Fo&tuina plačana v gcrbonml Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK 2A POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 49. NOVO MESTO, 7. DECEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK Maršal i o pomenu in Ob proslavi 8. obletnice drugega zasedanja AVNOJ je uredništvo »Borbe« prosilo maršala Tita, da bi odgovoril na nekaj vprašanj o pomenu in nadaljnjem razvijanju revolucije v Jugoslaviji. Maršal Tito je želji ustregel in odgovoril na vrsto vprašanj. Med drugim je poudaril, da je mednarodni pomen naše revolucije zlasti v tem, ker se je revolucija do popolnega prevzemanja oblasti od ljudstva in ustvarjanja nove države razvijala na poseben način. Na vprašanje, ali imamo prav, če imamo sedanje spremembe v Jugoslaviji za nadaljevanje in nadaljnje razvijanje revolucije, je tovariš Tito dejal: NAS CILJ JE SOCIALIZEM »Seveda imamo prav, ker brez revolucionarnega razvoja ni socializma. Izgraditev socializma je revolucionarni proces, ki je odvisen od postopnega razvijanja socialistične zavesti pri vedno večjem številu državljanov in od stopnje odpora onih, ki nasprotujejo novemu družbenemu sistemu. Ta stopnja razvijanja socialistične zavesti je v veliki meri pogo.1 hitrejšega ali počasnejšega razvoja ali ustvarjanja socializma. Razumljivo je, da ima razen tega zelo veliko vlogo tudi stopnja razvoja države, razvoj produktivnih sil in bogastvo države sploh. Zaradi tega je jasno, da se ta proces ne razvija neovirano in enakomerno, temveč, da naleti na mnogoštevilne ovire subjektivnega ali objektivnega značaja. Ovire subjektivnega značaja se lahko premagajo s prevzgojo ljudi, če hočemo iti naprej. Najtežje je premagovanje starih nazorov v tem procesu. Premagati pa je treba tudi odpor, tistih elementov, ki bi radi zavrteli kolo zgodovine nazaj, ker je torej odpor ker so ovire subjektivnega in objektivnega značaja in ker se znova poraja Iz starega in preživelega v novo, gre vse postopno, zdaj hitreje, zdaj počasneje. Ta proces pri nas ima revolucionarni značaj. Ta revolucionarni značaj so porodne muke novega družbenega sistema: da bi novo nastalo in živelo, mora staro prenehati in odmreti. Taki zakoni veljajo za vse in tako tudi za družbeni razvoj. Sedanje spremembe niso nikakšne spremembe v tem smislu, da bi se spremenilo, kar smo že napravili, ker mi ne delamo eksperimentov, temveč, da gremo postopno naprej proti cilju — a to je socializem. Mi se samo trudimo, Od tedna do tedna Ves diplomatski svet je še vedno pod vtisom, ki ga je pretekli teden sprožil govor ministra Milovana Djila-sa v posebnem političnem odboru na zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu. Naš delegat je obrazložil -jugoslovansko pritožbo proti nasilju Sovjetske zveze, ki se že 3 in pol leta izvaja na naših mejah in v mednarodnih odnosih z vzhodnoevropskimi državami. Obširno, mirno in nadvse kulturno, kakor smo navajeni občeuati z ljudmi, je tovariš Djilas obrazložil oblike pritiska, ki ga izvaja Sovjetska zveza s suojtmi podrejenimi kimavci: to je politični, gospodarski, vojažki pritisk, kršitve človekovih pravic (trpinčenje naših državljanov, odtujevanje otrok, zločini proti našim manjšinam), izzivanje in uboji na mejah ter teroristična in diverzantska dejavnost. Vse te oblike pritiska na Jugoslavijo je tovariš Djilas dokazal. Ves svet je prisluhnil in z največjim zanimanjem sledil izvajanjem našega delegata, ki je nato predložil posebno resolucijo z izredno umirjeno vsebino, kar znova kaže na naše iskre-fto prizadevanje, da se vsi spori na svetu rešujejo na miren način. Kakor vedno v zadnjih letih, je delegacija Sovjetske zveze tudi tokrat odgovorila na naše strahovite obtožbe z zmerjanjem, lajanjem psovk in z zavijanjem dejstev. Gospod Soboljev, Pa-Ijamarčuk in ostale papige iz priskled-niških vzhodnoevropskih delegacij so hotele pred vsem svetom enostavno skomigniti z rameni in dejati: Ah, saj vse skupaj ni vredno besede. Vendar — ' resnica je trdovratna! Jugoslavija je obdolžila Sovjetsko zvezo za kopico kršitev osnovnih načel Organizacije združenih narodov! Prav OZN pa jamči vsem državam, malim in velikim, svobodo in enakopravnost. To sovjetskim mogotcem in pridigarjem seveda ne gre v račun. Pri glasovanju o sprejemu naše resolucije se je pokazalo, da je svet ponovno razumel naše pravilno in miroljubno stališče. Jugoslovanska resolucija je bila sprejeta s 50 proti 5 glasovi. Proti so glasovale razumljivo Sovjetska zveza, Bela Rusija, Ukrajina, Poljska in Češkoslovaška, vzdržala pa sta se glasovanja Iran in Afganistan. Od slabe soseščine rada glava boli — to drži tudi za ta dva soseda SZ.. . Kulturni svet pa je odločil: Jugoslavijo je treba podpreti. To, kar grozi danes s strani SZ njej, ogroža hkrati svetovni mir vseh držav. In ne pozabimo — nasilje le nikdar ni za trajno zmagalo. Bližnja preteklost je to znova potrdila. da vedno najdemo najuspešnejšo in najboljšo pot v tem revolucionarnem razvoju.« Tovariš Tito je nato pojasnil razliko med našim in sovjetskim sistemom, potem pa med našim sistemom in sistemom v kaki meščansko-demokratični državi. Zatem je govoril o osnovni vlogi naše Komunistične partije pri sedanjih spremembah, o vprašanju osebnosti v socializmu in o perspektivi našega nadaljnjega razvoja v tej smeri. Na vprašanje, v kateri smeri se bo nadalje razvijal socializem pri nas na vasi glede na nadaljnji razvoj v naši državi in razlike med našim sistemom in sistemom v Sovjetski zvezi, je tovariš Tito odgovoril med drugim sledeče: USTVARJAMO VSE MOŽNOSTI ZA NADALJNJI RAZVOJ SOCIALISTIČNEGA KMETIJSTVA »Pred našo zvezno vlado se je pojavilo vprašanje, kako naj se poveča proizvodnja, ko obstoje sto in sto tisoči majhnih vaških posestev z ekstenzivnim načinom obdelovanja v kmetijstvu, poleg tega v krajih opustošenih med vojno. Nam je torej ostala edina pot, da obvladamo to največjo zapreko — In to je bil socialistični način proizvodnje na vasi. V zvezi s tem je bil sprejet v Ljudski skupščini tudi zakon o ustanavljanju kmetijskih zadrug. Proces razvoja zadrug je bil v začetku zadovoljiv in je dal prilično dobre rezultate, toda razne težkoče^ ki so se pojavile v procesu ustvarjanja in razvijanja zadrug — kakor so n. pr. pomanjkanje traktorjev, kmetijskih strojev, umetnega gnojila ln raznega investicijskega materiala, za tem razni nepravilni postopki pri formiranju zadrug, zlasti pa organizacijske slabosti v mnogih zadrugah — so ovirale pravilen in nagel razvoj zadrug, v katerih bi kmetje bistveno občutili blagodejnostl zadružnega načina proizvodnje. Poleg tega so nas zadevale tudi elementarne nezgode, zlasti suša. Takšen položaj so začeli izkoriščati sovražniki socializma na vasi in v zadrugah samih, kakor tudi reakcionarji v državi in izven nje, tako, da je v zadnjem času prišlo v nekaterih zadrugah do nekakšnega kolebanja in teženj za izstop iz zadrug. Razume se, da nismo mogli mirno gledati, kako se nam razbija to, kar smo že ustvarili, zlasti pa ne zadruge, ki so sposobne za življenje. V zvezi s tem smo podvzeli ukrepe, da se zboljža notranja organizacija zadrug, da se čimprej nabavijo potrebni traktorji, kmetijski stroji in drugo za naše zadruge, da reorganiziramo zadruge v pasivnih pokrajinah, ki so zaradi objektivnih razlogov nesposobne razviti se v višji tip, da damo razne druge olajšave zadrugam — kakor n. pr. glede obdavčevanja in drugega — da bi se mogle hitreje dvigniti na višjo stopnjo blagostanja in da bi tako služile kot zgled kmetom izven zadrug, ki jih zaostala pojmovanja in pomanjkanje socialistične zavesti o dolžnostih do skupnosti vlečejo kakor okovi nazaj in postavljajo v nasprotje proti celotni socialistični družbeni skupnosti. Naš cilj je ustvariti postopno vse možnosti za nadaljnji popolni razvoj socialističnega kmetijstva. Drugega izhoda nimamo, ker ne moremo imeti dveh oblik proizvodnje: socialistične v industriji, kapitalistične pa v kmetijstvu.« ZADRUŽNIŠTVO JE V PRVI VRSTI V KORIST KMETOV SAMIH »Vsakdo na vasi, ki misli, da bo imel osebno več, ako bo ostal izven zadruge, se močno vara. To se more zdeti tako za sedaj, ko Še ne razpolagamo z zadostnim potrošnim fondom industrijskega in delno kmetijskega blaga, toda to pomanjkanje industrijskega bla- se bo čimdalje bolj zmanjševalo, čim bodo pričele delati naše nove tovarne in začele izdelovati za široko potrošnjo, nekatere Izdelke pa tudi za Izvoz. Ta čas ni daleč! Takrat bomo mogli tudi izvažati, da bi uvažali to, kar bo koristno ne samo za še močnejši napredek zadrug, temveč tudi za dvig življenjske ravni vsega prebivalstva sploh. Glede na to je zadružništvo v prvi vrsti v korist kmetov samih, potem pa vse družbene skupnosti. Kmetje individual-ci ne morejo ostati izven te družbene skupnosti niti kot proizvajalci: oni so sestavni del naše delovne skupnosti ln se morajo zavedati, da se ne morejo upirati vsej naši socialistični družbi. Ml ne bomo nikogar s silo tirali v zadruge, kakor nikogar ne tiramo s silo niti v tovarne, dolžni pa smo že sedaj povedati, da se bodo zelo kmalu tudi taki kmetje prepričali, da so na napačni poti ln da jim naša socialistična oblast želi samo dobro.« PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRI )E ODLIKOVAL TOVARISb TITA, MOSO PIJADE IN BORISA KIDRIČA z Redom funoho socialističnega tlela Na slavnostni seji Frezidija Ljudske skupščine FLRJ 29. novembra je predsednik Prezidi ja dr. Ivan Ribar izročil predsedniku zvezne vlade maršalu Jugoslavije Josipu Brozu - Titu, podpredsedniku Preizidija Ljudske skupščine FLRJ Mosi Pijade iti predsedniku Gospodarskega sveta vdade FLRJ Borisu Kidriču Red junaka socialističnega dela. Maršal Tito je dobil to visoko priznanje za neuitrudljivo dedo itn iosreoVie zasluge v vodstvu borbe naših narodov pri graditvi saciaftizirna itn krepitvi neodvisnosti, ugleda in moči FLRJ. Za doligoletno in neutrudUjivo revolucionarno delo za osvoboditev delavskega razreda im delovnega ljudstva ter izredni osebni prispevek v borbi za ustvaritev neodvisnosti ter demokratični in socialistični razvoj države je bil odlikovan Mosa Pijade, medtem ko je bil Boris Kidrič odlikovan za izkazane delovne zmage pri vodstvu gospodairske dejavnosti pri graditvi socializma ter krepitvi moči in ugleda FLRJ. Red junaka socialističnega dela je odlikovancem osebno izročil pired-f sednik Prezidi ja dr. Ivam Ribar im jim čestital vimenu jugosilovanekiih narodov k visoki in zasluženi počasttitvi. Tovari Si Tito, Mosa Pijade im Boris Kidrič pa so se s krajšimi govori toplo zahvalili za odlikovanje. 1941 JUNAKOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE so v Bučni vasi odkrili partizanski spomenik Iz spomenikov, posvečenih padlim t borcem narodnoosvobodilne vojne in žrtvam fašističnega terorja, ki se v čedalje večjem številu dvigajo v vseh krajih naše domovine, diha v nas slavna preteklost bližnjih let Če stojimo pred veličastnim umetniškim delom v velikem mestu ali skromno spominsko ploščo, ki so jo postavili hvaležni va-ščani dragim partizanom-domačinom ali pa smo morda v muzeju pred dokumenti, ki govorijo o edinstvenih letih naše vseljudske revolucije, nam iz vseh teh nemih prič živo govori sila spomina o vsem, kar smo doživeli in preživeli od leta 1941 dalje, za kar smo se borili in za kar so padali naši najdražji, najboljši sinovi in hčere. Vrsti spomenikov, ki pa jih ima Dolenjska z ozirom na svojo slavno preteklost še vse premalo, se je v četrtek 29. novembra pridružil lep in ponosen spomenik V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu. Nad 300 domačinov iz Kamene, Bučne in Potočne vasi, Daljnega vrha, Mu-haberja, Bršljina in okoliških krajev ter številnih gostov, ki so prihiteli k odkritju spomenika celo iz Beograda, Ljubljane in drugih krajev, se je zbralo okoli 10. ure na travniku nad cesto v Veliki Bučni vasi. Na drogovih so plapolale ob zakritem spomeniku državne in slovenske zastave. Pred spomenikom so se zbrale črno oblečene matere padlih borcev in žene-vdove partizanov, med gosti pa smo opazili tovariša Franca Cerneta-Klemena, člana CK KPS, sekretarja OK KPS Martina Zuglja, podpolkovnika Franca Kolar j a, Franca Cvetana (s Kamene) in Franca Pirko- viča, predsednika 01 LO Novo mesto Viktorja Zupančiča, tajnika 01 LO Zvoneta Perca, predsednika Okr. odbora ZB Lojzeta Hledeta, sekretarja Okr. odbora OF Toneta Počrvina, člane Okrajnega in Mestnega ljudskega odbora, predsednika KLO Kamence Martina Kralja ter člane KLO, zastopnike množičnih organizacij, raznih kolektivov in oficirje ter borce bivše Gubčeve brigade. Vojaška godba je ob pol 11. uri zaigrala državno himno, nakar je prisotne pozdravil Rudi Potočar, član kraj. odbora Zveze borcev na Kamen-cah, in začel slovesnost s krajšim nagovorom, med katerim je odkril spomenik. Godba je nato zaigrala žalostin-ko, Zveza borcev, invalidi, OF na Ka-mencah in družine padlih pa so položili pred spomenik vence in šopke rož. Pred odkritim spomenikom je nato govoril ljudski poslanec Avgust Jaz-binšek, nosilec spomenice leta 1941, o herojski borbi za svobodo slovenskega ljudstva. Navedel je vrsto imen zavednih ljudi iz Kamene, Daljnega vrha, Potočne in Bučne vasi, Muhaberja in ostalih okoliških vasi, ki so že 1. 1941 vneto pomagali narodnoosvobodilnemu pokretu in s svojo zavednostjo omogočili hiter razmah Fronte in partizanstva v neposredni bližini okupatorjevih postojank v okolici Novega mesta. Po nastopu godbe je pozdravil zbrane v imenu državnega in partijskega vodstva tovariš podpolkovnik Franc Kolar, ki se je zahvalil ljudstvu teh krajev za požrtvovalno delo in veliko ljubezen, ki jo je izkazovalo partizanom med vojno in ki jo kaže padlim tovarišem zdaj s postavitvijo spomenika. Poudaril je dvojni pomen 29. novembra, ki so ga prebivalci Kamene in okolice letos počastili kot državni praznik in kot spominski dan odkritja spomenika. ■ . »Kakor poje partizanski pesnik: Iz krvi rdeče je zrasla mogočna roža svo- Po vaseh trebanjskega okraja živahno razpravljanje članov OF Obdni rti ori osnovnih organizacij Osvobo-diilne fronte, ki so v nekaterih krajih že hili, drugod pa s« nanje dobro pripravljajo, *o pokazali veliko zanimanje članstva za politično delo Fronte. Okrajni frontni aktiv razlaga na sestankih nove gospodarske uredbe in druga politična vpra&anja. Največ zanimanja kažejo frontoved za Številna zunanje- Darilo tržaškim bratom Nekaj dni pred državnim praznikom 29. novembra je okrajna opekarna v Prečni pri Novem mestu po večletnem zastoju prižgala krožno peč in začela znova s proizvodnjo zidne opeke,. Delovni kolektiv je s tem pozdravil letošnji Dan republike, hkrati pa je iz* prve peči podaril za Kulturni dom Slovencev v Trstu 5000 zidakov. V Št Jerneju je zbrala za tržaški slovenski kulturni dom tov»riŠica Vera Sever 8550 dinarjev. politična- vrma&anj*. Voljko J« razpravljanja o združevanju nekaterih va&kih odborov OF v večje odbore. ker se je doslej pokazalo, dia prevelika razkosanoet drobi delo in preveč ©epi aktiviste in posamezne vasi. Precej se ljudje pogovarjajo- (kjer pa se &t> ne, bo v teh dneh treba tudi bo nadoknaditi) kako bo okraj po predvidenem osnutku razdeljen med okraja Noro mesto in Ljubljano-okoliro. Rudarji v Krmelju bi na vsak »ački radi imeli svoj obfttnskd odbor, pravta-ko tudi ljudje na Čatežu. Po vseh 87 vaških odborih so imeLi po eno ald že več sej. kj«r so odborniki Izvolili komisij« »a sestavljanj«, poročil o delu Fronte; ■izvolili so tudi kandidacijske komisije. V nedeljo J. - decembra je bilo precej občnih zborov v raznih predelih okraja. Prvi občni zbor je imela frontna organizacija t Sel3-Sunibftrku. Postavili so si ko-miisijo, ki bo poskrbela, da bo kraj dobil flekirično energijo. Udeležba na volitvah je bila stoodstotna. Dobro so potekle volitve tudi v Slovenski vasi, Krmelju, Št. Janžu in teš-njioah- Fronta v Mokronogu pa je v polastitev 29. novembra priredila dve predava/nji v okviru Ljudske uniirverze. V Sit: JanŽu »o organizirali večerni tečaj za ročnio delo. izobraževalne teoane pa bo pripravili v Mokronogu, Dohrničm, Oa.težu. Sv. KriSu in se nekaterih krajih. Zamiroa-nja za tečaje j« precej, le ponekod pa pro: svetni delavci &e nri»o )*kori«U3! to usmerili T pnroo po4 Ai. i. bode«, je nadaljeval tov. podpolkovnik Kolar, »tako je zrasla naša nova država iz bojev in trpljenja našega ljudstva.« Govoril je nato o težavah nove Jugoslavije, ki si je iz ruševin in pogorišč morala ustvariti tako rekoč iz nič vse, kar danes že imamo in česar bomo imeli iz leta v leto več. Govoril je nadalje o kmetijstvu in zadružništvu, o pomenu zadrug vseh vrst, o novih ukrepih v našem gospodarstvu, decentralizaciji ljudske uprave, združevanju ljudskih odborov v občine, o naši borbi za mir in o izdajstvu vodstva Sovjetske zveze, ki pljuje na naše žrtve. Padli borci in spomeniki, ki jih postavljamo po vsej naši domovini njim v spomin, obtožujejo moskovske lažnjivee in pod-pihovalce na nove spopade, je podčrtal tovariš podpolkovnik Kolar in nato poudaril, da bomo za vsako ceno ubranili vse pridobitve iz naše ljudske revolucije prav tako, kakor so ubranili partizani domovino in zmagali. Z vzklikom tovarišu Titu, Partiji in enotni domovini je tov. podpolkovnik Kolar zaključil svoj govor in se ponovno spomnil padlih borcev. Pevski zbor SKUD »Dušan Jereb« je nato zapel dve pesmi, nakar so sledile recitacije in venček narodnih, zaigran po vojaški godbi. Za zaključek je prevzel v imenu Krajevne Zveze borcev na Kamencah tov. Rudi Potočar spomenik v varstvo in obljubil, da bodo borci in aktivisti NOB skrbno varovali spomenik in z njim vred spomin na padle junake. Vnema, s katero so se člani ZB na Kamencah že več let pripravljali na postavitev lepega spomenika, naj bi pokazalo pravo pot tudi ostalim organizacijam Zveze borcev na Dolenjskem, tako da bi vsaka vas in večji kraj čimprej dobila dostojen spomenik, ki bo nam