Loto- IV., žtev. 1S2 PoStnlna pavjuilraBa. V Uubajsml, sobota dne 18. avgusta 1823 Posamezna stav. stan« 1-50 Oln lch»i» ot> ♦ z|utm|. Stane mesečno 12-50 Din & iaoznmKtvo 25'— m ■eobvezs« Oe>ud po tarifa Uredništvo: tCkJušiAovti cesta st. 16/1 Telefon tt. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvot L|ubl)ana, Preiernora «d. 4t 54. Telet H. 86. Podružnica: Maribor, Barvarska oLL TeLit.21 Cel|e. Aleksandrovi K Račun pri pošta, čekov, tavodo itev. 11.81% Ljubljana, 17. avgusta. Dogodkov, ki se odigravajo tekočI aiesee na železnici, mi nismo gledali e političnega stališča. Obustavo dela železničarjev in vse to, kar je njej sledilo, smo razmotrivall z višjega stališča socijalne pravice in državljanskih pravic. Vemo, da ogromna večina železničarjev, ki so pri stvari prizadeti, niso pristaši stranke, katore načela in politiko zastopamo mi, a baš zato, ker nam načela in program JDS veleva, eksponirati so za pravico proti krivici, ia zakonitost proti brezpravnosti, za poštonje proti korupciji, smo se morali potegniti za ljudi — no oziraje se na to, kdo da so — nad katerimi se je zagrešil akt strahovitega nasilja ln za-konolom3tva. Javno glasilo ne zasluži več tega imena, ako bi mirno in brez protesta gledalo, kako se na eviden-ten način gazijo bistvene državljanske pravice in kako so od strani vladnih faktorjev uvaja v narodno in državno življenje absolutizem in terorizem, kl je utemeljen samo v samopašnosti vla-fitodržcev. In vendar je potrebno, da s« danes ozremo tudi na politično stran tega vprašanja; saj živimo v parlamentarni državi, kjer so za vladno odredbo v zelo veliki meri merodajni politični motivi. Živimo v državi, kjer si je ljudstvo z volilno kroglico samo odločilo usodo za parlamentarno dobo po volitvah. Živimo končno v državi, kjer nosijo poslanci kot zastopniki ljudsko volje vso odgovornost za politično dogodke v državi, zlasti pa odgovornost za nkrepe vlado. Ob dogodkih na naših železnicah nikakor ne moremo prezreti, da je pri zadnjih volitvah prešla vsa odgovornost za državno politiko v Sloveniji na SLS, ker je ta dobila pri volitvah malone vso slovenske mandate. In baš železničarji so bili tisti volilci, ki so pri zadnjih volitvah neizmerno pomnožili število klerikalnih glasov. SLS jo pač uspelo, da je t nebeškimi obljubami ter z drugo demagogijo pritegnila nase sloj, ki bo je zanesel, da bo res konec njegove socijalne bedo, čim bodo izvoljeni sami klerlkaJni poslanci. Kaj so v politiki obljubo ln kaj dejanja, bo so zadnje čase železničarji lahko prepričali Zopet in zopet se je izkazala resnica starega pregovora: Romana fides, ntiila fides., ki pove, Začasni sporazum o Reki dosežen? NASA VLADA PRISTALA NA ITALIJANSKE PREDLOGE. - REKO Z BAROŠEM IN DELTO BO ENO LETO UPRAVLJALA PARITETNA KOMISIJA. — SESTANEK MED NlNClCEM IN MUSSOLINIJEM. Beograd, 17. avgusta, r. Po Informacijah radikalske »Tribuno., kl Btoji blizu vladi, bb jo paritetni komisiji v Rimu posrečilo, da začasno reši reško vprašanje. Po tem sporazumu, ki se za sedaj drži tajno, bo itailjansko-jugo-6lovanska paritetna komisija leto dni upravljala reško državo ter luko Baroš ln Delto. Administracija luko bo poverjena speeijalid komisiji, dočim bo mosto pod direktno upravo paritetne komisije. Medtem pa bosta naša In italijanska vlada nadaljevali pogajanja za definitlvno rešitov tega vprašanja. ? ZMEDE V RADIKALSKEM KLUBU SO MU ZRASTLE ČREZ GLAVO. - PR0TIV1 SE OBNOVITVI ZVEZ Z RUSIJO med Jugoslavijo ln Rušilo obnovijo, ker vodi Pašiča pijeteta napram cariu Niko- Vaš dopisnik doznava, da so bo dr. Ninčič na povratku Iz Frajictje Bestal v nekem mestu severne Italije z Mus-solinijem ln da bo s njim konferiral o reškem vprašanju. V ministrstvu za zunanje 6tvari so Izjavili vašemu poročevalcu, da ministrstvo o teh stvareh še ni prejelo uikakega obvestila. Vendar pa je bil splošen vtis ta, da naša vlada v načelu ni proti taki rešitvi reškega vprašanja ter da bo sporazum v tem smislu tudi sklenjen, ko se vrnejo državniki na svoja mesta. Beograd, 17. avgusta, r. Današnje »Novosti, pišejo lz krogov, kl stole blizu vladi, da se v leseni povodom zopet-nesa sestanka narodne skupščine pričakujejo važne Izpremembe: Q. Pašič se namerava umakniti Iz lastno volje, da bi s tem olalšal rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja, kl sedal prehaja v resno fazo. Zadnja rekonstrukcija v vladi Je povzročila v radikalskem klubu resne zaple«-IJaje, ki Jih tudi Pašič sani ne more ob-viadatk Člani vlade se v klubu med si. boj drug od druzega oddaljujejo In menijo, da Je edino Ljuba Jovanovič spw-soben, da pomiri duhove. Pašič sam mu bale namerava odstopiti vodstvo. Dalje poročajo »Novosti., da )e mea vprašanji, kl bodo v leseni usodne vai npstl za rešitev krize Pašičeve vlaae, tudi vprašanjo odnošajev s sovletsKo Rusijo. Kakor le znano, se Pašič nikakor ne zavzema za to, da se odnošaji laju II. In bivšemu carskctnu režimu. Vendar se med radikali ln demokrati širi misel, da ]e treba na to stvar gledati s širšega obzorja In da je treba z Rus, |o, čeprav jo predstavljajo boljševlkl, stopiti v redne zveze, kakor ie to storila že večina evropskih držav, Beograd, 1' ivgusta. p. V vrstah radlkalcev v Vojvodini se Jo razvil močan pokret za razcep stranke. Minister dr. Stojadinovič io odšel v Pančevo, da intervenira, toda nI Imel uspeha, tako da bo moral poseči vmes sam Pašič. Vsled odi toda ministra Stojadlnovlča v Pančevo se ni mogla vršiti se)a ekonomskega komiteja ministrov. Radikalski veljaki vozijo po državi, da zdravilo razdrto razmere v stranki, delo v vladnih odborih pa mora radi tega počivati. MlnisfsrteS svet Beograd, 17. avgusta, r. Včeraj se Je vršila pod predsedstvom dr. Velizarja Jankovlča 6eja ministrskega sveta, ki jo trajala od 17. do 20.80. Na seji bo razpravljali o tekočih resortnlh vprašanjih. Med drugim je bilo sklenjeno, da se poda se klerikalcu nikdar verjeti no i smrtni ostanki skladatelja Mokranjca smo. Kjo je bi! zadnji teden, ko se je streglo železničarjem po življenju ter ss jih taksiralo za brezpravno paro, nosilec klerikalne volilno liste dr. Korošec? AH ste Culi, da jo on kot najvplivnejša in najuglednejša oseba v klerikalnem poslanskem klubu samo mezineo premaknil v zaščito preganjanih železničarjev? 22 klerikalnih poslancev od 26 iz Slovenije cedi v Beogradu, a vsi skupaj nimajo niti moči niti voljo, da bi se zavzeli vsaj za svoje volilce - trpine, kaj da bi Se 2 uspešno Intervencijo preprečili na-daljuo trpinčenje ln nasilje. Krivico bi delali klerikalcem, ako M jim očitali, da njihovo časopisje ni bilo v moralno oporo železničarjev. A kaj to, ko so pa klerikalni poslanci s o k r i v i persokucij na železnici. Kdo drugi kot oni pa ima na vesti sa-moradikalsko vlado? V zagrebškem •Markovem protokolu, so se obvezali, o drveli za svojo nesrečo, ko so pri zadnjih volitvah spuščali kroglico v klerikalne volilne skrinjice. Kadar bodo Izprevldell, da demagofe, ki jo poln sladkih obljub, ni njihov prijatelj, bodo tudi njihovi Interesi bolje zastopali. Cim prej bodo tudi železničarji uvideli, da klerikaiizem ne more biti iskren ln pošten zaščitnik ljudstva, tem boljš« bo zanje. Zdelo se nam je potrebno, da napišemo te vrste t najboljšim namenom, da pripomoremo k pravilnemu umeva »ju zadnjih dogodkov na železnicah '.er opozorimo na dejstva, ki odkrivale jasen pogled na vrsto krivcev, kl so udeleženi na bedi in nrecanjanju žc-'"znlčariev. Evhadstiini kongres v Zagrebu Zagreb, 17. avgusta, r. Povodom evha rističnega kongresa, ki se bo vršil 18. in pogajanja med Nemčifo in Francijo PREDRAZGOVORI SE RAZVIJAJO UGODNO. — NAPETOST MED OBEMA DRŽAVAMA POPUSTILA. Pariz, 17. avgusta, b. V tukajšnjih finančnih krogih so bil« danes razširjene govorice, po katerih ee opažajo prizadevanja. da se pričnejo med novo nemško vlado In Polncarcjsm direktna pogajanja. NI izključeno, da bodo Imel« ta prizadevanja uspeli, ker potekajo strogo zaupni predrazgovori -.godno. V Berlina se ni mogla dohiti potrditev teli vesti. Pariz. 17. avgusta, i. Napetost med Nemčijo lu Francijo se je nekoliko omilila ln Je pričakovati znatno izboljšanje položaja, nUo Izrazi novi kancelar Stre-eemann pripravljenost za Izmenjavo misli s Francijo. V tem slučaju se tudi Poincare no bo branil nadaljevati svoje diskusije z Londonom. Kar se tiče ruhr-skega vprašanja, se računa, da Stresenimi r.e bo vztrajal na dosedanjem stališču Nemčije, da naj se nadaljuje pasivni odpor toliko časa, dokler se ne umakne poslednji francoski vojak Iz zasedenega ozemlja. Gotovo Je, da bo način, kako naj Francozi ln Belgijci ukinejo okupacijo, Izprcmenll v precej spravljivem smislu, ako bo Berlin odnehal v vprašanja pasivnega odpora. London, 17. avgusta, j. Rcuterjo v urad poroča: Čeprav so gledo reparacijskcga vprašanja niso pojavila nova stališča, se opaža v Informiranih krogih precejšnji optimizem. Vršijo sa resna prizadevanja, da se najde podlaga, na kateri bi se mogla dosoči rešitev roparacljskega problema. London, 17. avgnsta. J. Optimistično mišljenje v poučenih političnih krogih glede reparacijskega vprašanja je utemeljeno s tem, da vsebuje Poinc-arojev odgo/or nekatere točke, kl vpoOcvajo angleško stališče. Po poročilih Usta »Evenlng Standard, so te točke nastop- no: Poincare se obvezuje, da no bo zasledoval nobenih skritih ali odkritih in-vazljsklh ciljov. 2.) Poincare namerava podati izjavo, kako bi so modificirala francoska ln bolgijska zasedba Poruhrja, ako bi nemška vlada opustila podporo pasivnega odpora. S.) Poincare Izjavlja, da jo Francija pripravljena napraviti ruhrsko zasedl>o neobčutno, kadar bo Nemčija začela izvrševati svoje repara-cljsko obveznosti in bo zato dala garancije. 4.) Francija ja tudi pripravi jena priznati zahtev« Anglije, da dobi del reparacij za odplačilo s rojih dolgov Ameriki. Kljub temu bo tukajšnji politični krogi te proooj nezaupljivi. Vprašanj« J«, aii bo Francija takoj popustila ali pa šalo po dolgih pogajanjih. Angleška vlAda je pripravljena odgo-diti svoj odgovor Nemčiji na prihodnji teden. AMERIKA IN REPARACIJE. Pariz. 17. avgusta, s. Po vesteh lz Wa-fhingtona stoji ameriška vlada slejko prej na stališču, da se plačilna zmožnost Nomčije določi po modnarodni komisiji strokovnjakov. Amerika pa So no bi so delovala pri delovanju te komisije, ka kor tudi ne pri rešitvi ostalih vprašanj, ki »o s tem v zvezi, dokler sa projekti, ki so sedaj v Evropi v razpravi, ne spravijo v konkretno forme. Vlada namerava čimprej doseči kritje stroškov ameriške zasedbo, ki znašajo približno BO milijonov funtov. Vrhutega bo zahtevala od Nomčije, ker prekaša vrednost v Nomčlji zaplenjenega ameriškega Imetja vrednost nemškega Imetja v in jenih državah, pokritje diference. Končno žoll nov.i vlada Zedinjenih držav, da bl se obvez no3tl zaveznikov čimprej konsolidirala. Volilna borba v GriiH Rim, 17. avgusta. J. Kljub tropični vročini Je aa Grškem že pričel volilni boj. Politično življenje so more karakterizl- preuesejo v Beograd ln pokopljejo n« državne stroške. Nato se Je vršila razprava o načinu plačila zaostalih dolgov vojnega ministrstva. Na koncu se je nadaljevala razprava o ustavitvi reparacijskih plačil Nemčije ter ee Je o tem vprašanju izdal naslednji komunike: »Vlada bo nadalje aktivno bavi s pre-tresanjem odpovedi reparacijskih plačil in natura s strani Nemčije. S tem vprašanjem so zelo prizadeti naši žlvljenskl interesi Z enako pazljivostjo se razpravlja to vprašanje v Bukarešti ln v Atenah. Težnja gre za tem da so najde sporazumno stališče prizadetih držav v tem vprašanju. V tem pogleda se vrši med zainteresiranimi državami Izmenjava misli. Vlada je o tem koraku Nemčije obvestila reparacijsko komisijo, ki je po mirovni pogodbi v to pristojna, in jo vložila protest proti ustavitvi reparacij v naravi*. Beograd, 17. avgusta, r. Jutri zvečer odpotuje v Zagreb minister za vere dr. Janjič, da prisostvuje evharistlčnemu kongresu. GRUPIRANJE DRŽAVNIH URADNIKOV. Beograd, 17. avgusta, r. Danes dopoldne le bila v kabinetu finančnega ministra konferenca delegatov finančnega ministrstva Iz Zagreba, Splita, Sarajeva, LJubllane ln Novega Sada o grupiranju državnih uradnikov napram odredbam novega uradniškega zakona. Konferenci Je prisostvoval tudi prometni minister dT. Jankovič. STALIŠČE CANKOVA OMAJANO. Boograd, 17. avgusta, r. Po vesteh Iz Sofije se vlada Cankova nahaja v zelo težkem položaju. Liga bolgarskih oficirjev, ki je v prevratu Imela odločilno vlogo, Je b Cnnkovo vlado nezadovoljna. Neuspeh Cankova v stvarjanju meščanskega bloka Jo to nezadovoljstvo Se povečal. V dobro obveščenih krogih se smatra, da bo Cankov prisiljen, da v kratkem predloži demlsljo svojega kabbieta. Obenem se navaja, da bo namesto Caukova došel general Lata rov, kl uživa polno zaupanj« kralja. MUSSOLINI — VOJVODA? Genova, 17- avgusta, p. Klerikalni »Cittadlno. poroča lz Rima, da namerava kralj podeliti ministrskemu predsed niku Mussolinilu dedni naslov — vojvoda 19. t. m., 80 pričele prihajali že danes ratl nastopno: 1. Izključeno Je, da bi se v mesto velike množice ljudstva. Ob 6. mogel povrniti Venlzelos. 2. Prebivalstvo zvečer se je pripeljal iz Beograda pa-; želi, da se odstrani revolucljska vlada. 8. peški nuncij Pelcgrlnettl, kl sta mu Sla Splošno pričakujejo novega vaditelja na-do Križevcev nasproti Skof dr. PremuS roda. in dr. Deželič. Nuncija so sprejeli na kolodvoru nadškof dr. Bauer, pokr. namestnik dr. Clmič, komandant armlje, župan Zvezda Venizelosa Jo utonila. Politika Venizelosa, ki Je tudi zakrivila poraz Grčije v Mali Azijk Je osovražena. Kljub Hetnzl in centralni odbor kongresa. 2e temu pa upa Venlzelos, da se bo mogel dopoldne Je prispelo veliko itevilo cer- do leta 1925. vrniti v domovino, kvenlh dostojanstvenikov, med njimi: I Zaimls je Izrazil nado, da bo že do 1. dubrovnlški škof dr. Josip Marcellč, senj- septembra ustanovil stranko sprave. Ro- ški škof dr. Josip Marušič, djakovski dr. Ante Akšamovič, sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič ln ljubljanski škof dr. Bona-ventura Jeglič. Za nedeljo Be pričakuje prihod ministra za vere, dr. Voje Janjlča. Na Številnih stavbah so razobešene v čast visokim cerkvenim dostojanstvenikom zastave. Pričakuje so, da pride lz Jugoslavijo in Inozemstva na kongres do 50.000 oseb. Kongresu bodo prisostvovali tudi gostje iz Francije, Španske, Belgije in Anglije. PRORAČUN ZA PRIHODNJE LETO. Beograd, K* avgusta, p. Minister financ Ja zahteval od vseli ministrstev, da mu čimprej prediože načrt budžeta za leto 1924/25, najdalje pa do 1. septembra da bo mogel državni proračun pravočasno predložiti narodni skupščini SMRT SOKRIVCA DREVFUSSOVE AFERE. London, 17. avgusta, j. Major Valdi Eszterhazy, kl Je Igral v znanem vohun skem procesu Dreyfuss veliko vlogo ter doseda) pod napačnim hnenom živel v Londonu, Je danes umrl. Proti kapetanu Dreyiussu v Parizu Je bila, kaikor znano, svolčas dvignjena obtožba, da Je Izročil tuji državi važne vojaške dokumeu-to, mod njtmt tudi neki zapisnik. Zapisnik Je nato preiskalo pet strokovnjakov od katerih so trije Izjavili, da ga Je v resnici napravil kapetan Dreyfuss. Kasneje pa sc Je Izkazalo, da Je zaplsnts napravil Eszterhazy, kl Jo bil sin nekega Valdlla, kl Je bil poročen z groticu Eszterhazy. BOLOARIJA IN RUSIJA. 8oflJa. 17. avgusta. J. Zunanje ministrstvo ja dobilo od sovjetske vlad« noto, ki protestira proti preganjanju članov ruskega Rdečega križa, kl Imajo nalogo, da spravljajo rusko begunce v domovino. Sovjetska vlada zahtova zadoščenja ter izjavlja, da bo odgovornost za ever.t. represalijo proti bolgarskim državljanom v. Rusi i! padla na bokrarsko vlado- voluclonarcl se bodo v volilni borbi zadržali popolnoma nepristransko. FRANCIJA IN RUSIJA. Moskva, 17. »vgusta. |. Bivši francoski minister, senator Mondle, le dospe) semkaj. SKODOVE TVORNICE OMEJE OBRAT. Praga, 17. avgusta, s. Skodove tvornice bodo z ozirom na zmanjšanje dela omejile svoj obrat ter odpustilo precej delavcev. Do sedaj so odpustili dclavce le v delavnicah za lokomotiva $e3a mariborskega občinskega sveta Maribor, 17. avgusta. Zupanova poročila. Mestna občina je vabljena na praški velesejm, na zborovanje češkoslovaških mest, kl se vrši istočasno in »e bo takrat ventilirala tudi ustanovitev Zveze slovanskih mest. Občinski svet za to važno zadevo ni kazal zanimanja in se bo župan zato za vabilo zahvalil. — V stanovanjski urad so imo-nuje mesto odatopivšega majorja Gri-zolda podpolkovnik Jaromir Vertii. — V mestni ljudski kuhinji dovolijo kuhati za 50 klerikalnih dijakov na račun klerikalne dijaško »Večerje.. — Na prošnjo komunističnih občinskih svetnikov, ki so danes prvič spregovorili v občinskem svetu, se dovoli soglasno podpora rodbinam trboveljskih štrajkujočih rudarjev v »nesku 5000 dinarjev. Mllltarlzodja železničarjev. Po ostrih govorih podžupana Druzo-viča in dr. Serneca Je občinski svet soglasno sprejel protest proti milltariza-ciji železničarjev z utemeljitvijo, češ-da so se železničarji borili z demonstrativnim Strajkom skupno z državnimi nastavljene! le sa to, kar jim po vsej človeški pravici gre je bilo odobrenih več sprejemov v ol-činsko zvezo. Stanovanje v realkL Realka zelo trpi na pomanjkanju prostorov, tako da ne mor* sprejet' več prijavljenih učencev, ker nI pro. štora za paralelke. V realki pa stanuje že več let upokojeni oficir S., kjer bi sicer lahko otvorili učilnico. Zadeva se vleče že tri leta in bodo zato sedaj stanovanjo takoj sodnijsko odpovedali, da se bodo lahko vršili vsaj sprejemni IzpitL Pritožba meščanov. Nočno življenje. Mariborski vodomer je često pokvarjen in tako se Je mnogo posestnikov pritožilo proti previsoki odmeri vodarine. Neka hotelirka je zopet pobirala višjo prenočnino, kot jo je javila občini za obdavčenje ln jo bila zato kaznovana. Ona se je seveda pritožila. Sledile so številne pritožbe proti globam dinarskega ponočnjaškega davka. Pravice so iskali najnižji ta najvišji gostilničarji ln kavarnarji mariborski, kot: Klešič, Stikler, Honomihel, Oro-. vi 5, Spaček, Miml Vigec, Valjak, Ko^ stomaj itd. Njihovi rekurzl so razgrnili zanimiv kos mariborskega nočnega življenja In vzbujali večinoma veselo razpoloženje med občinskimi svetniki, ki so pa bili to pot precej strogi ta so pritožbe večinoma zavrnili, le pri nekaterih so znižali. Ob 22. so občinski svetniki končali b triurnim razpravljanjem teh dolgočasnih zadev ta nadaljevali z nekoliko zanimivejšo tajno sejo. Galerija Je bila to pot prazna. Za 6ejo se je zanimalo le par mestnih uradnikov. Gnozemske borze 17. avgusta. CURIH. Berlin O.OOOI5. Newyork 851.50 London 25.22, Pariz 80.60, Milan 28.70, Praga 16.175, Budimpešta 0.081, Bukarešta 2, Beograd 5.80, Sofija 4.20, Variava 0.0025, Dunaj 0.00775. TRST. Zagrab 24.80—24.86, Newyorlt 23.20—28.80, Pariz 129.25—129.75, Praga 68.25-68.60, Dunaj 0.026-0.0029. DUNAJ. Beograd 788 — 787, Berlin 0.0218 — 0.0285, BudimepSta 8.85 — 8.95, Bukarešta 807—309, MIlan 8044 - 8056, London 828.900-324.900, Newyork 70.98S do 71.185, Pariz 8902-8918, Prag« 2077 do 2087, Sofija 668—572, Varlava 0.81 do 0.82, Curlb 12.845—12.895; dolarji 70.500 do 70.900, lir« 8080-S050, dinarji 724 do 780. PRAGA. Dunaj 46.55, Berlin 0.1028, Rim 148.25, Newyork 84.05, Beograo 36.875. BERLIN, Dunaj 45.88, MIlan 185.660, _____ ______o London 14,563.500, Uewyork 3,192.000, Jfa predi«« poročevalca dr. Muleja1 Beograd 38.915. Ha mariborski razstavi Maribor, 17. avgusta. Obširno poslopje dekliške meščanske šole z velikimi sobanami in širokimi hodniki le res kot Izbrano za razstavišče. Vsi prostori so polni najrazličnejših potrebščin, ki jih rabi gospodarsko življenje. In povsod težnja po napredku, spo-polnitvl, solidnostl. Vsaka soba kaže, da je v gospodarstvu že (juta konkurenca, in obenem tisočero dokazov o upravičenosti te industrijsko-obrtne Izložbe, da bodo mogli sposobni in pošteni člnlteljl vzdržati, javnost pa našla najboljše rc-elne kupne vire. Obrtniki presenetljivo tekmujejo s svojimi izvirnimi, napredku odgovarjajočimi Izdelki. Publika se ne more dovolj načuditl prekrasnemu pohištvu, kolar-skim ln sploh lesnim Izdelkom, ravno lako ključavničarjem, ki že zelo preha-lajo v Industrijo, čev!