeljeno (za sklade) 108.056 20.312 18,8 • V primerjavi s planom za leto 1967 je doseženo v prvem polletju 1967; ' Realizacije 48 $ Stroškov 52 $ Razlike dohodka 25 Od celotne fakturirane realizacije v prvem polletju je plačano 72 $, nasproti letnemu planu pa 38 io. Frimerjava osebnih dohodkov; (v 000 S din) 30.6.1966 30.6.1967 Indeks Bruto osebni dohodki 607.918 495.771 82 Neto OD redno zaposlenih 362.109 300.221 83 Boleznine do 30 dni 6.699 7.075 106 Terenski dodatki 39.185 36.104 92 Dnevnice 4.516 5.384 119 Povprečno število zaposlenih 791 727 92 Mesečna povprečja na zaposlenega; (v celih S din) Neto osebni dohodki 76.298 68.826 90 Boleznine do 30 dni 1.412 1.622 115 Terenski dodatki 8.256 8.277 100 Dnevnice 952 1.235' 130 Skupna neto izplačila 86.918 79.960 92 Rrikazani osebni dohodki za leto 1967 so bili dejansko tudi izplačani. Po pravilniku o delitvi dohodka bi z ozirom na doseženi neto produkt lahko izplačali še 22,826.358 S din bruto osebnih dohodkov, kar pa z ozirom na nižji finančni razul-"fcat ni mogoče, saj znaša razlika dohodkov nad stroški po Plačani realizaciji le 16,123.681 S-din. Uspešnost poslovanja podjetja je v primerjavi z lanskim letom nižja za 32 i° po plačani realizaciji (K = 0,683), oziroma 19 i° po fakturirani realizaciji (K = 0,808). - 8 - Ker je število zaposlenih znižano za 8,1 %, poslovna sredstva pa povečana le za 0,4 ^ je v glavnem vplivalo na znižanje koeficienta uspešnosti poslovanja (za 26,9 i°) povečanje stroškov na enoto proizvoda oziroma izvršene storitve. Investicije, gozdnogojitvena in urejevalna dela v prvem polletju 1967: l/ Nabava opreme 2/ Gradbene•investici je 3/ Izdelava projektov 4/ Druge investicije in anuitete 5/ Prispevek za energetiko 6/ Gozdnogojitvena dela - SLP/1967 7/ Gozdnogojitvena dela - zas.1967 8/ Urejevalna dela 1967 9/ Kritje gozdnogojit.del iz 1966 14,931.145 S-din 26,024.981 3,356.855 15,611.043 2,696.581 39,082.498 42,440.359 25,464.858 71,044.074______ Skupaj: 240,652.394 Investicije skupne porabe: l/ Stanovanje na Mestnih njivah 2/ Stanovanja v Trebnjem (2) 3/ Stanovanjski blok v Dol. Toplicah 943-320 12,774.700 4,101.385 Skupaj: 17,819.405 Zaloge, terjatve, obveznosti: v 000 S din) 30.6.1966 30.6.1967 Indeks Zaloge materiala in drobne- ga inventarja 101.717 98.845 97 Zaloge gozdnih sortimentov in sadik 256.427 . 331.561 129 Terjatve do kupcev 319.446 504.762 158 Obveznosti do dobaviteljev 35.982 89.643 249 Povprečna terjatev do kupcev v letu 1967 je znašala 346,368.047 din in je bila plačana povprečno v 38,6 dneh°, povprečna terjatev v letu 1966 pa je znašala 315,954.192 din pri vezavi 31,4 dni. Če na drugi strani primerjamo obveznosti do dobaviteljev, smo le-teh imeli v letu 1967 povprečno za 83,265-160 din in smo jih povprečno plačevali v 62,4 dneh, v letu 1966 pa so povprečne obveznosti znašale 28,396.310 din z vezavo plačila 24,8 dni. & Uspeh poslovanja posameznih delovnih enot je različen, vendar so pri vseh delovnih enotah porasli stroški poslovanja v odnosu na realizacijo primerjano z lanskim letom. Rezultati poslovanja po posameznih delovnih enotah so naslednji; 1. GO Novo mesto Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vložena posl.sr. Povprečno št. zaposlenih Koeficient uspešnosti poslovanja 2. GO Straža 1966 331,416.083 157,958.411 164,158.791 • 129 Celotni dohodek Porabljena- sredstva Povpreč. vlož. posl. sr. Povpreč. št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 3. GO Podturn Celotni dohodek Porabljena sredstva Povpreč. vlož. sredstva . Povpreč. št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 343,649.495 140,874.028 168,203.006 109 295-,280.241 105,156.732 128,802.443 99 4. GO Crmošnjice Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vložena .sredstva Povpreč. št. zaposlenih Koeficient uspešnosti posl. 287,696.640 117,628.134 86,133.649 82 1967 290,464.347 148,671.109 169,051.120 120 K = 0,829 347,993.595 178,687.477 174,738.159 111 K = 0,808 267,022.448 110,314.120 123,483-064 97 K = 0,789 252,080.234 115,470.083 83,254.615 77 K = 0,837 5* GO Črnomelj’ Celotni dohodek Porabljena sredstva Povpreč. vlož.posl.sr. Povpreč. št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 332,695.190 202,049-900 194,299.585 136. 215,426.832 156,195.316 182,925.495 116 K = 0,511 6. GO Metlika 1966 Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vložena posl.sr. Povprečno št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 7- GO Trebnje Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vlož. posl. sred. Povprečno št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 41,534.985 21,543-374 6,908.295 9 282,699-625 174,221.647 89,878.223 60 8. Gradbeni obrat Celotni dohodek 74,117.618 Porabljena sredstva 30,663-035 Povprečno vložena posl. sred. 45,330.377 Povprečno št. zaposlenih 56 Koeficient uspešnosti 9. Obrat za gozd. načrtovanje Celotni dohodek 17,448.154 Porabljena sredstva 4,886.351 Povprečno vložena posl. sred. 4,337-366 Povprečno št. zaposlenih 17 Koeficient uspešnosti 10. Skladišče Novo mesto Celotni dohodek 151,197-048 Porabljena sredstva 3,448.631 Povprečno vložena sredstva 5,845-259 Povprečno število zaposlenih 13 Koeficient uspešnosti 11. Skladišče Straža Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vložena sredstva Povpreč, št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 232,145-748 9,108.366 7,321.453 15 1967 36,553-016 22,387-558 5,960.879 9 K = 0,789 229,529-257 153,198.380 90,833-741 47 K = 0,754 46,647.863 26,091-082 45,716.673 41 K = 0,602 21,397-093 5,099-391 5,628.476 17 K = 1,395 163,984-324 7,668.833 7,227-679 13 K = 0,865 226,259-035 15,352.595 16,469-941 18 K = 0,430 12. Skladišče Črnomelj Celotni dohodek Porabljena sredstva Povprečno vložena sred. Povpreč. št. zaposlenih Koeficient uspešnosti 1966 1967 365,711.766 7,233.418 11,733-860 22 238,161.096 6,963.569 16,641.974 20 K = 0,461 Koeficient uspešnosti poslovanja za upravo podjetja je 0,774. xXx POROČILO 0 PRVEM ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU DELAVCEV, KI DELAJO __ Z MOTORNO ŽAGO Na predlog HTV in socialne službe podjetja je upravni odbor GG Novo mesto sprejel sklep, da pošlje na zdravriški pregled vse delavce, ki delajo z motorno žago. Pregled je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto -dispanzer za poklicne bolezni, v januarju, februarju in marcu Petosnjega leta. Pregledanih je biLo l8l oseb in sicer 158 zaposlenih pri delih z motorno žago, 23 pregledanih pa je zaposlenih pri ostalih gozdnih delih. Ž£egled je vseboval; 1. 2. 3. 4. 5. klinični pregled vsakega posameznika laboratorijski pregled krvi in urina proba ohlajevanja rok specialni pregled pri otologu z avdiogramom (preizkus sluha) v posameznih primerih specialni pregled pri angiokirurgu po potrebi __. St gj?ost pregledanih zaposlenih oseb: do 18 let od od od od Pad 19 - 21 let 22 - 30 let 31 - 40 let 41 - 50 let 50 let 1 oseba 3 osebe 50 oseb 103 osebe 22 oseb 2 osebi Doba zaposlitve pregledanih* oseb; do 6 mesecev do 1 leta od 1 - 3 let od 3 - 5 let od 5 - 10 let od 10 - 15 let od 15 - 20 let nad 20 let 3 osebe 3 osebe 30 'oseb 39 oseb 54 oseb 35 oseb 13 oseb 4 osebe Pri dobi zaposlitve z motorno žago po starostnih grupah so upoštevani samo tisti zaposleni, ki so pri pregledu navajali, da delajo z motorno žago, torej samo 158 oseb. Doba zaposlitve z motorno žago po starostnih grupah: Starostne' ' 3-6 6-12 1-2 2-3 3-4 4-5 nad 5 Skupaj grupe mes. mes. let let let let let 16 - 18 1 1 19 - 21 1 1 22 - 30 4 9 16 10 7 3 4 53 31 - 35 3 6 8 14 14 5 3 52 36 - 40 5 4 9 7 8 1 34 41 - 50 1 1 3 2 4 2 1 14 nad 50 1 1 2 Skupa j: 8 22 32 35 33 19 , 9 158 / Doba zaposlitve z motorno žago ; po starostnih grupak oseb, ki so pri pregledu navajale , da imajo ob mrazu in delom z motorno žago mravijinčaste, oziroma bele ; prste rok (s poiz- kusom ohladitve rok ni bilo ugotoviti belih prstov) * Starostne 3-6 6-12 1-2 2-3 3-4 4-5 nad 5 Skupaj grupe mes. mes. let let let let let 21 - 30 1 2 1 4 31 - 35 1 1 1 3 3 3 3 15 36 - 40 1 1 2 2- 6 41 - 50 2 1 1 4 nad 50 1 1 1 3 Skupaj: 1 1 3 7 9 ■ 7 4 32 Doba zaposlitve po starostnih grapah delavcev, ki delajo z motorno žago obolelih in s preizkusom ohladitve rok je pozitiven. To.se pravi, da 32 delavcev po zgoraj navedeni razpredelnici boluje ali pa ima začetno okvaro rok. Za delavca, ki je zaposlen kot motorist in dela z motorno žago 6 mesecev in je že obolel (poizkus ohladitve rok je pozitiven) bi omenili, da je bil pred tem zaposlen v Litostroju kot talilec. Dispanzer za poklicna obolenja nas opozarja tudi, da marsikateri od delavcev motoristov dela z motorno žago tudi doma popoldne,ob prostih sobotah in nedeljah. Mnogi izmed zaposlenih se vozijo na delo z mopedi in to ob vsakem času (možnost, da si prehladi roke ob prevozu na delo in iz dela). Ker se to ni moglo ugotavljati, je pokazatelj ob preizkusu rok na bele prste