in poznim rodovom govoril o večni hvaležnosti ljudstva svojim najdražjim — padlim partizanom in ostalim žrtvam našega velikega boja za svobodo. Delovni kolektiv Lesno - Industrijskega podjetja Novo mesto Je letos dosegel uspehe, kakršnih prej nI poznal. V tekmovanju z ostalimi podobnimi podjetji v Sloveniji al je pridobil v avgustu prehodno zastavico, lepo nagrado in naslov najboljšega kolektiva svoje stroke v republiki. Ob priliki podelitve prehodne zastavice In nagrade so delavci obljubili. da bodo letno obvezo sečnje ln spravila lesa Izpolnili do državnega praznika M. novembra. To obljubo so tudi častno Izpolnili. Do 29. novembra so izpolnili sečnjo lesa s 109%, obvezo spravila lesa pa so Se presegli- Da so tt> nalogo navzlic dokaj slabemu vremenu lahko izpolnili, je predvsem zaslu ga dobre organizacije dela ln posameznih delovnih skupin, ki so tekmovale, katera bo nasekala vec kubikov le*a. Pri gozdni manipulaciji Poljane &p tekmovale znane delovne skupine: Henlngmanova, Novtnetova In Kotarjeva Zmagala 1e tudi tokrat skupina znanega udarnika Henlgmma, katere člani so še med seboj tekmovali, kdo bo pripravil vee In lepše obdelanih kubikov. Tekmovanja so se udeležili tudi PInkovi se-kačl. Pri gozdni manipulaciji Straža pa je tudi tokrat zmagala delovna skupina Vidlca. predsednika delavskega sveta LIP. Zadnje dneve jim Je nagajal dež, tod«, niso odnehali. Pred seboj, so videli le obljubo tn državni praznik, do katerega mora MM dolžnost Izvršena. Med manipulacijami je na prvem mesfcn manipulacija Črnomelj. V delo so se zagrizli tudi vozniki In naklad alel. Pri vožnjah ln spravilu lesa so se bolj Izkazali režijski vozniki gozdne manipulacije Straža kot tisti pri manipulaciji v Poljanah. Postavili sta se tudj Mežnarjcva ln RaAfcnva nakladalna skupina. Do so tudi solerjl več kot le izpolnili svojo dolžnost, kaže visoko priznanje, ki so ga dobili trije Šoferji ln en avtomehareik. Na predlog de-lavskega sveta ln sindikalne organizacije Je Prezidi j FLRJ odlikoval Franca Kogoja, avtomebanlka, z modaVV) dela ln diplomo, Franca Krašovca tn MIho Kraševca ko* vestna Šoferja ln večkratna udarnika z medaljo dela, ter Šoferja Franca Kukovca z Redom dela III. stopnje. Delovni kolektiv Le&no-indu&trljskega podjetja Novo mesto je zato na praznik M. novembra v zadružnem domu v Straži dostojno proslavil polec državnega praznika še izpolnitev letne obveze T seonjl ln spravilu lesa ter podelitev odlikovanj zaslužnim članom kolektiva. Lepe proslave in svečanosti ao se udeležili poleg Člano-, kolektiva član Centralnega komiteja KPS tov. Frane Cerne, ki je Čestital delovnemu kolektivu na rjoacženlh uspehih In podelil odlikovancem zaslužena priznanja, predsednik OLO tov. Viktor Zupančič, sekretar okrajnega komiteja EPS M«r*in 2tt**4J in drugi kIlmU.. Največja težava, ki Jo ima delovni kolektiv Lesno-industrljsKega podjetja, je prevoz lesa s kamioni ln odprema po železnici-f:epr»v je ta predvRem v pomanjkanju teb ničnih sredstev, je delovni kolektiv sklenil vložiti vse napore, da bo tudi ta ovira premagana ln ves les do kenca leta prepeljan kamor je namenjen. Tu bo velik delež prevzela skupina žlčniearjev pod vodstvom mojstra Podgornika, ki je tudi dosedaj spravila lepe tisoče kubikov lesa po žici v do-, lino. Predčasna izpolnitev letne obveze sečnje ln spravila lesa, prizadevno tekmovanjr ia većjo storilnost ln kvalitetnejšo obdelavo te-r veliki kresovi, ki so jih prižgali delavci na vrhovih Koga ln Brezove rebri ter drugih seftlšClh na predvečer praznika Republike to dokaz, da se sekacl, vozniki In šoferji Lesho-industrijskega podjetja Novo mesto zavedajo pomena državnega praznika 2fl. novembra, P. Mojster Podgornlk na delu (konena paktalu žibUoB v Rtrafri* 73 F4 Stran 2 DOLENJSKI LIST gtev. 40. Proslave 29. novembra - Dneva republike Dan republike .1e Dolenjska letos proslavila zelo slavnostno. 29. november le minil v znamenju Številnih proslav In prireditev delovnih kolektivov, množičnih organizacij, sol, ustanov Itd. Odbori ljudske oblasti so v mnogih krajih priredili slavnostne seje, delovni kolektivi raznih tovarn Pa so proslavljali hkrati ■ državnim praznikom tudi svoje uspehe z Izpolnitvijo letnih planskih obveznosti. Delavci Lesno-lndiistrljskega podjetja v Novem mestu so na predvečer praznika zažgali kresove nu pohočjlh Roga, v vaseh in mestih pa so /.»plapolale s hiš. šol ln tovarn zastave, Izložhena okna so dobila praznično lire, cvelje ln zelenje uh Je ukrasilo slike naših voditeljev. V Bell krajini sta bili najvec.il slav-nostnl akademiji v Črnomlju In Metliki. Zveza borrev. organizacije OF In ostale množične organizacije so v skoraj vseh večjih krajih s pomočjo prosvclnlh delavcev priredile veČino proslav, na katerih so sodelovale pionirske ln mladinske, organizacije V Trebnjem je bila slavnostnu proslava 29. novembra v sredo iS. novembra zvečer v Domu ljudske presvete, pravtako v Kočevju, Ribnici In mnogih drugih krajih. 29. novembra je priredila Zveza borcev v Trebnjem ljudsko zabavo s kulturnim programom, V trehanjskem In kočevskem okraju so priredile proslave na ča*t Dneva republike šole, množične organizacije ln kulturna društva. V Novem mestu Je bila v sredo dopoldne slavnostna prireditev za šolsko mladino v Domu ljudske pnosvete; ohšlren spored so Izvajali simfonični orkester J.V in SKCD »Dušan Jereb*, mladinski ženski zhor iiojteljlšča ln pionirski zhor gimnazije, mladinski orkester ter recitatorji. Proslavo državnega praznika je priredila tudi osnovna šola, Ekonomska srednja šola tn šola učencev v gospodara!vu z lastnim pevskim zhorom In folklorno skupino. Novomeški pionirji pa so gostovali pri gradbincih »PIONIRJA« v Bršljlnu s pevskim zhorom ln recitacijami. Poleg številnih proslav v St. Jerneju. Žu- žemberku. 8topleab. Gabrju, Urinih sellh, kjer je 29. novembra prvič zasvetila vašča-nom električna luč, v Skocjanu, Mirni ped in vrsti drugih krajev Je bila osrednja nr»> slava 2». novembra tudi v Novem mestu. Lepo okrašena dvorana Doma ljudske pro-svete na predvečer drž. praznika nI mogla sprejeti Številnih meščanov, ki so prihiteli na slavnostno akademijo v takem številu kot še nobeno leto po osvoboditvi. V nabito polni dvorani Je najprej pozdravil zastopnike oblasti. Partije, množičnih organizacij, delovnih kolektivov In meščane predsednik MLO tov. Jože Idovlč, simfonični orkester Doma JA in SKUD »Dušan Jereb« pa j« /"Igral državno himno. Slavnostni govor o 29. novembru Je Imel sekretar Mestnega komiteja KPS za Novo mesto tov. MIha Po-črvlna. Simfonični orkester Je nato pod taktirko dirigenta Mira Hadosavljevlča zaigral Mozartovo Iverturo k Flgarovl svatbi ln Sehubertovo SlniTonljo v h-molu. I. stavek. Dijak Jože Perpar le nato recitiral Avsena-kovo Pesem o ljudski oblasti, čemur Je sledilo rajanje pionirk gimnazije s trakovi pod mlajem. Skupino je vodila tov. prof. V. Jankih ičeva. rčlteljlščnlce so pod vodstvom tov. T. Marklja zapele tri, mladinski ženski zhor pod vodstvom tov, J. Kastelčeve pa dve pesmi. Trompeto Iz Internacionalne »nit* ' ajkovskega je nato predvajal dijak Jože Perpar s klavirsko spremljavo tov. S Finka, mladinski zhor Glasbene šole pa se Je pod taktirko ravnatelja tov. mi mm predstavil s Kotlarjevo Serenado ln odlomkom iz E. Adamičeve otroške sulte Pri kovaču. Zanimiv kulturni spored je zaključil skupen nastop mladinskega orkestra ln gimnazijskega pionirskega zbora s Slmonltljevo Gosli ln Ležaj, nlnanj ter Lavrln-Slmonltljeno Našo pesmijo. Vse tri skladbe je Rado Slmonftl priredil prav za novomeški Mladinski orkester in pionirski pevski zbor, ki sta posebno zadnjo pesem pod vodstvom tov. Kastelčeve zapela nadvse učinkovito. V družabnih prireditvah, kulturnih nastopih ln ljudskih zabavah Je delovnim ljudem na Dolenjskem minil letošnji praznik Republike Zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Trebnjem 20. novembra je v Trebnjem zasedal OLO; na zasedanju je bil navzoč tudi ljudski poslanec Jože Borštnar. — Organizacijsko poročilo je podal tajnik Ludvik Golob, ki je govoril obširno o političnem stanju v okraju, o delu ljudskih odborov, gospodarstvu v okraju, ki nujno terja večjo skrb za živinorejo in vinogradništvo, zadružno sadjarstvo in pod. Regulacija Mirnšce in Temenice postaja vedno bolj pereča, dočim se je za regulacijo Mirne pred kratkim osnovala vodna zadruga. Tajnikovo poročilo se je dotaknilo tudi vprašanj zadružništva, gozdarstva, obnove, obrtništva in ostalih pomembnih vprašanj. Pri razpravljanju so člani okrajnega ljudskega odbora pokazali precej zanimanja za sprožena vprašanja. Odbornik Udovič iz Malkovca je obrazložil del trsnice v Malkovcu, ki je imela lepe uspehe in je prodala Vse sadike. Več kmetov se živo zanima za skupno obdelovanje vinogradov in bi bilo prav, da bi se o ustanovitvi vinarske zadruge z lastno trsnico čimprej pametno pogovorili. Tudi letos je imela trsnica lep dobiček, vendar pa se člani ekonomije