StanovsRa organiscaci/a Jl/V Iz izvrSnega odbora —iz Gospodinu Ivanu Dfrnniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja — Beograd. Kostajnica 25 VI 1936 g. — Sa svoje redovne skupštine, održane 21 juna o. g. u Kostajnici učiteljstvo sreza kostajničkog pozdravlja Vas i članove centralne uprave udruženja, kao nesebične energične borce, u obrani interesa učitelja i škole. — Vaš rad u celosti odobravamo, samo napred istom borbenošču u obrani naših prava, podrška Vam je celokupno jugoslovensko učiteljstvo. — Pretsednik Rlič. Sekretar Jasic. —iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku JUU — Beograd. — Kastav 23 VI 1936 g. — Učiteljstvo sreza kastavskog sa svoje proljetne skupštine održane u Sarsoni pozdravlja Vas i članove centralne uprave kao energične borce u obrani osnovnih i vitalnih prava učiteljskog staleža. — Pretsednik Piletič. —iz G. Ivana Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Bepgrad. — Metkovič 23 VI 1936 g. — Učiteljstvo sreza Metkovič sa svoje skupštine odaje priznanje Vašem požrtvovanom radu na korist i ponos učitdjstva. Osuduje zlonamerne napade na Izvršni odbor. — Pretsednik Durič. —iz G. Ivanu Dhnniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Titel 23 VI 1936 g. — Učitelji i učiteljice titelskog sreza sa svoje današnje skupštine toplo pozdravljaju svoga vodu i izražavaju puno povercnje za odlučan rad. — Pretsednik Živko Nikolič. —iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku JUU — Beograd. — Zagreb 23 VI 1936. — Imajuči puno povjerenje u pretsjedništvo našeg staleškog udruženja, sa svoje redovite proljetne skupštine šaljemo iskreni pozdrav. — Pretsednik Jugovič Filip. —iz Glavnom odboru Jugosloveaskog uči1teljskog udruženja — Beograd. — Milna 23 juna 1936. — Sa glavne godišnje skupštine sreza bračkog pozdravljamo agilnog pretsednika i cijeli Glavni odbor. — Pretsednik Trebotič. —iz G. Ivanu Dimniku. pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Sukošan 23 VI 1936. — Nesebičnom borcu učiteljstvo sreza biogradskog izražava puno poverenje. — Pretsednik Peroš. —iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udružena — Beograd. — Šid 23 juna 1936. — Učitelji i učiteljice sreza šidskog svesni našeg teškog i napornog rada u borbi za zaštitu naših prava i interesa odaju Vam veliko priznanje na spremi i odlučnosti kojom ovu borbu zajedno sa članovima Glavne uprave vodite. Imajte uverenje da smo i mi s Vama. — Pretsednik Nikola Oreščanin. Sekretar Ljuba Šumanovič. —^iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja — Beograd. — Čakovec 23 VI 1936. — Učiteljstvo srezova varaždinskog, ivancčkog, preloškog i čakovečkog, okupljenog na zajedničkom zborovanju u Čakovcu, pozdravlja Vas kao odličnog pretstavnika učiteljstva i neustrašivog borca za staleška pTava. — Pretsednik Šimunčič. —iz G. Ivanu Dimniku. pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Bačka Topola 23 VI 1936. — Učitelji sreza Bačko Topolskog pozdravljaju svoga pretsednika, želeči uspeh u radu na sredivaniu staleških pitanja. — Pretsednik Ljub. Čosič. Iz druStev Poroflla + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBUA- NA - MESTO jc zborovalo v soboto 30. maja t. 1. dopoldne, v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu. Udeležba 53%. Predsednik, tov. Mlekuž in tajnik tov. Mihelič sta podala pregledno situacijsko poročilo. Poročilu je sledila podrobna razprava, med katero so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. »Naš rod« in redne publikacije Mladinske matice naj izdaja odbor v dveh ločenih skupinah, ker se bo s tem dvignilo število naročnikov iri tudi nudilo vsaki skupini več uporabne snovi. 