neobjektiven. Dri mnogih osebah je bilo opaziti znake, ki bi jih lahko prištevali k tistim, ki jih povzroča vibracija na celotni organizem. Ti znaki so: nespečnost, nervoznost in apotenca. pri pregledu je dispanzer ugotavljal: a/ prava poklicna obolenja V obolenja v zvezi s poklicom c/ ostala obolenja Dasoneuroze (vibracijska bolezen je okvara končnih majhnih krvnih žil na prstih rok) - 8 primerov. . Sum na omenjeno bolezen kot poklicno - P9sledica dela z motorno žago in mraza Pa še 4 primeri. ■Anamnestično navajanje mravijinčanosti rok ali pojav belih Prstov pri delu v mrazu v 32 primerih. Akustična trauma v 4.primerih preverjeno z avdiogramom ^akustična trauma - okvara sluha,' zaradi dolgotrajnega vpli-va ropota na slušne organe). Slabši sluh kot sicer pa je na-Vajalo 15 oseb. Ad c/ Pod ostala obolenja so ugotovili, na prvem mestu slabokrvnost v 12 primerih, kronično vnetje dušnikov v 4 primerih, krčne žile v 1 primeru, gnilost zobovja v 25 primerih, vnetje mišičja hrbta v 2 primerih, psihonevroze v 1 primeru, povišan krvni pritisk v 6 primerih. MNENJE IN PRIPOROČILO 0 NADALJNJIH UKREPIH Pri delih z motornimi žagami, ki imajo močno vibracijo z visokimi amplitudami pride do obolenj, imenovanih vibracijska bolezen. Zaradi ponavljajočih se vibracij nastopijo okvare funkcij kapilar (žil lasnic) v smislu traumatične angione-uroze kapilar prstov. Nastopi pojav "belih" prstov. Jakost okvare in .pogostnost obolenja ožilja je v ozki povezavi z intenziteto in trajanjem dela. Za nastanek obolenja je odločujoča tudi osebna občutljivost in odpornost. V letu 1964 so bile pri GG Ljubljana opravljene tudi meritve ropota in tresljajev pri motornih žagah. Navedli bomo nekaj podatkov. Te meritve so pokazale, da so vse uporabljene motorne žage ne glede na različne pogoje dela v jakosti tresljajev in ropota, prekoračile mejo, ki je zdravju škodljiva in, da ni možno z nobenimi zaščitnimi sredstvi tega vpliva bistveno zmanjšati. Pri poizkusih so se uporabljali različni tipi motornih žag in sicer "Stihi Contra" (s staro izvedbo glušnika) "Partner R 11", "Jo-bu Tiger D 94” in električna žaga "Stihi". Ropot je bil merjen z jakostjo izraženo v fonih v območju frekvenc od 42 - 11.200 Hz. Ker so se v območju od 500 -1.000 Hz pokazali najbolj visoki rezultati, je v to območje izdelana primerjava med posameznimi tipi žag: 1. Stihl-Contra maksimalna jakost 100 - 166 fonov 2. Partner R 11 M ?! 95 - 100 fonov 3- Jo-bu Tiger 94 D !J ?! 95 - 107 fonov 4. Stihi - električna 1! ?! 67 - 77 fonov Če vzamemo kot mejo neškodljivosti 80 fonov vidimo, da so razen električne žage vse motorke preglasne. Vibracija se je proučevala prav tako v različnih delovnih pogojih z različnimi tipi žag. Rezultati so merjeni z isto aparaturo in so izraženi v fonih. Tudi tukaj je zdravju - 15 - škodljiva meja 80'fonov, katera prav tako ne 'dosega le električna žaga. Ne glede na pogoje dela so vibracije pri posameznih tipih žag naslednje: 1. Stihi Contra 2. Partner R 11 3* Jo-bu Tiger D 94 4. Stihi - električna Merjene so bile tudi vibracija pri uporabi trdega lesa in stare verige, enkrat direktno na ročaju motorke, drugič pa na roki, ki je držala prednji ročaj motorke. .Zaščitni ukrepi so: a/ Medicinski b/ Tehni čni Ad a/ V borbi proti vibracijski bolezni so najuspešnejši sledeči preventivni ukrepi: 1. pregled in sicer prvi pred nastopom dela, pri katerem se pričakuje nastop vibracij (delo z motorno žago), 2. periodični zdravniški pregled zaposlenih, ki delajo z vibracijskim orodjem, 3. zdravstvena vzgoja delavcev, ki delajo z motornimi žaga- mi, oziroma s stroji, pri katerih se pojavljajo vibracije Prvi pregled pred nastopom dela delavca mora biti temeljita analiza njegovega zdravstvenega stanja ter splošne in posebne sposobnosti za določeno delo. Pri tem pregledu je potrebno, da se upošteva cela vrsta medicinskih kontraindikacij za delo, kjer je riziko za škodljivo delovanje vibracij in Složnost pojava vibracijske bolezni. periodični zdravniški pregledi so namenjeni zgodnjemu odlivanju sprememb, ki nastajajo vsled škodljivega delovanja vibracij. Skoraj pri vseh strojih, ki prekomerno vibrirajo se ugotavlja pojav prekomernega ropota, ki je tudi 86 - 101 fon 99 - 105 fonov 91 - 93 fonov 66 - 81 fonov zdravju škodljiv in okvarja v prvi vrsti sluh. Zato je pri teh pregledih potrebno opraviti poleg avdiometrične preiz-kave sluha, tudi ostale preiskave za izključitev vibracijskega dovoljenja. Zdravstvena vzgoja delavcev, ki so izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom vibracije je zelo važna, ker mora informirati zaposlene o škodljivostih, ki so zvezane s tem delom in o možnostih preprečevanja ali vsaj o zmanjšanju posledic. Delavce je potrebno še posebej opozoriti o škodljivosti slabih razvad, ki lahko pospešijo pojav vibracijske bolezni, to so v prvi vrsti kajenje in alkoholizem. Z zdravstveno vzgojo je tudi potrebno vplivati na zaposlene, da se pravilno prehranjujejo in sicer da v njihovi prehrani ne pride do pomanjkanja vitaminov BI, C in D kot tudi kalcija. Ad b/ 1 \ Tehnološki proces naj bo tako urejen, če je mogoče, da se vibracije sploh ne pojavljajo ali če se pojavljajo, da se prepreči njihovo širjenje z mesta nastanka na delavca. Tehnična skrb mora biti zlasti osredotočena na to, da se čimbolj omeji prenos vibracij v frekvencah, kjer vibrira celo telo ali posamezni deli telesa na katere se prenašajo vibracije. Dokler pa se popolnoma ne prepreči prenos vibracij na zaposlenega pa ne smejo te prekoračiti največjo dovoljeno mejo. Pri tem mora biti delo organizirano in izvajano tako, da so delavci izpostavljeni škodljivemu delovanju vibracije čim krajši čas, ta pa mora biti enakomerno porazdeljen preko cele delovne izmene in s čim več prekinitvami dela. 0 tem problemu je na predlog HTV službe pri nas razpravljal strokovni kolegij, upravni odbor in centralni delavski svet ter sprejel sklep, s katerim so seznanjeni vsi delavci. Določeno je, da delavec, ki dela z motorno žago ne sme delati več kot 2 uri na dan z motorno žago. Zato organiziramo tečaje za delo z motornimi žagami, da bo čimveč delavcev usposobljenih opravljati delo z motorno žago. Ker pa na zaposlene z vibracijskim orodjem zelo škodljivo vplivata vlaga in mraz, ki namreč pospešujeta nastanek vibracijskega obolenja, morajo biti zaposleni zaščiteni pred vlago in mrazom. Potrebno je, da delavci nosijo tople rokavice s filcasti-mi vložki, ki istočasno zmanjšujejo vpliv vibracije in mraza. Važna je tudi organizacija dela. Delavci, ki so izpostavljeni škodljivemu vplivu vibracij morajo biti poučeni o škodljivem vplivu prekomerne vibracije in teoretično ter praktično izšolani ter vzgojeni v sigurnem načinu dela, ki zagotavlja takšno delo, kjer se bo skrajšala doba izpostavljenosti vibracijskim ali pa se omeji ali zniža prenos vibracij na delavca. Delavci morajo imeti tako delovno disciplino, ki bo zagotavljala visoko strokovno skrb o stroju, ki ga uporabljajo. Vemo namreč, da slabo vzdrževani stroji - motorne žage - povzročajo take vibracije, ki najbolj oškodujejo zdravje delavcev. Vemo pa tudi, da je za enkrat še nemogoče tehnično opremiti motorne žage tako, la vibracija in ropot ne bosta prekoračila dovoljene meje, je na vsak način potrebno prepovedati prekomerno delo in delo mladoletnikom. Iz istega razloga je poleg dosledne uporabe vseh osebnih zaščitnih sredstev potrebno za posamezna vibracijska orodja odrediti tudi delovni čas, katerega lahko dela delavec pri odrejenem delu. Prav tako ne smemo pozabiti na osebno zaščito sluha - najbolje z nošnjo svaljkov iz steklene vate. Kri pregledu so ugotovili visok odstotek - 25 primerov gni lega zobovja in slabokrvnosti. Slabokrvnost je poleg druge ga lahko tudi posledica slabe prehrane. To nam narekuje, da bomo morali v bodoče še bolj intenzivno razmišljati o Prehrani delavcev. Tako visoko število delavcev, ki boluje aa gnilostjo zobovja pa nam narekuje, da bomo morali v zdravstveni prosvetijenosti vseh zaposlenih še marsikaj storiti. Kontrolni pregledi za nekatere delavce, ki so določeni ža 3esen letos in za spomlad 1968 leta nam bodo dali rezultat ^ega preventivnega dela. Vsi, prav vsi, posebno pa še HTV socialna služba imata na tem področju veliko nalogo. Nace Gregorčič xXx - 18 - V PRVEM POLPETJU 1967 JE BILO DELO V DREVESNICAH USPEŠNO __________ Ugodne vremenske prilike v spomladanski sezoni so omogočile 'pravočasno in kvalitetno izvršitev vseh predvidenih del v zvezi‘s setvijo, pikiranjem in prvo pletvijo. V mesecu juniju so obilne trajnejše padavine ovirale redno vzdrževanje (pletev) setve. S koriščenjem vsake ugodne prilike je uspelo pravočasno očistiti ves posevek tako, da ni na kvaliteti sejank nikakih posledic in se zelo lepo razvijajo. Izvršitev setve - primerjava 1966 in 1967 Leto smr. gl.bor ost.igl. ost.list. skupaj ha ha ha ha igl. list. 1966 0.30 0.28 0.17 0.21 0.75 