|arjem, krojačem, itd., pa ljubkim vajeniškim delom. Ze samo radi tega lahko beležimo popoln morale« uspeh, potrebo ln upravičenost Izložbe. Zastopane so vse mogoče obrti in kot smo že omenili, to pot prvič tudi raznovrstna industrija od najlažje do najtežje, domača ln tuja. Na vrtu dijaškega doma |e bilo celi dan, posebno pa v večernih urah ob svitu stoterih električnih luči pestro vrvenje. Po dnevi Je bilo prvi dan celo nekaj motorjev in strojev v pogonu, razstavljeni zvonovi so neprestano doneli, deklico pa so z vso ljubkostjo ponujale cvetke v korist revnih učencev. Estetiki so se zbirali v dvorani Groharja, kojega člani so razstavili letos 135 slik. Drugi zopet krog bohotnega cvctia v bajnom parku vrtnarske razstave, kjer letos do-minira «Vrt Džamonlje d. d.». Vinska razstava se le žal skrčila v pokušcval-nlco in točilnico. Sadjarski oddelek pa sploh popolnoma manjka. Prvi dan j« obiskalo razstavo okrog rt)C0 ljudi, tudi precoj oddaljenih tujcev, med drugimi podžupan mesta Zomuna. Izšel je tudi ličen razstavni katalog z zgodovinskim pregledom Maribora, vodnikom po mostu in okolici ter člankom dr. Pipuša o industriji m obrti v mariborski oblasti. Moralno je izložba vsekakor že danes zmagala, upamo in želimo, ia uspe tudi financijelno. * Razstavni odbor jo vpoštevajoč težaven položaj stalnih nameščencev znižal vstopnino za državne nameščence želez aičarje in oficirje ter člano njihovih rodbin za 50 odst, tudi pri permanentnih vstopnicah. • Beograjčani v Mariboru. Danes dospe v Maribor na industrijsko obrtno izložbo poseben vlak pridobitnih krocov iz Beograda. Generalni $tra3?* na južni železni V javnosti, zlasti med uslužbenci juž-40 železnice so raznašajo vosti, da se pripravljajo uslužbenci južne železnico ponovno na generalni širajk, ki da ga je pričakovati v 8 do 14 dneh. S temi vestmi utemeljuje oblast potrebo, da ostanejo uslužbenci južno žolezni-se do nadaljnjega militariziranL Podpisane organizacije ugotavljajo: 1.) Izvršena 24-urna protestna obustava dela ni obsegala le južne železnice, temveč deloma tudi državno železnico, poštne in druge državne urade. 2.) Obustava dela je imela Izključno značaj krušno borbe in se je vršila v enak protesta, ker so vse vlade v zadnjih 18 mesecih vso upravičene prošnje ln ikromno želje železničarjov, državnih nameščencev in upokojencev po primernem zboljšanju gmotnega položaja ignorirale. 5.) Da je imela protestna obustava dola izključno le ta značaj, sledi žo iz te ga, da je bila vnaprej časovno omejena na 24 ur. Po preteku tega časa so vsi uslužbenci vršili zopet redno svojo službo. 4.) Zaradi že izvršene protestne obustave dela jo potemtakem militarizacija uslužbencev južne železnico povsem nepotrebna ln brezpredmetna.. 6.) Po okoliščinah sodeč širijo vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni Eeleznici od izvestnih strani naročeni elementi s prozornim namenom, da bi se uslužbenci teh vesti oprijeli, s čimer naj Si bilo dano oblasti opravičilo r.a odrejeno militarizacijo v splošnem in posebej še za to> da militarizacija ni posledica žo Izvršeno protestne obustave dela. temveč da jo potrebna zategadelj, ker da so uslužbenci južne železnic« pripravljajo zopet na generalni štrajk. (L) Omenjeno vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni železnici so Izmišljene. 7.) Potomtakem od p.", do tudi s tega vidika potrebnost militarizacijo. 8.) Militarizacija južne železnice kvari ugled vladi in državi In Jo tudi službi sami v veliki meri škodljiva; razen tega po nepotrebnem omejujo uslužbence v njihovi osebni svobodi. 9.) Iz teh razlogov podpisano organi-tacije proti militarizacljl. odrejeni Selo po Izvršeni protestni obustavl dela, odločno protestirajo in svare vlado, naj zaradi bedo itak že obstoječega razburjenja med uslužbenci no veča So s takimi nepotrebnimi ukrepi, kot je mlliurizaci-ja; daljo opozarjajo vso uslužbence, naj bodo disciplinirani, naj so ne dajo bega ti po neodgovornih in naročenih provo -.aterjih. naj poslušajo In verjamejo le navodilom, ki lih izdajo organizacijo in naj točno vrše svojo službo, da oblast ne bo imola nikakršnoga povoda za zakonito ali nezakonito reprosalije; končno apelirajo na gospodarsko in druge kroge ln korporacljo, delavske zbornice, vodstva onih političnih strank, kl toga šo niso Btorila. pa tudi na vso javnost, da zavzamejo napram militarizacljl na morodajnih mestih Bvoje stališče. Ljubljana, 15. avgusta 1928. Zveza jugoslovanskih žoloznlčarjev. — Udružeujo železniških činovnlka krnljo-vine SI1S. — Neodvisna strokovna 2o-lezničarska organizacija. — DruStvo strojevodij kraljevine SHS. — Prometna Zveza. — Organizacija državnih nameščencev. — Organizacija poštnih uslužbencev. Protestno zborovanje Železničarjev in Javnih nameščencev. V četrtek zvečer se Je vršilo v dvorani Mestnega doma v Llubljanl ob ogromni udeležbi veliko protestno zborovanje lavnih nameščencev In železničarjev proti neznosni bedi, v katero le zapadlo Javno nameščenstvo vsled mačehovskega postopanja vlade z nJim. Zborovanje Je vodil g. Makuc. Vsi govorniki so kritizirali nesocijalne razmere v državi Zborovalci so Izrazili tudi svojo solidarnost s stavkujočlml rudarji ln mornarji Sprejeta jo bila resolucija, kl zahteva takojšnje uklnjenje mllltarlzaclje Južnih železničarjev, Izpolnitev zahtev javnih nameščencev ln železničarjev, Izraženih v resolucijah z dne 11. ln 16. marca, dalje zahtev mornariev In rudarjev, ukinitev zakona o zaščiti države, svobodo koalicije In štrajka za delavstvo ln nameščenstvo, Izpustitev v celjskih zaporih nahajajočih se rudarjev ln uvedbo kontrolne komisije s pritegnitvijo zastopnikov rudarjev, kl bo določila cene premogu. Zahvala Povodom glavne Skupščine Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Ljubljani so storili predstojniki raznih oblasti kakor tudi različne korporacije in za sebniki novinarjem toliko uslug ln so bili — kakor tudi vsa ljubljanska in slovenska javnost — do udeležuikov kon gresa lako vstrežljlvi, da čuli pripravljalni odbor za novinarski kongres v Ljubljani dolžnost, Izreči vsem njim najtoplejšo javno zahvalo. Posebno so zahvalju-je še velikemu županu g. dr. Lukanu, mestnemu županu ljubljanskemu g. dr. Pcriču, ljubljanskemu občinskemu svetu, obratnemu ravnateljstvu Južne železnice, predsedstvu Ljubljanskega velesejma, Zvezi bančnih zavodov v LJubljani, Zvezi industrijalcev, rektorju ljubljanske univerzo g. dr. Ušeničniku, Kranjski hranilnici, Akademskemu kolegiju, Gospodarski zvezi, Pivovarni Union, g. Bou-vierju iz Radgone, Vinski zadrugi pri Sv. Bollenku, ljubljanskim hotelom In vsem onim mnogoštevilnim zasebnikom, ld so na ta ali oni način s svojo podporo Ln svojo gostoljubnostjo omogočili češkim, poljskim in jugoslovanskim novinarjem tako lepo bivanje v Ljubljani iu Sloveniji sploh. Z vsem priznanjem se zahvaljuje tudi ljubljanskim restavrater jem: g. ravnatelju HiKtu za z velikim okusom prirejeni banket v Unionu ter gg. Krapežu in Čer netu za okusno prireditev skupnega obeda, oziroma večerje. Prav posebno zaliva lo pa izreka odbor še g. generalnemu konzulu dr. Shveglu za izkazano veliko gostoljubje na Bledu, enako bratom Tav čnrjem v Mariboru. Zahvaljuje se tudi blejskemu županu g. Tomcu in g. ČuČku v Ptuju za prijazno vabilo. Vsem, ki so nam pomagali ln nam šli tako prijazno na roko, bodi najlepša zahvala ln zadoščenje dejstvo, da bo ostalo bivanje v LJubljani ln Sloveniji vsem udeležnlkom novinarskega kongresa, češkim in poljskim bratom ter tovarišem iz Jugoslavije, v trajnem prijetnem spominu. Ljubljana, 14. avgusta 1928. Pripravljalni odbor. svoja obrekovanja In obtožbe proti Jugoslaviji, saj m tam bilo nikogar, kl bi bil to zavračal, šela v zadnjem momentu, ko so dunajski šmokl pobasall In raz-pcčall predloge bolgarskega delegata dr. Krilova glede Macodonlje, Je naše zunanjo ministrstvo na naglo roko pooblastilo pesnika dr. Corovlča, ki |e slučajno Imel na Dunaju opravka, da se Je pridružil sejam komlslle. Vsa Improvizacija |e seveda končala s temeljito blama-žo, no, radlkalljl ni lahko omehčati kože. To dokazule sedanji slučaj v Kopen-hagenu. Madžarska jo tam ln grof Ap-pony Ima seboj nedvomno poln kovčeg Jadlkovanj ln obtožb, Bolgarska je tam ln gotov ne brez potrebnih aktov, končno še Italija, da Je tercet proti nam najpopolnejši. Toda naši radikalski ministri žvižgajo na vse to. NJim le lepo na počitnicah, pa če Evropa vso plodno In bogato Jugoslavijo namala za hlndustan-skl clganluk. + Izza Markovega protokola. Jutarnjl llst» prlobčuje Izjavo enega lz-mod klerikalnih voditeljev, ki Je Igral pri sklepanju Markovega protokola važno ulogo (dr. Brejc?), o PaSIČcvIh ponudbah klerikalcem za vstop v vlado In nadaljnji taktiki klerikalnega kluba. Klerikalni gospod navaja, da se klerikalni poslanci navzlic radikalskhn željam niso dali kar zlepa maknitl Iz parlamenta, temveč so ostali pri svoji taktiki, da vršijo kontrolo nad parlamentarnim delom in tako ostanejo tudi v bodoče. Klerikalni gospod pravi dalje, da )e zda) vse sijajneje v Sloveniji, kar se ne čuti več Priblčcvlčeva roka. Posebno zanlml ve pa so navedbe, kako Je Pašič hotel honorlrati klerikalne avtonomlstlčne težnje za vstop klerikalcev v vlado. Ponujal jlin Je baje avtonomijo Slovenije široko finančno samostojnostjo. Tega jim pa žal ni hotel garantirati z revizijo ustave, temveč potom navadnega zakona v parlamentu. E, v tem grmu le tičal zajec, k| se J« zbudil in zbežal. Klerikalcem vseeno ostane lep spomin na Pa-šlčevo — velikodušnost. -f Celil. Hrvati in Radič. Češkoslovaški poslanik g. Seba le dal beograjskim novinarjem nekatere zanimive Izjave o odnosu Češkoslovaške napram aktualnim jugoslovanskim problemom. •V Češkoslovaški — Je povdarll g. Seba — vlada brez malega nedeljeno dobro razpoloženje napram Jugoslavlll. In baS v tem oziru vlada pri vas še zimota mnogih, ki trdijo, da se v Pragi povollno motri Radičev pokret Edina stranka v Češkoslovaški, kl bl mogla biti Radlčevemu pokretu simpatično naklonlena, bi bBa agrarna stranka. Toda tudi ona se ne strinja 2 njim. Naša devlza Je: ne vme-ševatl se v tuje zadeve; toda ml vsi smo globoko prepričani, da ima vaša država veliko bodočnost ln da se bodo sčasoma lzgladlla vsa nesoglasja v n|e|.» — Govoreč dalje o gospodarskih odnošajlh Je g. Seba zavrnU napade, da hočejo Celil kolonizirati Dalmacllo. Dalmatine! sami pozivajo Cehe, da se materljalno zainteresirajo v nlihovih podletjlh. In Iščejo češki kapital. Dalmacija bl brezdvomno mogla postati konkurent Italijanske In francoske RlvIJere, ako bl bila bol) urejena. Štirje hoteli, ki so Jih Cehi postavili v Dalmaciji, menda še niso kolonizacija. »Ml res mnogo delamo na tem,» Je končal g. Seba, «da naši rojaki v čim večjem številu pohlte k vam, da spoznajo vašo državo ln vse njene pokrajine. Težimo k temu radi obojestranske korl sti tn se nadejamo, da nam bo to tudi uspelo, ker ekonomsko zbllžanje dveh narodov le najboljša vez tudi za politično zbližanje.« — NI treba posebej ome njatl, da so nekateri markantnejšl pov darkl g. Sebe vzbudili v blokašklh listih precej hudo burjo. Politične iieležfce -f V dobi «naročenlh» napadov čitamo v Utinljanskam radikalskom gla sllu zmerjanje proti »Narodu«, da Je »podrepnlk, sklodollznlk, oportunlstična veličina«. Ubogi »Narod« tega res nI za služIl! Isti dan zmerja on nas: Po oplč-e leta otročje »Jutro« Itd., paglavec kri čl, klepetavost le Izdala stavko Itd. Tu dl se trudi, da bl bil duhovit In sl Izsili zares pretiesljiv «vlc»: Kaj pomeni »Ju trova« vest, da so mcklnje oproščene Izvozne caiinc? Pomeni pa po »Narodovi« domislici; »Naša radikalna vlada |e vesela, da so «Jutrove» Jugoslovanske jezikovne meklnle carine proste ...» To ie vse, kar «Narod» še premore, v dokaz, da nI star, ampak mlad, svež, čil ln za bralce zanimiv. Kakor če sl prileten ženin osivele brke z biksom namaže in trdi, da Jo še mlad In čvrst. Vsa ta dolgočasna morila pa lina še skrit namen, namreč kako odvrniti pozornost od »Narodovega« perfidnega Izdajstva urad nlšklii Interesov In zagovarjanje radlka-llje In njene mllltarlzaclje. + Nismo zastopani. Navedli smo, da naša država nI zastopana na 20. konferenci Interparlamcntarno unije v Ko-penhagenu. Skoro vse evropske države so poslale svoje zastopnike — Jueosla v'l« manjka. NI to prvič. Ko Je pred še s"m| tedni na Dunaju zasedala manjšinska komisija Zveze narodov, sta madžarska In bolgarska ddcgaclja lahko Drav neovirano irmadlli na zeleno mizo Prosvcta PRED DRAMSKO SEZONO V LJUB-LJANL Dramska Bezoua se otvorl z rednimi predstavami po vsej priliki v drugi po lovicl septembra. Za katoliški shod in veliki sejem se bo uprizorila Med vedo va žaloigra »Za pravdo in srce«, Shake-spearjev »Hamlet« ln Wiedova komedija «2 X 2 =" B«. Izpremembe v dramskem personalu ni bistvene. Lo gospod Putjata bo moral sedaj po težki operaciji ostati dalj časa na dopustu. Ko bo zmožen potovanja, gre na oddih v Kamnik. Ga, Nablocka po vsoj priliki v bodoči sezoni no na stopi. Drama pripravlja za otvoritveno pred stavo Pregljevega »Azazela« v Skrbin-škovi režiji z g. Skrbinškom v vlogi Judo in z go. Saričovo v vlogi Mirjame. Kot druga dramska noviteta sa uprizori ilebblova drama »Judit« i g. Marijo Vero v naslovni vlogi, kot tretja pa »Smrt majke Jugoviča« v originalu z go. Ro-gozovo v naslovni vlogi. Sezona obeta biti relo zanimiva. Konec počltnto v zagrebškem narodnem gledališča. Počitnic v zagrebškem narodnem gledališču je konee. Redno delo za novo sezono je že v teku. Prva predstava se bo VTŠiia ▼ nedeljo dne 19. avgusta. Uprizori se Zajčeva opera »Nlkola Sublč-Zrinjskl«. Drama ee otvorl v pondeljok dne 20. avgusta s Gogoljovo klasično komodljo »Zenitov«. Gospa Ada Poljakova na Dunaju. Operna povka ga. Ada Poljakova. kl Js prošll sezoni na ljubljanskem odru večkrat pola glavno vlogo v Pucoinijevl operi »Madamo Butterfly«, bo gostovala letos Štirikrat na dunajski Volksoperl. Prvič nastopi dne 17. avgusta kot Mlml Pueclnljevl »Bohčmi«. Pevski zbor Glasbene Matic« priredi soboto dne 18. avgusta ob 9. url zvečer iu v redeljo dno 19. avgusta ob 6. url popoldne koncerta v »Zdraviliškem domu« nt Bledu. Nedeljski koncert Je ljudski io prt znižanih cenah. Novo glasbeno delo Rlsta Savlna. Skladatelj »Lope Vide« je dovršil novo delo. narodno oporo v treh dejanjih »Matija Gubec». Delo se odda že tekom nove sozije odrom v uprizoritev. Narodno gledališče v LJubljani uprizori Savinovo opero »Gosposv etskl aen» v začetku nove sezijo. Prve svečane igre po svetovni vojni Bayreuthu. Svečane predstave (Test-spielo) v Bayrouthu se po svetovni vojni niso vršile niti enkrat. Gledališko vodstvo nI Imelo na razpolago potrebnega denarja. Pred tremi leti se je v tej zadevi uvedla posebna denarna akci-a. kl je omogočila, da se svečano predstave ponovo prih. leto 1924. VVagner-jova dela, ki se bodo Izvajala v popolnih ciklih, bosta dirigirala Siegfried Wagner in Kittcl. Solisti se te sedaj veibajo za nastope Dr. A. Gosar: Za krščanski socializem. (Pomisleki ln odgovori). Vodja sodobnega krščanskega socializma na Slo-venskom je zbral v brošuri »Za krščanski socializem« celo vrsto člankov in razpravic. v katerih dokazuje upravičenost svoje ideologije. Vsebina knjigo obsega poglavja o vprašanjih, je-li kršč. socijalizem sploh potreben ali ne, tolmači soc. programe ln krščansko pravičnost. opravičuje teorijo socijaluih reform, pobija razne panoge današnjega socializma itd. Takšen je brošure L dol. V drugem dolu razpravlja avtor o zasebni lastnini, o vprašanju socijalizacije, o premoženjski moji, dolžnosti dola, stavki itd. V glavnem je značaj brošure stran kar sko agitatoričen. zahtevalo razpis javne dražbe, da w zainteresirajo tudi naše pomorske druj. be. Vojno ministrstvo je pozvalo tudi neka) naših Inženjerjev, na) pregledalo ladjo, toda Italijani so jim zabranll| do. stop v Puli, če! da )e PuH volno pri, stanlšče. Dne 28. )u!l|a se Je vršila lavna drat, ba v Zemunu In se )e priglasilo 7 konku. rentov: 4 naši In 3 lz ItaJUe. Največ so ponudili: Aleksander Pavlovlč 1,625.000, Italijan Plnl lz Trsta 1,600.000, In dru, štvo Titan Iz Zagreba 1,626.000 Dln.Vul. kan )e bil tako odstopljen Titanu. Ker pa vlada nI dobila parnlka, Je družba Titan odklonila izplačilo vsako vsote do teda), dokler ne dospe parnik v kako našo luko. Da se to onemogoči, so Itall. Jani vprlzorlll sedaj diplomatsko afero dobavl|an)em orožja, da oškodu|elo tako našo državo ln glavnega lastniki oamlka. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI POSTAJI ORAČAC. 3 mrtvi, 4 težko ranjeni. V četrtek zvečer se Je pripetila pri posta)! Oračac na odprti progi straho. vita železniška nesreča. Pri Sv. Roku, nedaleč od postale Oračac, se le vršilo žegnanje. Zvečer so se l)ud)e vračali na vozovih domov. Neki voz )e krenil di. rektno preko železniške proge. V tem renotku le pridrvel v smeri od Gosplča vlak št. 813 ln na prvem prehodu proti Oračcu zagrabil voz ln ga popolnoma razbil. Tri osebe so obležale na mesta mrtve, štiri pa so bUe težko ranlene. Ka. ko strašen Je bil udaroc, dokazule na), bolj dejstvo, da Je neka ženska, kl sc i« nahajala na vozu, odletela preko loko. motive In padla na svetili ke lokomotive. Konji so se odtrgali od voza In zbežal) gozd. Šport Hajduk : Bačka zopet neodločeno. Z ozirom na neodločeno podaljšano Igro med Hajdukom ln Bačko, kl se le vršila v četrtek, se Je v zmislu cup-slsto-ma včeral vršila ponovna tekma med Imenovanima kluboma, da se že enkrat odloči, kdo pride v finale s Haškom za jubilejni pokal. Vsa športna javnost Zagrebu Je seveda z izredno napetostjo pričakovala Izida včerajšnje tekme. Vse )e čakalo na odločilni rezultat, toda dočakalo ga nI, ker Je tekma zopet ostala neodločena z 0 : 0. Opažalo se Je sicer premoč Hajduka, toda njegova napadalna vrsta Je odpovedala pri streljanju na gol; v tem se sicer tudi Subotlčani niso ravno odlikovali. Obema moštvoma se je poznala precejšnja utrujenost. Danes se vrši tekma v četrtič. Živci zagrebških športnikov so seveda po toliko neodločenih Izidih napeti do skraj nosti. Tudi ml, kl prlčakulemo te dni oba kluba v Ljubljano, zasledulemo vsem zanimanjem to ostro borbo. Obžalujemo le, da bl mogla eventualna utrujenost kluba odvrniti od gostovanla v Ljubljani. Radi b| videli Hajduka, katerim se Je naša Ilirija tako častno borila, ali pa njegovega tako trdega na sprotnlka. Odboru Ilirije bi priporočali, naj na vsak način doseže gostovanje teh klubov v Llublianl, ker pričakujemo od tega gostovanja res lep športni užitek, kl ga že dal) časa pogrešamo. • Znana zagrebška tenis igralca Freu denreleh in Antolkovič. ki sta Igrala tu dl pri zadnjem turnirju v LJubljani, sta dobila nedavno na mednarodnem tenis-turnlrju v Poieču ob Vrbskem lezcru drugo nagrado v double Igri. Oba sta člana Haška. Zadnle praške tekme. DFC. : Ce-chle Karlin 3 : 1 (2 : 1). Slavila le v pr venstvenl tekmi premagala S. K. Malo-stransky s 7 : 3 (2 : 2), Viktorija Žižkov pa Jc Igrala s CAFK. neodločeno 2 : 2 (1 : 1). S. K. Primorle. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. pred poldne tr-*ilng I. moštva z Jadranom. Ob 18. trening rezerve ljubljansko S\ obod o. Predtrenlng igra naraščal. — Kapetan. Slavnostna operna predstava na čast udeležencem kongresa Jugoslovenskega Šumarskega udruženja v LJubljani bo v opernem gledališču v torek dno 21. avgusta 1923. ob osmi url zvečer. Na željo podružnice J. 8. U. v Ljubljani so izvaja D'Albortova opera »Nižava«. Vlogo Marte poj« gdč, Thalcrjova, vlogo Nurl gdč. Koreniakovn, Sebastjnna g. Levar, pastirja Pedra g. Sowllski, Tomasa gosp. Zupan, Moruccia g. Pugolj In vlogo pastirja Nnnda g. Banovee. Dalje nastopijo gdč. SfiligojovR. ga. Matačlčova In gdč. Jcromova. Dirigira kapelnik g, Matačlč. rožlra pa g. Sevastjanof. r« AfERA Z LADJO «VULKAN». Zgodovina ladje »Vulkan« |e sedal po-lasnjcma. Ainorlkanska arbitražna komisija le prisodila parnik naši krallevlnl, toda Italijanske oblasti so ga zadržale najprej v Slbenlku, potem pa odvedle v PulJ. Parnik (4000 ton) le postal v kratkem času prava razvalina. Italijani su odnesli z nJega vse, kar so mogli, tako da Je postal popolnoma nesposoben za vsako vožnjo In tore) tudi za prevoz vojnega matcrljala. Ladja Je vredna le še toliko, kolikor le vredno železo In konstrukcija. Pred 4 meseci le ponudila neka Italijanska družba naši vladi 900.000 lir za odkun ladle. toda volno ministrstvo le Objave X Zdravniki! II. Izredni občni zbol Slov. zdrav, društva ee vrši dne 21. av. gusta ob 17 uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1.) Določitet kandidatno liste za zdravniško zbornica 2.) Volitev novega predsednika in enega odbornika. 8.) Sprememba pravil. 4J Slučajnosti. X Obrtniki, trgovci, davkoplačevalci! Obrtno društvo St. Vid-Zg. Šiška priredi v nedeljo dne 19. avgusta velik obrtni sestanek v šolski telovadnici v St. Vidu pri LjubljanL Začetek ob pol. 8. uri dopoldne. Zadeva: preoblla davčna breme, nai Poročajo davčni strokovnjaki. Dar kcplačevalcil Udeležite so sestanka, da se poučite o bremenihi ki Vas teže, se poučite o napovedovanju davka, da skupno ugovarjamo neprestanemu ševanju davščin. X Podružnica »Jugoslovenske Matice na Vrhniki priredi dno 8. septembra ni Križpotu tombolo s številnimi ln lepim dobitki, ki si jih od 28. avgusta napre lahko vsakdo ogleda v trgovskh izlož bah na Vrhniki. Ker je čisti dobiček namenjen našim neodrešenim bratom v Pri-morju in Korotanu, sezite po tombolskih kartah, ki so v predprodaji v gostilni Franca Kočevarja in M. Jorine (Rokff delskl dom). X Društvo «Soča» priredi v nedeljo dno 9. septembra popoldne v areni Na rodnega doma veliko primorsko ljudsko veselico. Smeha polno Igro, srečolov -daril obilo, petja ubranega — deklet: zbranega, srce se veseli, k plesu tja hit — prosto — svobodna zabava ti lica ve-selja žari Pridi, ne pozabi, ker čutil bo med nami vsak — med brati — brat. x V VlUanovi koči na Bcgunščlcl t« vrši v nedeljo dne 19. avgusta, toda ll ob lepem vremenu planinska veselici Za slučaj slabega vremena se veselic vrši dne 26. avgusta. X Vsi udeleženci jugoslovanskega g»' silskoga zleta, ki se vrši dno 19. avgusta v Tibovljah, imajo polovično vožnji proti izkaznici svojega gasilskega drv Stva. X Gasilnim društvom! Dnevno prihi hajajo razna vprašanja na naše društvo glede gasilske prireditve, ki bo v nedeljo dno 19. avgusta. Opozarjamo pa vsa dm štva, da obstoja v kraju dvoje društev Ponovno, slavje priredi pr. rudniško gi silno društvo Trbovlje (pošta L) ln M se vsi dopisi naslovljajo tja. — Načel stvo prosu gasil, društva Trbovlje (f Sta n.) X Predstava v Brežicah. «Mlarf!osb ljubezensko dramo v 8 dej., priredi napred. slov. akadomlkov v Celju« dan« dno 18. avgusta ob 20. url v dvorani Po sojilnico v Brežicah. Gostuje in reži« g. K. Železnik, član Udružonja gledali* kih Igralcev. Cisti dobiček Je namenje" ustanavljanju In vzdrževanju klubovii ljudskih knjižnic v obmejnih krajih, X Koncert I. Ruskegs balalajskef orkestra Dorde Cernojarova se vrši nos v soboto zvečer v hotelu Štrukelj Ljubljani. Vstop prost. X I. Jugoslovanski kongres trguje« vrtnarjev kraljevine SHS se vrši v dnf 1, in 2. septembra 1923. v Ljubljani. K« vsaka druga panoga, tako stremi poklicno vrtnarstvo za Mljem. da dvigne na čimviSjo strokovno stopi tor z združenimi močmi uresniči »,o: Ideje in varuje svojo stanovsko Intere« Poživljajo se pri tej priliki vsi oni ^ narji, ki še niso prejeli vabil, da sporo< nemudoma svoje naslove na »Odbor ^ narskoga kongresa« v Ljubljani, da 1 jim more pravočasno poslati progr«; kongiesa in legitimaciia za znižano vo' njo po železnici. priloga , Jutru" St. 199 dno 19. avgusta 1023. Politični odmevi Srbska in hrvatska državnost ter svoboda V enem zadnjih kulturnih pregledov , kjer Je avtor obdelal vprašanje paradoksov naše svobode. Iz tega eseja iztrgava-mo danes par markantnejših mest, h katerim naj naši čitatelji sami napravijo komentarje. Z naše strani podajamo odstavke kot gradivo, o katerem naj Čitatelji sami razmišljajo. (Uredništvo.) « Hrvati >o zgradili svojo narodno državo deloma na nacionalnih načelih, deloma na latinskih gradiščih starega Rima. T» dvojnost ni v naši narodni državi nikoli prejcnjala. Mesta so bile trdnjave latinske meiitalitete, pokrajina je bila narodna. Narodni duh je često revoitiral proti latinskemu navalu in v eni takih rovolt Je padel tudi kralj Zvonimir, ne na morišču po redni obsodbi kakor nekateri poznejši zapadnoevropski vladarji, temveč ubit v navadnem prepiru na narodni skupščini. Tudi v tej državi ni bilo svobode. Stara rimska država jo bila že davno v dekadenci, domača, narodna, pa nikjer in nikoli ni mogla postati Izrazita. SliČno so tudi Srbi zgradili narodno državo. Toda Je li ta vsaj v svojem cvetu bila zares narodna? Ali nI srbsko carstvo pendant rimskemu earstvu nemške nacijo, ali niso srbski carji prav za prav grški carji srbske na-cije? Tudi tu jo bilo dovolj posvetnega in cerkvenega sijaja, izdelano državne uprave, plemenske iu politične ekspanzije, toda svobode ni bilo. Srbski se-Ijak Je živel spokojno na svojem selišču kakor njegovi praarijeki predniki in je šel v boj le kadar so ga d v I g n i 11 z domačega praga. • Turška pest, politično sterilna (kakor tudi gospodujoča), Je izenačila vso rajo po earstvu in ni pustila nobene možnosti socialnega dilerenciranja, razredne gru-pacije. Poznala je le dva razreda, »Turke* vseh etničnih nhins kot gospodarje, vse ostale pa kot tlnčanstvo. Pod pritiskom osmanskih vekov so zamrle klice svobode, v kolikor so Be razvile Instinktivno na plemenski podlagi, in ostat je samo opomin na čase slave, lastnega go-fpodstva, agovanja pod narodnimi prapori. Tako je postala svoboda Identična z osvoboditvijo izpod turškega jarma. Ta osvoboditev Je končno tudi prišlo, toda ivobode nI prinesla. • Parkrat «o Hrvati menjali okvir svoje državnosti, kakor Be je pač razvijala avstroogrska monarhija. Avstrija Je iz njlb v Vojaški krajini napravila stražo proti turškim pretnjam na jugu, v vrstah svoje vojske pa Jim jo poverila nalogo čuvati cesarski prestol in raznesti »lavo njenih polkov po vseh bojiščih sveta. Ko je pozneje Madžarska v zvezi z reakoio-narno Avstrijo izvojevala Bvojo državno samoupravo, ni hotela priznati isle tudi Hrvatski in vkljub nagodbi ni prenehala rušiti zametkov hrvatsko 6vobode. ♦ Hlstorijski razvoj, zunanji vplivi, oso-Mto tuje mentalitete, s katerimi so bb slikali, so povzročili, da Srbi in Hrvati vsak po svoje motrijo sedanjo državo. Srbi »o centralisti, in to ne po strankarski opredelitvi, temveč po krvi in občutju. Srbstvo Je edinstveno v državi in cerkvi, neomajljivo, univerzalno, kakor je bil univerzalen bizantinski imperij, iz katerega Je izšlo. Zato je treba izenačiti kar še ni enako. Na izenačenju zakonov mora delati posebno ministrstvo. • Z druge strani pa Hrvati, bližji torl-Ečem germanske svobode, ki so se v biv- ši monarhiji navadili živeti skupno • tolikimi beterogeniml narodi in plemeni, etnično manj kompaktni, kot Indoevro-pejci plemensko čistejši, ujedtujenl kot narod bolj ldejuo nego prostorno, zahtevajo tudi danes enako oblike sporazuma kakor za časa illrstva in Jugoslovenstva. Uspešna Izgraditev države Je mogoča samo v kompromisu. In zdaj je treba, neelastični Srbi, zmagovalci in nosilci državne oblasti, demokrati po krvi, mo-narhisti po zgodovinskem učinku, v monarhiji brez monarhijske strukture, osobito brez plemstva, siromašni po svoji razredni grupnciji, centralisti v cerkvi lia državi, tujci od včeraj v marsikaterem pogledu naše indoovropske kulture, da Hrvate, arlstokrate po krvi, republikance po političnem učinku, i bogato, čeprav s tujimi elementi prepredeno »oclalno-razredno strukturo, ledernllste v državi ln cerkvi, po svoji mentaliteti bližje za-padu kot vzhodu — asimilirajo. Ali se zavedamo teh paradoksov naše svobode? Dr. Gustav Stresemann Dr. Stresomann Je v torek lzpregovo-ril ne več kot navaden član berlinskega rajhstaga, marveč kot mož vlade In človek, ki ima v rokah usodo cele ivojo domovine. Smernico svoje politike Je obeležil določno in ostro. Kot kardlnulne točke svojega programa je poBtavll Izjavo, da Je Nemčija pripravljena podvreči ae mednarodnemu razsodišču ter da bo uemški narod skušal zadostiti reparacijskim obveznostim takoj, čim bo dvignjena zasedba Poruhrja ter bo dana beguncem prilika, da se vrnejo na redno delo. Nemčija mora najeti posojilo v zlatu ter potrebuje v ta namen podpore vseh, zlasti veleposestva in kapitala. Da dobimo točno sliko o osebnosti novega nemškega kanclerja ter o Izgledih njegovega dela v prihodnosti, podajamo svojim čitateljem krat k orla dosedanjega Stresemnnna, kakor ga je prinesla pariška revija morale stuti čete na Marici, vrednost grške drahme jo občutno padla, kar Je povzročilo reakcijo v draginji. Tako se je v masah zopet večala nezadovoljnost in so obračala, kakor je naravno, zoper vlastodržce. Tedaj Jo zopet pričela dvigati glavo premagana konservativna »franka pod vodstvom Zalmlsa, čuteč, di •o v opoziciji JačiJo njene razbit« »tle. Pričela Je vedno energičnejo zahtevati obnovo parlamentarizma, razpis volitev, upajoč, da Ji množice zopet poverijo zaupanje. Tudi delavstvo jo pričelo nastopati, »eveda istotako zoper vlado, hkrati pa tudi m«d njo ln venizelistl nI »oglasja. Sokolski dan na Vrhnild Po preteku komaj dveh let jo priredila župa ljubljana zopet letos Bvoj tlet na Vrhniki. Zlet ee je vršil prošlo nedeljo in »e obnesel nad vse pričakovanje dobro v moralnem, pa tudi precej ugodno v finančnem pogledu. Tehniško vodstvo je bilo v rokah župnega načelstva. vse drugo priprav« pa je izvedlo vrhniško društvo. 8 prvim vlakom Je prispolo v nedeljo dopoldne ob 8.80 okrog 800 Sokolov, So-kollo in naraščaja ter približno enako število drugih izletnikov. Na kolodvoru je »prejel došleee vrhniški Sokol t zastavo. Po kratkem pozdravu se Je razvrstilo Sokolstvo v spri vod, ld Je zgodbo Dravske divizije na čelu odkorakal »kozi slavnostno okrašono Vrhniko pod zelenimi slavoloki in med visokimi mlaji na telovadišče, kl leži na travniku pod-staroete Lenarčiča tik Ljubljanice. Tudi tolovadišče Je bilo bogato dekorirano, preskrbljeno z mičnimi paviljoni In i električno razsvetljavo. Ob 9.30 dopoldne so se vršile skušnje za popoldansko javno telovadbo. Vodil jih je župni načelnik dr. Murnlk, kl je predelal s Bvojo mano doslednostjo točko ta točko in tako vzorno pripravil po-poldan?ki nastop. Vsled skušenj Be je zakasnil slavnostni sprevod za dobre pol aro. Številno občinstvo ga je vseeno pričakalo bret ua-volje in jo burno pozdravljalo tor obsipalo s cvctjem Sokolstvo, ki jo korakalo — okrog 500 po številu — z oddelkom vojaške godbo na čelu »kozi Btaro in novo Vrhniko ter zopet nazaj k tolovadl-Sču. Popoldanska javna telovadba je bila napovodana za pol 5. Pa že colo uro prej je začelo prihajati občinstvo od vseh »tranl par 8to ljudi je pripeljal tudi popoldanski vlak it Ljubljane. Javni telovadbi ja prisostvovalo nad 1200 ljudi Iz vseh slojev domačega in okoliškega prebivalstva, v veliki večini pa so bili naši kmetski ljudje. Ko jo dal točno ob določenem času župni načelnik dr. Murnik tnamanje za pričetek telovadbe, sta otvorila Javni nastop dva oddelka domače moške in ženske dece. Izvajala sta prav primerno igre in raznoterosti ter žela za lep red in živahno predvajanje splošno priznauje in zadovoljstvo. Sledili so jim člani, ki so nastopili v 10 osmorostopih ob zvokih vojaške godba ter na dano povelje brez vmesne pavze precizno izvedli predpisani razstop za proste vaje. Članstvo je Izvajalo Murni-kove jubilejne proste vajo s tako preciznostjo, da so prišle te lepe vajo do popolnega ln pravilnega izraza, kakršnega si je zamislil njib skladatelj. Polog dobre izvedbo in skladnosti v gibih jo imponi-ralo zlasti trajno precizno kritjo telovadcev. Ob burnih ovacijah občinstva so je izvršil odhod članov, obenem pa so že nastopile v 9 peterostopih članico. Tudi te so Izvajale Mumikove, za nje prirojene skladbe z enako preciznostjo in žele zasluženo pohvalo. Sledila je orodna telovadba, pri kateri so nastopile 4 vrste na bradljah in 1 vrsta ra kozi Telovadc.1 na bradljah 60 bili dosti dobro odpravljeni ln se je večina od njih kvalificirala po izvajanju za višji oddelek. Občinstvo Jim je burno aplavdiralo. Sledila »ta taporedoma oba naraščaja, najprej 13 šesteroredov moškega, nato 10 peteroredov ženskega. Strumen nastop k prostim vajam, dobro Situacija pa js taka, da te morajo ttvari v kratkem razčistiti Mir Je podpisan ln brez dvoma bo v kratkem ljudstvo po, klicano v volitve. Kakor kažejo mamoi njo, te prav lahko zgodi, da pride mova na vlado germanotilska stranka, ki ba mogla, prav kakor prvič, Urabitl občna nezadovoljnost »ebi v prid. In skladno Izvajanje ter dobro kritje J« vzbudilo med občinstvom navdušeno pri: znanje. Nato »o naetopile izbrane vrste ljubljanskega Sokola ln »ioer 1 vrsta članov na drogu, 1 vrsta članic na bradlji, 1 vrsta moškoga naraščaja v tkoku v višino ter 1 vrsta ženskega naraščaja v skoku čez dva konja. Vrsta članov je izvajala na drogu kompliolrane vrhunsko vajo s veliko »Igu most Jo tn eleganco, Uavnotako »o članice na bradlji z veo eleganoo izvajale lope sestave njim primernih vaj. Občinstvo je živahno ploskalo tema dvema kakor tudi obema narašča jskima vrstama. Burno pohvalo so želi nato člani Sokola iz Šiške ki »o nastopili s svojimi ofektnuni vajami t batom. Navdušenj« občinstva Je šo naraslo, ko »o za njimi izvajale članice Sokola Ljubljana ono ljubke tn »liko vito