2. »Roditeljski glasnik«, ki naj bi ga začela sekcija izdajati s prihodnjim šolskim letom, je z ozirom na različne vzgojne težkoče in vzpostavljanja stikov med šolo irt domom neobhodno potreben, ni pa izgleda, da bi list v današnjih časih uspeval, zato se predkvg upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU z večino glasov odkloni. 3. Vodst\o sekcije naj z odobrenjem banovinske skupščine uvede za zaščito članstva stalni mesečni prispevek 1 Din, ker je ta fond življenjske važnosti za organizacijo. 4. Društvo pristopi kot redni član k društvu »Akcija za razširitev ljubljanske bolnice« s prispevkom 35 Din letno. Predsednik opozori dalje na mrtev kapital 90.000 Din, ki leži v neporavnanih dolgovih za »Popotnika« ter apelira na navzoče upravitelje in ostalo članstvo, da poskrbe na svojih šolah, da bo dolg čimprej poravnan. Sledilo je predavanje g. dr. Fr. Misa, ki je iz zdravniškega vidika obravnaval sodobna vzgojna načela in vzgojna sredst\a, kolikor prihajajo v poštev pri domači in šolski vzgoji. Zanimivemu predavanju je sledil razgovor, med katerim je podal predavatelj dodatna pojasnila. Predavanje je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom in odobra\anjem. Po 10 minutncm odmoru so sledile volitve delegatov. Soglasno so bili izvoljeni: 1. Za banovinsko skupščino: tov. Alojzij Hreščak, tov. Josipina Mihelič in tov. Viktorina Flere; namestniki: tov. Tit Grčar, tov. Miroslav Zor in tov. Roza Krapšcva. 2. Za državno skupščino: tov. Andrej Sežun, tov. Marija Polakova in tov. Roza Ribičičeva; namestniki: tov. Martina Zupančič, tov. Ivan Tavčar in tov. Viktor Engelsberger. Sledilo je predavanje o \zgojnem delu v poizkusnih razredih v Zlinu na Češkoslovaškem. Da je bilo predavanje v češkem jeziku bolj razumljivo, je tov. Stanislav Vrana iz Brna pojasnjeval svoja izvajanja s predvajanjem filma. Kljub pozni uri, je članstvo \ztrajalo do konca in priredilo predavatelju prisrčne ovacije. Predsednik se je zahvalil predavatelju za zanimivo poročilo in ker ni bilo drugih predlogov je zaključil lepo uspelo zborovanje. Vekoslav Mlekuž, preds. Josip Mihelič, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽU- ŽEMBERK je zborovalo 16. maja v Ambrusu. Vkljub jako slabemu vremenu se je zbralo mnogo učiteljstva. Predsednik tov. Mervar je otvoril zborovanje ter pozdravil med drugimi zlasti gospo Vido Zaloka.rjevo, voditeljico gospodinjskega tečaja v Ambrusu. Nato je sledilo predavanje g. Zalokarjeve o pomenu gospodinjskih tečajev in pouku v njih. Poudarila je zlasti velik pomen takih tečajev za naše podeželje. Saj ni vzrok krize samo današnji težki go&podarski položaj, ampak v mnogem tudi zanikrnost in nevednost. Pouk v teh tečajih je deloma teoretičen deloma praktičen. Z dekleti je treba biti sicer dober toda tudi strogo dosleden in kar moč individualen. Osnovna šola pa naj v tem oziru stori zlasti to, da zbudi pri deklicah zanimanje za gospodinjski pouk, da se bodo pozneje, ko nekoliko odrascjo, rade udeleževale takih tečajev. Praktično pa nam je gospa predavateljica pokazala svoje delo s tem, da je prirediia zborovalcem s svojimi gojenkami prav okusno kosilo. Stregle so nam gojenke z veliko skrbjo in požrtvovalnostjo. Vsem skupaj, zlasti pa še gospe voditeljici za trud in ljirbeznivo postrežbo najlepša hvala! Zatem se je vršil razgovor o raznih stanovskih zadevah, obravnavalo se je