ne strinjajo, da bi z njim plačevali izgubo kmetijske zadruge. — Na Telčah se zanimajo za napeljavo elektrike, v Sv. Križu pa precej razpravljajo o sadjarstvu. Mirko Prijatelj iz St. Janža je obširneje govoril o kulturno-prosvet-nem delu na vasi, ki je nujno povezano z razvojem gospodarstva. — V Mokro- DoDlndolccm sc fc izpolnila želja ■ dobili so m m vodo Med številnimi, letos elektrificirani-mi vasmi v novomeškem okraju so tudi Uršna sela, Dobindol in okoliške vasi. Skozi vse leto so prebivalci tamošnjih vasi s prostovoljnim delom pripravljali drogove, kopali jame in pomagali pri gradnji transformatorja. Najbolj pridni so bili Dobindolci, ki so pomagali povsod, kjer je bilo treba. Prizadevanje vaščanov je podprl okrajni ljudski odbor, strokovna dela pa so izvršili uslužbenci DES in Mestnega elektro-podjet- raiki vodnjak ja iz Novega mesta. Na praznik 29. novembra je prvič zasvetila težko pričakovana električna luč. Ne sicer še po vseh hišah takoj prvi dan, pač pa je že drugi in naslednje dni s svetlorume-no svetlobo razsvetlila vse domačije v Dobindolu, del domačij v Uršnlh selih. Verdunu in Gor. Sušicah. Ostale domačije in stavbe bodo priključeni na električno omrežje takoj, ko bo končana notranja napeljava. MODEREN VAŠKI VODNJAK ZA 100.000 LITROV VODE Se ena stvar je žulila Dobindolce poleg luči: pomanjkanje vode v vasi. 2e dolgo pred vojno so govorili o potrebi vaškega vodnjaka. Leta 1941 so že pričeli z izkopom; imeli so tudi že potreben cement. Vojna je delo preprečila, cement pa je odšel po »privatni liniji«, ali z drugimi besedami, Šel je po zlu, kot marsikatera stvar med vojno. Letos je vaški odbor Fronte dal pobudo, da se z deli pri gradnji vodnjaka nadaljuje, oziroma da se še letos dogradi. Va- BESEDA O NAŠIH ŠOFERJIH ... Šoferji predstavljajo tisto skupino naših delavcev, ki smo jo vsi navajeni gledati z najlepše in pretirano idealne strani. Najbrž si mnogi želijo imeti svoje motorno vozilo, ki naj bi bilo n. pr. lep, moderen avtomobil. V takih namreč gledamo z našimi očmi presrečne šoferje: ves delovni čas prebijejo lepo za krmilom, ne sonce, ne blato, sneg. ne klanci in ne dež, prav nič jim ne more do živega. Res je, tako si jih navadno predstavljamo. Resnica pa je popolnoma drugačna: vse to, kar je neprijetno pešcem, je neprijetno, včasih pa celo usodno za šoferja. Kar poglejmo nekaj njihovih senčnih strani. V kabini, ki je pri kamionih navzdol zelo slabo zaprta in ki jo »segreva« motor z raznimi plini, se šofer bori s predrznimi potniki, ki mu »preizkušajo« živce s tem, da tik pred njim prečkajo cesto peš ali z vozili; šolska mladina preizkuša na cesti pred avtomobili brzino mladih nog, živina na cesti ima spet svoje »odnose« do šoferjev. Zdravniki pravijo omotičnosti, ki zajame šoferje po dolgi vožnji v zaprti kabini, limuzinska bolezen. Podobna je silni utrujenosti, skoraj pijanosti. Dalje: šoferju cesta nikdar ni pre-prašna, preblatna, premrzla, nikdar preveč zasnežena ali zaledenela, da se ne bi sredi pota vlegel pod vozilo in izvršil potrebno popravilo. S popravili je sploh težko! Stara vozila, večinoma trofejna, nimajo dovolj rezervnih delov, niti potrebnega orodja. V inozemstvu mnogo vozil, ki pri nas še tečejo, sploh več ne izdelujejo, zato seveda tudi ni rezervnih delov. Mnogi naši kamioni so zaradi tega pravi mozaiki, sestavljeni iz številnih delov ranjkih kamionov* S takimi vozili se torej muči večina naših voznikov tovornih vozil. Nenadoma ti sredi pota odpove zavora, sredi trde noči edina luč in podobno. Res je šofer vreden — ne zanimanja, temveč pomoči in predvsem strokovnega razumevanja. Da bi vsem, ki soodločajo pri reševanju vprašanj javnega motornega prometa in ostalih vprašanj šoferskega 'stanu, pravilno prikazali vzroke vsakodnevne kritike, ki jo povzroča peščica ponekod v resnici brezvestnih šoferjev, ki pa nikakor ne predstavljajo vseh naših Šoferjev, so najnaprednejši šoferji ustanovili v Ljubljani Združenje šoferjev in avtomeha-nikov LRS, ki ima svoj sedež na Miklošičevi cesti 13. Združenje bo dvigalo strokovno znanje svojih članov in pomagalo pri reševanju zapletenih vprašanj našega prometnega mehanizma. V nedeljo 9. decembra pa bo ob 9 zjutraj v Novem mestu v hotelu Kan-dija važno zborovanje vseh šoferjev novomeškega okraja. Naj nihče izmed šoferjev in avtomehanikov ne izostane! ščani so se zavezali, da bodo vsa težaška dela kakor tudi vožnje opravili s prostovoljnim delom. Pod vodstvom strokovnjaka za take gradnje tov. Ma-rušiča, ki ga je dodelil Zavod za hidrotehniko v Ljubljani, so se dela res lotili. Poglobili so izkopano jamo in vse pripravili za betoniranje, s katerim so pričeli na državni praznik 29. novembra. Ko je ta večer prvič v vasi zasvetila električna luč (tokrat samo šele na gradilišču, da so lahko delali tudi ponoči), se je pri betoniranju vodnjaka zbrala domala vsa vas. Kar 152 prostovoljnih ur so opravili ta dan. Z delom so prenehali šele o polnoči. V petek so nadaljevali z betoniranjem, a v kri-, tiko nekaterih Dobindolcev moramo zapisati, da ta dan udeležba pri delu ni bila zadovoljiva. Res so eni pripravljali proslavo za zvečer, precej pa jih je zvabilo v gozd po zasebnih opravkih lepo vreme, kar jim nikakor za ta primer ni v čast, ker je bilo betoniranje važnejše. Izmed vseh vaščanov sta posebno požrtvovalno delala tov. Rauh, Kapš ter Še nekateri drugi. Vodnjak, ki bo držal 100 kubičnih metrov vode, bo zgrajen po vseh higienskih predpisih. Voda kapnica, kj so bo natekala iz bližnjih stavb, bo šla skozi zunanjo čistilno napravo v vodnjak. V sredini vodnjaka bo še posebna čistilna naprava, nekakšen vodnjak v vodnjaku, na katerega bo na vrhu pritrjena črpalka. Voda iz zunanjega prostora bo prihajala v srednji prostor, v katerem bo črpalna cev, s pronicanjem od spodaj skozi več plasti peska različne debeline. Fronta v Dobindolu je lahko ponosna na letos dosežene uspehe v komunalni dejavnosti, vsi prebivalci Uršnih sel, Dobindola in ostalih okoliških vasi pa bodo prav gotovo hvaležni ljudski oblasti za pomoč in razumevanje pri elektrifikaciji njihovega kraja. _P. R. MRAKOV »RDEČI LOGAN« V TREBNJEM V soboto, 8., in v nedeljo, 9. t. m., ob 8. uri zve&er bo v Domu prosvete v Trebnjem izredno zanimivo gostovanje. KUD »Ivan Rob« iz Ljubljane gostuje z Mrakove inidijan«iko tragedijo »Rdeči Lo-fjan*. Obe glavni vloigi igra avtoir tragedije sam. Krošnjarja Danijela igra 6lan ljubljanske Drame Marjan Dolin ar, režira pa vodilni član tn reiieer SNG MUan Skrbinšek. Kostumi po načrtu Mije Jarčeve. Delo je doživelo izreden uspeh in je bilo doslej 33-krat uprizorjeno. Uvodno besedo bo imel Laido Smrekar. nogu se zanimajo za rejo vrb in pletarstvo. 2e zdaj, ko so komaj začeli z deli, imajo polno naročil in lep zaslužek. Naročila prihajajo tudi iz tujine in je treba stvar podpreti. Odbornik Brezovar iz Št. Ruperta je poročal, da ima osnovna šola največji šolski vrt v Sloveniji; dela na šolskem vrtu se lepo razvijajo. Sekretar OK KPS Lovro Grden je razložil zamisel nove razdelitve krajevnih ljudskih odborov v občine. Volilci v Sv. Križu so n. pr. pokazali živo zanimanje za bodočo občino — na sestanku je bilo 615 ljudi, nasprotno pa so na Mirni prav malo zainteresirani, kako bo z njihovim odborom. Komaj 15 ljudi se je zbralo k napovedanem zboru vo-lilcev. Dobrnič ostane z vsemi vasmi, ki jih je imel doslej, samostojna občina. K Trebnjem se priključi del Velike Loke in Dol. Nemška vas. K Mirni se priključi Trstenik, Mokronogu pa vse dosedanje vasi KLO Bistrica razen dela, ki se bo pridružil Št. Rupertu. Prim-skovo ostane v mejah sedanjega KLO, ker je kraj hribovit. Tudi Sela-Šum-berk imajo približno podobne gospodarske pogoje za nadaljnjo samostojnost. Del Velike Loke se bo priključil k Št. Lovrencu, Vel. Cirnik pa k Št. Rupertu, h kateremu pride tudi Št. Lovrenc in del Bistrice. Telče ostanejo zaradi velike oddaljenosti od drugih krajev samostojna občina. Trebelno pa se združi s Češnjico in Mirno vasjo. Vel. Gaber in Tržišče ostane samostojna občina. Rudarji v Krmelju pa razpravljajo še vedno najbolj o pridružitvi bodisi k trebanjskem ali pa novomeškem okraju. Okrajni ljudski odbor je nato izvolil sodnika za prekrške tov. Jožeta Medveda, za namestnika pa Darka Starca. V komisijo za prekrške so bili izvoljeni Ludvik Golob, Pavle Miklič in Franc Markovič. Sprejet je bil odlok o javnem miru, o cestnem prometu in o zavarovanju potokov. Odborniki so sprejeli predlagane odloke soglasno. Okrajno odkupno podjetje bo likvidirano, ukinjena pa bo tudi okr. mehanična delavnica. Na novo pa se ustanovi podjetje OKAP Trebnje in drž. trg. podjetje »Veletrgovina« z mešanim blagom. Posebna komisija bo pregledala podeljevanje podpor vojnim vdovam. Z zasedanja sta bili poslani pozdravni resoluciji Prezidiju Ljudske skupščine LRS in sekretarju CK KPS tovarišu Mihi Marinku. A. Zaletel] Tretji teren OF v Novem mestu je zboroval Med prvimi terpnl