0.21 1967 0.92 - - 0.04 0.92 0.04 Setev je v celoti izvršena s semenom lastne proizvodnje. Na 0.30 ha površine smo izvršili prosto setev, na 0.61 ha v brazdice, na 0.01 ha pa setev po Dunemanu. Prednosti proste setve so v polnem koriščenju površine, enakomerni razvrstitvi sejank, Večji proizvodnji po enoti površine in boljši kvaliteti. Slaba stran je v večji potrošnji semena, zamudni in dragi pletvi v prvem letu. Pri Dunemanu je poleg navedenih prednosti proste setve prišteti še ne-zapleveljenost, kar predstavlja glavno prednost tega načina vzgoje sejank. Zaradi lažjega razumevanja vzgoje sejank na naši poiskus-ni ploskvi, po Dunemanovem načinu, bom na kratko opisal postopek te setve. Na grobo obdelano zemljo postavimo lesen okvir s stranicami višine od 20-25 cm. Širina okvira je 1 m, dolžina poljubna. V notranjost okvirja nasujemo v višini 15-20 cm visoko surovih iglic, ki jih nagrabimo v gozdu, najbolje v čistih iglastih sestojih. To plast dobro potlačimo. Na to potlačeno plast ponovno natrosimo plast iglic (od 5-10 cm), ki jih pomešamo z okrog 25 $ presejanega gozdnega humusa in odgovarjajočo količino in vrsto mineralnega gnojila. Na tako pripravljeni gredici izvršimo - 19 - prosto setev in jo rahlo prekrijemo z mešanico iglic in humusa. Po izvršeni setvi površino zalijemo z 0.5 - 1 i° raztopino modre galice zaradi razkužitve. Skrbeti je treba, da ima posevek vedno primerno vlago. V prvem letu mora hiti zasenčen. Ob ugodnem vremenu, kadar je oblačno, moramo senčnike za nekaj ur odstraniti, da se površina dobro prezrači. Stalno zasenčenje in prekomerna vlaga lahko povzroči razna glivična obolenja. Izvršitev pikiranja - primerjava 1966 - 1967 Leto smr. gl. bor ost. igl. skupaj kom kom kom kom 1966 645-000 275.000 920.000 1967 660.000 124.000 784.000 V spomladanski sezoni je bilo pikirano strojno 660.000, ročno pa 124.000 komadov sadik. Pod ostalimi iglavci so zajete sadike macesna, duglazije in omorike. Pikiranje je v glavnem dobro uspelo. Stroški proizvodnje - primerjava 1966 - 1967 ;\ leto Letni plan Realizacija stroš. I. poli. OD + mater. Osebni doh. material in usl. Skupaj 1966 512.170.00 162,924.98 112.031.40 274.956.38 1967 649.751.20 ,115.118.78 123-340.48 238.459.26 Znižanje osebnih dohodkov v primerjavi z lanskim letom v Istem razdobju je pripisati ugodnim vremenskim prilikam, izvrševanju del po dokaj izkustvenih normah preteklih let, 'boljši organizaciji in smotrni uporabi obstoječe mehanizacije. . .... Znižanje materialnih stroškov bomo v bodoče dosegli z lastno proizvodnjo potrebnih sejank za pikiranje. Z letošnjo Proizvodnjo bomo zadostili tudi v tem pogledu v kolikor ne bi utrpeli kakšnih občutnih izpadov v II. polletju zaradi bolezni ali elementarnih nezgod. Varstvena dela: Vse zemljišče namenjeno setvi in pikiranju je lilo tretirano z insekticidi, setvena površina pa še pr šele j razkužena z raztopino modre galice. Skozi vso sezono so lila izvršena olčasna preventivna škropljenja proti morelitnim napadom glivičnih lolezni. Opaziti je lilo nekaj poškodl na setvi po krtu, kakor tudi mehaničnih poškodbah pri pletvi in okopavanju, kar pa ne predstavlja kakih večjih materialnih izpadov. Ne smemo se zadovoljiti samo z doseženimi uspehi v I. polletju, ki so dokaj ugodni v finančnem in kvalitetnem pogledu. Strmeti moramo za izboljšavo že doseženih uspehov, zasledovati napredek te proizvodnje v svetu in prilagajati sprejemljive izboljšave naši proizvodnji in finančni zmogljivosti. xXx Adamič Danijel POROČILO 0 REALIZACIJI GOZDNOGOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL ____ V PRVEM POLLETJU 1967________________ Za realizacijo gozdnogojitvenih del v prvem polletju 1967 je ob primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu značilen zmanjšan obseg pogozdovanj, približno enak obseg negovalnih del in povečani izdatki za varstvo gozdov. Te spremembe v realizaciji so posledica nepokritih bioloških vlaganj v letu 1966, ko je bil plan pogozdovanj zelo obsežen in ko kljub obljubam nismo dobili dolgo obljubljanih kreditov za osnovanje intenzivnih nasadov, po drugi strani pa posledica neugodnih vremenskih razmer v spomladanskem času (snegolomi). Z ozirom na tako stanje je letošnji plan gozdno gojitvenih del postavljen v okvir lastnih finančnih zmogljivosti, kar pomeni, da je zlasti plan obnove občutno znižan. Realizacija posameznih vrst gojitvenih del v prvem polletju 1967 je naslednja: 1. Pogozdovanje in spopolnjevanje Kot že rečeno je bil obseg pogozdovanj zaradi finančnih težav v letošnjem prvem polletju precej manjši od lanskega. Tako so bili iz plana crtani vsi intenzivni nasadi, pri Čemer je varianta plana za osnovanje nasadov ostala pogojena s krediti. Količinska realizacija izražena v ha je naslednja: SLP ZA S >ii BNI SKUPAJ 'oru Ziuni Plan Poli. Poli. Plan Poli * Poli. plan Poli Poli obrat 1967 real.^re.66 1967 real . $ re. 66 1967 re. $1966 Novo m. 39 12 31 19 10 3 30 11 49 15 31 30 Straža 18 5. 28 6 21 8 39 3 39 13 33 9 Podturn 13 9 69 8 3 1‘ 33 3 16 10 62 11 Crmošnjice 11 - -• — 11- 11 100 7 22 11 50 7 Črnomelj 12 2 17 21 25 21 84 67 37 23 62 88 Metlika - - - - 17 5 29 15 17 5 29 15 Trebnje 3 1 33 3 42 6 14 17 45 7 15 20 GG skupaj 96 29 30 57 129 55 42 123 225 84 37 180 K tabeli je prikazano pogozdovanje v celoti. Od tega je bilo v obeh sektorjih skupaj 6.40'ha spopolnjevanja, 7.15 ha intenzivnih nasadov (GO Črnomelj) in 4.40 ha osnovnega pogozdovanja v kooperaciji (GO Črnomelj'). Pri navedeni količini osnovanja intenzivnih nasadov je mišljeno samo sajenje, ker sta bili priprava tal in kopanje jam izvršeni že Jeseni 1956. Takrat je namreč zmanjkalo sadik in je bilo Sato potrebno pripravljeno površino letos spomladi zasadili. Pod pogozdovanje v kooperaciji'so mišljene tiste zasajene površine, ki so jih kmetje sami zasadili tako, da so sadike "dobili na gozdnem obratu,- dela sama pri. pogozdovan ju Pa so nadzirali področni revirni gozdarji. Taka oblika je Pocenila stroške za 30 $, kar pomeni, da se lahko z manjšimi sredstvi pogozdi večje površine. Is tabele je razvidno, da je letošnja realizacija za 96 ha manjša od lanskoletne in da je bil v spomladanski sezoni Plan realiziran s 37 $. Procent realizacije letnega plana Pogozdovanj je v spomladanski sezoni že nekaj let približno ettak in se giblje od 30 - 40 $. ■^adi letos so bile vremenske prilike zelo ugodne tako, da izpad minimalen. Nekajkrat je' pogozdovanje prekinil ce~ lo pozni spomladanski sneg. Medtem, ko smo za pogozdovanje v lanski spomladanski sezoni veliko število sadik kupili drugod (463.000 kom) pa so bile za letošnje pogozdovanje vse sadike pridelane v lastnih drevesnicah. Kvaliteta domačih sadik je neprimerno boljša od nabavljenih, hkrati pa so odpadli tudi stroški dolgega prevoza. Poraba sadik je po vrstah ob primerjavi s porabo v lanskem prvem polletju naslednja: Drevesna vrsta Porabljeno št spomladi 1967 * Porabljeno št. spomladi 1966 $ Smreka 243.846 79 346.341 54 Zeleni bor 11.352 3 5.650 1 Rdeči bor 14.900 4 24.196 4 Macesen 2.450 1 24.600 4 Jelka 35.729 11 130.668 20 črna jelša 1.510- 1 4 51 - Iranska jelša. 140 - - Javor 700 - - Črni bor 80.123 13 Rdeči hrast 20.850 3 Jesen 5.059 1 Domači oreh 516 Duglazija 320 Pacipresa 750 Skupaj 310.627 100 639.524 100 Letošnji izbor drevesnih vrst je skromnejši od lanskega. Podobno kot ostala leta, je bila tudi letos jelka nabrana v naravnem podmladku. Poraba sadik po gozdnih obratih in gostota sajenja je bila naslednja: - 23 Gozdni obrat Pomlad porab.kom 1967 gostota kom/ha Pomlad 1966 porab.kom gostota kom/ha Novo mesto 56.460 3.659 130.229 4.128 Straža 51.543 4.029 37.490 4.043 Podturn 36.923 3.974 40.645 5.246 Crmošnjice 46.169 4.064 34.780 5.269 Črnomelj 74.813 3.224 257.530. 4.074 Metlika - 16.650 3.619 77.050 5.183 Trebnje 28.069 3.887 61.800 2.916 GG skupaj 310.627 3.702 639.524 4.249 Povprečna gostota posajenih sadik po hektaru je letos manjša, kot je hila v lanskem letu. To zmanjšanje, ki je popolnoma na mestu, gre na račun manjšega števila porabljenih sadik jelke (le-ta se sadi s povprečno gostoto 6.500 - 7.000 kom/ha) in na račun boljše kvalitete sadik pridelanih v domačih drevesnicah. Skoraj vse sadike so odgovarjale namreč normativom za intenzivne nasade, kjer je zaradi tega gostota sajenja manjša. Manipulacija s sadikami v drevesnicah, prevoz in manipulacija na terenu se je v mnogočem izboljšala. V drevesni-°ah so sadike pakirali, kar je omogočilo lažjo manipula-oijo pri prevozu in zakopavanju na terenu pred samim pogozdovanjem. Viške sadik je oddal gozdnim obratom Novo me-slo, Črnomelj in Metlika samo GO Podturn, medtem ko so vsi °stali obrati porabili doma pridelane sadike. Na GO Straža (na novo priključena gospodarska enota Krka) so posadili 15.000 kom smreke, ki je bila pridelana v kooperaciji z Zasebnim lastnikom. Dognojevanje in okopavanje z dognojevanjem Podobno kot prejšnja leta, je bila tudi letošnjo pomlad Posvečena vsa skrb dognojevanju nasadov. S tem v zvezi je ^eba omeniti poskusne ploskve za dognojevanje, ki jih je Postavil institut za gozdno in lesno gospodarstvo Sloveni- na dveh objektih in sicer na nasadu Sončnik (GO Novo me-s^°) za zeleni bor in na nasadu pri Tribučah (GO Črnomelj) 2a smreko. Z dodajanjem različnih vrst gnojil v različnih - 2/ dozah se bo s tem poskusom, ki bo trajal 5 let pokazalo, katera gnojila in v kakšni dozi najbolj odgovarja našim razmeram. S posebnim gnojilom (N:P:K = 15:15:15) so bile dognojene tudi sadike iglavcev na lani jeseni osnovanih poskusnih ploskvah (kombinacija iglavcev s crno jelšo) v Marindolu, Dobravi in Koritih. V ha izražena realizacija je naslednja: Dognojevanje in startno gnojenje - ha Gn zdrvi SLP ZAS skupaj Plan poli .. poli plan - poli. poli. plan poli poli U ul d 0 1967 real .. * re.66 1967 real.f re. 66 1967 ne. f>re !. 