zlasti vprašanje monopolskih knjig in zvezkov, vprašanje napredovanj, kuluka i. t. d. Da bi se »Naš rod» cepil v dve reviji bi bilo odsvetovati pri današnjem težkem fin. položaju. Malo je verjetno, da bi si ohranil še v bodoče dovolj naročnikov in bi bilo škoda (naročnikov) za list, ki sedaj tako lepo uspeva, ako bi začel propadati. Tudi list za rodbinsko vzgojo bi bil zelo aktualen, toda pereča ie zopet finančna stran, saj je le malo verjetno, da bi imel dovolj naročnikov in bi mogel uspevati. Prihodnje zborovanje bo meseca junija v Šmihelu pri Žužemberku. « France Mervar,Rafaela Hrovatova, t. č. predsednik. t. č. tajnica. ¦4- JUU ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKA sta zborovali dne 9. maja t. 1. v Crnomlju po predhodno najavljenem dnevnem redu. Novost je bila, da se je piičelo ziborovanje ob 8.30 uri, da je biilo viharno vreme ter da še nismo prejeli plač. Članstvu na čast pa veljai. da se jih je vkljub tem trem »nevšečnostim« udcležilo točno 50% ter da prve »nevšečnosti« sploh ni. pač pa želja članstva, da se vrše naša zborovanja celodnevno. Kar se pa tiče ostalih dveh »nevšečnosti«, pa bodi Bogu potoženo! Od onih dveh točk. ki sta odpadli na tem zborovanju, namreč predavanje tov. Kravosa in g. Starca iz Metlike, pa veljaj, da se izvrši to v Metliki dne 20. junija, kajtJ naše zaključno toletno zborovanje se vrši tega dne na drž. nar. šoli v Metliki z začetkom ob 8.30. uri. Dnevni red tega zborovanja pa bo ja\ljen še naknadno v »Učit. tov.« in po okrožnicah na posamezne šole! Na svidenje torej 20. junJja v Metliki! Ljubič Matko, preds. Vilfan Maksimiljan, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOž je zborovalo 13. junija t. 1. v Ormožu. Od 62 članov je bilo navzočih 32, t. \. 51 odstotkov. Po otvoritvi zborovanja in pozdravu navzočih članov, predstavi tov. predsednik Ljudevit Belšak odposlanca sreskega načelstva. V situacijskem poročilu nas je tov. predsednik seznanil s predvideno reorganizacijo udruženja ter z našimi zahtevami in problemi, ki so v novejšem času v ospredju. Ko se je prečital in odobril zapisnik, so se obravnavali dopisi. Glede izdaje revije za rodbinsko vzgojo se je razvila živahna debata in je bil končno sprejet naslednji sklep: Smo v načelu za izdajo take revije. K sodelovanju pa je pritegniti vse prizadete organizacije, tako da bi bila revija skupno glasilo vseh organizacij, ki se pečajo z vzgojnimi problemi. Pred izdajo naj se zagotovi odlok prosvetne oblasti, ki bo predpisoval obvezno naročitev vsai 10 izvodov za vsako šolo. O preureditvi publikacij »Mladinske matice«, posebno pa »Našega roda«, je poročal tov. Klemenčič in se je na njegov prcdlog sprejel naslednji sklep: Pri bodoči ureditvi »Našega roda« naj se upošteva zlasti sledeče: »Pri obeh izdajah — za višjo kakor za nižjo stopnjo oziroma skupino — naj ima »Naš rod« v glavnem tri oddelke: Prvi oddelck, namenjen leposlovju, naj obravnava v literarni obliki vso življenjsko realnost današnje dobe. Zato naj leposlovje ne vzgaja samo v umctniškem, ampak v višjem, človečanskem smislu. Drugi oddelek naj vsebuje sestavke, ki naj sc obravnavajo, oslanjajoč se na učni načrt, s posebnim oziiom na zgodovino in poznavanje prirode. Ti sostavki naj bodo kratke, živahne slike, oziroma povestice ter naj neposredno dopolnjujejo pouk. Tretji oddelek naj ima prcgled vseh važnejših dogodkov meseca iz raznih področij gospodarstva, kulture, tehnike, politike itd. kakor tudi prispevke otrok. Pri urejevanju takega lista naj bosta pedagoški in