v Norem mestu Je tretji teren Izvolil v sredo dne ti- novembra na obenem zboru nov urflior OF Sleer udeležba nI bila ravno najboljša, ker Je bilo Isti večer predavanje Ljudske unlverte. ki je gotovo privabilo marslkatereira frontovca, vendar Pa Je sam potek pokaza] veliko zrelost naših ljudi v tej vaeljndskl organizaciji. Po Izvolitvi delovnega predsedstva, ki ra je prevzel tovariš MIha Počervlna, ln ostalih forumov za Izvedbo volitev, Je poda) zanimivo poročilo tov. Lojze Nečlmer, ki je nanizal vrsto uspehov frontovrev pri raznih akcijah tn prireditvah ter pohvalil »lasti vee tovarlšlc, ki so se Izkazale kot marljive ulične hlagajnlčarke tn druge kot delavke na cesti In pri drurlh akcijah Novega me-stva. Diskusij« je bila kar zanimiva In Je nakazala vrst« nalog, ki jih je občni zbor naložil novemu odlmru. Med drugimi Je zbor sklenil, da članstvo terena redneje ln večjem številu noseča predavanja Ljudske univerze, sodeluje živah-neJe v prostovoljnem delu. pomaga SKUD »Dušana Jereba« pri kultumo-prosvetnem delu. zlasti v pevskem zboru, povečati je treba vrste r dobrimi frontovrl ln uvesti redno plačevanje članarine. Z!i«r Je se posebno naročil odboru, da uvede točno evj« denco delo vseh frontovcev v vsem družbenopolitičnem In organizacijskem delu ter o tem tudi poroča. Tudi skrbi z« vzgojo otrok, p»-sehno pa za njihovo zdravo zabavo, mora novi odbor posvetiti vs pažnjo ln predlaga MOOF, da ustanovi za vse mesto poseben Svet za mladino, ki naj bi takoj pričela a prireditvami za mladino. Končno Je občni zbor odločno zahteval, da MOOF ukrene vs« potrebno, da še vprašanje postavitve spomenika padlim borcem čimprej, snravt s mrtve točke, ker Je že kulturen škandal, da je Novo mesto fie do danes brez vrednega, spomenika Novoizvoljeni odbor, v katerem so tovariši Breščak MIlan, Sila Marta, Grlčar Jože, MlkolIČ Anica, Kozina Bogdan. Počervlna Francka. Petrtfi Marija, Komelj Bogo In B«vc Rudolf bo gotovo našel pri frontovtlh tretjega terena vso zaslombo in pompč, kot so to tudi ob zaključku občnega zbora sami obljubili. Marjan Tratar Prosvetni delavci tekmujejo za praznik J A Prosvetni delavci, vključeni po novi reorganizaciji v društvu profesorjev in učiteljev novomeškega okraja, so že za-orali prve brazde. Medtem ko ima Društvo profesorjev le eno skupino, ki ima redne mesečne študijske in organizacijske sestanke, je Društvo učiteljev razdeljeno v štiri sektorje s sedeži v Novem mestu, Dol. Toplicah, Žužemberku in St. Jerneju, kjer ima vsak sektor zase zopet skupno 16 skupin. Članstvo je sklenilo, da se bo po skupinah sestajalo vsakih 14 dni in redno študiralo šolsko in ostalo problematiko okoliša, sektorji pa se bodo sestajali v decembru, februarju in aprilu. Celotno rfru.šfro bo imelo ukiipvn konferenco v marcu in maju. Da pa tudi prosvetni delavci ne bodo v pripravah za letošnji praznik naše Armade zadnji, so sklenili, da bodo tekmovali za 10. obletnico JA v naslednjih točkah: vsak član bo sodeloval pri pro- slavi praznika v Šoli in pri množični prireditvi in s svojim delom doprineselt da bo prireditev res kvalitetna. V počastitev tega dne bodo prosvetni delavci pripravili več predavanj izobraževalne vsebine: o JA, PLZ, zdravstvu itd., tako da bo vsaka skupina dala vsaj po eno predavanje. Tudi pri občnih zborih OF bodo sodelovali kot člani in poskrbeli za kvaliteten program in potek. V tem času bodo posvetili vso pozornost in skrb PLZ ter pomagali pri organizaciji okoliša. Da o svojem delu, delu kraja in okoliša izve tudi širša javnost, pa so se obvezali, da bodo v vsaki skupini izbrali rednega dopisnika Dolenjskega, lista in do 22. decembra poslali vsaj en dopis. Prepričani smo, da bodo prosvetni delavci držali besedo, ki so jo dali naši JA in da bomo v našem listu kmalu brali, kako bodo to obljubo izpolnili. M. T. Mestna 14-stanovaniska stavba v Novem mestu je bila t tednu pred 29. novembrom dogotovljena. Gradbinci In obrtniki okrajnega podjetja Krka so dali z novo stavbo mestu fi trisobnih, fi dvosobnih ln 2 samski stanovanji Ob deveti obletmci velike zmage na Suhot ju NerazdružlJIvo vez med narodi Jugoslavije so kovale partizanske brigade. V neprestanih borbah so si pomagale slovenske, hrvatske, makedonske, srbske, bosanske In ostale brigade NOV pn vseh pokrajinah naše domovine, skupno ho gonile ln uničevale fašistične okupatorje In domače izdajalce ter pripravljale tla za konč no zmago. V bojih, dolgih pohodih, napadih, diverzantskih akcijah ln neprestanem stiku z ljudstvom vseh naših republik je zraslo neporušljlvn bratstvo ln edlnstvo naših narodov. Is partizanskih vrst ln proletarsklh enote se Je dvignila močna Jugoslovanska armada, ki bo 22. decembra proslavljala že lt. slavno obletnico tvoje ustanovitve. Na povelje Glavnega štaba Hrvatske se Je 7. novembra 1942. leta v Gornjem Sjenlčku ustanovila 13. udarna NJO hrvatska brigada, ki je bila pozneje zaradi svoje Izredne borbene sile In vojaških uspehov Imenovana za 13. prnletarsko brigado. Odšla je T neposredno bližino Zagreba In tam Še bolj razplamtela narodnoosvobodilni boj. nato pa je skupno s slovensko brigado Ivana Cankarja zavzela Suhor v Bell krajlnt. kmalu nato še Zumberak. četrta sovražna ofenziva je dosegla s svojimi enotami 13. brigado v Žumbcraku, razbila pa se je ob naskoku hrvaških proleterov ln ob železni pesti junakov Gubčeve. Cnn karjeve In Tomšičeve brigade. Ob 9. obletnici zmage na Suhorju objavljamo nekaj spominov. Bela krajina je znana izza let na-odnoosvobodilne vojne kot ena izmed lovenskih pokrajin, kjer se je odigralo mnogo najvažnejših dogodkov naše polpretekle zgodovine. Tu je narodnoosvobodilna vojska zabeležila velike zmage nad nemškimi, italijanskimi in domači- I mi sovražniki. Razen vojaških zmag | pozna Bela krajina vrsto pomembnih zborovanj, političnih manifestacij, med njimi znamenito februarsko zasedanje SNOS v Črnomlju leta 1944. in pod. Za okupatorje, kakor za belogardiste in ustaše je Bela krajina pomenila nekakšno »strašilo«. Pošteno, patriotsko misleče belokranjsko ljudstvo je izza prvih dni borbe pa do konca vlagalo vedno večje in večje napore za zmago svoje ljudske partizanske vojske. Dalo je ogromne materialne in ljudske žrtve za svobodo naših narodov. V takem položaju je sovražnik kmalu pravilno ocenil svoj beden položaj. Zaradi tega je hotel s povečanim nasiljem ter s številnejšimi in močnejšimi postojankami streti odpor skromnega, toda revolucionarnega ljudstva. S tako taktiko pa je italijanski okupator naletel na še hujši odpor. Spomladi in preko poletja 1942 je bilo okrog 600 naših ljudi, med njimi večje število starčkov, žena in otrok, pregnanih v italijanska taborišča in zapore. Mnogi izmed teh nedolžnih ljudi se niso nikoli več vrnili na svoje domove. Ostali pa so za vedno v spominu svojih rojakov, vzbujali so med ljudstvom vedno večje sovraštvo do okupatorjev I in njihovih krivic. Hkrati je sovražnik I množil in krepil svoje postojanke in razširjal med ljudi izmišljene govorice, češ da so »partizani tik pred uničenjem« in podobne pobožne želje. Okupatorji so hoteli razbiti trdnost in enotnost ljudstva, ki ni klonilo pred nasiljem, temveč je šlo po poti vedno večjega vključevanja prostovoljcev v partizanske vrste. V to razdobje spada zmagovita in pomembna zmaga 13. Proletarske hrvaške in slovenske Cankarjeve brigade na Suhorju. Ta majhna belokranjska vas pod Gorcanci naj bi bila služila sovražniku kot trdnjava, s pomočjo katere bi nadzirali komunikacije na cesti Novo mesto—Karlovec in zveze med postojanko Semič in Radatoviči v 2um-berku. Od tu je hotel sovražnik tudi preprečevati zveze, ki so bile vzpostavljene čez Gorjance med slovenskimi in hrvaškimi partizani. Da so se fašisti na tem ozemlju utrdili, so imeli tudi vzrok v uspešnih napadih hrabrih borcev Cankarjeve brigade, ki je operirala na tem področju. Tak vojaški podvig je bila borba Cankarjevcev pred Metliko, kjer so pobili in ujeli precejšnje število fašistov. Zmaga pred Metliko in drugi drzni napadi so povzročali sovražniku nemalo strahu in i mrzlično naglico je začel v novembru 1942. leta utrjevati Suhor ter zbirati v njem pisano sodrgo v pomožne čete. Te čete, v katere se Italijanom ni posrečilo vključiti domačinov, so začele ljudem ukazovati, jih pretepati, skratka, z nasiljem so začele spremljati vsak korak predvsem partizanskih družin. Po drugi strani pa so domači izdajalci sklicevali po vaseh zborovanja in se predstavljali kmetom z demagoškim! govori kot »rešitelji slovenskega ljudstva«, kot »rešeniki vere in kulture pred komunizmom« in podobno. Kmete so nasilno vključevali v dovažanje gradiva za bunkerje; cerkve, župnišče in šolo so preuredili v vojaške trdnjave. Vaščani so z odporom in hkrati z zaskrbljenostjo spremljali nezaželeno akcijo okupatorjev. Spraševali so drug drugega: »Kako dolgo bomo še gledali In dovoljevali, da se sovražnik mirno utrjuje v osrčju partizanskega ozemlja? Kje so naše brigade? Mnogo lažje bi jim bilo razbiti in pregnati sovražnika zdnj, dokler se ni še do kraja utrdil!