66 Novo m. 9 25 273 — 5 14 280 _ 14 39 278 — Straža 7 6 86 1 — 2 - 5 7 8 114 6 Podturn 39 . 39 100 24 8 8 100 4 ’ 47 47 100 28 Črmoš. 13 21 161 19 - 3 - - 13 24 185 19 Crnomelj 15 44 293 90 50 101 202 40 65 145 223 130 Metlika - ' ■ - - - 30 32 107 31 30 32 107 31 Trebnje - 18 - - 30 15 50 1 30 33 110 1 GG sk. 83 153 CO i—1 134 123 175 142 81 206 328 159 215, Okopavanje z dogno jevanjem ha Novo m. 22 16 73 8 17 13 76 25 39 29- 74 29 Straža 3 - . 3 100 . 28 - - S 3 3 100 17 Po d turn 2 2 100 — — — - , rrr 2 2 100 «-■ 5rmoš. 8 8 100 23 - - - - 8 8 100 23 Črnomelj 15 - - - 40 - - - 55 - - - Metlika - - - ’ - 30 34 113 - 30 34 113 — Trebnje 26 10 38 88 63 51 81 23 89 61 68 lil GG Skup. 76 ' 39 51 147 150 98 65 54 226 137 60 201 Iz pregleda realizacije je razvidno, da je plan dognojevanja presežen za 59 plan okopavanja z dognojevanjem pa dosežen s 60 fo. Ta premik je utemeljen s tem, ker so obrati prvenstveno dognojevali tiste nasade, ki so bili osnovani v jeseni leta 1966. Skupno je "bilo torej dognojenih 465 ha nasadov, porabljenih pa 120 ton umetnega gnojila nitrofoskala N:P:K=4:14tll. Gnojilo je bilo nabavljeno pravočasno (april) tako, da je bilo dognojevanje v glavnem izvršeno pred začetkom vegetacije. Z nekaterimi izjemami, ko je bila zaradi malomarnosti gnojilo potrošeno tik ob deblu in se je nekaj sadik celo posušilo (GO Novo mesto in Straža), je bilo delo izvršeno v redu. 3. Obžetve, čiščenjeredčenje in reševanje iglavcev Zaradi sezonskega značaja teh del je realizacija ob polletju razmeroma majhna. Naslednje tabele prikazujejo količinsko realizacijo v hektarih ob primerjavi z letnim planom in z realizacijo v istem obdobju preteklega leta. Obžetve nasadov - ha . . ■ Gozdni SLP ZA S skupaj obrat plan poli. poli. , plan poli. poli. plan poli poli 1967 real.$.1966 1967 real. 1° re.66 67 re. 1° re. 66 Novo m. 253 31 12 58 147 24 16 13 400 55 14 71 Straža 114 37 32 26 72 3 4 - 186 40 22 26 Podturn 62 7 11 1 28 - - - 90 7 8 1 Crmošnjice 44 20 45 12 17 1 6 - 61 21 34 12 Črnomelj 287 9 3 - 100 1 1 3 387 10 2 3 Metlika 16 — — — 95 28 29 2 111 28 25 2 Trebnje 37 6 16 28 130 19 14 21 167 25 15 49 CG skupaj 813 110 13 125 589 76 13 39 C\J c -e- ra 186 13 164 v- Čiščenje kultur - ha Novo m. 63 2 3 21 91 5 5 .8 154 7 4 29 Straža 139 15 11 47 73 48 66 9 212 63 29 56 Podturn 28 5 18 1 13 4 31 4 41 9 22 5 Črtno šn jice 76 - - - 23 9 39 4 99 9 9 4 Črnomelj 132 19 14 13 117 16 13 1 249 35 14 14 Metlika 10 4 40 — 34 19 56 11 44 23 52 11 Trebnje 23 6 26 18 152 48 32 91 ' 175 54 34 109 ^2: sk. 471 51 11 100 503 149 29 128 974 200 21 228 Redčenje - ha Gozdni SLP ZAS skupa j obrat plan poli. poli. plan poli . poli plan poli . poli. 1967 real./žre. 66 1967 real .fo re. 66 1967 real . ^re . 66 Novo m. 86 19 22 18 7 93 19 20 18 Straža 108 45 41 11 29 3 10 1 137 48 35 12 Podturn 17 17 Crmoš. 59 59 Črnomelj 57 11 19 3 3 60 11 18 21 Trebnje 7 13 84 1 1 30 91 1 1 14 GG sk. 334 75 22 45 123 4 3 31 457 79 17 65 Reševanje iglavcev - ha Novo mesto 4 - - - 9 — - 2 13 — — 2 Straža 2 - - 1 13 5 38 1 ' 15 5 33 2 Podturn 20 3 15 2 20 8 40 19 40 11 28 21 Črmošk 1 1 Črnomelj 11 2 18 17 26 153 1 28 28 100 1 Trebnje 6 3 50 5 6 3 50 5 GG skup. 37 6 16 3 65 42 64 28 102 48 47 31 Ce primerjamo obseg izvršenih del v lanskem prvem polletju, lahko ugotovimo, da je letos nekoliko manjši obseg samo pri čiščenju, sicer pa je pri ostalih delih opazen rahel porast. Letošnji letni plan obžetev je precej visok, kar je razumljivo zaradi porasta novo osnovanih površin v letu 1966. Pričakovati pa je, da se bo podobno kot prejšnja leta, z obžetva-mi lahko nekaj površin prištedilo. Marsikje se namreč lahko dve obžetvi zreducirata na eno samo. Kvaliteta čiščenja se je v marsičem popravila. S primemo organizacijo dela (dovolj velike skupine delavcev pod strokovnim vodstvom revirnega gozdarja in motorna žaga) se lahko ob večji normi kvalitetnejše opravi Čiščenje, kot v primeru, če delajo manjše skupine brez primernega orodja in strokovnega vodstva. Za zgled lahko služi organizacija in kvaliteta o-pravljenega dela na GO Straža (revir Soteska), medtem ko se ponekod še vedno pojavljajo stare napake, kot so beljenje pređrastkov v kolobarju in puščanje pređrastkov za "malopro dajo" (GO Podturn in Črmošnjice). Tudi pri redčenju se vse bolj uveljavlja metoda pozitivne selekcije, kar je. edino pravilno in hvalevredno. Pri redčenju se v glavnem več ne izdelujejo drobna drva (sečeni-ce) zato je v takih primerih najbolj racionalno puščati polnilni sloj in se orientirati samo na razpored krošenj. Od ostalih del je omeniti obžagovanje iglavcev, ki so ga izvajali na GO Novo mesto v gospodarski enoti Gorjanci (odd. Ib) na površini 3 ha. Obžagovali so samo elitna drevesa. 4. Varstvo gozdov- Dorabljena sredstva za varstvo gozdov so v primerjavi z lanskoletnimi naslednja: N din Sektor lastništva 1. polletje 1967 1. polletje 1966 Družbeni 106.543.62 60.618.48 Zasebni 22.111.79 18.503.07 Skupaj 128.655.41 79.121.55 Dri varstvu gozdov so upoštevana naslednja dela: polagan je in izdelava lovnih dreves, posek in izdelava slučajnih pripadkov, klešČenje stoječega drevja, Čiščenje protipožarnih pasov in ostala varstvena dela. Prikaz količinske Realizacije za oba sektorja skupaj je naslednji: Vrsta dela Enota 1967 1966 mere Dolaganje in izdelava iovnih dreves m3 133 171 Dosek in izdel,sluČ,prip. m3 12,170 5.215 ■Kleščenje stoj, drevja m3 521 467 Oiščenje protipožar. pasov m3 101.663 128.268 Ostala varstvena dela ure 5.061 2.980 Občutno povečanje v primerjavi z lanskim letom je opaziti pri slučajnih pripadkih. Pozen spomladanski sneg je povzro čil veliko škode predvsem na mlajših kulturah iglavcev (snegolomi). Medtem ko so hili v prejšnjih letih slučajni pripadki do zaključka 1. polletja že izdelani, pa to letos ni slučaj. Zaradi precejšnje količine drobnih sortimentov so tudi planirani nadstroški prenizki. Podobno je tudi s porabo ur za ostala varstvena dela. Ker je.sneg povil in potlačil mlade kulture je bilo na marsikaterem nasadu potrebno mladice popravljati, podpirati in privezovati. Od rastlinskih bolezni je treba na prvem mestu omeniti mehur jevko na zelenem boru (Cronartium ribicola). V primerjavi z lanskim letom se je število najdenih okuženih primerkov v nasadih z zelenim borom precej povečalo. Pri spomladanskih pregledih (ob priliki pojava rumenih mehurjev) je bilo registriranih 2.532 kom okuženih primerkov. Borbo proti ribezu, ki se je na posameznih obratih (GO Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto) pričela resno in sistematično, bo treba nadaljevati, kajti sicer bi bilo ogroženih lahko 457 ha reduciranih površin zasajenih, z zelenim borom. Na področju GO Trebnje se je poleg rje na zelenem boru pojavila tudi rja na borovih iglicah (Go-leosporium sp.) in rja dvoigličastih borov (Cronartium flaccidum). Ti dve bolezni sta se pojavili na posameznih osebkih in za enkrat ne predstavljata večje nevarnosti. Od ostalih rastlinskih bolezni in škodljivcev je omeniti macesnovega molja (Coleophora laricella), smrekovo ušico (Chermes abielis), smrekovo grislico (Nematus abietis), koreninsko gnilobo (Armillaria mellea), uš na zelenem boru (Pineus strobi) in'borovo grizlico (Dendrolimus pini). Precej škode na mladih kulturah je povzročila srnjad,jelenjad in zajci. V spomladanskem sušnem obdobju (marec, april) je bilo na celem območju GG 14 manjših gozdnih požarov. Od tega na GO Novo mesto 4, GO Trebnje 1, GO Črnomelj 3, GO Metlika 5 in na GO Črmošnjice 1. Vzroki za nastanek požarov so v večini primerov nepazljivost pri požiganju sečnih odpadkov in trave ter iskre od lokomotive. Skupna povzročena škoda je ocenjena na 2.510.000 S din. V glavnem je bila škoda povzročena na naravnem mladju, v 3 primerih pa je požar povzročil manjše škode na intenzivnih nasadih (Cerov-ška gmajna, lokve, Dobravice). Za povzročeno škodo na intenzivnih nasadih je podjetje dobilo od DOZ-a odškodnino v znesku 719*403 S din. Vsi intenzivni