vaje s snežnimi ke-pamL Vihar odobravanja »e ni polegel, dokler niso vaj ponovile. Enako sta bila živahno aklamirana d ra oddelka naraščaja iBtega društva, kl »ta izvajala «Nv prej* in »Carmen*. Zaključek jame telovadbe so tvorile skupne jubilejne proste vaje članov (40'i in članio (82). Nastop k tem prostim vajam je bil lopo in precizno izveden kljub temu. da Jo kompliciran ln razmeroma težak. Vajo, kl so že ob »vojem prvem izvajanju v Ljubljani tako splošno ugajale, bo žela tudi na Vrhniki vBostran-sko priznanje. Občinstvo Je odhajajoča oddelka navdušeno pozdravljalo. Ljubljanska sokolska župa je s to svojo javno telovadbo kakor sploh s celo vrhniško prireditvijo znora dokazala, da stalno napreduje. Poleg dobrih izvedb vseh točk jo zlasti imponiralo tudi nova-vadno točno ln hitro menjavanje oddelkov. Taki nastopi naj bodo vzgledni za vse. — Pohvalno je treba omeniti tud: vojaško godbo, ki Jo bila pod vodstvom kapeinlka g. dr. Čerlna popolnoma kos svoji nalogi. Po javni telovadbi se Je razvila ljudska veselica, kl Jo družila prijatelje So kolstva do večera v neprisiljeni živahni zabavi. Lepa točka veselioe je bil zlasti nastop ljubljanskega moškega naraščaja, ki Je Izvajal v mraku po godbi vaje r goročimi kiji. Efektni nastop je naravnost fasciniral občinstvo. Vsi udeležniki so odnesli s sokolskega slavja najlepšo vtise. Upamo, da bodo tudi Vrhničani, kl jih je župa posetii.i v dobrih 12 letih ie četrtič, ne le ohra niil to prireditev »v prijaznem 6]>ominu» kakor doslej, ampak da bodo črpali Iz nje energijo in podjctnoBt za agilnejš: razmah svojega Sokola, zlasti za to, da so že vendar enkrat odločno lotijo zgradbo lastnega Sokolskega doma. Kolikot so nam razmere znane, bi se dala ta misel na Vrhniki kmalu uresničitL Upamo zato, da se prihodnjič snidemo že pri otvoritvi vrhniškega Sokolskega doma Zdravol Zlet v Ribnici Ribniško sokolsko okrožje župe Ljubljana 1 |c priredilo na praznik 15. t. m, svo) sokolski dan v Ribnici. V telovadnem oziru le bila gotovo najpomembnejša točka tekma celokupne dece in naraščaja celega okrožla. ZJutral ob 7. |a nastopilo 98 dečkov tn deklic k tekmi, ki je obsegala poleg prostih vaj vočvrst proste telovadbe. Pri tej priliki smo videli ka) kmalu, da sta se narašča) In deca v nekaterih društvih prav temeljito Sokolstvo Premetena deklica (Ruska pravljica.) Bil je kmet, ki je imel dva sina. -Mlajši je bil ua potu, starejši pa doma. Umiraje je zapustil oče vse imetje tistemu sinu, ki je bil doma, a drugemu ničesar, misleč si, da brat bratu ne bo delal krivice. Ko umrje oče, ga starejši sin pokoplje in obdrži imetje zase. Glejte, kar pride drugi Bin in gorko žajoka, ker očeta ne najde več živega. Starejši sin mu rečo: »Oče je vse samo meni zapustili* Starejši brat ni imel otrok, mlajši pa Jo imel sina in hčer rejenko. Starejši, ki je dobil vse imetje, Je obogatel in začel trgovati z dragocenim blagom, a mlajši je bil siromak. V gozdi je sekal drva in jih vozil v mesto prodajat. Sosedom se je Binilil zaradi svojega siromaštva, zato zbero ln mu dajo denar, naj trguje tudi on, četudi le z drobnim blagom. Siromak pa se preplaši in reče: «Ne, dobri ljudjo, nočem vašega de-ivarja, zakaj utegnilo bi se mi zgoditi, da izgubim v trgovini — in s čim naj vam dolg poplačam?* In dva soseda se zmonita, da mn po Zvijači dasta denar. In glejte, ko gre siromak po drva, ga eden od njib dohiti na potu in reče: »Sol sem, prijatelj, na daljno pot; na potu mi je vrnil dolžnik tristo rubljev, zdaj pa ne vem, kam naj jili spravim. Vrniti se domov ne utegnem, zato te 1'rosim, vzemi ti moj denar, shrani ga, a Se boliš« ba ako z niim treuieš. Kmalu se vrnem, in ti mi boš pomalem izplačal.* Siromak vzame denar. Pride domov in se zboji, da ga ne bi izgubil, da ga ne bi našla žena in potratila. Misli in misli in spravi denar v čebričok s pepelom, a sam odide od doma. Ko ni bilo njega doma, pa pridejo pepelarji, pobirajo pepel in ga menjajo za blago. Baba vzame in jim da čebriček s pepelom. Ko se mož vrno. zapazi takoj, da ni čebrička s peuelom. Vpraša ženo: »Kje je pepel?* Zona reče: »Prodala sem ga pepelarjem.* Mož se prestraši, jadikuje bi žaluje, a ne pove zakaj. Žena vidi, da jo v skrbeh, stopi k njemu in ga vpraša: Kaka nesreča te je zadela? Zakaj si žalosten?* Pove ji, da Je bil v pepelu skrit tuj denar. Baba se razsrdi, kriči in vpije in lije solze: »Zakaj pa nisi meni povedal? Jaz bi jih bila bolje skrila!* In kmet gre zopet po drva, da jih v mestu proda in kupi kruha. Doido ga drugi sosed, mu istotako ponudi in da petsto rubljev, da jih Bhranl. Siromak jih noče vzeti, se brani, a oni mu šiloma Btiane denar v roke ln tbeži po cesti. Ta denar je bil papirnat; kmet zopet premišljuje, kam bi ga spravil? Kar se spomni pa ga zašije v kapo. Ko bo pripeljo v gozd, obesi kapo na jelko in začne sekati drva. Na njegovo nesrečo prileti gavran in odnose kapo z denarjem. Kmet se ie nekai maleira lezli in ža- lostil, a potem je sprevidel, da že mora tako biti. Živel je zase kot poprej, trgoval z drvi in drobnarijami in se nekako pretolkel. Soseda opazita, da je že minilo precej časa, a njegova trgovina nič ne napreduje; zato ga vprašata: »Prijatelj, zakaj pa tako slabo trguješ? Ali se mogoče bojiš potrošiti najin denar? Ako je temu tako, pa nama rajši vrni denar!* Siromak zajoka in Jima pove, kako Je izgubil njihov denar. Soseda mu ne verujeta in gresta k sodišču in ga za-t ožita, »Kako naj jima razsodim,* pomisli sodnik. »Kmet je miren, ubog človek, in mu nimaš kaj vzeti; ako ga vržeš v temnico, bo osivel in od gladu umrl. Sodnik sedi v skrbeh pod oknom In ves je globoko zamišljen. In ta čas so se kakor nalašč igrali otroci na ulioi. Kar reče nek živahen deček: »Jaz bom vaš starešina in vam bom sodil, otroci; a vi pridite k meni s prošnjami in tožbami!* Sode na kamen ln k njemn pride drug deček, se mu prikloni ln ga prosi: »Tema človeku tukaj sem posodil denar, on pa nič noče vrniti. Zato sem prišel k tvoji milosti, da nama razsodiš.* Starešina vpraša obtoženega dečka: »Ali »i sprejel denar?* »Sem!* »Pa zakaj mn ne vrneB?* »Nimam, zato ne morem, gospodar!* »Slušal. tožnik! Saj ne taji obtože- nec, da je prejel od tebe denar, ali | plačati ne more. Zato mu ti odgodj. plačilo, počakaj ga pet, šest let, mogoče si do tedaj pomaga ir ti vrne posojilo z obrestmi. ' ii sta zadovoljna?* Dečka se poklonita starejšini: »Hvala ti, gospodar, zadovoljna sva!* Sodnik je vse to slišal, se razveselil in rekel: »Ta deček me Je spametoval. Tudi jaz bom rekel tožnikoma, naj počakata, siromaka.* Bogata soseda pristaneta na njegove besede, da počaka* dve, tri leta na svoj denar, mogoče b1 v tem času siromak opomore. In glejte, siromak gre zopet v gozd po drva. Naseka pol voza — a že Be je zmračilo. Zato ostane čez noč v gozdu: »Se bom pa Jutri vrnil s polnim vozom domov.* In premišljuje, kje bi prenočil. Kraj e bil pust in poln divjih zveri; ako eže zraven konja, bi ga lahko požrle divje zverine. Gre dalje v goščavo In spleza na visoko jelko. Ponoči pa pridejo na Isti kraj razbojniki, sedem ljudi, in reko: »Durice, durice, odprite sel* Takoj se odpro duri v podzemlje ln razbojniki zneso sem svoj plen; ko so vse znosili, za povedo: »Durice, durice, taprite sel* Duri se zapro, a razbojniki zopet odidejo za plenom. Kmet je to videl. In ko se zopet naokoli vse pomiri, pride z dreves«! I »Ajd, naj še jaz poskusim, mogoča se tudi meni odpro durice.* In komaj izreče: »Durice, durico, odprite ee!* že so na etežaj odprte. Gre pod zemljo in vidi cele kupe zlata, srebra in še marsikaj. Siromak se razveseli in ob zori začne vleči celc vreče z denarjem na beli dan. Razlož1 drva z voza, a potem začne nakladali nanj srebro in zlato in odpelje domov. Sreča ga žena: »Oj, ti ded dedasti! Malo da nisem umrla od žalosti, ker sem si zmeraj mislila. Kje si? Ali te ni ubilo drevo, ali požrla zver?* Kmet pa reče posebno vesel: »Ne bodi žalostna, žena, Bog je nama dal srečo, blago sem našel, pomagaj ml nositi vreče.* Ko je izvršil ta posel, gre k bogatemu bratu In mu vse pove, kako je bilo; tudi ga povabi, naj gre l njim po srečo. Ta jo bil zadovoljen. Prideta v gozd, poiščeta jelko in zakličeta: »Durice, durico, odprite sel* Duri se odpro. Začneta vleči na dan vreče z denarjem. Siromašni brat j' naložil voz in bil zadovoljen, a bogatemu je bilo vso premalo. »No, brate, le pojdi,* reče bogatin, »Jaz pridem takoj za teboj.* »Dobro, a ne pozabi reči: Dunoc. duric«, zaprite se!* »Ne boro, no!* Siromak odide, a bogati brat se nikakor ne moro ločiti od denarja. Vsega nI movel odnesti naenkrat, a škoda pripravita za medsebojno tetanovanje. Osobito Je razveseljivo, da Je sokolsko društvo v Kočevju postavilo k tekmi ne-le mnogo, temveč tudi sam prvovrstni naraščaj, ki Je odnesel mod vseuni prvenstvo. Po dovršeni tekmi se je podalo članstvo In naraščaj cclcga okrožja na postajo, do sprejme mnogobrojne gosto iz Ljubljane, Novega mesta ln iz bližnjih sokolskih društev. Razvila se ie spontano velika povorka s postaje na telo-vadiščo, kjer so sc nato vršile skušnje ta popoldansko okrožno telovadbo. Takoj po skušnjah je priredila muzlka dravske divizije pod vodstvom g. kapcl-nika dr. Cerina promenadni koncert na trgu, ki Je privabil zelo mnogo občinstva. Popoldne točno ob pol štirih se je priredil iz telovadnice po trgu na telova-dišče slavnostni Izprevod, ki se ga je udeležilo nad 250 članstva in naraščaja. Pri javni telovadbi smo opazili, kako raste tudi med prlprostim narodom zanimanje za sokolsko delo. Zelo mnogo se je nabralo občinstva, ki Je z velikim zanimanjom in pozornostio sledilo :elemu sporedu. Vsi oddelki, ki so izvajali proste vaje, so pokazali še dokaj navežbanosti, glavno pa Je, da smo opa-till, kako se počasi toda vztrajno množe vrste telovadečlh. Proste vaje Je Izvajalo 64 moške dece, 54 ženske dcce, 20 moškega, 28 ženskega naraščala, 29 članic in 50 članov. To so zelo lepi uspehi okrožia v prvem letu po ustanovitvi, ako pomislimo, da tvorijo okrožje v Ribnici po veliki večini samo vaška društva. Pri orodni telovadbi je nastopila vzorna vrsta Sokola 1. na bradlji in iz Novega mesta na drogu. Okrožje Je postavilo samo eno kombinirano doltro vrsto na bradlji, kar pa |e bilo odločno premalo. Vzorne vrste naj nastopijo šele po izvršeni orodni telovadbi rednih vrst. Telovadba na krogih, lzvaiana od bratov Sokola 1. Je zelo dobro uspela in zelo zadovoljila mnogobrojno gledaistvo. Kot zaključna točka telovadbe Je bil nastop kočevske moške dece s skupinskimi prostimi vaiaml, nato pa se Je zbral na telovadišču ves naraščal tn deca k razdelitvi diplom zjutrajne tekme. Ob tej priliki le pozdravH v Imenu župe Ljubljana I. br. Verij Svajgar zbrano mladino ter le vsem skupaj v kratkih besedah pojasnil sokolski program, osobito pa je zbranemu naraščaju In decl priporočal naj vztrajno ln nesebično tudi nadalje pridno poseča sokolsko telovadnico in naj smatra to svojo prvo tekmo le kot prvo stopnjo na poti do vzvišenih sokolskih cll|ev. Po govoru brata župnega podstaroste Je razdelil okrožni načelnik br. Arko vsem spominske diplome. Celo prireditev je zaključila posrečena narodna veselica, kjer je zunanjim gostom prav kmalu minul čas. Razšli so se udeleženci Iz Ribnice z zavestjo, da je začelo tudi v ribniški dolini živahno sokolsko gibanje, ki pa mora še vedno rasti ln vztrajno delovati na tem, da se bodo sokolske vrste podesetorile. P"tem bo uspeh ob pridnem delu in vztrajnem vežbanju še mnogo večji. Sokolsko društvo r Metliki je priro-«lo preteklo nedeljo na grajskem vrtu svojo 12. javno telovadbo po sporedu, Ki je bil Bkrbno in zanimivo sestavljen. Najprej je nastopila moška in ženska deca, vsaka po 20, v kombiniranih prostih vajah. Nastop k vajam in Izvedba slikovitih vaj — prav dobro. Moški naraščaj, 14 krepkih dečkov, je izvajal proste vaje s palicami precizno, naravnost odlično, iioste vaje ženskega naraščaja je poh^al-t»- izvajalo 9 naraščajnic lz Semiča. Zatem sta nastopili dve vrsti članov ua orodju, in sicer na drogu (6) in na bradlji (7). Bratje so izvršili svojo nalogo prav zadovoljivo. K prostin vajam je nastopilo 17 članic, ki ao pokazale lepo iz-vežbanost. Moški naraščaj (8) je telovadil na konju, obenem pa je moška decx odskakaovala na rjuhi. Proste vaje Je iz- vajalo "3 Članov; nastop, Kritje, Izvedba — hvalevredno. Končno Je nastopila vzorna vrsta (0) na bradlji In krogih i odlična sposobnost, pripravljenost ln izvedba. V vsem sta nastopili 102 lelovat-ni osebi, kar je za društvo častno število, a bilo bi lahko večjo in bo večje, kadar bo med članstvom manj bojazni pred vztrajnim sokolskim delom. Telovadbo sla vodila društveni načelnik br. Jeras in deloma društveni podstarosta br. Nace Hočevar, sama odlična telovadca in požrtvovalna sokolska delavca. Godbo jo vos čas oskrboval goilboni klub pod iz-bornim vodBtvom br. M. Gustina. Vse stopnico bo bilo razprdano. Snvezni podstarosta br. Gangl, ki je bil navzoč v Metliki, je po telovadbi z navdušenimi besedami nagovoril občinstvo ln članstvo, razpravljnjoč o nalogah ln ciljih Sokolstva. Lepemu popoldnevu se je pridružil lep večer, za Metliko pomemben zato, ker je po zaslugi br. šuštlča prvikrat zažarel idilični grajski vrt — poletno Sokolovo telovadlšče — v električni luči. Naj pomeni ta dogodek srečo našemu mestu, a razvoj našega sokolskega društva mu bodi v ponos ln časti Vsi, ki Industrija Vojvodine (K novosadskl izložbi 12. do 26. t. m.) Vojvodina Je naša najbogatejša pokrajina. Njeno bogastvo leži v neizmerni rodovitnosti tal, v bogati obilici plodnega arcala ln v ugodnih podnebnih razmerah, ki omogočujejo pridelovanje najdragocenejših poljedelskih produktov, osobito pšenice ln koruze. Razumljivo le tedaj, da so se v tej pokrajini najbolj razvile one panoge Industrije, ki predelavajo poljske sadeže. Na čelu te Industrije se nahaja mlinarstvo. Vojvodina ima danes okoli 300 mlinov In sicer izvoznih 40, večjih, ki dda|o za celo državo 100 ter manjših za lokalne potrebe okoli 160. Največji eksportnl milni so v Pančcvu, Vršcu, Velikem Bečkereku, Veliki Kikin-di, Sentl, Sotnboru, Novem Sadu, 2om-boljl, Starem Bečeju in Dardl Razen poslednjih treh pa so vsi ostali eksportnl mlini last — budlmpeštansklh mlinov. Od Jako rentabilne Industrije Izdelkov Iz pšenične moke, makaronov, keksov Itd. Imamo v Vojvodini le eno tvornlco In sicer v Novctm Sadu. Druga važna vojvodinska Industrija Je predelava sladkorne pese. Sladkorne tvornlce »e nahajajo v Velikem Bečkereku, Novem Vrbasu, Cr-venkl ln Pelmonostoru. Letna produkcija znaš« 5000 vagonov kristalnega sladkorja. Razen državne tvornlce v Pelmonostoru se vse ostale nahajajo v peštan-sklh rokah. V Vojvodini se je razvila tudi Industrija bonbonov ln kandltov. Ena tvornica je v Subotici, tri v Novem Sadu in dve v Velikem Bečkereku. Za proizvajanje škroba (Iz pšenice, koruze ln riža) obstoja sedem tvornic ln sicer štiri v Subotici, po ena v Veliki Kl-kindl, Vršcu ln Jabreku v Banatu. Proizvaja se okrog 1000 vagonov. S tretjino te produkcije se krije domača potreba, ostalo se Izvaža povečini v Češkoslovaško. Velika tvornica vcgetabllnega olja (iz koruze ln repicc) v Veiikem Bečkereku Je ena največjih in najmodernejših v Evropi, a je v budimpeštanskih rokah. Število tvornic špirita, alkohola tetr alkoholnih pijač je kljub najugodnejšim predpogojem še razmeroma precej majh no. Šampanjec se Izdeluje v Novem Sadu in Vršcu. Večje pivovarne so v Pan-čevu, Vršcu, Velikem Bečkereku, Starem Bečeju, Apatinu in Cebu, a z ječmenom zalagata Banat in Bačka domala vse naše pivovarne. Tudi Industrija predelave In konservi-ranja mesa. ki Ima najboljše predpogoje, In se bo gotovo razvila še v večjem obsegu, je dosedaj le še malo razvita. Salame in drugo suho meso se izdeluje so ftakorftoIT sodelovalf, so v polni merf storili svojo dolžnost, zato ee vsi lahko veselijo odllčnoga moralnega in materi-Jalnega uspeha vzorne sokolske prireditve. Vztrajno naprej 1 Popravek. V članku , ki smo ga priobčili v e splazi gost skrivaj na dvorišče, zažvižga, ali nihče se ne oglasi. Približa ie sodom, kliče tovariše, ali od nikoder nI odgovora. Odpre sode, a iz njih se kadi vroča sopara. Razbojnik spozna, kaj mu preti, zapreže konje in zdirja s sodi z dvorišča. Hči pa zapre vrata in začne buditi domače ter jim pove v»e, kaj se je zgodilo. Oče reče: »Hči moja, ti si nam rešila življenje, I bodi torej zakonska žena mojemu sinu.* In napravijo veselo svatovščinc. Mlada žena pa je vedno -jrigovarj«'* očetu, naj pioda staro hišo in kupi novo. Zelo se je bala ra*bc}nikov. »Kmalu bodo zopet tukaj.* In tako so tudi vgodi. Cez nekaj časa pride isli razbojnik, ki je vozil sode, preoblečen v častnika, h kmetu in ga prosi za prenočišče. In mu ga dajo. Nihče se ga ni spominjal, le mlada ga spozna in reče: »Očka, to je prej&r-ii razbojnik!* c NI, hčerka, to ne more biti!* Ona na to nič ne reč* ko pa je šla v posteljo, vzame s seboj ostro sekiro ter jo skrije. Vso noč ne zatisne očesa. Razbojnik se vzdig-« ponoči, vzame svojo sabljo in hoče r njo odsekati njenemu možu glavo. Ona pa se ne prestraši, mahne a sekiro in mu odseka desno roko, mahne še enkrat in mu oddrobl glavo. Zdaj se je stari oče prepričal, da je hči v resnici modra, jo posluša, proda hiio in sl kupi costilulco. Preseli se na novi dom, začne tam Ilveti, bogateti ln trgovati. Začneta zahajati soseda k njemu, i« to uprav ista, ki sta mu dajala denar, a potem ga poklicala na Bodbo. »O, kako si pa ti Bem prišel?* »Saj to jo moja hiša, pred kratkim sem jo kupil.* »Krasna hiša, vidi se, da ImaS denar. AH zdaj ne boS plačal, kar sl dolžan?* Gospodar se klanja ln jima govori: »Hvala Bogu, Gospod mi je dal srečo, in pripravljen sem, da vama trikratno povrnem * »Dobro, prijatelj, pa te pozdravim« veselo na novem domu.