mladinoslovni vidik odločilna. Tovariš predsednik je podal izčrpno poročilo o predsedniškem zboru v Rogaški Slatini. Pri slučajnostih je tov. predsednik predočil velik pomen Slovenske šolske matice. Na predlog tov. Pinteriča se nato sklene. da bo vsi člani društva tudi člani SŠM. Članarina se poravna meseca julija in avgusta v dveh enakih obrokih. Sprejeti so bili še naslednji predlogi: 1. Predlagamo, da se uvede z upravnim letom 1936./37. pri vseh učiteljskih društvih plačevanje članarine v 10. mesečnih obrokih. Ta naj se plačuje ob prejemu plač upravitelju ali za to določenemu poverjeniku, ki jo mesečno nakazuje društvenemu blagajniku, ta pa skupno za celo društvo sekciji. Ta določba naj se vnese v društvena pravila med obveznosti članstva. (Tov. Pinterie.) 2. Prosimo sekcijo, da posreduje pri ravnateljih učiteljišč, naj razpišejo letos termin za usposobljenostni izpit z začetkom 1. novembru 1936. Tako bi se lahko prijavile v jesenskem roku tudi tiste številne to^arišice in tovariši, ki so bili nameščeni z dnem 1. novembra 1934. (Tov. Pinterič.) Burno pozdravljen je povzel besedo požrtvovalni tov. A. Debenak od Sv. Marjete, ki je predaval o svojih vtisih iz češkoslovaških poizkusnih šol, posebno iz Zlina. Podal nam je verno in vsestransko sliko teh šol glede njihove ureditve, o glavnih smeTeh, ki se preizkušajo, o zdravistveni oskrbi otrok ter o vsem drugem. Res zanimivo predavanje, ki nam da mnogo misliti. Tov. predavatelj nam je pokazal razne učbenike, šolske liste in pedagoške revije ter nam nazadnje v kino dvorani pokazal razne slike. Na koncu se je razvila živahna debata o globalni metodi in je tov. predavatelj svetoval, naj jo preizkusimo. Belšak Ljudevit,Bitenc Rado, t. č. predsednik.t. č. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je imclo četrto in zadnje letošnje zborovanje pri Mariji Snežni v Slov. goricah dnc 6. junija t. 1. Udeležilo se je zborovanja 36 članov(-ic) t. j. 61% in 1 gost. Tovariš podpredsednik je pozdravil vse navzoče, posebej še 2 nova člana. Izvolil se je še 1 zapisnikar in 2 overovatelja zapisniJca. Nato je tov. podpredsednik podal kratko situacijsko poročilo o pravilih JUU, o monopolu učnih knjig, o stanarini učit. pripravnikom, o napredovanjih, o reaktivacijah, o postavitvah novincev, o kontraktualnih učiteljih, o učiteljicah žen. ročnih del, o zaščiti članstva, o tožbi sekcije proti Slovencu, o kuluku in nekaterih drugih važnejših zadevah. Prečitali so se tudi vsi važnejši dopisi sekcije. Ker je medtem dospel na zborovanje sreski načelnik za sres Maribor levi breg g. Pero Popovič, ga je v imenu vseh navzočih pozdravil tov. predsednik. Nadalje se je soglasno ugotovilo, da se »Rodbinski glasnik« med tukajšnjim podeželskim ljudstvom, ki trpi radi gospodarskih neprilik, ne bo razširil. Predlog o zaščiti članstva je bil soglasno sprejet. Posebej se je razpravljalo o Mladinski matici. Razvila se je živahna debata. Končno se je soglasno sklenilo, da se pošlje sekciji za banovinsko skupščino sledeči predlog: List »Naš rod« in knjige Mladinske matice naj ostanejo v isti obliki in obsegu kakor do slej in sicer iz sledečih razlogov: 1. Iz okoliša našega sreskega društva znaša skupno število naročnikov iz 1., 2. in 3. šol. leta komaj 20% vseh naročnikov. 2. Če bi se obseg publikacij skrčil za polovico po zunanjem obsegu. bi tudi število naročnikov iz višjih razredov padlo za najmanj 2h, posebno, če ostane naročnina ista. Pač pa se predlaga, da se izda za nižje razrede kaka posebna priloga, recimo po 50 para. Ta pa naj bi se plačevala ločeno od »Našega roda«. Obdržimo, kar se je doslej obneslo. Prečitalo se je predavanje o »Domu učiteljic« v Ljubljani. Na koncu pa je tov. podpredsednik prečital poslovilne besede Dredsednika tov. Štuheca Jakoba. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Košenina, podpreds. Porenta, tajnik + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-OKOLICA VZH. DEL je imelo svoje IV. redno zborovanje dne 6. junija t. 1. v sejni dvorani mestne hiše v Ljubljani. Navzočih 65 članov izmed 93. Tajnik Vouk Ivan je poročal o dopisih in predlogih sekcije. Po kratkih debatah so zborovalci odobrili sledeče predloge sekcije: 1. preuredba publikacij Mladinske matice; 2. Izdajanje revije za rodbinsko vztiojo; 3) Stalni prispevek za zaščito članstva. Dal.je je bil sprejet sklep, da pristopi društvo v Akcijo za razširitev ljubljanske bolnice kot redni član. Soglasno so bili nato sprejeti tri.je predlogi za banov. skupščino, in sicer 1. Učiteljsko društvo se izreka za stalnost učiteljstva na učnem mestu; 2. Organizacija naj uporabi vsa sredstva v zaščito učiteljstva pred pavšalnimi napadi v časopisju: 3. Pri prošnjah za napredovanje v višio skupino naj bi se upoštevali prvenstveno oni učitelji(-ice), ki so zaradi vojne in druaih neprilik zaostali v napredovanju za več let, tako, da so jih mnogi mlajši prehiteli. Nato so zborovalci izvolili za delegata za banov. in drž. skupščino tov. Lulika Avgusta. »Aktualni pedagoški problemi pri nas in v Čehoslovaški« Predavatelj je uvodoma omenil dvoje pedagoških struj, ki vsaka zase novo preusmeritev šole pretiravata. Prva stopnja izhaja iz filozofskega načela, da so današnje g05T>odarske in druge stiske posledica zablod človeškega duha. Druga struja zastopa baš obratno načelo. Šola je odmev vsakokratnesa stanja gospodarskih razmer. Predavatelj je nato grafično predočil razne oblike človeške družbe s psihološko ?nanostjo in poukom. Srednjeveškemu fevdalizmu (izolacija), je sledil po francoski revoluciji 1789 gospodarski liberalizem (ind'vidualizacija), po voini pa smo prišli v dobo socialnega razgiba, katerega predstavniki so razni socializmi (socialisti. krščanski soc, nac. soc). Ti stremijo h kolektivu (socializacija). Za časa Herbarta je v šoli prevladoval predmetni pouk, t. j. snov določa in podaja učitetf. Kerschensteiner in Gaudig sta na prelomnici. Snov iščejo učenci in učitel.j. Torej predmetni in delovni pouk. Po vojni prehajamo v koncentracijski in nazadnje v strnjeni pouk, pri katercm so učitelj in učenci v neki povezanosti, pouk je življenjski. Nato je prcdavatelj govoril o ekskurziji na Češko. Končno je predavatelj predočil zborovalcem, kako delajo na nekaterih mariborskih šolah v duhu dinamičnega gledanja na šolski pouk. Učenci z učiteljem sestavijo skupno načrt za teden. Vodilna ideja jc kakšen doživljaj, v višjih razredih tudi kak predmet. Učitelj nariše to na risalni papir, ki ga obesi na steno, tako da je s stene razvidno vse delo v šolskem letu. Učenci pišejo in rišejo v delovno knjigo, t. j. debel zvezek za vse leto. Sklep: Za preusmeritev v novo pot je treba proučevati pedagoške knjige. Vedno ie treba imeti pred očmi celoto in se izogibati sistematike. Pouk bodi torej strnjen. Zborovalci so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem in izrazili svoje priznanje s ploskanjem. Nato se je razvila debata, v katero so posegli tov. Kosin, Likarjeva, Vranc, Lulik, Hreščak. Iz te debate posnemam sledeče zaključke: 1. Vadnice naših učiteljišč niso vzor moderne šole, ker so v glavnem pripravnicc za srednje šole. 2. Na Češkoslovaškem prihajajo pobude za moderno šolo od zgoraj navzdol? t. j. država sama skrbi za novodobno šolstvo. Pri nas pa je od zgoraj oviranje. 