nasadi so namreč požarno zavarovani pri DOZ-u (letna zavarovalna premija znaša 1,641.773 S din). V tem času je bil izdelan tudi načrt požarnega varstva gozdov v katerem so zapopadeni vsi požarno ogroženi gozdni kompleksi. ing. Jože Petrič xXx • IZKORIŠČANJE GOZDOV V PRVEM POLLETJU 1967 Zaradi okoliščin, ki so nastale kot posledica gospodarske reforme, se dinamični plan blagovne proizvodnje za leto 1967 nekoliko razlikuje od predhodnih. Gre predvsem za spremembo odnosa poseka in izdelave lesa listavcev v prvem in četrtem četrtletju. Ta sprememba vsekakor bolj odgovarja predelavi lesa oz. lesni industriji. Velike količine hlodovine, ki jo prejemajo predelovalni obrati v zimskem času od januarja do marca in celo do maja povzroča težave okrog predelave in zaščite, po drugi strani pa je v zadnjem četrtletju dobava minimalna, s čimer se zaostruje vprašanje zaposlitve delavcev na žagah. Drugi razlog je bolj ekonomsko-finančnega pomena. Industrija ima namreč z razrezom hlodovine v času oktober-december blago sposobno za trg v aprilu, kar v primeru razreza januar - maj ne more biti. Če to primerjamo z našo tehnologijo, odgovarja tak način tudi naši panogi. Velikokrat se zgodi, da je vsled visoko zapadlega snega v januarju onemogočen posek in spravilo lesa, zaradi česar smo prisiljeni, da v kratkem Času posekamo veliko lesa in tako zavlečemo spravilo in oddajo v pomladanskem času. Zaradi tega nam dinamika blagovne proizvodnje, ki smo jo sprejeli za leto 1967, omogoča umirjeno proizvodnjo, uravnovešeni dotok denarja (ne oziraje se pri tem na anomalije, ki so trenutnega značaja - vsi odjemalci so slabi plačniki) in permanentno zaposlitev delovne.sile, kar ji daje pomen stalnosti. Dinamični plan blagovne proizvodnje v SLP gozdovih je naslednji : SKUPAJ I.KVARTAL II. KVART III. IV. Iglavci m3 31.502 — 16.142 15.360 - Listavci m3 19.841 13.298 100 100 6.343 Prost.les m3 29.816 14.374 2.150 2.040 11.252 Listavci m3 49.657 27.672 2.250 2.140 17.595 SKUPAJ m3- 81.159 27.672 18.392 17.500 17.595 Tabela nam kaže 39 i° poseka in izdelave lesa iglavcev in 61 io lesa listavcev. Če analiziramo izvršitev polletnega plana v primerjavi z dinamiko, dobimo sledečo sliko: PLAN IZVRŠENO Iglavci m3 16.142 19.852 123 Listavci m3 13.298 14.453 109 Prost, les m3 14.374 14.783 104 Listavci m3 27.672 29.236 106 SKUPAJ m3 43-814 49.088 112 Iz podanega prikaza je razvidno, da je podjetje pri poseku in izdelavi lesa iglavcev preseglo polletni plan za 23 f0j pri listavcih pa za 6 Skupni polletni plan je ustvarjen z 112 °/o. Tukaj je treba podčrtati dejstvo, da je podjetju kljub zimi, z obilico snega, ki se je dolgo-zadržal, in onemogočal delo skozi ves januar, uspelo zamujeno nadomestiti. To je bilo mogoče, ker imajo obrati odvečno delovno silo, kar je razvidno iz naslednjega: Pov.del. del.dni ure m.žage izdelano N ______________________________________________________m3_________ Plan 148 15-230 121.840 72 47.213 3,1 Realiz. 168 13-541 116.817 63 47-737 3,6 To kaže, da je večje število delavcev ostvarilo manj delovnih dni (in število ur) ter imelo večjo storilnost. Od planiranih 110 delovnih dni na enega delavca je ostvarjeno 86 delovnih dni, kar pomeni izpad 24 del. dni na delavca ali 192 del. ur. Mislim, da temu ni potreben komentar. Pri maklanju celuloze pa je slika sledeča: Delavci Dni ure m3 K Plan 32 3.540 28.320 7.080 2,0 Reali z. 27 1.692 14.128 4.658 2,7 Ti podatki nam poudarjajo še bolj sezonski značaj izdelave bukove celuloze, ker je ostvarjeno komaj 63 del. dni na delavca v šestih mesecih. Storilnost je; kot je razvidno višja. Gozdni obrati bi vsekakor morali posvetiti' več pozornosti temu vprašanju v drugem polletju. Zelo važno je omeniti, da smo imeli veliko več snegolomov po naših sestojih kot prejšnja leta (slučajni pripadki). To nam je povzročilo, da je pri poseku in izdelavi lesa iglavcev napadel večji odstotek drobnejših sortimentov v odnosu na plan. Posledica tega je posek cca 3.000 m3 več lesa iglavcev, da bi lahko nudili lesni industriji potrebne surovine. Glede kvalitete gozdnih sortimentov zaradi uveljavitve ■ novega JUS-a je treba podčrtati, da trg spričo gospodarske reforme in cen ne more več vsega sprejeti. Posebno velja to za prostorninski les. Ta sortiment je zaradi nadomestil (elektrika, plin in dr.) na trgu zelo problematičen. Zaradi tega je treba kvaliteti izdelave tega scrtimenta posvetiti več pozornosti. Omeniti je treba tudi to, da so gozdni obrati premalo pozornosti posvečali proizvodnji bukovega celuloznega lesa. Po sedanjem stanju je pričakovati izpad v tem sortimentu. Prisiljeni smo v drugem polletju pospešiti izdelavo bukovega celuloznega lesa, saj smo pogodbeno vezani s celulozno tovarno v Krškem. Kar zadeva plan odkupa lesa iz zasebnega sektorja, je le-ta od leta 1964 v stalnem upadanju. Glavnega razloga ne moremo iskati samo v ekonomskih cenah kmetijskih pridelkov ali v ogromnem odstotku in slabem plasmaju na trg hrastovih, Cerovih in drv manjvrednih listavcev. Prav tako se tudi ne moremo strinjati z odtokom iglavcev po črnih kanalih. Za to obstojijo načini (prijave, sečni nalogi, zamenjava lesa itd.), ki bi omogočili povečan odkup lesa iz zasebnega sektorja (izogib izpada biološke amortizacije). S tem - 32 - vprašanjem se moramo vsi skupaj ukvarjati, s čimer bi se izognili negativnim posledicam finančne realizacije. Odkup iz zasebnega sektorja smo dosegli kot sledi: Plan , . odkup. GO Novo mesto 11.000 m3 GO Straža 12.500 m3 GO Podturn 2.960 m3 GO Crmoš. 6.000 m3 GO Črnomelj 9.000 m3 GO Metlika 2.500 m3 GO Trebnje 12.000 m3 6.997 m3 7.995 m3 2.455 m3 3-573 m3 6.881 m3 1.187 m3 9.947 m3 GG 55.960 m3 39-035 m3 Oddaja oz. prodaja gozdnih sortimentov je dosežena s 54 letnega plana. Lahko bi bila višja vsaj za višino prehodnih zalog. Objektiven razlog so težave z žičnico, ki je povzročila zakasnitev oddaje za ca 2.000 m3 lesa. Izpad v odkupu lesa je prav tako zmanjšal realizacijo oddaje. Temu je treba prišteti slabo povpraševanje na trgu po drveh in zastoj pri prevzemanju pragov od strani prevzemalcev. V analizi polletnega plana niso obravnavana druga vprašanja (orodje, faze dela itd.) kakor tudi doseženi stroški po fazah dela, ker so predmet posebnega članka. / ing. Rade Kalihovič xXx SPRAVILO S TRAKTORJEM FERGUSSOK FE-35 . NA GO STRAŽA________________________ Ena najtežjih in najdražjih faz v gozdni proizvodnji je spravilo izdelanih sortimentov od panja do kamionske ceste. Težavnost tega dela je pogojena predvsem: zaradi razgibanega terena, raztresenosti gozdnih sortimentov in vsemogočih ovir na terenu. iv ; Delavski zaslužki in.cena živalskega dela nenehno naraščata, kar sili gozdarje k iskanju cenejših rešitev v procesu dela. Znano pa je, da je najcenejše delo tam, kjer je vloženo malo človekovega dela in čim več strojnega. Sna od rešitev tega problema je tudi spravilo s traktorjem Fergusson Fe-35 opremljenim z vitlom, ojačeno kabino, jarmom ali pa oplenom. Na našem obratu smo že dolgo razmišljali o mehaniziranem spravilu, a kaj, ko ni bilo traktorskega priključka. Ko pa je priključek prišel nismo mogli traktorja opremiti, ker smo; ga rabili za prevoz bukove hlodovine. V aprilu smo dobili oplen in montirali na traktor vitel, kabino in oplen. To smo montirali v mehanični delavnici v Žabji vasi. Montaža je trajala tri dni, ker skoraj noben vijak ni bil pravi in je bilo treba skoraj vse na novo narediti. Tudi kabina se ni natančno prilegala in je bilo treba nosilce podaljšati. Namesto jarma, kot je običajno pri spravilnih priključkih smo uporabili oplen. Ima več dobrih strani" manjši rajdni krog, nalagati se da tudi .droban in po potrebi prostorninski les. N Na kabini in vitlu smo naredili določene izboljšave. Namesto- škripca na zadnji strani smo montirali valjčno vodilo - s čemer smo dosegli, da lahko pritegne hlod tudi pravokotno na traktor in s tem na vlako. Tudi na bobnu smo vodilne valje zožili in tako dosegli, da se žična vrv lepše navija na boben. Ohišje vitla smo ojačili z močnimi železnimi ploščami, spodnje nosilce pa z U profilom. Ker traktorist doslej še ni spravljal lesa s traktorjem, smo si šli ogledat tako spravilo na GO Mozelj pri Kočevju. Tam si je traktorist dobro ogledal tehniko spravila, raznovrstne vlake in seveda poizvedel o nagrajevanju. Po vseh teh pripravah smo 24. aprila preizkusili ta mehaniziran način spravila tudi v gozdu pri nas in sicer v odd. 27 revir. Sv. Peter. Za preizkus smo izbrali zelo težak oddelek, močno skalovit z globokimi vrtačami in ze-^ lo strmimi vlakami. Učinek spravila je bil prve dni precej nizek, nato pa se je dvigal in sedaj sta traktorist in pomočnik že precej izkušena. Doseđaj je Mio opravljenih 478 strojnih ur, izvlečenih pa 1.188 m3 hlodovine. Po mesecih se je efekt gihal tako- le: mesec Strojne ure Del. 1 ure Dni m3 april 20 . 