« Preprosta resnica, da morajo danes prevažati gradivo za gradnjo bunkerjev, katere bodo jutri skupno s partizani razbijali in pri tem žrtvovali življenja, je bila Suhorčanom jasno pred očmi. Vsi kot en mož so bili priprav- ljeni takoj začeti z razbijanjem ln uničevanjem tuje bande. 2e po 14 dneh sovražnikovega gospodarjenja se je kmetom na Suhorju in v okolici uresničila želja, da bi uničili sovražnika in podrli njegove načrte. 26. novembra 1942. leta je točno ob 20. uri 13. Proletarska hrvaška brigada s Cankarjevo brigado, ki je nadzirala pritok novih čet iz Novega mesta in Semiča, napadla okupatorja na Suhorju. Vse je v hipu oživelo. Ljudstvo okoliških vasi ta večer od zadovoljstva ni leglo k počitku. Nekaj vasi v neposredni bližini postojanke je že med borbo izvedelo, kaj se pripravlja to noč. Oddaljenejše vasi pa so iznenadile detonacije prvih bomb in ropotanje strojnic. Nastopila je noč, polna težke borbe, vseljudskega veselja in velikega pričakovanja. Daleč naokrog, po več kilometrov od Suhor ja, kjer so divjali glavni boji, ljudje niso bili varni pred zadetki, saj je sovražnik vso noč bruhal iz topov iz bližnje postojanke v Metliki. V jutru, ki je nastopilo, mi je domačin iz Suhorja v razgovoru omenil, da je ponoči naštel čez 250 strelov iz topov. Borba, ki se je začela točno ob določeni uri, je bila polna napetosti; bila je dobro pripravljena, komandni kader pa je v njej pokazal vso svojo iznajdljivost. Po prvih strelih so čete jurišale na vas Po 15 minutah je bil sovražnik pregnan iz rovov in cerkve v šolo in Štev. 49. DOLENJSKI LIST Stran % Novo znižanje tsn industrijskim izdelkom IZ nASiH KfcAJfiV OREHOVICA Nastavni eenter predvojaške vzgoje v Orebovici, ki je med najboljšimi v okraja. Je napovedal tekmovanje vsem ostalim cen-trom okraja v počastitev dneva JA 82 decembra. Tekmovanje obsega člmboljš* obvladanj« predmetov pouka predvojaške vz»o-Je in doseženo število prostovoljnih nr pri raznih delih. Obvezniki predvojaške vzgoje v Orehovlel so samo v letošnjem prvem polletja opravili nad 451 prostovoljnih delovnih ur pri pomoči delovni zadrugi ln popravilu vaških potov. DESKOVA VAS OB KOLPI Posestnika Ivan Antlč ln Peter Sterk lz Deskove vasi sta 28. novembra pripravljala drva za zimo. Pri podiranju bukve se Je t« razklala ln zdrsnila s štora, pri tem pa je udarila Antlča po npgi pod kolenom tako močno, da mu Jo je zlomila. Pripeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer »o ugotovili, da je poškodba težjega značaja. IZ DOL. TOPLIC Ravnateljstvo nižje gimnazije v Dolenj sklh toplicah Je po prvi redovalni konferenci ekllealo roditeljski sestanek, da se h starši pogovori o uspehih ln neuspehih dijakov, doseženih v tekočem Šolskem letu. Sestanka so se udeležili val starši, ki a« zanimajo za napredek svojih otrok ln kl U kateregakoli vzroka niso hill zadržani. Je pa precej tudi takih, ki ae ne brigajo, kako njihov otrok napreduje v šoli: več jim Je na tem. da se zabavajo po vinogradih, zato Je tudi učni uspeh takih dijakov prav slab. Starši, kl pošiljaj« otroke v šolo prav neredno In še to le zato. da zadoste zakonitim Eredplsom, so škodljlvrl lastnih otrok. Otro-u pa, k| «e zaveda breahrižnostl tvojih staršev, je učenje deveta briga, zal, da Je takih primerov še vedno preveč. V šolskem okolišu je mati. ki pridni ln skrbni očenkl brani v šolo, vzame jI knjige ln jih zaklene, da ne bi mogla v šolo ln jo celo s palico podi a poti v šolo. Tudi o tem so razpravljali na roditeljskem sestanku. Za take otroke bi se moralo zavzeti socialno skrhetvo. Ravnatelj nižje gimnazije J« zbranim raz lotil vzroke neuspehov T šoli. hkrati na j« da| tudi navodila, kako je treba vplivati na dijake ln kaj J« treba storiti, da se bodo uspehi Izboljšali. Starši so živahno diskutirali ln se pogovorili o vseh problemih Razrednik] so podali staršem sliko o vsakem posameznem dijaku In jim dajali nasvete. Končno pa so se starši dijakov, ki stanujejo v Internatu, pogovorili še o mesečnih prispevkih v gotovini in naravi. Gr. IZOBRAŽEVALNI TEČAJI V DOL. TOPLICAH Kulturno-umetniško društvo v Dol. Toplicah je s sodelovanjem učiteljstva organiziralo kuharsko-gospodinjski in šivalni tečaj za žene in dekleta, katerih se je prijavilo kar lepo število tudi iz okoliških vasi. Številne prijave so dokaz, da se naše žene in dekleta res zanimajo za izpopolnjevanje in praktičnost v gospodarstvu. Tečaj bo dvakrat na teden v popoldanskih ln večernih urah. Razen kuhanja se. bodo tečajnice seznanile tudi z drugimi važnimi vprašanji, saj bodo imeli predavanja tudi o zdravstvu, higieni itd. Ker je ta tečaj namenjen le ženam in dekletom, bodo ob zadostnih prijavah organizirali še tečaj za moško mladino. Ta bo splošno Izobraževalen ter kmetijsko-gospodarskega značaja. Ljudska univerza ima, kakor prejšnja leta, tudi letos predavanja enkrat na teden. D. G. Jćlko KINO NOVO MESTO PREDVAJA Od T. do 1*. decembra: ameriški barvni film »Dama v hermellnuc. Od 11. do 13. decembra: ameriški film »Zapeljivka Iz New Orleansa«. Od 14. do 17. decembra angleški film »S čredami čez kontinent«. --OgAaU_ MESTNO MIZARSTVO v Novem mesitu Ljubljanska cesta 28, telefon št. 101, arpn-e-jema vsa v tapetniško spadajoča dela in popravila. Zvezna vlada je preteku teden odredila, da morajo vsa držama trgovska podjetja na drobno znižati maloprodajne cene tekstilnega blaga za 15% (če upoštevamo, da Je bilo tekstilno blago pred nedavnim znižano za 11%, se eene znižajo pravzaprav za celih 25 ali eno četrtino starih cen.'): izdelkov Iz polivinila za 20%; vina za 25 %; suhomesnatih Izdelkov za 15%, čokolade ln čokoladnih bonbonov za 10%. vseh drugih vrst bonbonov pa ■a 20%. Znižanje cen navedenih Industrijskih Izdelkov je omogočilo padanje cen kmetijskih Črldelkov v zadnjih tednih. To znižanje cen, 1 le posledica dosledne ln čvrste politike naše zvezne vlade, je zelo pomembno za nadaljnjo utrditev našega trga! Ze pred meseci smo ponovno pisali, da Je edina ptnt k utr- Krajevni ljudski odbor Primskovo obsega 21 vasi, ki so precej oddaljene druga od druge, leže pa v hribovitih krajih. Primskovo so dobro pognali naši partizani; tam okoli je bilo več pomembnih bojev z okupatorji in domačimi izdajalci. Ljudstvo je tod okoli v stari Jugoslaviji Živelo zelo borno. Kraji so že tako oddaljeni od prometnih zvez, gospodarstvo pa ni bilo prida razvito. Narodnoosvobodilna vojna je prinesla tudi na Primskovo nov čas. Partizani so radi prihajali h kmetom, ki so delili z njimi dostikrat zadnji košček kruha. Veliko sinov Primskov-čanov in okoličanov je padlo za svobodo. Primskovčani se zavedajo, da našega dela za srečno, svobodno domovino še ni konec. V teh letih je bilo precej skrbi in dela z obveznimi oddajami, pa z davki in drugimi dajatvami. Ljudje na Primskovem so svoje dolžnosti razumeli. Brez pomoči okrajnih aktivistov so n. pr. letos prvi v okraju popolnoma uresničili odkup belih žit. Nedvomno je to zasluga odbornikov KLO in njegovega predsednika, tovariša Franca Markoviča. Vsi ljudje poznajo svojega predsednika že iz let NOB, saj je bil borec že v letu 1942. Takoj po osvoboditvi so ga izvolili za predsednika Krajevnega odbora, to delo pa zaupno opravlja še danes. Ljudje ga imajo radi, saj vsi vedo, da je poštenjak. Kaj. pravi tovariš Markovič sam o svojem delu? Takole rad pove: »Kadar je najteže, takrat se počutim najlaže — saj mi vsi pomagajo, da ob pravem času opravimo naše naloge. Odborniki KLO so zavedni in radi sodelujejo, kar moram posebno potrditi za Pancarja in Pintarja. Pri odkupu nismo imeii nobenih težav. Davke smo delno že poravnali, nekaj malega zaostanka pa bo opravljenega v teh dneh.* Fi-^nc Markovič je star 54 let. Vedno je rad delal, zato se počuti tudi danes kot mlad fant, ki se ne ustraši nobenih težav. Letos so vaščani zgra- Papir ne propušča vode, če ga namočimo v raztopini boraksa in Šelaka v špiritu adi če ga namažemo z rierau-wvim oljem. Lepenka postane nepremočljiva, Če jo dkrat namažemo z raztopino enega dela pašenega apna in treh delov posnetega mleka, ki ji dodamo nekoliko zmletega galuna. Igralne karte osnažimo z mešanico vode in samiakovega cveta (vsaikega pol) adi pa 6 krpo, ki jo narmafcarno v kafrni cvet. Usnjeni predmeti ne plesnijo, Če jih namažemo z raztopino kafre im terpen-tinovega olja (v razmerju 1:9) ali pa z rieinusovitn oljem. Porumenelo perilo postane zopet belo. če ga. potem ko smo ga oprali in prekuhali, močno namilimo z belim milom, polijemn z vrelo vodo. pokrijemo, da se shladi in ga razgrnemo čez noč po travi. Perilo tudi obelimo, Če denemo v škrob, v modrilo ali v zadnjo vodo. v kateri ga izpiramo, tri žličke Špirita in eno žličko terpentinovega olja. dltvi gospodarskih razmer: večja proizvodnja t Industriji In kmetijstva j a s tem oako povezano zniževanje cen. Vsako nadaljnje znižanje cen kmtljsklh pridelkov bo Izzvalo nova zniževanja con industrijskih izdelkov! Kaj prinaša novo znižanje cen našim kupcem na vasi ln r mestu? Preračunamo na eno leto, bodo kupci samo pri tekstilnem blagu prihranili zaradi nižjih cen 29.84« milijonov dinarjev (računajoč obe znižanji), pri izdelkih iz polivinila 591 milijonov dinarjev, pri vinu nekaj nad 2 milijardi, pri suhomesnatih Izdelkih M* milijonov, pri čokoladi ln čokoladnih bonbonih 221 milijonov ln pri drugih vrstah bonbonov milijardo In 32 milijonov dinarjev. Računajoč v celoti, bodo potrošniki pri nakupu enakih količin blaga plačali 34. 