3. Moderna šola se ne da improvizirati. Predvsem je treba študija, teoretične naobrazbe. Poznati je treba moderno sociolo^i- jo, psihologijo, mladinoslovje. Brez te podlage in nekega prepričanja v stvar je uspch izključen. 4. Največja ovira je v slabem gmotnem stanju otrok in učitcl.jev in v pomanjkanju učnih sredstev. 5. Potreben je kader posameznikov, mlaj-ših moči, ki bodo nekakšni pionirji na potuv novo šolo. 6. Vkljub vsemu pa so nekatere stvari,ki se dajo prenesti v vsako šolo in jo mo-rejo vsaj za nekoliko približati sodobnim pe-dagoškim in didaktičnim zahtevam. Predsednik Kosin Mirko se je zahvalilpredavatelju v imenu zborovalcev in ga pro-sil, naj bi se še odzval, ko bomo potrebovalinjegovih izkušenj. S tem je bilo zborovanje zaključeno Kosin Mirko, preds. Vouk Ivan, tajnik.+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARI- BOR LEVI BREG je zborovalo dne 13. junija 1936. na Pesnici. Od vpisanih 95 članov je bilo navzočih 53 t. j. 56%, odsotnih 42. Tov. predsednik otvori zborovanje, predstavi zastopnika oblasti in uvodoma oriše nacionalno vlogo Pesnice pred in po vojni ter nato poda istuacijsko poročilo in prečita važ- nejše dopise. Sklepi: a) Pover>enik za Vodnikovo družbo in .--.1 j -_i__ ,. _ .... r, ,_ •_ t^ ..... kmetijsko družbo bo tov. Puhr iz Kamnice. b) Reorganizacija. mladinske matice naj se izvede. c) Pozdravi sc izdajanje pedagoške rodi- teljske revije, vendar eventualni deficit ne zadenc članstva. d) Sprejme se predlog sekcije o stalnem fondu za zaščito članstva pri sekciji. Član plačuje 10 Din letno. Članarina se ne zviša. e) Društvo pristopa kot redni član s 37 Din letno k akciji za razširitev ljubljanske bolnice. Članstvu se priporoča pristop. Dclegata za banovinsko in državno skupščino sta: tov. predsednik, namestnik: tov. Cvetko Franc, tov. Erženjak Franc, namestnica: tov. Rečnik Iva. Mesto zadržanega tov. Zerjava, učit. meščanske šole v Mariboru, ki naj bi govori! o ekskurziji učiteljstva pedagoške centraJe v Mariboru na Češkoslovaško predava tov. Sardoč o Učiteljski samopomoči. Tov. predsednik radi pomanjkanja časa opusti nadaljevanje svojega referata o vaški šoli. Tov. predsednik stavi predloge za banovinsko skupščino. 1. Učni načrti. 2. Država naj izda za šoli odraslo mladino (do vojaškega vpoklica) splošni državnovzgojni zakon. 3. Izvenšolsko delo pri začetniku naj bo neobvezno do dovršenega usposobljenostnega izpita. Poglobi naj se rajši v šolsko delo. 4. Vrnejo naj se popravljeni in s psihološko ter z zdravstveno popisnico izpopolnjeni matični listi, dijaška knjižica naj bo skupna za leta v osnovni in leta v viš. nar. šoli, sedanji nepraktični zdrav. listi naj se odpravijo, uradne knjige združijo. 5. Uvedejo naj se delovna letna poročila učiteljev, važna za nadzorovanje in ocenjcvanje učiteljstva in kot kriteTii pri (reformiranih) prakt. učit. izpitih, skrčijo pa številne statistike. 6. Izvršitev kazni šol. zamud naj vrši sresko načelstvo. 7. V vasi naj se osnuje nekak vaški gospodarski svet. 8. Opozori se sekcijo na nelogičnost letne ocene in pogojev napredovanja učencev. Pri slučajnostih omenja tov. Sardoč ukinitev nemškega manjšinskega razreda na tamkajšnji šoli. — Po zborovanju je učiteljstvo še vztrajalo precej časa v družbi in se nato razšlo. Vauda Mirko, preds. Kodrič Rudi, taj.