22 2 20 maj 165 207 19 284 j uni j 168 189 21 539 julij ' 125 143 17 345 Skupaj: 478 561 59 1.188 Stroški za gorivo in mazivo •so približno 45 i manjši kot pri prevozu, ker stroj pri spravilu teče pod nizkim pli- nom, Motor je manj obremenjen in s tem je : tudi manj -popra- vil. Zastojev zaradi okvare motorja skoraj ni • Za prve tri mesece so kaikulirani stroški spravila s traktorjem znašali 1078 S din .za in3. Dejanskih stroškov, se nismo mogli ugotoviti, ker so .strojne ure.po našem mnenju previsoko izračunana. Zlasti tc velja za traktorski priključek, za katerega- je cena ,750 S-din na uro. Nabavna vrednost priključka je 780.000 S-din, odplačali pa smo ga v treh mesecih že za 359* 500 S-din - torej ho namesto v 6 letih odplačan že v letošnjem letu. Organizacija dela je naslednja. Za spravilo s traktorjem smo izločili štiri oddelke. Ko je v enem izdelane dovolj hlodovine jo traktor izvleče na cesto in se premakne v drugega. Tako se premika iz oddelka v -oddelek, da je vedno polno zaposlen in ni nepotrebnega čakanja. Traktoristu pomaga pomočnik. Ta veže hlode, pribija kline, poma.ga preko zaprek (štori, kamenje),pripravlja škripce, vleče prazno žično vrv itd. Oba skupaj pa rampata dolžinski les. Hlodovino spravljamo do kamionske ceste, kjer jo pobere kamion z dvigalno napravo Hiab, dolžinski les (piloti, gradb. les) pa rampata sama - tudi do 100 m3 na eni rampi. Uporabljamo stare "furmanske" vlake. Kjer so preozke jih razširimo. V treh mesecih smo za popravilo vlak porabili 12 cestarskih dnin in 3 kg razstreliva. 35 - Osebni dohodki traktorista so urejeni tako, da za vsak -oddelek določimo normo in seznanimo traktorista s ceno za m3 spravljenega lesa. Norma je za sedaj še precej subjektivno določena, ker še ni izdelanih normativov,tujih pa zaradi posebnih razmer ne moremo uporabiti. če hočemo še poceniti stroške spravila bo treba še naprej uvajati mehanizacijo v to fazo. Izdelava in sečnja sta precej mehanizirani, prevoz je skoraj 100 i° mehaniziran, pri spravilu pa so to šele začetki, potrebno bo uvajati v delo dvo in trobobenske vlačilce in razne tipe žerjavov in žičnic. ing. Japelj Boštjan xXx PROIZVODNJA SADIK V KOOPERACIJI IN NEKATERE ZNAČILNOSTI V GOSPODARSKI ENOTI KRKA S priključitvijo GE Krka h GG Novo mesto so se prenesle tudi značilnosti v gospodarjenju z gozdovi kot so n.pr.: - proizvodnja sadik v kooperaciji; - odkazovanje gozdnega drevja posestnikom po tarifah; - neto prevzem lesa pri panju na posebne manuale; - končni kupoprodajni prevzem na skladišču; - evidenca sečenj. GO Grosuplje v sklopu Agrokombinata Grosuplje je pred razkosanjem gospodaril z 20.103 ha gozdov s povprečno 131 m3 lesne zaloge na 1 ha (od tega 45 m3 iglavcev in 86 m3 listavcev). Prirastek je z ozirom na slabo strukturo in nizko akumulacijsko maso nizek, saj znaša le 1.2 m3 za iglavce in 1.6 m3 za listavce na 1 ha gozdne površine. Analogno temu je nizek tudi etat, saj znaša 0.5 m3 za iglavce in 0.7 m3 za listavce. Navedene številke so v primerjavi s slovenskim povprečjem lesnih zalog, prirastkov in etatov, nizke. V ločeni režiji je imel omenjeni gozdni obrat drevesnico "Medvedico", ki leži blizu Taborske jame na flu-vialnem nanosu. Površina drevesnice je 1.5 ha, 'kar je _• 36 - z ozirom na deficitno stanje iglavcev - posebno v GE Krka premalo za proizvodnjo sadik od setve do presajenk sposobnih za v gozd. Malioracijski načrt predvideva 1.600 ha gozdov in grmišč za konverzijo. Pri tem bi prišla v poštev ponekod tudi indirektna premena. Dolgoletno sodelovanje s podjetjem "Seme-sadike" Mengeš _ in deficitno stanje iglavcev nas je privedlo do misli o kooperacijski proizvodnji sadik. Mengeške sadike so bile zaradi pregostega pikiranja in gnojenja preveč nagnane v višino. Od prevelike gostote izvira seveda tudi ozek habitus sadike, ki se v gozdu ne more normalno obnašati. Cesto jih potlači sneg in zlepa se ne podajo v rast. Taki in podobni faktorji so nas privedli do tega, da smo v drevesnici vzgajali v glavnem smrekove semenke, ki smo jih potem pogodbeno zaupali kooperantom še za naslednji dve leti. Prioritetni kooperanti so bili naši bivši logarji, ki so kazali več zanimanja za tako vzgojo. Z njimi smo sklenili kooperacijske kupoprodajne pogodbe, s katerimi smo sodelavce obvezali s potrebnimi cenami za pikiranke in presajenke, dopusten riziko, kvaliteto, strokovne in zdravstvene preglede sadik. V okviru sklenjenih pogojev se je kooperant tre tiral vse do prevzema sadik sposobnih za v gozd. Poudariti moram, da smo vzgajali v drevesnici kvalitetne pikiranke in da je bila selekcija z naše strani zelo močna. Zdravstvene preglede je vršil gozdarski inšpektor. Obolelih sadik ni bilo opaziti ne v drevesnici niti pri kooperantih. Cene za pikihanje so se zaračunavale kooperantom enotno, ne glede na višino, čeprav je -le-ta variirala. Izkop se je odračunaval 1.5 S-din po pikiranki, ce jih je izkopaval sam. Končne proizvodne cene so bile naslednje; 1 Srn 2/2 20-40 cm višine - 30 S-din Srn 2/2 nad 40 cm " - 40 S-din Pri tem je kooperant zaslužil; Srn 2/2 20-40 cm višine - 20 S-din Srn 2/2 nad 40 cm " - 30 S-din 37 - Proizvodne cene so z ozirom na kvaliteto nizke, cene za sadike v pogodbi so "prožne” vendar bazirajo na. povprečnih cenah, ki veljajo za Slovenijo. Pomanjkljivost te pogodbe je v tem, da se ne dotika kooperanta takrat, kadar trg ne bi mogel robe absorbirati. S teritorialno kadrovsko razdelitvijo tega obrata je delež takih kooperantov prišel tudi h GG Novo mesto. Ob prevzemu tega ozemlja se je pogodbeno potrdilo (GG N0vo mesto - GO Grosuplje - GG Ljubljana), da se pogoji prenesejo. Oe imamo v vidu meliorativne gozdne in pašniške površine, ki so predvidene v GE Krka, sklepamo, da 45*000 komadov kooperacijskih sadik nekako zadostuje pogozdovanju, ki smo ga planirali v teh dveh letih. Večina sadik bomo posadili v "Korinjsko gmajno", kjer smo začeli s premeno 1964. leta. Preostale kooperacijske sadike smo planirali za pogozdovanje v k.o. Ambrus in k.o. Višnje, kjer so iglavci še redkejši, je pa mnogo plodnih vrtač in dolin, ki so trenutno porasle z lesko ali gabrom in proizvajajo le slaba drva. Potem, ko je Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani izvršil taksacijska ureditvena dela, so nastale spremembe v odkazovanju oziroma merjenju kvote odkazane mase. Že samo dejstvo, da so v tem predelu večinoma kmečki gozdovi, ki so urejeni še po parcelah, parcele pa zbrane oziroma vključene v oddelke, katerih meje potekajo po parcelnih mejah in izmera sestojev, oziroma obračun mas - zalog, prirastka in etata po tarifah (vmesne tarife po Coklu) je privedla do tega, da smo začeli odkazcvati po tarifah brez določevanja A B oziroma C klase. Nesmiselno bi bilo etat odkazovati po dvovhodnih tablicah, če je zaloga določena po statistično rastišČnih značilnostih tako, da imamo za oddelke (trajne ureditvene e-note) najverjetnejše podatke. Zato je opravičljivo, da odkazujemo oziroma prikazujemo odkazano maso v istih e-notah, ki so uporabljene za obračun zaloge po oddelkih. Delo na terenu je nekoliko poenostavljeno. Zakon določa neto prevzem pri panju. Strikten prevzem naj bi v določenem obdobju dal korekturni faktor s katerim bi tarife približali m3* Pojmovanje prevzema pri panju je različno. Na obratih se različno izvaja, še bolj pestro izvrševanje te (z zakonom določene) naloge pa je širom po Sloveniji. Na našem bivšem obratu GO Grosuplje smo prakticirali neto prevzem pri panju na posebno manuale, ki so dali v glavnem pregled lesa za domačo uporabo oziroma prodajo. Gozdarski delovodje so beležili prevzem po premeru, dolžini, vrsti in klasi drevja, čela sortimentov pa so označili samo z zelenim (črnim) oziroma rdečim žigom. Tak prevzem je služil delovodji, ki je bil odgovoren predvsem za odkup lesa Zgrešeno je bilo to, da niso bila čela sortimentov označena s klasami. Tu je določen riziko, ki nastaja zaradi pokanja, manipulacije, spravila in prevoza. Vprašanje je, kdo naj bi nosil posledice, ki na tak način nastanejo, če bi bil neto prevzem pri panju osnova za plačilo lastniku gozda. Osnova za plačilo kmetu je prevzemnica, ki jo napravi revirni gozdar, če les oddaja direktno potrošniku oziroma manipulant na skladišču. Večkrat je prišlo do nesoglasij v klasiranju med manipulantom oziroma revirnim gozdarjem. Da smo se temu izognili, je prevzemnico lastniku gozda napravil manipulant na skladišču, prevoznico pa revirni gozdar v gozdu oziroma na rampi. Omenil sem, da je GE Krka urejena po parcelah oziroma oddelkih. Zanimivo je to, da je masa oddelka induktivno določena, etat pa deduktivno. Tak način urejanja je drag, je pa bolj natančen, v kolikor je etat po parcelah vskla-jen (strokovno) z etatom oddelka. Evidenca sečenj se knji ži po lastnikih, in sicer po masi v indeksu gozdnih posestnikov, po številu drevja pa na parcelne kartončke. V indeksih gozdnih posestnikov je dobro razvidno stanje e-tata z ozirom na izkoriščen etat. Zaradi