* In so se veselili in gostili. A za hiš« je bil >v vrt. Sli so na vrt ln našlii ' oddaljenem oglu čebriček pepela. Ko ga gospodar zagleda, zakličo ves izn°' naden: w »Glejta, gospoda, tn je čebriček, W ga je moja žena prodala.* »Morda pa je tudi denar v pepelu.' Stresejo pepel, ln res: Denar je tu-kajl . Zdaj sta soseda verjela, da je kmei govoril resnico. »Poglejmo še malo,* rečeta, »kakšno drevje imaš! Poglej vendar, kam ti J« gavran odnesel kapol Gotovo ima njej svoje gnezdo!* Gredo, gredo ln zagledajo gnezdo, » kljuko ga potognejo dol — in To je taista kapa! Razbrskajo gne*1'0 in najdejo na dnu vea denar. Gospodar poplača svoj dolg in začne bogato in srečno živeti daljave svetlo listje masllne. Le na vrhu jjjiba se dviga trdnjavica, bela, kakor Je bel tudl Dubrovnik. Ko stopi na ta blagoslovljeni otok, pozdravi gosta teiak vonj lovora in mirta, rožmarina ln smilja. Gozd pinlj, cipres in lovora vas spremlja do starega dvoroa — samostana, kl i^a veliko zgodovino. Tukaj so bivali lastniki otoka. Nekdaj 10 to bili pobožni menihi. Oni so si zgradili na tem blaženem otoku tih in miren dvor, da tamkaj molijo, a se včasih tudi nemoteno zabavajo, o čemer nam poroča stara dubrovni&ka kronika. Poz-joje Je bil lastnik otoka Maksimilijan, nesrečni oeear mekBikanski. On je poleg jamostana zgradil ličen dvorec. Od tedaj Je otok menjal mnogo gospodarjev. Bival je tam nekaj časa nosrečni nadvojvoda Rudoll, za njim cesarica Elizabeta. Do nedavna Je bil otok last kneginje Windlschgraetzove, vnukinje starega cesarja Franje Josipa, od katere ga je lani odkupila na6a država. Samostan obdaja krasen park divnlh palm, oranž, limon, datljev. Človok si zapisi!, da se nahaja daleč nekje v Afriki, oddaljen od naftih hladnih krajev. Skozi gozd se vijejo uglajeni poti. okroženl z drevoredi cipres, krasnim cvetjem, mestoma t vinogradi ln vrtovi ln malimi gaji maslin. Ko stopi meSčan v ta čarobni park. zdi se mu, da je prišel na drug 6vet- V ta raj so prišli sedaj namesto ce-Earjev ln kraljev mali siromašni in bo-lehni otrool. ln tako je prav. Pred veličanstvom otroka se je umaknilo veličanstvo cesarjev ta kraljev. Namesto zabave nadvojvodam daje otok sedaj zdravje otrokom lz zaduhllh stanovanj, 11 glada ln bede. daje trohico vesolja in lepote, ki Jim ostane kot neminljiv spomin celo njihovo življenje. Na malem mrtvem morju, kl je z ogromno skalo v samem otoku okrože-no kot jezerce, se kopljejo ln gibljejo za- gorela otroSka telosca. Na mesta, na katerem se Je nekdaj nesrečna cosarlca Charlota, r obleki pripioste Konavke, poslavljala od svojega moža, odhajajočega v daljno Moksiko, da si postavi na glavo krvavo cesareko krono, tam stoje danes aklopne postelje, na katerih leže proletarsk) otroci U raznih krajev Jugoslavijo. Ponoči spe v dvoranah, kjor so nekdaj monihl molili dolge svoje molitve ln peli litanije včasih Bogu. a včasih tudi Bakhu (Bamoetan 'e bil nekdaj središče vinske trgovine), obedujejo na istem odprtem hodniku, ki jo okrožen s stebri neizmerna umetniške vrednosti. Igrajo se v hladu palm ta dihajo zrak, poln vonja tropičnega ta našega cvetja. 2e prej enkrat J« služil otok higijenl. Na njem je bila zgrajena prva karantena na Bvetu. Na sever.tom delu otoka se vidijo še danes zidovi kužne bolnice, karantene mesta Dubrovnika. Dubrovnik jo bil prvi v Evropi in na celem svetu, ki Bl je ustanovil tak zavod. Danos se nahaja med temi zidovi krasen gaj maslin. Otok Blužl zopet zdravju. Med najlepše Institucije, ki jih ima naša država, spada okrevališče za slabotne otroke na Lokrumu. T—r. Najpopularnejša ulična imena v Ameriki Pred par leti ie ameriška poštna uprava Izdala debelo knjigo, vsebujočo seznam uličnih imen v naivažneišlh mestih Združenih držav. Ta knjiga ni le koristna, saj ameriška pošta slovi po svoji Iznajdljivosti v dostavljanju pisem z najbolj čudno popačenimi naslovi, pregled seznama je tudl nad vse zanimiv ta zabaven. Navadno se misli, da ie »Maln Street« (Oiavna ulica) najbolj značilno ulično Ime v Združenih državah. Saj je beseda «Maln Street« vsled slovitega istohnene- ga Slnctafr Lewlsovega romana fe postala proverblaina kol znak ameriškega rnalomeščanstva. Res pa |e, da ni (881), .Maple. (868), ojav. Ija v uličnih Imenih. JavoT (maple) dajo Ime 868 ulicam, hrast (oak) 760, oreh (vvalnut) 743, smreka (plne) 708 ta kostanj (chestnut) 639 ulicam. Nadalje Je 448 ulic Cherry (črešnja), 203 Orango (oranža) ta 148 Plum (sliva). Mnogo ameriških ulic nosi tudi lnte po kaki Inozemski deželi. 60 ulic je imenovanih po Holandskem, 12 po Norveškem, 10 po Poljskem, 7 po Češkem, 2 po ltn-lijl, ta po ena po Nemčiji, Avstriji ta Rusiji. Dostikrat se trdi, da Združene države, ker so razmeroma nov svet, nimajo onih čudnih posebnosti, kl v starem svetu tako podžigajo domlšljllo. Seznam uličnih Imen v glavnih ameriških mestih baš ne potrjuje tega vtisa. Kaltl v nJem človek lahko najde najbolj čudna ta šaljiva Imena. Tako najdemo v Concord, N. H., ulico, ki se Imenuje Hot Hole Road (Cesta vroče luknje); Phlladelphia ima Mad Puddle Lanc (Stezo nore luže), dočim Imata Balttmore ta VVashlngton ulici z Imenom Pig Alley (Svtalska pot). Precej tečno diši Pork Steak Alley (Pot svinjske pečenke) v VVashlngtonu, D. C., Saginaw v Mlchlganu Ima svojo Tootli-plck Avcnue (Zobotrebčeva cesta). Pu-steč za seboj ta pregrešni svet, prihaja- mo do Rajskih poljan (Elysian Pietos) * New Orleansu ta Rajskih (Paradise) ullo cest, stez, trgov ln šetallšč vsepovsod po Združenih državah. Ali so pustili tudl Jugoslovani ka# znak v Imenih ameriških ulic? Ni JIK mnogo, ali vendar tudl mi nismo brez «svo|lh» ulic v Združenih državah. V manjših naselbinah Je gotovo več ulic, kf spominjajo na nekaj Jugoslovanskega; tako n. pr. najdemo v I.ackawannl, N., Y„ Croatla Street In Serbla Street. Ampak če se oziramo Ic na gori omenjeni poštni seznam uličnih imen v tiajbolf važnih mestih, najdemo, da se imenuj« po Beogradu nič manj kot deset ulic. PhlladcJphla, Plttsburgh ln South Bethle-hem, vsi v Pennsylvanljl, Imajo svo)« Beigrade Street. Zdi se, da Je Beograd posebno priljubljen v Bostonu, kajti tu najdemo kar dve Beigrade Avenue v, dveh raznih mestnih okrajih. Beigrade Avenue najdemo tudl v Mankatu, Mina, in San Frančišku. Zagreb Je počaščen a Agram Avenue v Pueblu, Coloradu, Na-shvlllu. Na naš Jadran spominja 10 Ad-rlan Streets, 2 Adrian Avenue, en Adria-tle Street in ena Adrlatlc Avenue. Kar se tiče odličnih rojakov, kl so zasloveli v Ameriki, navala seznam štiri ceste, Imenovane po slavnem slovenskem misijonarju, škofu Baragi, Baraga Street v Orand Raplds, Mlch., ta Marquette, Mlch., ter Baraga Avenue v Buffalo N. Y., m Marquctte, Mich. Po iznajditelju na elektrotehničnem polju, Nikolu Tesli, doma lz Like, nosi bn« neka ulica v Bostonu In od neka) časa sem tudl neka ulica v Brooklynu. ima stolno v salogl vsako mnoftlno Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 890, ■tanelo • drtev"in> devkoss m ln<»rita vred d« SO ba.ei« Dla 6--, >ukl »ac)alli,|a bM«ll BO p«r _ P1e6a M vedno naprej 'lahko tudl v znamkah'. Ma vpralanle odnov«. a uprava la, ako i« vpraftan|M priložena znamka ca odgovor ter menlpulsollake prlatelMne (I Ono. Prefekl n arednJeSolekl Internat Akademskega kolegija, Kolodvorska ulica 22, ae BpreJ-me. Prijavo sprejema ravnateljstvo lato tam. 7780 Kontori8tlnja prvovrstna elenograflnja, va-;ma vseb plaarulskih poslov, žoll spremeniti mesto. Ponudbe pod ..Stenograf In ja" oa upr. ..Jutra". 7708 Službo knjigovodje mladenič, tzučen v rue-i.inl otrobi, z asanjem h' Ji cv.clst vn In drugih plsor niSklb poslov. — Ponudbo pod ,,Sposoben" na podruiulco „Jutra" v Mariboru. 7964 Agilen potnik map po call Sloveniji, lfi^a ttalnega mesta pri prvovrat-ol tvrdki proti tlkenl plači tli proviziji. Nastop po dogovoru, Ponudbe pod llfro „100" na upravnlfltvo Jutra. 788» Mlado dekle tftfio alulbe sobarico ln v pomoč kuharici, pri bolJAt rodbini. Nastopi takoj. Naalov pove uprava ..Jutra". 8052 Boljša dama lelt (a časa vclesejma kot pomagalka v paviljon, najraje v vliiakl oddelfik ali kaj stičnega. VeSča Je poleg slovenščine ln nemščine tnal pertektno madžarščine. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Zanesljiva ln .prema". 3003 Otročji voziček aportnl. « streho, ae oeno proda. Poizve aa Kolodvorsko ulica, slaščičarna. 778S Na velesejmn bo prodaata 2 skoraj nova rnz3tavua paviljona. Istotnin Je oov godbeui paviljon za prodati. Natančneje v upravi .,Jutra", 8001 Proda ■« Jako dobro ohranjen auto znamke ..Ford", oov tip, a električno razsvetljavo tu pogonom ter rezervno pnevma* tlko In kompletnim orodjem. Naalov pove uprava .Jutra'. 8081 Postelja In klavir dobro ohranjena, ae prodasta. Naslov pove upr. ,.Jutra". 8111 Zavarovalna uradnica z večletno prakso In Izpitom, voSča vseb pisarniških dol, želi spremeniti mesto. Nastopi lahko takoj ali pozneje Ponudbe naj se pofiljejo na upravo ..Jutra" pod „Zuva-rovalna uradnica''. 8075 Učenka za modlstovBko obrt, ae takoj sprejme. — Naalov v upravi „ Jutra". 7907 Vajenec Učenec t! bl Imel veaalje do klopar-obrti, lz poštene hlfte, ce takoj aprejme pri Josipu CllfnSek, klepar v LaSkem. 7811 10 pleskar, pomočnikov »prejmem. Plača 85—40 K Ca uro. — Nastop takoj pr) Boilfnlk, Savaka cesta 15. Zagreb. 7804 InženJer-kemik državni kemik, UOa nameSče-nja pri lnduatrljakl tvrdki v Sloveniji pod povoljnlml pogoji. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Ind. tog. Beograd". 8031 Trgovski pomočnik tnlaJSa moč, veSČ Špecerijske stroke, Celi aedanje mesto spremeniti. Ore tudl na deželo. — Cenjen« ponudbe na "pravo ..Jutra" pod »Uro ..Oktober 1B". 80X8 Mladega pomočnika ■a veliko delo aprejme takoj "rane StrnlgR, krojač, Fužt-18, pri Ljubljani. 803-1 Prelektl 1 didaktično-vzgojno elulbo » ..DlJaJkom domu" v Ptuju 'e llčejo. Prosilci a znanjem rraacoičlne, petja aH glasbe 'raajo prednost. Naetop slui-b< 10. aeptembra. Nekolko-vane prošnje e ourr. vltae "3'Va.neJe do 25. avgusta na jodstv« dijaškega doma r FtUJu. (,044 Gospodinja le vajena veeatranskega, 'araostojnega varčnega go-'Pedlnjstve ter zna tudi 61-J»tl. se sprejma a 1. sept-ra-brom t 1. Plača po dogovoru vrednost Imajo vojne v love, ■H samostojne gospodične nrt 45 kl nim.jo atal-c«g« sunovanja. Ponudbe na "Er»»0 ..Jutra" pod Sltro ..Zipulčen", Kraj aluSbe nb Jutnl leleznlcl. 8054 ae eprejme v trgovino i raeft. blagom prt Franc Dcžmana nael. F. Bctlne, Trbovlje. 8082 Sedlarskega pomočnika za takojšen nastop lAče Ivan Erhardt, sedlar In tapetar, SoStanJ. 8084 401etna vdova ISče službe kot gospodinja. Razume vse poste, tudl gostilniško In Je dobra kuharica. Blsa Pevec, Pavllon kod Parka, Delnice — Hrvatrko. 8085 Trgovski poslovodja 82 let star. popolnoma Izvežban trgovine z meSautni blagom, teli -premeultl svoje mesto. — Cenjene doplno na Aloma Compnnj, anoučno društvo, Ljubljana, Kongresni trg 8, 8030 Gospodinja IzkuSena kuharica, mnopti-letoe proVsa. bivša gn-tlinl-čarka, ISče mesta, natrale v primernem obratu (tncuzlj. Ponudbe pod ,.Q jjpo.nnJa" na upravo ..Jutra". 808F Dvokolesa raall motorji, otroSkl vo zlčkl, Šivalni btrojl ln pno-- niatlka nnj-enejo. ..Tribuno". Ljubljana, KnrlovrkA cesta 4. H7 Kontorlstinja '^•MJla mrvč, viitl aloven-^ego, srbohrv. In nemSkega Jezika v govoru In pleavl, se •Prejme. Prednost Imajo one J znanjem SeMIne. Začotnlce »ključene. — Ponudbe na "Ho Ouček. Ptul, 8060 Ugodno Ima naprodaj 1 bencln-motor, 6 HP., znamke ,.Otto" prevozen, akoro nov, strojno ključavničarsko podjetje, d. a o, z. v Kranju. 1832 Vsako množino zdravega, suhe«'« .lndlr^cn aenn ponujam. Vsaka pnRto-Ja v fllovrnljl. po 150 K 100 kg In konjskega po 600 kron. Tudl veakovretnn slama ee dobi. — Naročilu se noj poftljejo na Franc Ml-belin, nizeljsko pri nre-llcah. «57» 1000 m* jelovib hlodov od 4—0 m, tudl daljšo dimenzije ter več ato kuh ruetrov rezanega ln teaanega lena prodam. Cena po dogovoru. — A. Amtd, veleposestnik, Jur* kloSter. 7840 Blagajna prava Wcrtbelmerca It. S se ogleda lu proda v trgovini Slomtkova ulica 11. 8112 Kletka za papagaja ee kupi. — Naslov: K. Vld-mayer, trgovina pri Solneu. 7829 Postelja kompletna (mehki IeB) Be ceno proda. Naslov: Jamski trg 182, Vodmat. 7831 Ugodno naprodaj ■t kompletna nova mecoKnova okna 175/95 cm. VpruSanJa pod ,,J. fl. 188" na upravo ..Jutra". 8013 Doberman pse pristne poame : 1 par po leto lo pol Ftz rl In dva para po Stlrl mesece stari, se poceni prodajo. — Natančneje pove TK-ar, Jczdarska ulica St 8, Maribor. 804(1 Okoli 20 oralov bukovega gozda za drva in hlode se proda. ■— Pojasnila daje Hranilnica lu posojilnica na Dolu pri Hrastniku. 8047 GIg z uprego malo rabljen, nov telečji napajalnik, puško 2cevko premer 20, Izmenjajoče cevi za kroglo, proda Hranllnli-a ln posojilnica v Dolu pri HrasL-nlltu. S049 Smirnska preproga skoraj nova. prlbllf.no 220 x 300 ter umivalnik z marmornato ploSčo, nočno omarico ln posteljo, se proda v flelen-burgovl ulici St. 7, I. nadstr. 8057 Kompletno spalnico v dobrem stanju, svetlo e pslho, kuhinjsko posodo (aluminij) ter Šivalni otroj In več drugih stvari proetnm. — Ogle-la se 'ahko : Nova ulica, vogalna hiša Zlbcrtova ulica St. 191, Sp. 8!3ka. 8077 Puch-motor 2 ln pol HP. In pomožni motorji ennmke ..Cockorell". trltfetrt HP„ bp po nizki rrnl prorinjn. — Avto-Flnrlnn-Mč, UubUanft* 6317 VRSTN1 ^PHC13A11THT£ B4LACA U*KRED«&K« Der.ar skozi okno meče, kdor plača z« skromno bajto toliko, kakor za vele posestvo z obBožnlml zem-1J1801 ln velikimi zgradbami. Tega ne stori nlhfte. FkozI okno pa mečejo ljudje denar, čp plačujejo ogla3« v Untu. kl Ima voč kot desetkrat manj naročnikov kot .Jutro'. Ako žo ponuja tak list Insc-rat za polovično ceno „Ju-trovlli" oglasov, bi pa moral ponuditi najmanj lOkrat cenejšega, pa bl io vedno cena ln uspeb njegovih o«lnsov n«* bila v pravem razmerju s ceno ln uspehi „JutrovIh" oglasov. (2) Dve hiši sta naprodaj i njivo, blizu Ljubljano, 20 m od kolodvora Ealog, uporabni z* kako obrt ali trgovino. — Več *b izve pri Pavlu Pavčlč, tesarski mojster, Moste pri Ljubljani. 7U70 Enonadstropao hlSo prodam poceni eredl Maribora ■ 6 obrtnimi lokali. Stanovanje ln 1 do 2 obrtna lokala takoj prosta. Vpraftatl: podr. „Jutra", Maribor. 7171 Posestva graščine, vile, hiše. Eage, gostilne, tovarne, mlin, prodaja Realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 749a Najcenejši nakup vile na Bledu. Lepa dvouadstr. vila ,,Llpa" v 2clečab na Bledu It. 61. deloma opremljena s velikim sadnim vrtom ln parkom, *e za nitko ceno proda. VpraSa so pri ..Drufitvu hišnih po-aestnlkov v Ljubljani". Dunajska cesta 17, I. nadstr.. Od 4.-6. popold. ali pismeno. 8008 Pozor! Provzamem gostilno ali restavracijo v Ljubljani ali okolici v najem ali na račun Naslov pri upravi „Jutra". 8022 Gostilna na prometnem mestn Maribora, se proda. Vicot, C lav nI trg 6. 8041 Naslovi dobrih In zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska ceata 87. vila Bergman. 138 P08e3tV0 obsegajoče 80 oralov, ležeJe na Pohorju, 2 url oddaljeno od železniško postajo Hoče pri Mariboru, Je celo ali deloma na prodaj. Kupci naj povprašajo pri Francu VI-Hočnlku, posestniku v Spod. Hočl. 7440 Iščem sobo o kuhinjo. Plačam dobro. — Ponudbe poslati na upravo „Jutra" pod „Dama". 7932 Hiša s 8 sobami, 1 kuhinjo, 1 kopalno sobo ln verando v predmestju Ljubljane po pod ugodnimi pogoji proda. Tom se proda ginsovlr, cena f.500 Din. Naslov v upr. „Jutra". 8035 Najcenejši nakup vile na Bledu. Lepa dvonadstr. vila ,,LIpa" v 2elečab na Bledu št. 01, deloma opremljena, z velikim sadnim vrtoui In parkom, eo za nizko ccno proda. Vpraša so pri ..Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani", Dunajska ceeta 17, I. nadstr., od 4—6 popoldne ali pismnno 8008 Gostilna naprodaj Proda ee hiša z gostilniško koncesijo ln prenočevanjem tujcev v večjem trgu na do-ftell, blizu kolodvora. Stoji na prometaom kraju, na željo se tudl odda nekaj tem-ljlftča. Nastopiti Je lahko takoj po dogovoru. Potrebni Inventar se lobko odstopi. — Cena poslopja 600.000 Din. Vprašati Je plsraono na upr. ..Jutra" pod llfro ,Gostilna' 7922 V nafem se odda ali proda nova mala hišica z električno lučjo In vodovodom, s 3 oz. 4 sobami, primerna za vsako obrt. Odkupna cena 87.600 Din. Mesečna najemnin a 860 Din. OdJematelJ so lahko vseli. Pismene ponudbe na Damjan Godec. Pla-nlnska cesta 105 Llubljann 7» 7069 Zamenjam stanovanje obstoječe Is 2 sob In kuhinje v sredini mesta z enakim ali večjim. Dam nagrado 20.000 K in plačam preselltvene stroške. Ponudbe pod ..Dogovor" na upravo ..Jutra". 7850 Zamenjam malo stanovanje, obstoječo lz 2 sob. kuhinje in prltiklln v središču mesta z enakim ali večjim v meetu. — Natančnejše Informacije se dobe na 2abjeku 7. 8017 Soba s posebn. vbodom se Ifiče. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Bt. 833" ua upravo „Jutra". 8020 Stanovanje dobi kdor plača 40.000 Din najemnine za 0 let naprej. — Stanovanje obstoji lz enodružinske hiše z vrtom, tremi sobami ter drugimi pri-tlkllnaml. Ponudbe pod šifro ,,Stanovanja" na upravnlštvo ..Jutra", 8030 Mesečno sobo proti dobremu plačilu ae lščo za takoj. Ponudbe pod šifro ..Dobro plačilo", na Aloma CompAnv, annrčna družba v Ljubljani, Kongresni trg 8. 8033 Opremljena soba z električno razsvetljavo, v sredini mosta, se odda dvema mirn'tna gospodoma, kl bl posodila 2000 Din proti mesečnemu povračilu. — Ponudbe pod ,,Mirna »tanoval-ca" na upravnlštvo ,,Jutra". 8037 Zračna 6oba za dve osebi, event. brez perila se Išče. — Ponudbe pod ,,Brata" na upravo „Jutra". 8038 Na stanovanje ln dobro domačo hrano sprejmo boljša družina dva dijaka boljše rodbine, nit- Ilb razredov srednje tole. Msmene ponudbe pod ..Sred-njofioleo 1928" na upravo ..Jutra". 8095 Na stanovanje In dobro hrano se sprojmo r 15. septembrom boljši gospod Cuna 1000 Din. — Ponudbe s navedbo stanu pod šifro ,Vsa oskrba" na upravo „Jutra". 7068 Stanovanje v Beogradu Stanovi u samom centru, od po 6 soba, sa svima pri-uadiežnostlma 1 modernim konforom, vrlo pogodnl za kaucelarije 1 stanovanje, Iz-daju bo odmah u Beogradu. Obratltl se Vaslua ulica 21. gdJL Btevanovlč. 