44K,i ln bombaši. Bilo je potrebno razbiti več kakor 2 metra debel zid, kar sicer ne bi bilo tako težko, toda kako priti do njega? Šestkrat zapovrstjzo so minerji njega? Šestkrat zapovrstjo so minerji do stavbe, minirali in se sklanjali na svojih mestih pred detonacijami, preden so prebili steno na župnišču. Stena je bila prebita, sovražnik pa si je v odprtini razbite stene takoj utrdil novo mitraljesko gnezdo. Minerje so zamenjali bombaši, ki so morali jurišati Proti mitraljezu, kjer je pomenil sleherni trenutek neopreznosti gotovo smrt, Pot je bilo treba preteči v času, ko je sovražnik menjal prazen okvir streliva s polnim. Se pred jutranjo zoro je bilo jurišanje hrabrih partizanov kronano z uspehom, plamen je zagospodari] nad župniščem in zadnja trdnjava Je padla. Tako so borci 13. Proletarske brigade po enajsturni herojski borbi izpolnili ljudsko zaupanje. Uničili so postojanko in pobili pri tem 29 sovražnikovih vojakov, 11 ranili in več kakor 100 ujeli. Od tega je bilo 110 pobitih, ranjenih oziroma ujetih belogardistov. Zmaga na Suhorju je bila hkrati prva večja skupna akcija slovenskih in hrvaških partizanov. To je bila tudi ena izmed prvih težkih borb in zmag 13. Proletarske brigade po njeni ustanovitvi 7. novembra 1942. leta na Banji, potem ko je krenila preko Kolpe na Žum-berak, kjer je uničila nekaj manjših sovražnih postojank in po 20 dneh prišla pred Suhor ter tu dosegla nepozabno prvo zmago. Borci te brigade so postali znani celi Dolenjski, saj so po zmagi na Suhorju s slovenskimi borci priborili še več zmag na slovenskem ozemlju. Z napadom na Suhor se sovražnik ni mogel pomiriti, posebno še ne, ker mu nočni načrt priti obkoljeni postojanki na pomoč, ni uspel. Drugi dan je začel okupator pripravljati temeljit protinapad. Naše enote so takoj menjale položaje. Cankarjevci so zasedli okolico Suhorja, proletarci pa so se pomaknili na svoje stare položaje pri 2um-berku. Italijani si niso upali naravnost napasti Suhor, ker so računali na močne partizanske enote. Namenili so se najprej združiti BVOJf pile iz postojank v Metliki ln Radato< ićib. Dobra taktika naših komandantov pa je tudi ta dan poskrbela za novo zmago. Okrog 9. ure je bila opažena sovražna kolona pri premikanju iz Metlike. Takoj so bili pripravljeni potrebni ukrepi. V trenutku, ko so se fašisti po polnoma brezskrbno premikali in sploh niso pričakovali napada, so jih naše enote spustile v svojo neposredno bližino, nato pa se pognale na juriš. Napadena je bila sredina kolone in s tem sovražnik v prvem naletu razbit v dva dela ter pognan v divji beg. Med partizani pa se je začelo pravo tekmovanje, kdo bo uničil večje število fašistov. Tako se je tudi ta pohod okupatorjev žalostno končal za nasilnike; razbite ostanke svojih čet so Italijani potegnili v Metliko. Ob prvem večernem mraku so se pričele partizanske čete vračati s položajev v bližnje vasi. Vsak, kdor ni bil priča dogodkom zadnje noči in dneva, bi le težko verjel, da so to borci, ki se po enodnevnem maršu in 24-urni borbi z nasmehom in pesmijo vračajo k počitku. Vaščani so drage borce sprejeli z velikanskim navdušenjem; z vzklika-njem parol so jim dajali priznanje za hrabrost in enotnost, ki se je prav v tej borbi manifestirala. Med pozdravljanjem so posebno pionirji glasno občudovali bogat vojaški plen, ki so ga partizani prinesli s seboj. Čeprav bi fantje zvečer lahko polegli h počitku, tega niso storili. Ob pesmi in harmoniki so ostali v družbi kmetov pozno v noč in govorili o doživljajih tega in podobnih dni. Vmes pa se je od časa do časa zaslišal rafal mitraljeza in žvižg topovskih granat premaganega sovražnika iz Metlike. Po tej akciji si Italijani dalj časa niso upali priti v naše vasi vse dotlej, dokler so vedeli, da se nahajajo v njih naše brigade. Kadar je sovražnik prišel na ta teren, je to bilo le v trenutkih, ko je zbral večje sile za manjše ofenzive. Važno je omeniti tudi to, da vse do konca vojne okupatorju ni več uspelo organizirati svojih postojank v tem kraju. Suhor z okolico je tako postal močno partizansko oporišče Bele krajine, ki je služilo narodnoosvobodilni vojski v njenem nadaljnjem bojevanju kot močno in zanesljivo zaledje. Odhod Cankarjeve brigade na Dolenjsko zaključuje sklop spominov na tiste dni. Pred pohodom brigade je bilo na Suhorju veliko zborovanje, na katerem je komisar Cankarjeve brigade Jože Borštnar pozval ljudi, da se še bolj strnejo v vrstah Osvobodilne fronte vse tiste pa, ki so sposobni za orožje, pa je pozval, da se čimprej vključijo v vojaške enote. Temu pozivu se je na zborovanju samo s tega področja ljudskega odbora Suhor javilo čez 40 fantov in prostovoljno vstopilo v partizanske vrste. To so bili novi borci, ki jih je dala Bela krajina Cankarjevi brigadi. Niko BelopavlovVi Stran 4 DOLENJSKI LIST Štev. 49. M. MUSIC: Vprašane tranzitnega prometa skozi Novo mesto Z otlrom na trditve, priobeene v »Dolenjskem listu« dne 17 t. m., podajam bralcem, ki sta Jim zdrav razvoj ln harmonično oblikovanje Novega mesta pri srcu, svioje stališče, ki sem ca bil zavzel v zvezi z modernizacijo glavne ceste v vsej svoji vzročni povezanosti, upoštevaje sodobna urbanistična načela kakor tudi za Novo mesto specifične spomeniško varstvene vidike. Odločba, ki jo Je Izdal dne 17. t. m. Svet za gradnje ln komunalne zadeve, je potrdila pravilnost teh načel, dast je zaradi trotovih okoliščin, ki Jih Je treba trenutno uupristevatl. odredila maksimalno razširitev grla »Na vratih« s svetlo širino 16.0 m med stavbami. V ppjasnllo bralcem prejšnjih trditev glede zastoja del na Glavnem trgu navajam da so ta dela za kratko dobo zastala zaradi utemeljene revizije prvotnega projekta. Tudi nI točna trditev, da bi moje stališče kakor koli vplivalo na razvoj cestnih del, saj je že v naslednjem odstavku ugotovljeno, da cestna dela Se zdaleč niso napredovala do kritičnega grla »Na vratih«, vendar ne zaradi neizdelanih aH neodobrenih načrtov, mar-■3 ,,več is cisto drugih vzrokov, ki nimajo s projektom niti z razpravljanjem o njem nikake zveze. Vsekakor Je hvalevredno, da je Svet za gradnje In komunalne zadeve omogočil temeljit ln vsestranski Studij, kakršnega naš problem po vsej pravici tudi zasluži. Naša naloga mora odslej biti, da na osnovi odločbe v skupnem prizadevanju najboljše rešimo težak pro-blem preureditve grla »Na vratih« In da pomagamo pri reševanju najboljšega poteka bazenske obvozne ceste. Novo mesto je ohranilo do mailega nespremenjeno glavno prometno cesto od 6voje ustanovitve sem, z vsemi značilnostmi srednjeveškega urbanizma. Z veliki spremembami, ki so se odrazile pred dobrimi 50 leti tudi v pogledu prometa, je Novo mesto dobilo nov most v premočrtnem podaljšku Glavnega trga in je bilo razširjeno grlo pri ljubljanskih mestnih vratih v območju stare Kresije. Postopno povečan io pospešen promet z motoriziranimi vo-zi'Ii je vnesel v obravnavanje prometnih cest nove elemente, tako v pogledu smernega in višinskega poteka kakor tudi v pogledu prečnepra profila. Z novo odločitvijo, da se iz cestno prometnih razlogov znova preoblikuje historična prometna smer skozi mestno jedro, pa se je na mah pojavijo nešteto problemov, ki so medsebojno najtesneje povezani. Ker poteka prometna smer skozi obojestransko gosto zazidano mestno jedro z Glavnim trgom v skupni dolžini 500 m, ne morejo biti odločilni le prometni, a/m pak enako ali pa celo bolj tudi splošni in za Novo mesto specifični urbanistični vidiki. Obojni, tako cestno prometni kot urbanistični vidiki pa so si v takih im podobnih primerih, kjer koli gre za proboj ceste skozi historične naselbinske kompozioije, v določenem nasprotju. Zadovoljitev enega gre često na škodo drugega. Zato je odločitev, da se preuredi stara prometna smer skozi središče gosto naseljenega mesta v glavno tranzitno cesto, povzročala velike neprilike tako v urbanističnem, kakor tudi v tehnično prometnem pogledu. 