oddelčnega gospodarjenja smo primorani preiti k sumiranju števila drevja po posameznih debelinskih stopnjah in vrstah drevja (za različne drevesne vrste različne tarife) po oddelkih. Oe hočemo, da nam bo elaborat podlaga za gospodarjenje z gozdovi, moramo podatke na tak način knjižiti. \ 39 - Omenjene značilnosti so predmet širšega razglabljanja. Moj namen je bil, da sem jih prikazal v glavnih razlikah v gospodarjenju z gozdovi na našem obratu. ing. Jernej Piškur xXx Delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto je v smislu 18. člena pravilnika o delovnih razmerjih in 9* člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov na seji dne 22. marca 1966 sprejel PRAVILNIK o pripravniškem stažu delavcev gozdnega gospodarstva Novo mesto SPLOŠNE DOLOČBE člen 1. Pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto se uvede obveznost opravljanja pripravniškega staža za gozdarske inženirje, tehnike, ekonomiste in knjigovodje. Pripravniški staž traja za gozdarske inženirje in tehnike dve leti oziroma do prvega izpitnega roka za polaganje strokovnega izpita po preteku dveh let, za ekonomiste in knjigovodje pa eno leto. Za to dobo se sklene posebne pogodba o opravljanju pripravniškega staža. člen 2. Pripravnik inženir, tehnik, ekonomist in knjigovodja je za časa trajanja pripravniškega staža polnopraven član delovne organizacije, vendar za časa trajanja pripravniškega staža opravlja vsa dela predpisana s programom o izvajanju pripravniškega staža pod neposrednim nadzorstvom vodje obrata ali službe. k 40 Člen 3. Zaradi popolne zagotovitve izvajanja pripravniškega staža "bodo službe in 'delovne enote v okviru gozdnega gospodarstva Novo mesto sprejemale ter praktično usposabljaje pripravnike. V ta namen se pri delovnih enotah oziroma službah ustanovi po eno delovno mesto za pripravnika inženirja, pripravnika tehnika, pripravnika ekonomista in pripravnika knjigovodjo. Člen 4. Pripravnika inženirja, tehnika, ekonomista in knjigovodjo sprejme ob priliki vstopa na delo vodja splošne službe gospodarske organizacije, ki ga v sodelovanju z vodjem delovnih enot in služb seznani z organizacijsko strukturo podjetja, številom zaposlenih, z organizacijo in delom samoupravnih organov delovne organizacije, s samoupravnimi akti, ekonomsko-finančnimi problemi in vodilnimi uslužbenci podjetja in obrata, kjer bo vršil pripravniško prakso . Člen 5. Gozdarski inženirji in tehniki so dolžni opravljati pripravniški staž po sledečem programu: a/ inženirji: 1. operativno delo na gozdnem obratu v trajanju 12 mesecev V tem času morajo opravljati vsa dela, ki se na gozdnem obratu pojavljajo tekom enoletnega proizvodnega ciklusa Seznaniti se morajo zlasti: - z organi in oblikami samoupravljanja, - z administracijo gozdnega obrata, - z evidenco, planiranjem in sistemom izdelave kalkulacij pri izkoriščanju in gojenju gozdov, - s proučevanjem ureditvenih elaboratov, - z odkazovanjem drevja, - z organizacijo dela na deloviščih, tako pri izkoriščanju kot tudi pri gojenju gozdov. Pri tem morajo spoznati tudi vprašanja v zvezi z ekonomičnostjo poslovanja in uporabo različnih strojev v gozdarstvu, - s problemi gojenja gozdov in gojitvenega planiranja ter praktičnim spoznanjem različnih oblik gospodarjenja v gozdni proizvodnji, z vozniki in podobno. 2. Operativno in kabinetno delo v sektorju za urejanje gozdov v trajanju 9 mesecev. V tem času mora pripravnik - inženir delati 6 mesecev na terenu s starejšim izkušenim taksatorjem - inženirjem, tri mesece pa v pisarni na obdelavi posnetih podatkov. Pripravnik inženir mora torej v tem območju spoznati vsa opravila pri urejanju gozdov oziroma pri izdelavi ureditvenega elaborata. 3. Operativno delo pri projektiranju in gradnji gozdnih komunikacij v trajanju 3 mesecev. » • V tem času se mora pripravnik - inženir seznaniti z osnovami praktičnega projektiranja gozdnih komunikacij in žičnic in s poglavitno dejavnostjo pri praktičnem opravljanju del za gradnjo gozdnih komunikacij. b/ tehniki: Program.o opravljanju pripravniškega staža za gozdarske tehnike se izvaja v istem okviru kot za gozdarske inženirje s tem, da se mora tehnik pri opravljanju staža v gozdnem obratu poglavitno zaposliti na gozdnih deloviščih, medtem, ko druga opravila spozna bolj površno. Pri urejanju se mora gozdarski, tehnik seznaniti s terenskimi opravili. V pisarni se tehnik zaposli na obdelavi posnetih podatkov, medtem ko se naj v dokončno izdelavo elaborata ne spušča. Pri gozdnogradbenih opravilih se mora gozdarski tehnik baviti le s praktičnim delom pri opravljanju gradbenih del. - 42 e/ Ekonomisti in knjigovodje: knjigovodsko-finanČno in administrativno delo na gozdnem obratu 6 mesecev, knjigovodsko-financno in administrativno delo na skladišču 2 meseca, spoznati mora vsa dela na upravi podjetja, kjer dela 4 mesece* Na pripravniškem stažu se mora seznaniti z vsemi deli, zlasti pa: - z organi in oblikami samoupravljanja, - z administracijo gozdnega obrata, - z evidenco, planiranjem in sistemom izdelave kalkulacij za vse dejavnosti podjetja, - spoznati se mora z organizacijo podjetja in tehnološkimi procesi dela, - z uporabo mehanografskih strojev, - s potekom in organizacijo del po fazah v knjigovodstvu, finančni in administrativni službi. 6. člen Pripravnik inženir ali tehnik mora za časa opravljanja staža obvezno pisati službeni dnevnik o opravljenem delu. Dnevnik mora pregledati in podpisati vsakih 14 dni vodja delovne enote ali službe v kateri pripravnik po programu dela. Člen 7. Po opravljenem stažu mora pripravnik obvezno polagati strokovni izpit, ki sestoji iz dveh delov in sicer: 1. poznavanje gospodarskega sistema in njegovih regulati-vov in 2. izdelave strokovnega praktičnega izdelka in njegovega zagovora pred izpitno komisijo. Temo za strokovni praktični izdelek določi delovna organizacija v soglasju s pripravnikom. Strokovni praktični izdelek izdela pripravnik za časa trajanja pripravniškega staža. 43 - člen 8. Pripravnik inženir ali tehnik se prijavi h polaganju strokovnega izpita potom delovne organizacije v kateri vrši pripravniški staž. K formularju o prijavi mora priložiti še sledeče: 1. pogodbo o opravljanju in trajanju pripravniškega staža , 2. overjen prepis diplome, 3. program opravljanja pripravniškega staža in službeni dnevnik, 4. potrdilo delovne organizacije o opravljenem pripravniškem stažu, 5. strokovni praktični izdelek. Pripravnik ekonomist oziroma knjigovodja se prijavi na izpit pri izpitni komisiji delovne organizacije, ki jo imenuje upravni odbor. Člen 9. Osebni dohodek pripravnika se določi s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije s tem, da: . —•» 1. Znaša osebni dohodek pripravnika - inženirja v prvem letu opravljanja staža 20 % manj, v drugem letu oziroma do položenega izpita pa 10 % manj. 2. Znaša osebni dohodek pripravnika - tehnika v prvem letu opravljanja staža 20 $ manj, v drugem letu oziroma do položenega strokovnega izpita pa 10 i° manj kot znaša najnižji osebni dohodek. 3. Znaša osebni dohodek pripravnika ekonomista in knjigovodje v prvih šestih mesecih 20 tfo manj, v naslednjih mesecih do položenega strokovnega izpita pa 10 fo manj kot znaša najnižji osebni dohodek. Osebni dohodek se obračunava v breme obratne oziroma u-pravne prodajne režije delovne organizacije. Člen 10. Pripravniki zadržijo status pripravnika do uspešno polože nega strokovnega izpita oz. do preteka pogodbe sklenjene o opravljanju in trajanju pripravniškega staža. Člen 11. Za vodenje nadzora o pravilnem in^uspešnem izvajanju programa pripravniškega- staža je zadolžen vodja splošne služ be delovne organizacije oziroma strokovna oseba, ki jo do loči direktor delovne organizacije. Člen 12. V kolikor organ upravljanja, pristojen za razporeditev de lavcev na delovna mesta odloči, da pripravnika razporedi na samostojno delovno mesto, mu pripada osebni dohodek predviden za delovno mesto zmanjšan za 10 $ v prvem letu oziroma v prvih šestih mesecih in 5 % v drugem letu oziroma v nadalnjih šestih mesecih, oziroma do poteka roka predvidenega v 1. členu tega pravilnika. PREHODNE DOLOČBE Člen 13. Inženirjem in tehnikom, ki so bili do uveljavitve tega pravilnika zaposleni manj kot 10 let, ekonomisti in knjigovodje 2 leti, na odgovarjajočih delovnih mestih, se prizna pripravniški staž z obvezo polaganja strokovnega izpeta. Inženirjem in tehnikom, ki so bili do uveljavitve tega pravilnika zaposleni več kot 10 let, ekonomisti in knjigovodje nad 2 leti na odgovarjajočih delovnih mestih v gozdarstvu, se prizna pripravniški staž brez obveze polaganja strokovnega izpita. Inženirjem, tehnikom, ekonomistom in knjigovodjem iz 1. odstavka prejšnjega člena, ki zasedajo delovno mesto določeno v pravilniku, se izplačuje osebni dohodek določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov za delovno mesto, ki ga zasedajo, vendar za\ inženirje in tehnike najdalj dve leti in za ekonomiste ter knjigovodje eno leto po u-veljavitvi tega pravilnika. Po izteku tega roka se Jim osebni dohodek zniža do uspešno položenega izpita za 5 KONČNE DOLOČBE. člen 15. Delavski svet lahko spremeni določila tega pravilnika na zahtevo članov delovne skupnosti, obratnega delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne podružnice. Člen 16. Tolmačenje pravilnika daje delavski svet. Člen 17. Ta pravilnik stopi v veljavo 22. marca 1966, uporablja pa se od 1. aprila 1966. Predsednik DS Ježe Lukšič Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto je v smis lu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov na seji dne 21. avgusta 1967 sprejel naslednji PRAVILNIK o menzah 1. člen Na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto se lahko u-stanovijo menze za pripravo enolončnic in celodnevnih obrokov hrane. 