6098 se ftell seznaniti mlad uradnik. Dopisi naj se Izvolijo nasloviti na upravo „Jutra ' pod „8t. 15.T)00". 7944 Lesni trgovec želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok v svrho ženitve. Ponudbo pod ,.Mirno življenje" na upravo .Jutra'. 7916 Posestnika sin 32 let star, s premoženjem, žoll v svrho poznejše ženitve spoznnti gospodično ali vdovo, kl Ima svojo posestvo. Lo resne ponudbe naj se naslove na upravo ,.Jutra" pod ..Srečon zakon 82". 802S Ravnatelj In član gozdnega ind. podjetja z višjo gozdno Izobrazbo Inteligenten, star 31 let, ogoljufan po Ni-rakl, koja Je zbežala v Inozomstvo, sodno ločen, napram isti brez vsako obveze, želi znanja z boljšo damo primerno starosti, ki ima vcsoljo do narave. Pogoj odkrito srce, takoj ali pozneje civilni zakon. — Le resno pismo s sliko, koja se vrne pod .Jelka*, na Aloma Com-pany, anončna družba. Ljubljana, Kongresni trg 8. Na pisma brez slike ln anonimna so ne odgovarja. Tajnost častnn zadeva. 8032 Radi pomanjkanja znanja želim spoznati intollgentnega gospoda do 28 let starega v svrho poznejše ženitve! — PrednoBt imajo trgovsko na-obražonl. Le resne ponudbe s sliko na upravo „Jutra" pod „Tiha sreča". 8051 Mlad obrtnik se želi v svrho razširjenja obrata poročiti z goopodlčno ali mlado vdovo, kl ima za to primerno stanovanje in nekaj premoženja v Ljub*.lani, aH hišo na deželi. Dopisi se prosijo pod ..Resnost" na upravo „Jutra". S05S Katero dobrosrčno dekle aH vdova do S2 let s n*emo-ženjem. bl poročila pridnega In značajnega trgovskega poslovodjo, brez premoženja, pa* pa s pridnimi rokami. -Cenjene neanonlmne dopise s sliko, kl se strogo tajno drže. pod filfro ..Priden trgoveo" na Aloma Company. anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 808S AsztaltšrsasAg alakltftsa všgett Jelentkosze-nok magyarul beszšlAk. Mln-den tiszu'ssčgra ombert szlve-■en lAtunk, vidškrOl ls. L«ve-lek »Oger** cimzčssel a '' 'a-dOba kdldoudtik. 80 0 Kje svetijo ss take oči, vroče kot Julnega nolnca žar. da se zaljubim vanjo? Doplito pod ..Mia Mara" na upravo ..Jutra". 8107 Pile in rašpe vsakovrstno. Izvrstno nnio-kava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Flgui, ptlarsk! mojster, Ljubljana, Hrenova ulica 0. 8064 Pozor veletrgovcll Trgoveo, znan ln vpeljan po celi JugoclavlJl, Išče zastopstvo, kateregakoli predmeta. Potuje na lastni rlzlko, daje kavcijo. Ponudbe na naslov: Ivan Kosmar. Pakrac, 7821 Vzorci volnenih klobukov letošnjih, so dospeli, kar sporočam cenjenim odjemal cem ln damam. Prevzema se v preoblikovanje) ln barvanje Cena novim zelo nizka. — Vljudno se priporoma J. Stemberger, Dunajska c. 9. '808 Zastavice, zalepke za srečolov ln šaljivo pošto priporoča M. Tlčar, LJubljana. .. 155 Kompanjon aH kompanjonka se Išče za drevennlco ali leano trgovino, s primernim kapitalom. Ponudbe pod ,.Trgovec" na upravo ..Jutra". 7916 Posojilo 25.000 Din Kntoro blago srce bi ml posodilo 25.000 Din za začetek trgovino proti dobrim ob-restlm aH lntabulaclji. Ponudbo pod „I)lago srco" na upravo ,,Jutra". 7914 Licitacija avtomobila znamko Puch so vrši v soboto 18. t. m. ob 14. url na Glavnem trgu v Mariboru. 7001 Celjani obiskujte brivnico Koštomaj. Kite, lasulje, mrežico, laao-lln In briianlln kot lastni brezkonkurenčnl Izdelki so razstavljeni na mariborski razstavi. 7827 Posodim 100 do 300 tisoč Din na sigurno vknjižbo, preti dobrim obreatlm. Ponudbe pod ..Sigurno" na upravo ..Jutra" kjer se Izve tudi naslov. 8070 Najdena je na Bledu zlat« damska zaponka (Ifcla) Lastnik naj vpraša pri županu. 8091 Otvoritev gostilne. SI. p. n. obCioatvu namfr-njova, tla sva prevzela obio-zuuao gostilno na taverei pri Ogriuu. — Otvoritev ▼ nedeljo dne 16. t. nu Za dobra mrzla in gorka jedila je pr. Bkrliljeno. —« Tod so pot prvovrstnih vin, Ma razpolago lenfnat vrt in vedno ilomatia aabava. Za mtiogobrojni obisk »e priporočava 4283 Franc in Ana Mehle mesar ln gostllnldkr« Sprejme ee takoj stroKovnjoh v cementnih izdelkih hot dsMja.i Ivan Jelačln, Ljubljana, Emoneka cesta 2. H itHH Mod st nI ella i im LIUBUHKI) Kongresnitr;4 111 u PETER KOBAL KRANJ (Slovenija). <°7| Tvornica za viakovrstne blazine Iz iima In morske trave In za iitnnioe na vzmtteh. Specialna tvrdka za IzdeiavanJ* klanskih garnitur. Rajnltjo oone I Uajtolldnejil tztfellll ZiMsvaJto olerte la eealkal Rada bl epoznala člov*>v kl M me -ezumel . . . Dopise pod „Ro2a na grobu" na upravo ..Jutra". 8108 Vdova Rtar-a SS let, Izvrstna Vih.i- I rleft In blvSa goBtllnlčarka prevzame gostilno na račun nI I mesto samostojne gospodinje. Naslov na upravnlštvo ,,Jutra" pod ,,Zanesljiv*". 8078 Meblovana soba (event. tudl a hrano) ee leče. Prnudbe na upravo ..Jutra" pod -A. K.", 8103 V svrho ženitve leti znanja mlad elmpatlčen poduradnlk s 100.000 Din gotovine, z gospodično ali vdovo brez otrok, kl bl Imela trgovino ali posestvo. Le resne ponudbe Je poslati s sliko na upravo ,,Jutra" pod ,,Tu*odraJi 26-5". <091 Prati „fiols6r"-č8vl|l, čovljl a smučI ter lovski čevlji vsoh vrst se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici I. BftAJER LJUBLJANA Turlalkl trg (Breg) 1. Istotam se lsdelnjejo tudi vse vrste dragih obuval, od najpreprostejše do najflnojče izdelave. 126 Cena »Udael PoilfiiU ItliiJ Iskrena zahvala. Vcloblagorodnemu gosp. pritnarijo drjn. Frann Steinfelserju in (estitim usmiljenim sestram javno bolnice v Celju so podpisani iskreno tahvaljnjem, in sicer velelilag. gosp. pritnarijn u spretno iivrSeno in dobro uspelo operacijo ter Sostltim sestram ta iiredno prijazno in požrtvovalno postroibo, ki seui jo imel v javni bolnici, ko sem v zadnjem čbbu v njej iskal in našel pomoči. V Mirna pri Goriol (Itall)a), dne 14 avgusta 1988 4261 fosili Baltr&m. DOMttnlk. Nova Moskva Gospa N. M., ki so jo nedavno pripeljala iz Moskve na Dunaj, nam je po posredovanju našega dunajskega korespondenta ljubeznivo sporočila svoje vtise o življenju y. Rusiji za objavo .v »Jutru*. MoJe potovanje lz Rusijo je poteklo jfcisto normalno. Ruske mojo so se sedaj premaknile na vzhod v toliko, da jso pride iz Rusije nekoliko prej nego •pred vojno. V dveh dneh sem dospela iz Moskve na poljsko - litavsko mejo, kjer sem, kakor vsi ruski potniki, morala čakati 24 ur radi ugotovitve, da no prenašam infekcijskih bolezni. Sovjetske oblasti dandanes veS nc ovirajo potovanja v inozemstvo. Pot iz Rusije je popolnoma prosta, posebno za dijake. Na merodajnlh mestih menda mislijo, da je boljše dovoliti mladim ljudem študirati v tujini, nego doma. Sploh postaja v zadnjih časih promet med Rusijo ln inozemstvom zelo živahen. Rusija pošilja v inozemstvo zlasti vplivne osebnosti, univerzitetne profesorje, zdravnike, odvetnike in druge, kl nočejo prilagoditi svojega prepričanja sedanjim razmeram. V Evropi taki ljudje lahko govore in trde kar hočejo, doma pa jih vlada ne more pustiti na miru, če bi tudi hotela. Ne-btevilne ovadbe zasebnih in uradnih vohunov jo silijo k persekucijam. .leče so že davno prenapolnjene. Policija ima dosti posla tudi izven nadzorstva politično nezanesljivih ljudi, ki se morajo pri nji zglaševati navadno vsak drugi dan. Boljševiki rešujejo ta problem kar najenostavnejše s tem, da rpomno2ujejo Število rusko emigracije. Cas meščansko vojne in krvavega preganjanja je minil. Na njegovih razvalinah jo pognalo novo življenje. To življenje treba označiti kot dobo razcveta, nezdravega ln lo kratkega najbrž, toda razcveta vendarle. Nihče ne v6, kakšni politični dogodki bodo sledili jutri ali čez dva dneva. Zato se hoče vsakdo odškodovati za dolga leta stradanja in pomanjkanja. «Ce tudi en sam dan — da bo le naš!» pravijo Rusi. To je kraljestvo NEPa, (nove ekonomsko politike), trenotnih valutnih in trgovinskih drznih podjetij brez solidno podlage. Nadaljuje Be razprodaja-nje starih zalog. Kovine se prodajajo cenejše, nego bi stalo njih surovo pri-dobivanjo. Evropa požira zadnje surovine: kožuhovino, volno ter predvsem žito in les. Letos sicer ni lakote, a v slučaju slabo letine »e lahko zopet po-nove grozote kanibalstva, ker moskovska vlada ne bo mogla pravočasno prepeljati in razdeliti zalog. Vrste inteligence so po dolgoletnem klanju hudo razredčene. Tudi drugače ta sloj ne živi v prijetnih razmerah. Plače državnih uradnikov so malenkostne in se pogostoma ne Izplačujejo. Posebno učiteljstvo se v tem oziru pri-krajšuje. Državni nameščeneo ne more izhajati b fiksnimi dohodki ter mora vsled tega nekaj zaslužiti poleg. Vse, kar more, se torej ponuja v službo novim neizobraženim bogatašem, ki potrebujejo izobraženih nameščencev. Drugi pa posredstvom protekcije zaslužijo z enim samim mahom več, nego državni uradnik cel mesec. Tako Be razrašča neverjetno obsežen birokrati-čen stroj, katerega nastavljene! tvorijo menda polovico današnjega prebi- valstva JfoskV«. Vlada je ▼ zadnjem casu prlniorana resno pretresati vprašanje krčenja moskovskih uradov. Deloma jih namerava premostiti v Petrograd, da so na ta način reži Moskva grozečih stanovanjskih in prehranjevalnih nadlog. Ve Petrogradu se živi popolnoma drugače nego v Moekvi. Mesto je na-ol mrtvo. Prebivalstva se v njem na-aja malo, zato človek tamkaj prav lahko dobi stanovanje, medtem ko ga v Moskvi no more najti. Petrograd jo tudi drugače ohranil mnogo dobrih starih tradicij. Njegova univerza je obvarovala več moraličnega ugleda nego moskovsko vseučilišče, dasi je Potro-grad pretrpel veliko več od samopaš-no8ti tamkajšnjih oblasti. Voditelj pe-trograjske komune Zinovjev je znan po svoji nebrzdanosti in se jo že davno otresel vsoh moralnih pomislekov. Moskva je danes oživljena in sijajna kakor za predvojnega časa. Prebivalstva Šteje nad poldrugi milijon. V njej žive Rusi in inozemci, neštevilni uradniki in člani armade. Po 200 letih je Moskva postala zopet središče Rusije na račun Petrograda. Tako so se na zelo čuden način uresničile sanje nekdanjih slovanofilov. Ljudstva jo v mestu toliko, da se cestne železnice komaj prerivajo skozi množice. Zvečer se koplje Moskva v električni luči. Kavarne, gledališča, varijeteji in druga zabavišča so nabito polna, das! se zahteva tod plačalo večinoma v dolarjih. Ni izključeno, da pomeni ta bohotni razcvit mestnega življenja bližanje gospodarske katastrofe. Po volji vlade se prosto dovaiajo živila v mesta, tako da je tu vsega v izobilju. Gospodarska izolacija Rusije in stalno pada- nju rublja sta povzročita, da sloje roške cene za živila globoko pod svetovno pariteto. Kdor hoče Rusom pomagati, naj jim torej nikar ne pošilja živil. Dolarji ali angleški funti mnogo več založejo, ker si zanje, kdor jih Ima, kupi lahko mnogo in poceni. Poleg številne policijo, ld vzdržuje poulični red, vidiš v Moskvi Se marsikaj presenetljivega. Uradniki so dobro oblečeni in občujejo s strankami vljudno. Na deželi je nasprotno. Tam Se vedno kraljuje samopašnost. Kmetje se držijo mračno in nezaupno. Imajo pa tudi dovolj vzroka za to. Veličastna elektrifikacija cele Rusije, katero jo napovedoval Ljenin, se je izpreme-nila v «elektrofikeijo», kakor pravijo SaljivcL Nekoliko vasi v bližini Moskvo je zares dobilo električno razsvetljavo. Inženjerji so v to Bvrho iz-ropali nekoliko zapugčenih tovarniških električnih postaj. A metoda se ni obnesla, ker v splošnem primanjkuje sredstev za popravljanje strojev in za nadaljno širjenje električnega omrežja. Ce pride človek v ka.kfino od teh «elektrificiranih» vasi, čestokrat vidi, da si svetijo ljudje zopet s treskami in preklinjajo vlado radi nepotrebnih del, katere jim je povzročila s prevažanjem sedaj za vedno pokvarjenih dlnamo-strojev. Inženjerji so namreč potem, ko se je izvršila kinematografija elektri-ficiranih krajev na deželi, kar demontirali nekatere dole strojev tor jih odnesli iz vasi. Potemlunov duh torej So vedno živi v Rusiji . . . Letos eo dijaško organizacije večkrat izletele v okolico Moskve, ker so zopet na razpolago Številni parobrodi in izletniški vlaki. V začetku so šo izletniki oblačili, kar se da slabo. Ver- JeH so pravljicam o B0vra6tvn tarakega sveta napram buržuju. V res, niči pa stoji stvar popolnoma narobe] Nad najbolj oguljenimi Izletniki 8Q ljudjo godrnjali: »Glej jih komunistov šo v nedoljo se nočejo pošteno napra! vitli* Kmetje sovražijo posebno žide, Nekoč se je moral neki član Izletniška družbe prekrižati, da jo prepričal kine. te o svojem nežidovskem pokolenju. Poleg Židov je med ruskimi seljakj zelo obsovražona zloglasna Zveza komunistično omladine, katera prireja po vaseh predstave v svrho pobijanju verstva. Kmetje pBujejo člane zvezo j brezbožci. Težko besedo «Komsomo, lec» (t. J. član komunist, svjuza molo, deži) pač ne znajo pravilno izgovoriti pa jo razlagajo po svoje: kum Somojlo (boter Samuel). Popolnoma drugače prijaznejše so nas sprojoli, če smo ee' prikazali na nedeljskih izletih v naj, boljši obleki. «DobrodoSll!» bo nas po, zdravljall. «Vldl se, da ste pravi go, Bpodje lz mesta, ne pa komunisti.« Pri, nesli so nam zelo radi živil, jajeo in mleka, dasi sami niso mogli ničesar kupiti za malovredni denar, katerega, so prejeli od nas. Skratka, življenje v Rusiji Je dro. gačno, nego si misli Evropa. Doba vis. lic, krvi ta razvalin je že minila in vsaj v središču Rusijo misli vse Bama na dobiček ta Špekulacijo. Kako se bn stvar iztekla, nI mogoče prorokovati, Treba je pa, kadar »e govori o Rusiji, upoštevati dejanske razmere ln govo-, riti poSteno, ne pa b predsodki, ki žo vuaprej izključujejo vsako stvarnost ln čisto sodbo. Le to Je gotovo že da. uos, da je sanj o komunističnemu brat, stvu in komunistični enakosti žo davno, davno konec. ,il»wniia««mm— ......m............. i im.^i'.« I "Vsa!*, vpst vino in žganje ŠPIRIT IZ Vseh vi>st vino i sa žganje Six»oirl - rafinirani 967 °/„ najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah - Gorljivi 99 Cognac medicinall Telefon 5-18 ^^ družba ss o. k. Telefon 5-18 Generalno zastopstvo tovarne ,,Arko", Zagreb Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka eto. Uesueur TfipSe Sec! Specijalna trgovina z orodjem In tehničnimi potrebščinami, Ljubljane, Kolodvorska alioa 28 prodaja vsled predstoječe preselitve ▼ lastne, novo-urejene prostore na Aleksandrovo cesto 7 razno 0F0d]6 ln tehnične predmete 4119 S Theodolite, tachymetre, nivelacijsko instrumente, planimetre, pantograle, nivelačne in trasirne letve, merilna trakove, libele, logaritmična račn-nala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi lOJLJemo. delavnica aa prodano mehaniko * Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno ln solidno. ;'a8ln» Mm napram. - Uslna prodajna mesta i najnečjiti lillSM Inoiemslua. sms, divje koze, dlije prašiča, zajce, fazane, jerebico, kljunače, divje race pif"- sasr- kupuje vsak čas In vsako množino po najvišjih cenah od oddajnih postaj E. VAJ DA, veletrgovina z divjačino ČAI&OVEC, Medjšmurje, Jugoslavija Brzolavli VAJDA, ČAKOVFC — Telefon interurb. »tev. 09, 4, 8. Večje love prevzamemo potom paSIh organov od lovišč. SOLIDEN IN TOŽEN OBRAČUN. 79 Terazije-Prestolonasiednikov trg Hotel, kavarna in restavracija prve vrste sestanek beograjske elite in tujcev odda se v zakup za šest let. Rizpolaga s 40 sobami in salonom s potrebnim inventarjem. Parna kurjava, lastna električna razsvetljava, električni lifti, vodovod v vseh nadstropjih in kopeli. Zakupnik je zavezan, da kavarno, botul in restavracijo zalaga in vzdržuje z vsemi potrebami in kom-fortom lokala prve vrste. Sedanji inventar hotelski, kavarnski in restavracijski prehaja v last zakupnikovo in on bo njegovo vrednost odplačeval v enakih mesečnih obrokih za časa trajanja zakupa. Vzdrževanje električnih inštalacij in parna kurjave OBkrbuje zakupuik. Ponudbe za zakup se morajo vložiti pri direkciji poStansko Stediouice v Beogradu najlteaneja do 30. aeptsmbra 1.1. do II. nra v sapečatoiiem zavitku z oznako : „Pouudba za nakup hotola «Muskve»". V ponudbi jo treba označiti, katere garancijo so nudijo za točno izvršenje zakupne pogodbo. Podrobni pogoji in ostala pojasnila se izvedo pri direkciji požtanake itediooice, Beograd. 4321 Direkcija poštanske štedionice. 1 I | od najpreprostejše do najfinejše izdelave se dobe naj-boljše in najcenejše pri tvrdki i KAHEL PREIS, Naribor §Ma veliko. Gosposka Ulica 20. Na malo. B | Ceniki brezplačno, 4012 Podeželski promet. "" BBBSBIBIDDBBSRBBIBBEBSm Naročajte, čitajte in razširjajte m* dnevnik »JUTRO"! NT si, j za npravnika Saveza nabavljačkih zadruga državnih službenima v Beogradu. Savez nabavljačkih zadrug državnih stažbenikov v Beogradu, Kara-djordjova br. 14, potrebuje npravaika, ki razpolaga s strokovno in praktično izobrazbo za trgovsko in bančne pošlo. Reflektanti naj svoje dokumentirane ponudbe z relerencami pošljejo na gornji naslov do 10. septembra 1.1. Plača in ostalo se odredi po sposobnosti. 4276 Uprava Saveza. Poltežkl ln Sisto težki kon)! In kobile za vprego In odgo} za gospodarstva in tovarne stojo stalno za prodajo pod naj-kulantnejšlml pogoji pri E. VAJDA 'TZT CAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzofavit VaJda Čakoveo Telefon interurb. 59, 4 normalnih 270 — 260 X 25 X 15 po možnosti lob. Bakar. Samo zmožne tvrdke naj stavijo detajlirane fiksne ponudbe pod ,.Pragi takoj" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. nto Ista mora biti v večjem krajn Štajerske ter imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati, če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni hiši. Ponudbe do 25. avgusta pod „Takojšnji prevzem" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 4sedežnl, vzelo dobre? stanju, »e radi pomani kanja prostora Ogloda in vpraša se r Fr« čiškauski ulici Ster. 4, > dvorišču. 