2. člen Za ustanovitev menze morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: a) da se v menzi hrani s celodnevnim obrokom povprečno na dan najmanj 10 abonentov, b) da se v menzi hrani s toplo malico povprečno na dan najmanj 30 abonentov. •V primerih navedenih v 2. točki bremenijo materialni stroški menze (elektrika, drva, voda) in osebni dohodki kuharja, delovno organizacijo. 3. člen Delovni skupini, ki ima na delovišču.nrganizirano menzo (kuharja) in šteje manj kot 10 delavcev in več kot 5 delavcev, podjetje regresira materialne stroške na vsakega abonenta po 4.500 S-din mesečno (elektrika, voda, kurjava, razsvetljava, amortizacija). 4. člen Delavcem, ki se ne morejo hraniti v menzi, se prizna o-sebni dohodek kot nadomestilo za izgubljen Čas za kuhanje in sicer za posameznega delavca po 100-S din na dan, ki ga prebije na delu. 47 5. člen Delavcem, ki redno organizirano prejemajo enolončnico v drugih gostinskih obratih, podjetje regresira dopoldansko toplo malico v znesku 100 S-din. Obračun sestavi gostinski obrat do 10. v mesecu za pretekli moso:^ Navedeni znesek predstavlja nadomestilo materialnih stroš kov (kurjava, elektrika, voda, amortizacija) in se plača v breme materialnih stroškov podjetja. Kdaj se smatra za organizirano prejemanje malic, določi za vsak primer posebej upravni odbor na predlog delovne skupnosti delovne enote, mora pa bit. z gostiščem urejeno s pismeno pogodbo. 6. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet, uporablja pa se 8 dni po sprejemu. Predsednik D3 ■fteii so Ježo y.Yx NAJVAŽNEJŠE SPREMEMBE TEMELJNEGA ZAKONA C INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Spodaj navedene spremembe je posredovala Stalna k'or.terenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji. V Uradnem listu SPRJ št. 1/1967 je izšla II.>■ ■ Uradnem listu SPRJ št. 23/1967 pa že tudi III.. nov .la Teme' .inoga zakona o invalidskem zavarovanju. Gl o če na izreden pomen, dolžnosti in iz tega izhajajoča n&lge zlasti zs izvedbo določb II. novele, želimo .a tc še posebno opozoriti vse delovne organizacije. GLAVNA DOLOČILA II. NOVELE Nedvomno predstavlja novela važen člen v izpopolnjevanja invalidske zakonodaje in je v pogojih izvajanja gospodarske in družbene reforme pomembna pri konkretnem reševanja invalidskih zadev, zlasti v primerih ko je nastopila invalidnost kot posledica nesreče na dela ali poklicne bole zni. Po 4. člena novele morajo vse delovne organizacije, državni organi in zasebni delodajalci poskrbeti za delavce, ki stopajo prvič v delovno razmerje, da opravi zdravstvena služba v smisla predpisov natančen prvi pregled. Namen tega pregleda je, da bi delovna organizacija odstranila vzrO' ke, ki lahko pripeljejo do invalidnosti oziroma, da ne bodo delavcev razporejale na taka dela, na katerih bi glede •na zdravstveno stanje delavcev grozila nevarnost za njihovo invalidnost. 11. člen novele zagotavlja invalidom, da jim delovno razmerje po nastanka invalidnosti ne prenena, če je invalidnost posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni. Delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci so dolžni obdržati na delu oziroma sprejeti na delo delovnega invalida, pri katerem je nastala invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni medtem, ko je bil pri njih v delovnem razmerja. Delovna organizacija je dolžna zagotoviti zaposlitev takemu invalidu tudi tedaj, če sama nima primernega delovnega mesta za invalida. Da bi bila rehabilitacija in zaposlovanje invalidov bolj sistematična in načrtna, nalaga novela v 17. členu delovnim organizacijam, da morajo s splošnim aktom, ki ureja organizacijo poslovanja, določiti delovna mesta za invalide, ustrezna njihovi izobrazbi in primerna njihovi preostali delazmožnosti. 17. člen določa tudi, da sme delovna organizacija na delovnem mestu, ki je določeno za invalida, zaposliti začasno zdravega delavca, če in dokler nima invalida, ki bi lahko delal na takem delovnem mestu. Če v medsebojnih odnosih med invalidom in delovno organizacijo pride do spora, posreduje v smislu 17. člena novele občinska komisija. V smislu 17. člena novele lahko tudi republika določi s svojim predpisom, da so delovna mesta določene vrste v posameznih dejavnostih - mesta, na- katera je treba zaposlovati delovne invplide. 19« Člen novele predvideva ostre denarne kazni za kršilce teli predpisov in to tako za delovno organizacijo, kot tudi za odgovorno osebo. • Stalna konferenca ,za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, ko usvaja predloge medobčinskih stalnih konferenc in republiške komisije želi pomagati delovnim organizacijam pri izvajanju njihovih nalog, da bi bilo varstvo invalidov tudi z izvajanjem novele TZIZ čim popolnejše. Zato svetu j"e in predlaga: 1) da z vsebino novele seznanijo vse svoje delavce, 2) da imenujejo komisijo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, kot organ delavskega sveta., oziroma drug strokovno-operativni organ, ki bi imel naloge: a) stalno skrbeti za strokovno najbolj ustrezno reševanje invalidske problematike, b) opravljati občasno vse naloge, ki so v zvezi z reševanjem zaposlovanja in rehabilitacije invalidov (kot npr. sedaj: ugotavljanje in opisovanje delovnih mest za invalide, v bodoče: skrb za izpopolnjevanje seznamov in opisov delovnih mest za invalide ipd.), c) skrbeti za ustrezno in res primerno zaposlovanje in usposabljanje invalidov, d) dajati predloge DS tudi za uspešno reševanje problematike poklicne rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov, e) skrbeti za pomoč pri strokovnem delu v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi službami in sodelavci. 3) da razširijo v noveli predvideno varstvo invalidov, ki so postali invalidni zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja: 50 - a) tudi za invalide, ki so postali invalidni zaradi nesreče izven dela ali bolezni, b) tudi pred 14-/1-1967 (ko je stopila novela v veljavo), c) tudi za vse ostale invalide, 4) da do konca meseca oktobra 1967 določijo delovna mesta za invalide. Katera delovna mesta so primerna za invalide, določi delovna organizacija po veljavnem postopku, upoštevajoč predlog, ki ga pripravi komisija za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov oziroma drug u-stre zen organ. Pri vsem postopku ugotavljanja delovnih mest svetuje Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb, da je v interesu delovnih organizacij, da določijo čim več delovnih mest za invalide. Le na ta način v delovnih organizacijah ne bo težav pri internih razmestitvah prizadetih oseb. , Določena delovna mesta in posamezne naloge služb v reševanju invalidske problematike je treba navesti v ustreznem splošnem aktu delovne organizacije bodisi v posebnem poglavju statuta, pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o varstvu pri delu ali kje drugje ali pa v,posebnem samo za to namenjenem pravilniku. Ta naloga naj bi bila končana do konca meseca oktobra 1967. Kadar delovna organizacija nima primernega delovnega mesta, pa je v smislu novele dolžna poskrbeti za zaposlitev invalida, naj se v primeru, da bo iskala zaposlitev izven svoje delovne organizacije, posvetuje in išče pomoči od službe za zaposlovanje delavcev, oziroma bazenskega centra za rehabilitacijo invalidov (tam kjer že obstoja). Pri tem pa je paziti na naslednje s - da s tem ne bodo delovne organizacije razbremenjene skrbi za zaposlitev, ki jo nalaga novela, - da bo to dodatna obremenitev za službo zaposlovanja, - da se zato delovne organizacije odločajo prostovoljno in - da se medsebojne obveznosti prevzamejo le pogodbeno, - cilj vsega pa mora biti čim hitrejša in na j smotrnejša strokovno urejena zaposlitev invalidnih oseb. Stalna konferenca želi, da bi bilo vse to delo čimboljše opravljeno, da bi bila omenjena republiška komisija stalna, da bi nudila delovnim organizacijam pri izvajanju naloge vso strokovno pomoč, ter končno, da bi tudi vodila nadzor nad opravljenim delom v delovnih organizacijah.