421 Najstarejša slovenska delavnica Ivan Bricel Dunajska cest« ta ne priporoča. InrJItsv idCsj, Cen zmer Domače vestt SEJMI. Dn!, ki Imajo partijsko legitimacijo t Pašlčevo brado v žepu iu so torej radi-kalnl, Be jezijo, da se ne morejo lastonj voziti po železnici, kakor so pričakovali- Tem huje občutijo ta no-iostatek, ker se na celi črti pričenja sezona. Tri sejmi so na vrsti. Tretji ljubljanski vzorčtd sejem, pa tudi na katoll-|kem sejmu bodo pokazali marsikak-gen vzorec (campion). Na ljubljanskem kolodvoru je že napis v esi>erai)tu. Tretji sejem je pormanenten. Gospoda okrog obeh rado-kalnih glasil je raz-Btavljena na tem Bejmu kot vzoreo dobrih državljanskih lastnosti, dobre oprave, čistih rok, nesebičnih Btrem-IjenJ, kristalnih značajov in program-nega upoštevanja Širokih mas. Zato: »oče, foter, pejte noter, boste vid'U krokodile, antilope, gnojne vile . . .» Zaupne osebe so ua razpolago. Postrež ba najboljša. Mllitarlzlranl železničarji [n sploh javni nameščenci pa dobe dobro robo le, če se globoko priklonijo Agitatorji dobe primeren rabat. Zaupnim osebam se stavijo mandati — cu izglede«. Na drugem sejmn se bodo prodajali odpustki. Za kulturno delo, kolikor traja; naročniki »Avtonomista. in [Domoljuba,« dokler ne poteče naročnina, poslanci dobe več let odpustkov od dela ln še dijete povrhu. Marijine device po starosti in prama vršenju dužnostl, Orli za čas, ko so uniformirani, brez ozira na treznosti, študenti dokler verujejo z navdušenjem. Med rado-kalnim in klero-kalnim sejmom je globoko občutena interesna Bkupnost. Gospod Janjlč bo baje prišel zastopat vlado ln gledat, kateri kšeft gre pri nas z manjšimi stroški ln večjim dobičkom. Potem bo referiral in morda — o Joj — bodo znižali subvencijo svojima dosedanjima rado-kal-nima glasiloma v slovenski koloniji ter se bodo raje obrnili na »Slovenca«, če bi proti primerni proviziji hotel v imenu srca Jezusovega opustiti avtonomijo in ee iz dosedanjega tihega delničarja pretvoriti v komandit.no družbo •Pašič, Janjič in Korošec.!? Sezona je pričela, otvarjajo se sejmi, 8ejtnarji prihajajo in med njimi je polno ciganov, ki so prišli na [>osao. Zato se glede solidnosti prva dva sejma ne moreta meriti z ljubljanskim trgovskim sejmom, kjer vsaj priznavajo, da bi radi svojo robo prodali čim najboljše in da ima njihov sejem le ta namen in nobenega druzega. M. A. C. * Prisega rezervnih oficirjev. Vojni minister, general Petar Pešič. je odredil, da morajo rezervni oficirji, kl še niso položili prisege, storiti to najkasneje do 2S. septembra. Prisega se iahko položi ustmeno ali pismeno. Pismeno prisego je vposlati pod pečatom. * Mornarske svečanosti v Splitu so končane. V torek bo kraljevi zastopnik admiral Priča ln ostali gosti napravil izlet v Omiš; v sredo pa je bil izvršen historični čin, ko so vojne in športne ladje skupno odplovile na široko morje z zastopniki oblasti in meščanstva, Minister n. r. Juraj Biankini se je v svojem govoru spominjal bojevnikov na morju, pevska društva pa bo zapela žalostiliko. Sledilo je blago-slovljenje morja, v morje so spustili lovorov venec, godba pa je intonirala naše himne. Nato sta se postavili v vrsto vojska in mornarica in izpaljena je bila mogočna salva, dočim so z ladij grmeli topovi. Po veličanstveni ceremoniji so vojska in razne korporacije defiiirale pred admiralom ob navdušenih ovacijah naroda. Pozneje se je vršila plavalna iu veslaška tekma, zvečer pa velika ljudska zabava na obali, ki je bil sijajno razsvetljena, slavnost je krasno uspela. * Dr. Bogomil VoSnjak v avdijenci. Poslanik na razpoloženju dr. Bogumil V o š n j a k je bil te dni sprejet od kralja Aleksandra na Bledu v avdijenci. Kralj se je zanimal za razmere v mariborski oblasti. * Dohodki razredne loterije so bili /)red kratkim razdeljeni posameznim poljedelskim zadrugam. Med ostalimi je prejela znesek 11.000 Din električna strojna družba v Poljanah nad Skofjo Loko. ton, Baltlmore, slapove ob Nlagarl \o druge. Pripominja pa se, da izdajajo ameriški konzulati potne listine izključno za omenjene prireditve ln za vrnitev v domovino. Italijanski oficirji. Kakor poročajo beograjski Usti. prispe v Jugoslavijo v kratkem nekoliko italijanskih oficirjev, da se nauče srbsko - hrvatskega jezika, • Dovajanje strokovnih delavcev v našo državo. Ministrstvo za socljalno politiko je Izdelalo načrt pravilnika o dovanjanju strokovnih delavcev v našo državo. Po tem pravilniku se bodo smele dovajat' strokovne delovne moči pod pogojem, da bo Imela korist domača industrija in da ne bodo oškodovani interosl domačih delavcev. • Pridelovalci duhana oproščeni taks. V smislu sklopa poljedelskega mUlistrstva ln sporazumno s finančnim ministrstvom so vsi pridelovalci duliana oproščeni taks. • Velika električna centrala v Crnl gori. Kakor poročajo iz Beograda, namerava skupina narodnih poslancev zaprositi za koncesijo v svrho Izrabe vodnih sli potoka Morače v Črni gori. S pomočjo neko ameriške in neke nemške tvrdke se ho zgradila električna centrala s 25.000 do 80.000 konj škili sil. Centrala bi preskrbovala Bo-kci ln Cetinje z električnim tokom, kakor tudi s potrebnim tokom za pogon cestnih ln žičnih žoloznlo. • Imenu vanjo. Okrožno sodišče v Mariboru Je Imenovalo nadgeometra g. Adol-la G61 zla, obl. avt. civ. zeuiljemerca v Mariboru za stalnega Bodnega Izvedenca v zemljemerski stroki. • Imenovanja t diplomatski službi. V diplomatski službi so Imenovani naši rojaki: dr. lvau Perne u sekretarja 2. razreda pri našem poslaništvu v Beillnu; dr. Zdravko Vlgele za sekretarja 2. razreda v ministrstvu vnanjlh zadev ln Vladimir Rlbaf ia sekretarja 2. razreda pri nnSem poslaništvu v Parizu. • Nova naredba za dvolastnlke. Ministrstvo za notranje zadeve Je Izdelala novo naredbo glede dvolastnlkov. MerodnJ-nl krogi upajo, da bo t uovo naredbo mogoče odpraviti mnoge zlorabe ob mejah. • Sprejem v vojno akademija. Vojno ministrstvo Je odredilo, da se rok za sprejem kandidatov v beograjsko vojno akademijo podaljša do B. septembra t. 1. Srednješolskim ruvnateljem se Je naročilo, naj izpite urede tako, da ee dijaki, ki bi želeli vstopiti v akademijo, lahko še pravočasno prijavijo. • Odvetniška vost. Pri tržaškem prlziv-nem dvoru je napravil odvetniški izpit g. dr. Slavko Fornazarlč, odvetniški kandidat pri dr. Karlu 1'odgornlku v Gorici • Himen. V četrtek dne 16. t. m. se je v Smnrtnem pri Kranju poročil profesor na ljubljanski realki ln znani športni delavec g. dr. Rudolf K r o p i v n i k z gdč. Anico Jezerškovo Iz Šiške. Na mno-gajal • Pogreb trgovca Josipa Stcrlcta, ki je umrl tragične smrti v Bohinjskem jezeru, se vrši danes, ob 5. pop. b Poljanske ceste št. 16. • Smrtna kosa. Predvčerajšnjem Je umrla v Ljubljani vdovu bivšega ljubljanskega odvetnika gospa Antonija Sclirey pl. Uedelswerth v visoki starosti 81 let, v sredo pa bivša poštarica v Šiški g. Marija Huber po večletni težki bolezni. • Občinska davščina na vozila v LJubljani. Glasom naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo je veljavnost naredbe o pobiranju občinskega dnvka na vozila v Ljubljani poduljšuna do dne 80. Junija 1921. Naredba pa je z veljavnostjo izza dne 1. julija 1928. izpremenjena tako, da se plačuje od euovprežne konjske ekipo-že v zasebni posesti letnih 250 Din, od dvovprežne-pa letnih 400 Din; od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in upo- Cela | rabi se plačuje do efektivnih 80 HP letnih 1500 Din, nad efektivnih 80 HP pa letnih 2250 Din. Za tovorne avtomobile do 6 ton nosilne zmožnosti letnih 1000 dinaijev, nad 8 tone pa 1500 Din. • Popust pri vidirnnju potnih listov udeležencem praškega velesemnja. Ministrstvo zunanjih zadev C. S. R. Je ugodilo prošnji uprave praških velesejmov in določilo, da se udeležencem velesejtna iz Jugoslavije dovoli 75 % popust. Vizumi se bodo izdajali torej za četrtinsko pristojbino. Mariborski kabaret. Iz Maribora smo Vzajemna bolniška pomoč med prejeli; Da sliši javnost tudi nasprotno Jugoslavijo ln Poljsko, Med delegati naše in poljske države se je dosegel sporazum o vprašanju vzajemne pomoči bolnikom obeh držav. Tako se bodo naši državljani, ki obole na Polj-»kem, lahko brezplačno zdravili In bodo deležni zdravniške pomoči. Iste Ugoduostl bodo uživali poljski državljani v Jugoslaviji. Konvencija jo že predložena našemu ministrstvu narodnega zdravja na odobrenje. * Jugoslovanski gostilničarji povabljeni v Ameriko. Zveza hotelirjev Zudi-njenih držav severna Ameriko in Kanado priredi meseca novembra v New Yorku Bvetovno razstavo za hotelirsko in gostilnlčarsko obrt, na katero «o potem naše Zveze gostiltdčarskih organizacij povabljeni tudi jugoslovanski strokovno usposobljeni gostilničarji in hotelirji. Delegati iz Jugoslavije bodo za Časa bivanja v Ameriki gosti ameriških hotelirjev, ki bodo za evropske delegate najeli poseben viak, s ka-teHm lahko ob prosti vožnji in oskrbi pofetijo vnlua pieata Amerike, kakor AtUutic Glt». PhiladoiDluio. VVashins- plat zvona k članku v »Jutru, z dne 10. avgusta, bodi ugotovljeno, da ne gre za otvoritev nove »oStarije. 7, nočnim zabaviščem, z raztegnjeno [»litijsko uro na eelo noč. s privlačno rdečo laterno, toroj za tlngl-tangl-podjelje v obskurni ftpelunkl, temveč za novo kavarno, ki se bo smela kot tekmovalka primerjati ljubljanski «Kmoni». Kajti v 88 m dolgem glavnem ln 2(1 m doljrem Btranskem, 0.5 metrov širokem ln 4.5 m visokem lokalu s« bo nahajalo 55 miz iz najfinejšega marmorja in 800 stolov, nadalje najmodernejše električne »vetlljko In mnogo-brojno zračllnlce. Kot zabavišče pa nI drugega ničesar predvidenega kakor 2 modema biljarda. Potrebo te kavarne so uvidele vso merodnjne oblasti in izdale tudi že zadevno koncesijo. Potrebo podaljšanja policijske ure potrjuje dejstvo, da morajo v Mariboru, kl Ima velik promet, poležnvati mnogobroml potniki po klopeh in po tleh prav majhne kolodvorske čakalnice. Vzrok temu jo to. ker eta K> opustila v Mariboru poleg dveh kavarn tudi dva velika hotela «Dunai» In »Nadvojvoda rvan». Potreba drefai)- nika z nekoliko kavolje je podana s tem, da ima podjetnica 6 otrok od U let navzdol ln rabi za vzorno in strokovno vodstvo prvovrstnega podjetja strokovnega podpiratelja. Vodne sile v Jugoslaviji Generalno ravnateljstvo za poljedelstvo ln vode je izdalo te dni provlzorlfino statistiko o stanju vodnih lil v Jugoslaviji. Iz teh podatkov je razvidno, da znaša celokupna sila naših rek 8,507.790 konjskih sil. Ako odbijemo vodno silo pri onih rekah, kojih ena obala pripada kot meja tujim državam, tedaj »nate sila naših rek 7,988.082 konjskih Bil. Po pokrajinah bo vodne Bilo tako-U razdeljene: 8rbija 1,256.658 konjskih sil, Bosna ln Hercegovina 621.141, Slovenija 206.808, Črna gora 208.089, Hrvatska in Slavonija 886.856 Dalmacija 59.700 ln Vojvodina 159.280 konjskih Bil. Od tega Je Izkortščonih vodnih sil: v Srbiji 7529, na Hrvatskem 6240, v Bosni Ui Horoegovini 11.850. v Sloveniji 70.886, Dalmaciji 69.600, ln v Vojro-dini 180 konjskih sil. Iz teh podatkov Je razvidno, da »ta edino Dalmacija ln Slovenija umt>l« dobro eksploatirati svoj« vodne sile. • «Zloraba dobrosrčnosti*. O. Tomaž Mato, o katerem govori naša včerajšnja notica pod gornjim naslovom, nas naproša, da izjavimo, da je nabral dosedaj skupno okrog 12.000 Din, no pa 100.000 Din. Novi brod ga bo veljal okrog 800 tisoč dinarjev. G. Tomaž Mato te jo Izkazal s ivodočbam! pristaniškega poglavarstva v Splitu in znanega učenjaka d ona Butlča, da »e je njegov brod »Kosovo. res dne 4. novembra L i. vsled nevihte potopil. • 1» Rogaške Slatine nam poročajo: Poleg starih ljubih znaneov gg. Thlerry-Kavčnlkove ln RIjavca smo ta teden Culi prvikrat v Slatini tudi gg. Julija Bctteta, prvega basista ljubljanske, In FlOgla, prvega basista zagrebške opere ter pianista Cirila Ličarja. Vrh tega Je v nedeljo nastopilo hrvatsko pevsko društvo »Zora* iz Karlovca b 60 pevci ln pevkami pod vodstvom g. Melsla. Uspeh vseh teh odličnih zastopnikov glasbene umetnosti, kakor tudi društva Je bil popoln, zalo upamo, da bo no samo sijajna, ampak še čudovito akustična velika dvorana »latinskega »Zdraviliškega doma> i v bodoče torišče, kjer bodo tudi vedno bolj mnogobrojnl tujci Imeli priliko, občudovati najboljše predstavitelje le strani naše kulture. Samo to bl bilo želeti, da bl se — dobrine preveč ne kopičile. Toliko prireditev v sedmih dneh Je skoro nekoliko preveč; posebno ko ob bratskem razmerju med gosti naše krvi drug na drugega često tudi — »apeliramo*. N. pr. »Zora* bi ei bila kako prazno dvorano razlagala z vsem drugim nego vročino, utrujenostjo gostov in drugimi naravnimi vzroki, pa nam Je bilo zato vsem, kl smo dobre volje, prav tako ljubo, da so jo zastopniki vseh treh plemen napolnili, kakor bo vrli pevci to v vsakem oziru zaslužili. Kako doseči, da bi se prireditve časovno bolje razporedile, je seveda drugo vprašanje — ravnateljstvo samo more biti ti nalogi tem manj kos, če vsak reflektant že naprej Izjavi: takrat ln takrat aH pa nič. Res, da si mora pred vBem sebi pripisati kdor se preveč zanaša na lo ali to, tod« mučna je prazna dvorana tudi nJim, ki bl želeli, da bi vsakdo odnesel najboljše spomine od tod. Te besede pa smo napisali tem laže, ker se je ta teden — skoraj bi rekli proti vsemu pričakovanju obnesel tudi v tem pogledu in so bili vsi ti koncerti zelo dobro obiskani. • Transportne olajšave udeležencem praškoga velesejma v Češkoslovaški In Jugoslaviji. Prometno ministrstvo In ravnateljstvo Južne železnice v LJubljani »ta dovolila udeležencem praškega velesemnja, ki se Izkažejo z legitimacijo (Izduja-jo jih zastopniški uradi C. S. R.) 50 % popust na železnicah brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popusl je veljaven nn vse osebne ln za brzovlnka št. 4 in 5. Ministrstvo železnic C. S. R. je tudi odobrilo 88 % popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja ln nazaj. • Ptuj. Občnemu zboru »Petovia*, usnj. Ind. d. d., na Bregu pri Ptuju Je celokupno uradništvo predložilo spomenico za povišanje plač. O uspehu bo Se poročalo društvo zasebnih nameščencev Slovenije, krajevna skupina Ptuj. • Na travniku umrl. Ljubljanski čevljar Franc Roje, stanujoč na Tržaški cesti, se je v sredo podal v mesto, da si nabavi nekoliko usnja za svoje naročnike. Ko se je vračal domov, mu je prišlo slabo, vsled česar se je ob Tobačni ulici vlegel v travo, kjer so ga pozneje našli mrtvega. Zdravnik dr. Zaje je konstatiral, da Je moža zadela kap. Truplo so propeljall v mrtvašnico pri sv. Krištofu. • Nesreča na dirkališču. V Budmiru pri Sarajevu eo vsako nedeljo vrše dirke. Zaduja dirko Je končala tragično. Ponesrečil Je Jokey Armln Tot, mladenič star 22 let, sin ugledne rodbine Iz Budimpešte. Padel Jo s konja In si pretresel možgane. V torek je Tot podlegel za-dobljenl poškodbi. • V Savinji utonil. V bližini železniškega mostu v Celju so se te dni kopali v Savinji učitelji, ki služIjo tamkaj svoj vojaški rok. Pri tej priliki Je učitelj Mnkso Gollk lz Fužine na Hrvatskem zašel predaleč v vodo. Zagrnili bo ga valovi. Truplo so sicer kmalu potegnili lz vode, a vsi poizkusi poklicati ga zopet v hčerka posestniku Beja kopat r Savinjo. Na nekem globokem ln Jako nevarnem mestu je zgubila tla m pričela obupno klicati na pomoč. Na njeue klice te js odzvala »lužklnja g, Vozelja, vendar pa bt nedvomno utonili obe, da nI skočil v vodo šofer cementarne g. 2abkar ter Ju rešil gotove smrti. Merodajne oblasti naj bt ubranile kopanja na imenovanem kraju Savinje, ki jo zahteval že več žrtev. ' Obesil »e je zaradi rovmatlima. V Oajeku »e je te dni obesil mesar Josip Kraua, star 60 let. Zaradi hudega revma-tlzma so je bil udal pijači, b čemer se Jo bolezen le ie poslabšala. Lansko leto mu Je umrla žena, a pred par meseci se Je drugič oženil. Ker se ni mogel premakniti b postelje, Be jo poroka vršlln v njegovi hlšL Bolezen je postajala vedno hujša in v petek je žena, ko se je vrnila domu, našla »vojega moža obešenega. Samomor pod vlakom. Med postajama Radovljica ln Oloče gorenjske državne železnice Je neznan moški predvčerajšnjem Izvršil »amomor. Tik pred dohodom vlaka se je pred železniškim predorom v Globokem vrgel na železniški lir. Vlak Je neznanca povozil ln ga popolnoma razmesarll. Identltea samomorilca, kl je bil čedno oblečen in srednje starosti, se doslej ni mogla dognati. * Roparji v Trnovskem gozdu. Tridesetletni Ludovik Gruden lz Lokve pri Trnovem Jo šel zvečer proti Cepovanu. Sredi cesto so mu prekrižali pot trije roparji s krinkami. Eden je držnl v rokah samokres. Roparji »o pobrali Grudnu 8200 lir ln vbo obleko do golega. Nato so odšli, nagi oropanec pa so Je v mroku vrnil domov. Kakor poroča »Goriška Stražo*, »o roparji naslednji večer na isti način ustavili nekega Maksa Podgornika, ki pa Jim Je srečno ušel. • Roparji r zanjkL Pred mesecem dni je »edem macedonsklh komltošev napadlo v Budvl hišo premožnega trgovca Nikole Slovlnlča ter ga oropalo. A to Jim Je bilo še premalo; odvedli so s seboj tudi Slovinlčevega aiua Pavla, za katerega bo zahtevali visoko odkupnino. Odvedli pa so še nekega drugega dečka, katerega so zlorabili kot posredovalca. Iz nekega gozda bo ga poslali k Slovinlču z naročilom naj Jim pošlje takoj 1200 dolarjev, kfr bl Bicer umorili njegovega slnn. Deček pa »e mora vrniti Bnm. Slovlnič je roparjem poBlol zahtevano vsoto dolarjev, ovadil pa je zadevo orožnikom ter jim prijavil tudi številke poslanih bankovcev. Roparji so Izpustili sina, ko bo prejeli odkupnino ter izginili. Obveščene bo bile vse dalmatinske ln črnogorske banke s prošnjo, da ovadijo orožnikom vsakega, ki bl hotel dolarje zamenjati. V resnici so so roparji vjell v nastavljeno zanjko. Malo dni pozneje »ta bilo no Cetinju aretirana dva moža, ko sto v tamkajšnji banki hotela zamenjati dolarje, katerih številke so bile banki žo znnne. Upnti je, da bo cela roparska tolpa kmalu t rokah pravice. * Za dojenčke in otroke najboljša ln najcenejša hranilna moka Je »Intofant*. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Dro-gorija »Adrija*, LJubljana, Seienburgovn ulica. 107 Dopisi KRANJ. Priprave za slavje ob priliki čitalnične 60-letnice ln odkritja spominske plošče S. Jenku so v polnem teku. Na predvečer dna 1. septembra priredi dram. odsek Nar. čitalnice slavnostno prodstavo Cankarjevega »Kralja na Bo-tajnovi«, pri kateri sodeluje tudi g. M. Skrbinšek, član ljubljanske drame. Pri siavnosti 2. septembra pa sodeluje godba Zveze jugoslov. železničarjev. Zatorej 2. septembra vsi v Kranj! IZ TRBOVELJ. K dopisu »Zlet celjske sokolske župe v Trhovlje. poročamo naknadno, da bo deputacije vseh bratskih društev na župnem zletu. na čelu jim župni starosta br. dr. Gv. Srnec položile veneo na grob ustanovitelju in prvemu starosti trboveljskega Sokola, rajnemu bratu Antonu Počivavšeku. Koliko šikan, preganjanj in britkosti ja pokojnik pretrpel uied vojno od avstrijskih rabljev ravno zaradi njegovega narodnega dolovanja — v prvi vrsti zaradi toga, ker jo bil starosta Sokola — je ob grobu v vznošenih besedah povedal brat Tone Kuhar. Prav jo imel govornik, ko je med drugim rekel: Prišli smo Ti danes povedat, dragi brat Počivavšek, da so Btrti in zlomljeni Tvoji zatiralci in krvniki Tvoje milo jugoslovanske domovine. Oni danes hujšo ječe — nogo si Ti nekdaj ječal. Počivaj v miru — a Tvoj duh naj plava nad nami in naj nas bodri k novemu delu — delu in dolu za ideje Soko'stva in za sveto domačo zemljo — ki To pokriva. — Zdravol SLOV. BISTRICA. OkroZnl orlovski izlet r Slovenski Bistrici je uspel klavr no, kaW Brno pričakovali. Orlov, Orlic in Orličev ni bilo tez sto. po večini iz Maribora. V ostalem bo prevladovalo ženske, duhovščina, Nemci in nemčurjl. Po maši na glavnem trgu se ja vršil mla-deniftkl tabor In jo nastopilo voč govornikov, ki bo premlevnli, kar ee pač ponavadi sliši na orlovskih in mladeniških taborih. Orli ln mladontSl ln tudi drugi jih večinoma niti niso poslušali, ampak so se med »eboj razgovarjall. Mod go vornlkl je posebno profesor Kari Capu der iz Ljubljane poudarja! separatizem in se hvalil, da so Orli razbili Avstrijo in ustvaril! tašo Bvobodno domovino. Mon Vse kar Je prav, gospofr profesor! Bojfc to Be, da bi se slovenske barve ne «zme-' šale. v barvo jugoslovanske, bojte se rajo, da bi 80 ne zmešalo kaj drugega! Razveseljivo se je razlikoval od tega go-, vora govor kmočkega fanta Napotnlka iS Konjic, ki jo poudarjal, da je troba delati zo državo. JI pomagati do moči in dobrobltja. Vidi bo, da Imajo kmstskl fantje o svojih narodnih dolžnostih boljšo pojme kakor gospod profesor. Govorniku o antialkohollzmu pritrdimo z vsem orcem. Takega pouka je treba našemu narodu, posebno naši mladini! To Je podlaga 7.a nadaljnje duševno In telesna izobraževanje. Vkljub VBem pozivom, naj ostanejo trezni, pa se Orli vendar niso mogli zdržati; videli smo več moških, pa tudi tensk, katerim jo rujno vinoe zelof stopilo v noge. — Ostali govorniki so sporočali le pozdrave. Med njimi je gospod Gril pozdravil udoložence imenom mestne občino. Radovedni Brno. kdo ga j« v to pooblastil V ostalem bi pripomnili. da gospod Grli v narodni skupščini — če pride vanjo — svojim volilcem s svojimi govorniškimi talenti pač ne bo dolal prevelik« časti. — Obhod po mestu so Je izvršil v redu. polagamo pa vam na srce, fantje ln dekleta Orli in Orlioe: korakat! je treba tako, kakor so spodobi za telovadce, posebno ni bilo lepo vi-deti. ko sto Imeli vsak svoj korak. —' Popoldanska telovadba je pokazala, da Imajo Bicer nokateri člani voljo, da pa no morejo, drugi pa še volje nimajo. Ta sploh ni bila telovadba in ljudje so se smejali tem polomijam. Celo vaditelji in voditeljice bo nozmožni vBakega boljše-go nastopa. Kroj in koračnica ni vse, treba jo tudi v ostalom posnemati Sokole! Nam jo pokazal ta orlovski zlet, da M Sokolom Orlov in Orlie pač nI treba Un-ti. — Opazili smo šo, da so slovenje-bistriški nemčurjl ponosno nosili znak Blavnosti v slovenskih barvah. Čudili smo bo, kako so ti gospodje dobro ras-umejo b klerikalci. Prišli so v obilnem številu; celo gospod Tegor je pozabil, da bo klerikalci pravzaprav tudi »windl-seho Hunde.. prav tako kakor demokrat je, ter jo prišel dati duška slojema narodnemu (pa no Blovenskomu!) čustvu. Konstntiroti jo treba še dejstvo, da jo na cerkvi visela zastava, dočim je na VI« dov dan ni bilo! ZO. SV. KUNGOTA PRI MARIBORU. Dne 12. avguste 1028. so jo vršila v prostorih gospoda Vaupotiča Invalidska poletna veselica, ki jo bila polnoštevilno--in kar je posebno razveseljivo — večM noma od no5e inteligonce obiskana, ki jd s tem zopet pokazala svojo simpatija, do nesrečnih vojnih žrtev. Posebno blagega Brca so jo Izkazal načelnik finančne kontrolo v St. Juriju ob Pesnici. goJ spod Streiner, ki je šel našemu poverje^ niku tov. Pauliču v vsakem oziru na roko. Tudi orožništvo pri St. Kungotl jo v tom oziru vso pohvale vredno. Godba, pod vodstvom Dormuth Ludovika la Svcčine, je bila Izvrstna. Vsem, ki bo z darovi, Bodelovanjem ali posetom naše prireditve pripomogli do lepega uspeha, izrekamo najiskronejšo zahvalo s prošnjo, da bi nam šli na roko tudi v bodo-5e_'_ Udruženje vojnih invalidov Maribor. MF2A. V pondeljek so je vršil tu pogreb umrlega hotelirja g. Antona Časa.. Dolgi sprevod jo dokazal, kako je bil rajni povsod priljubljen. Pogroba sta se udeležili požarni brambi iz Dravograda Slovenjgradea, več duhovnikov, organi obratnoga ravnateljstva juž. žel. gg. višji nadz. Frolo, Koojončlč in nadz. Ve-hovc ter množica ljudstva iz bližnjih in' oddaljenejših krajev. Pokojnik, kl je bil tole 80 lot star, jo podlegel dolgotrajni bolezni, katoro si je nakopal med svetovno vojno ln so že od Um bolehen vrnil. Zapušča vdovo in 2 nedoletna otroka. žalujoči rodbini naše sožaljel žl"IJen'a, so o.tali brezuspešni. Utopije-1 da s svojimi kandelabrsldml govorniki neo Je bil pokopan na vojaškem oddelku | leta 1914, s avoj.m mestnega pokopališča. bom med vojsko, b Bvojo goročnostjo na-• •-- na- - Dvs osobi rešil »mrli. Iz Zidanega I pram Habsburtanom in ovajanjem »?ita »e nam noreča: V .redo se ie Sla I rodnočutečih mož avetniskim krvnikom! Oomaie borze 17. avgusta. Zagreb. Na efektnem tržišču je bfla danes tendcnca zelo slaba. Promet Jcbil majhen In mrtev. F.fektI padajo. Ka deviznem tržišču traja čvrstoča. Intervencij Narodne banke Je bila znatna, te-č.ill niso narasli. Devize: Amsterdam 3750, Dunaj 0.1345 — (V.3525, Dctlln 0.0025 — 0.0030, Italija 410 — 412.5, London 436.5 — 438.7S, Newyork kabel 96.5, ček 95 — 95.75, Pariz 525 — 529, Prasa 278 — 281.5, Švica 1732.5 — 1735. Valute: dolar 93.75 - 94.50, av-strijske krone 0.1350 — 0.'.360, 20 kron v zlatu 360, Italijanske lire 405 — 408. Elekti: Hipotekama banka 108 — 110, Jugoslovanska banka 150 — 154, Kreditna banka 234 — 236, Praštcdlona' 1187 — 1196, Slavenska banka 110 " Beograd. Devize: Amsterdam 3760, Ber''!i 0.0027 — 0.00.», Dima) 0.1335 — O.IVA Budimpešti 0.50 — 0.55, Bukarešta penudba 40.75, Zcreva 1735, Lon-J don 437.50 — 437.75, Mlin 411.50 -413, Newyork 96.50 — 9t\75, Pariz 524, Praga 280 — 280.50, Sofija. 80 — 83. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubljani, Lastnik In Izdalatell Konzorcij »Jutra., Odgovorni urednik Pr. Brozcvlc. PREKLIC. Podpisana ob:>ahiIen, da sem napačna Izpovedala vpr'.čo orožnika In k. Mlkuia o železniškem '.uvalu g. Puezu, kl v| onem čnvi sploh nI bil v Šmarju. Hv»i lc?na sem riti, Ja Je cdsl&ptt od tožhe» Šmarle, 10. hvguata '.923. Marlla KralL Veliki inkvizitor ljubezenski roman iz najsramotnel-še dobe Človeške zgodovine. «K7fim in ne priznam nikoli. Ve.t-Jfjm v živega Boga in njegovega sina Jezusa Kristal Po njegovih naukih som živela in delala vso življenje.« »A. obenem sto na tihem gojila judv,-izem!* je zarežal inkvizitor. »Niti ne vem, kaj je to! Vem pa, da si ti sin samega satana!* je vilcnila starka. »Ono je židovka! Ona jo židovka!» Je zaupil Arbues. »Slecitc jo! Žgito jo!* Rablja sta ji začela trgati obleko, ras padajoče cunje, s telesa. Ko je bila skoraj gola, sta jo hotela dvigniti, toda ona se je branila in dejala jo: »Sama grem . . . Kam želito?» Pokazala sta na ponev z žerjavico v skrajnem kotu mučilnice. Sla je tja, ne da bl pobledela, ko je videla plamen-Ske, ki so jezikali kvišku kakor lakom-ni žit ve. nabija sta položila starka na tamknj stoječo klop, jo zvezala in privezala tako, da so ji visele noge k tlom, ter obrnila klop k ponvi. Nog! s i ji visele nad ponvijo in plamenčki jo .1 lizal! podplate, peti in prste. »Joj!* je zakričala. Potem pa je dejala trdo in mirno: »Svinje!* . . . je-čala je, drgetala in molila. Včasih pa je ponovila: »Vi svinje, vi svmjei* P.abelj je nato vzel gobo, jo nateknil /11 železno palico in jo pomočil v lonec z oljem. Nato je starki z gobo močil podplate. Opekline eo bilo Se hujSe. Koža Je pokala, pokazale eo se meso, kite, kosti. »O Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« je vzdiliala starka in kričala: »Naj umrem! Bog, sprejmi mojo duSol ReSi me, reSi mof» Nato jo omedlela. Zopet se je dvigali racoeelnik in dejal: »Dovolj, vaša eminonce . . , sicer nam umro.» Odnesli so Jo nazaj v ječo in Sli po tretjo žrtev. Toda vrnili so se brez nje. »ivana Sanchez je mrtva,» jo poročal birič. »Kako to? Kdo jo je?* se je čudil Arbues. »Prerezala si je sama vrta.» »Nesrečniea! V grehih jo umrla! Njena duSa jo že v peklu,« jo zdihoval inkvizito. Samomorilka jo bila članica inkvizitor. Samomorilka jo bila članica reda beatisk in potem prava luteranka. Muk ni hotela trpeti več ter se je zaklala sama. Arbuesu pa je bilo Ee prezgodaj hoditi domov. Zato je odredil, naj mu prineso jesti in piti, a hkratu naj skli-čejo v veliko dvorano sodno obravnavo. Odšel je v prvo nadstropje. Imel je krasno pisarno. Tam se jc okrepčal, prooblokel, prečital nekaj ovadb in odšel k razpravi. Na obtožniški klopi — na potru — sta sedela dva mladeniča. Arbues je pozval prvega: Antonio Herrezuelo, bivši odvetnik, obtoženi ste, da soglašate z reformi-ranci.» Mladenič jo molčal. »Je 11 istina, da ste celo prestopili v luteranstvo?* »Jaz izpovedujem pravo in čisto vero Kristovo,* je odgovoril odvetnik. »Vera, ki jo zoveto vi pravo in čisto, je vera odpadnikov od vere Kristove in svete katoliške cerkve,* je odvrnil ledeno inkvizitor. »Cerkev, ld dandanes nesramno po-tvarja Kristove nauke, ki zlorablja naj-plemenitejše ukaze Kristovo ln njegovih apostolov za zverske zločine, v ■maSčovatne m sebične namene, kl ima za glavarje propalice, ki so iz evangelijev napravili zakonik razuzdanosti in razbojniStva, ni več Kristova!* je dejal pogumni mladenič. Njegove besedo so delovale kakor električna struja. Inkvizitor je poskočil iz prestola in kričal: »Dovolj! Ta človek priznava svoj zločin in ga vpričo sv. oficlja Se ponavljal Odvedite ga v ječo!* »Hvala ti, moj Bog! Rad umrjem za istlno. Moja prelita kri ne ostane brez sadu, kajti kmalu zašije resnica kakor solnce preko vsega 6veta.» Rabelj je priskočil, da bi porinil Uer-rezuelu v usta fcep, toda mladenič ga jo pahnil od sebe, češ: »Ni treba. Povedati nimam nobene besede več.* In pomignil Je tovarišu, naj bo tudi hraber, ter jo ponosno odšel. Inkvizitor jo začel zopet: »Vi, drugi obtoženec, se zovete Viljem Franco in ste fidaglo (plemič). Zagrešili ste svetoskrunstvo, ker ste udarili katoliškega duhovnika, božjega namestnika.* »Pretepel sem lopova,* je priznal Franco, «ki mi je onečastil ženo! Duhovnik, ki me jo poročil, mi je zapeljal ženo, ki sem jo ljubil in ki mi je rodila otroke. Zasačil som ga, ga pretepel in 03uval, nato vrgel iz svojo hiše. Žal mi je: moral bi ga na mestu zadaviti, poprej pa kot prešiča šo rezati.* »Viljem Franco, vi ste odličen meščan Sevilje,* jc začel inkvizitor, »toda brezverec. Vaša gospa je vzorna žena, ki zahaja vsak teden k spovedi in 1: sv. obhajilu, vi pa niste prišli skoraj nikoli v cerkev. Propadli ste, satan se va-s jo polastil in vam vdihnil peklenski plamen ljubosumnosti. Zato sto se pregrešili nad svojo ženo in ste neod-pustno razžalili duhovnika, ki ima moč izpreminjati kruh v živega Boga ter odpuščati grebe na tem ln na onem svetu!* »Prečastiti, dovolite, stvar je bila Čisto drugačna,* jo odgovoril Franco. »Moja žena je lopa in mlada. Ker sem bogat, ji ni treba delati. Zato ji jo večkrat dolgčas. Toda jaz jo nisem utegnil zabavati. Pro več dela imam. Lo zato jo zahajala v cerkev, k spovedi ln obhajilu. Za zabavo, da ubije čaa lu da se shaja z mladim duhovnikom. Cerkev ji je bila zabavišče, zakramenti prijetno razburjanjo. Potem sta se. začela shajati doma. Vedno pogosteje. Kmalu že vsak dan. Potem vsak dan dvakrat, končno celo ponoči. Ugovarjal sem, pretil nji, propovedal duhovniku priti še kdaj v mojo hišo, kadar me ni doma. Zaman. Pred tremi tedni sem dejal, da odidem na potovanje. Hotel sem se prepričati, me 11 žena uboga. OBtal sem skrit v Sevilji. Ob enajstih ponoči sem so prikradel domov. Zasačil sem ju — o Bog! s temile očmi sem videl — s temile rokami pretepel. Zal, da ml Je ušel, zakaj tatu ln razbojnika so sme ubiti na mestu.* »Odvedite ga nazaj v ječo!* je velel inkvizitor. »K vam bo prihajal redovnik, da skuša režiti vašo dušo oblasti satanovi in plemenom peklenskim.* »Pekla so ne bojim,* je odgovoril plemič; »pretrpel sem peklenskih muk že proveč na tem svetu.* Odvedli so ga in privedli dominikanskega meniha Franca Dominika de Boxas. Obtožen je bil, da je zatajil katoliško vero in da je postal luteranec. Celo pridigal je v luteranskem dubu. Zaprli so ga, a pred sodiščem je vse tajil in prisegal, da je katolik. Ko so ga mučili, pa jo priznal, da je luteranec in da je smatral Lutrovo vero za edino pravo, ker lo ona so docela sklada z nauki Kristusovimi, z vero apostolov ter prvih kristjanov. Preklical je ln se skesal, prosil odpuSCanja m se venci skrajno bojazljivo. Ko je ozdravil pa jo preklical svoj kes ln ponavljal, da jfl prepričan lutoranee. Zopet so ga mučili ln zopet jo pre, klical vse in bo kesal. Zdaj Je prigej pred Petra Arbuesa. »Brat moj,* ga je nagovoril velik! Inkvizitor, »dane« napravimo i teboj konoo. Vse si preklical, priznal «voj« zmote in se skesal. Mučili so te, ln Bo™ te je razsvetlil. Kako misliš danoB?* ° »Kakor zmerom, kadar sem zdrav; luteraneo sem ln ostanem,* jo izjavil dominikanec. »Tako ml ukazujeta mo-ja pamet in moja vest. Dovolj sem štu-diral, mnogo sem bo ukvarjal s knjiga, mi in listi svetnikov in svetnlo, vem torej, da je luteranstvo edina čista Kri-stusova vera . . . Izjavljam samo ge, da me nI zapeljuj nihče, nogo da 6em Bam odgovoren za svoj čin . . . Seveda, ako me boste iz. nova mučili, izgubim pogum ln razsod. nost. Zopet bom preklical vse, kajti torture se bojim huje kakor smrti. Pro. sim torej, prizanesite mi z novimi mu* kami! Odpustite mi, če hočete; če pa nočete, naj umrem!* »Moj brat, vaS duh Je zmeden,* jj dojal veliki inkvizitor. »N18 več ns veste, kaj govorite. Vedno ste bili vnet katolik, a zdaj ste obsedeni po hudobnem duhu, ki govori iz vas. Zato se vrnite v ječo in moli to; mi pa vas sami posetimo, da kličemo z vami vred sv. Duha, naj vas razsvetli Idlte ln molite!* Dominik do Boxas nI odgovoril. Ve-del je, da ga čaka edinole še smrt na groiadi. In Peter Arbues se Jo pokrfžal, po. kleknil je ln molil. Seje je bilo za da. nes konec. Odnesli so ga z močno stražo zav* rovanega domov. (Dalja prihodnji!). i-i mi M V <( i i 1, 1 Otvoritev nove kavarne m gostilne „LEQN" Naznanilo, priporočilo in šakala- Cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi najvljudneje sporočava, da sva najino že mnogo let obstoječo, dobroznano kavarno „LEON" preselila 0 Starega trga št. 30 v Ljubljani "ir Kolodvorsko Ttalicso sšfc. w laišio kjer bodeva nudila p. n. obiskovalcem pristna dolenjska, bi?, olj sira in ljutfiinorEka vina ter vedno aveže pivo-— Dobe se vsak čas okusna gorka in mrzla jedila iz renenairane kuhinja v največji izbori in po nizkih cenah. — Po potrebi tudi ipeoi ialitote. — Solidna, točna postrežba. — Moderni, udobni prostori. — Prijetna zabava. — Vse cenj. goste in prijatelje, katerim se najtopleje zahvaljujeva za dosedanji številni obisk, blago-nakionjenost in zaupanje, prosiva, da nama isto ohranijo tudi v prihodnje, ter se priporočava z odličnim spoštovanjem Leon in Fani Pogačnik, lastnika. Prvovrstno Vino - pivo Jestvine Kava - čaj Čokolada Likerji išiarko. veščo knjigovodstva In 4266 spretno moč, išče za takoj modna trgovina v LJubljani. Predstaviti se jo osebno. — Naslov nove uprava •JUTRA«. r 427J A Dr. Tičar zopet ordinlra Igriška ulica sli ffllada, zdrava, dobrosrčna gospodih, absolventinja srednje šole in pravkar gospodinjske šole, samo s 150.000 K premoženja 1 gotovini, želi dopisovati le z jako poštenim resnim, inteligentnim gospodom v starosti od 26 do 86 let Lo kdor ljubi pridno roke, čiste preteklost in dobro srce, naj se oglasi na upravništvo „Jutra" pod „Šmarnioa it 6009", «874 Globoko potrti naznanjamo pre-tresujočo vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat, stric, gospod JOSIP STERLE trgovec 4886 nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 16. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1928. Globoko žalujoči ostali. Velik« zaloga 119 porcelana •majllraoR la Inksusna posoda, Priporoča a« ANA KUB, LJubljana, Resljeva oesta 4 (prt) trenili t burial c, Biiptmui) LAVAROL impregnacija zidov Kdor hoče doseči -uspeli, naj inserira v „ JUTRU"! Omogoča, da se stene lahko umivajo in snažijo ne da bl po tem trpela prvotna slikarija 4093 za Izvedbo v vseh krajih provzame po zmernih cenah »LAVAROL", d. d., ZAGREB, Ksaverska ceeta 18 a. Naslovi za pisma: Zagreb, poštni predal 154, li TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne poste. učoneo znamenite berlinske Sol« Oppormaijfl prevzame vsa t njegovo stroko epadajoia dela sa iii. Ljubljanski velosejem. Ponadbe na. npravo „Jutra" pod lihseh mam ^ ^ ^ ^ ^ ^ 4259 voZnSa m I&ig©sJ©wansk«§t ln žeSkositavaiteeh Seiesnicah. Direktni posebne vSssHi med Prago In Pojasnila daje t CeSkosIovaiki konzu3aft, Liubliana, Breg St. 8.