2e dolgo je preizkušeno spoznanje, da je treba glavne prometne smeri izpeljati tangencialno izven gosto zazidanih mestnih predelov. Zato ne govore, le vidiki zdravega urbanističnega razvoja mestnih četrti, govore enako tudi vidiki nemoteno odvijajočega se tranzitnega prometa. Upam se trditi, da ne bo ta cesta imela tudi še pri tako odločnih korektumih gradbenih črt pogojev, da postane dobra prometna arterija. Njen smerni in višinski potek, njena uklenjenost v strnjeno zazidano mestno središče stanovanjskih, poslov-niih in javnih zon, z vsevprek prepletenimi potmi pešcev, onemogočajo, da bi se tra.nzitni promet kljub dosledno izvedeni modernizaciji, nemoteno v vsej zaželeni brzini odvijal. Zato je mišljenje, da je v napoto le nekaj ozkih grl. ki jih je potrebno razširiti in se bo potem promet nemoteno odvija, pogrešno. Zakaj ni bilo doslej na področju mesta prometnih nesreč? Nedvomno zato. ker potek ceste ni dopuščal, da bi vozila razvila večjo hitrost. Dobrodošel regulator so bila prav ozka grla; s tem. da jih skušamo odpraviti, bomo istočasno omogočili, da se bo promet odvijal z vso brzino po le navidezno odgovarjajoči prometni cesti. In vendar je v obsegu strnjeno zazidanega mesta vsega upoštevanja vreden pešec. Dokler ne moremo zanj predvideti zadostnih pločnikov in varnih križanj prometne smeri, moramo v obsegu mesta zavirati hitrost tranzitnega prometa in na ta način omogočati stalno kontrolo nad njim. Upam si trditi, da bo z odpravo ozkiih grl povečana nevarnost prometnih nesreč, ki ne bo v nobenem razmerju z izgubo na času pri zmerno obrzdanom in kontroliranem prometu. Poleg teh zelo konkretnih ugotovitev ne bi hotel niti preveč poudariti mesta, prehajam k podrobnemu obravnavanju kritičnih točk. I. GRLO PRI »MESTNIH VRATIH« Poleg tega grla utesnjuje izvedbo normalnega prečnega profila še grlo ob izlivu Ljubljanske ceste v Glavni trg (»Golež«) in grlo. ki ga podaja sedanji cestni most v vsi svoji dolžini 150 m z zarnotjanim razcepom smeri onstran mosta v Kandiji. Ostaile trenutne ulesnitve na Ljubljanski cesti, v obsegu Katari-ninega trga in pri Mramor ju, predstavljajo le finančni problem in ni drugih LJubljana merjeno med stavbami, pri čemer 6e razširitev izvrši na škodo »Stare kresije«. Pri korekturi gradbene črte v obsegu »Stare kresije« je namreč poleg prometnega važen tudi arhitekturni vidik. O pri/liki prve rešitve razširitve grla koncem 19. stol. je bil kritični ogel poševno posnet, ne da bi tu korektura bistveno posegla v tloris in konstruktivni ustroj stavbe. Neprizadeta je ostala obokana vhodna veža s stopniščem iz koncem 18. stol. (1779), v bistvu nespremenjena izvedba streh, posev Krško vse ono, kar bi s tako dosledno izvršeno modernizacijo ceste izgubilo Novo mesto. Poleg hrupa, smradu in nevarnosti, ki bi se zgostili v samem središču mesta, na trgu, bi bil občutno prizadet tudi urbanistično tako dragocen in pomemben ustroj mesta, ki se uvršča po vsej pravici med naiše največje urbanistične spomenike. Upoštevajoč vse te ugotovitve, je mogoče sprejeti sedanjo rešitev le kot prehodno, vse dotlej, dokler ne bo mogoče pristopiti k preložitvi tranzitne smeri na obrobje mesta. Tudi če bo zgrajena avtomobilska cesta Zagreb— Ljubljana, bo Novo mesto nujno potrebovalo lokailno tranzitno, obvozno cesto, ki bo obšla v neposredni bližini železniškega mosta aili pod mostom za Ragovim logom — v obeh primerih s premostitvijo Krke — mestno področje, kakor že bo to rešeno z novim regulacijskim načrtom. Motreč s temi pogledi posamezna cestna ureditvena vprašanja v obsegu razlogov, da se jih ne bi odstranilo po predlogu, kakršnega podaja projekt za modernizacijo ceste. Vstop v mesto iz ljubljanske strani je urbanistično podan z bivšimi mestnimi vrati na vrhu vzpetine, v obliki grla, ki ga oblikujeta »GoM.ilna na vratih« in »Stara Kresija*. Pred vratmi t'e ohranjen v sklopu Skabernotove iše poligonailni mestni utrdbeni stolp, medtem ko je bil njegov pendant na drugi strani ceste odstranjen ob gradnji »Stare kresije«. Cesta se z ljub: ljanske strani dvigne do vrha pri mestnih vratih in se odtod spusti navzdol v smeri h Glavnemu trgu. Odločno korekturo podolžnega 1 cestnega profila onemogočajo okolno hiše in odcepi mestnih ulic. Tranzitni promet ne more zato razviti zaželene hitrosti, zaradi večje preglednosti in varnosti pri srečanju dveh vozil na tem mestu, pa je bila sporazumno z MLO Novo mesto in projektantom predlagana kompromisna rešitev z razširitvijo grla na 7.0 m, 1 posneti ogel pa je bil ustrezno oblikovan s pilastrsko arhitekturo in z zaključnim trikotnim Čelom. Sporazumno predlagana sedanja razširitev grla še respektira vhodno vežo. Odtod pa posname stavbo v novi gradbeni črti, ki poteka vzporedno z ono nasproti stoječih hiš. b tem se grlo razširi na 7.0m med hišama, s čemer je povečana preglednost in je omogočeno srečanje dveh vozil. Adaptacijska dela na »Stari kresiji« so težka, a vendar še ustrezno izvršljiva. Pri novo predvideni maksimalni razširitvi pa se upravičeno ^ strahom vprašujemo, kako bo mogoče zadovoljivo preurediti hišni tloris, da ne omenjam kočljive rešitve zunanje arhitekture s strmo streho. 2e itak težko utilitaristično rešitev pa otežkoču-jejo Še spomeniško varstveni vidiki, ki jih je potrebno v primeru Novega mesta nedvomno upoštevati. In ko si bo tranzitni promet s časom poiskal boljšo in nemoteno smer izven mesta, bo osta- Viktor Pirnat Po Ribniški deželi Slavni Rog, mrko Kočevsko hribovje in koničasti Sv. Ahac v glavnem ločijo Ribniško deželo od ostale Dolenjske. O njej pravi pisatelj Janez Trdina sledeče: »Ribničani Dolenjcu niso le ribniški tržani in župljani, ampak vsi prebivalci Ribniške doline, torej tri župe: Ribnica, Sodražica in Dolenja vas, kar je gotovo pametno, kajti v vseh treh se govori isto narečje.« Hriboviti gozdnati svet zvalovi polagoma v širno plodno ravnino, ki jo krasi prestolnica veselih in podjetnih ljudi, »okretnih, na trgovino in vsak posel in dobiček prekanjenih Ribničanov«, kot je že zapisal Trdina. Tam je doma naša najstarejša domača obrt suhe robe. Pred stoletji so jo gojili še marsikje, je pa iz raznih razlogov propadla. Ohranila pa se je v nezmanjšani meri na Ribniškem. Saj se je pred drugo svetovno vojno pečalo z njo nad pet tisoč hišnih obratov, ki so zaposlovali nad 10.000 ljudi in jih hranili trikrat toliko. Danes je to število precej manjše. Kaj pa vse prihaja izpod njihovih tok? Ves leseni drobir, ki nam je pri hiši potreben tako v gospodinjstvu kot v gospodarstvu. Saj ne moremo biti brez zobotrebca ali lesene žlice, nujno potrebujemo škafe, viničarji brente in putrihe in kadi. Kaj bi brez grabelj, vil in še premnogega lesenega orodja! Vse to izdeluje prastara ribniška domača obrt. Do zadnje svetovne vojne so Ribničani skozi 450 let prenašali svojo robo po svetu. 2e v zgodnji pomladi so si naložili visoko krošnjo, zgrabili za popotno palico ter jo mahnili v tujino. Ko je v dolini zorel ječmen, so se vračali z izkupičkom. Prišli so s svojimi siti in žlicami in drugim lesenim drobirjem gor med Cehe in Poljake in Rusine, pa med tirolske Nemce in severne Italijane, ob našem Jadranu dol do Kotora. Zanimivo je, da v Bosno, Crno goro in Srbijo niso smeli. Ker so hodili s trebuhom za kruhom z doma, so jim rekali »zdomarji«. Niso se po zadnji vojni še uredile prilike po svetu, zato ostajajo zdomarji doma in pripravljajo s svojimi družinami suho robo za domače dežele in za izvoz. Tudi lesene igrače izdelujejo na Ribniškem že nekaj desetletij. Središče teh obrti so številna naselja v trikotu Ribnica—Sodražica—Velike Lašče. Kdo ne ve, da so tam okoli Velikih Lašč klasična slovenska tla, kjer je tekla zibelka slovenskemu književnemu jeziku? Narečje, ki ga ljudstvo v onih krajih govori, je temelj naše tiskane besede. Imena: Trubar, Levstik, Stritar so zapisana med prvaki naše slovenske kulture, ___d. j . V Sodražicirje trgovina s suho robo cvetela že pred dve sto leti. Baje se je tedaj »število tujcev lahko merilo s številom kupcev v Ljubljani, Kranju ali Novem mestu«. ,• Gospodarsko središče vse doline je bH in ostane trg Ribnica, ki Šteje okoli 1200 prebivalcev. Lepo je položen ob cesti Ljubljana—Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice—Reka. Ima električno razsvetljavo in vodovod. Pokažejo celo hrast, pod katerim je bila pred 250 leti (1701) sežgana zadnja »čarovnica« Marina Sušarkova, p. d. Česnova. Takih zablod je bilo v onih žalostnih časih dovolj po vsej Evropi. Ribnica pa se je že četrt tisočletja prej, torej pred pet sto leti, postavila s se-demrazredno latinsko šolo, prvo v naših krajih, na tedanjem Kranjskem najstarejšo gimnazijo. Tudi za časa francoske okupacije v letih 1809—1813 je ribniška šola izredno slovela. Znano je, da je pesnik France Prešeren zapisan kot odličnjak v »zlati knjigi« tamošnje šole. Na njenem poslopju ima spominsko ploščo slavni ribniški rojak skladatelj Jakob Petelin, ki se je po tedanji navadi prekrstil v latinski priimek Gallus, kar pomeni petelina. Pesnik Valentin Vodnik je pet let kapla-noval v Ribnici. Vrsta znamenitnikov iz Ribniške doline pa še dolgo ni končana. Primož Trubar, ki je pred štiri sto leti izdal prvi dve slovenski knjigi, se je leta 1567 v Jiii>iic. posvetoval 2 ne- kim ujetim turškim duhovnom o prevodu sv. pisma na turški jezik. Večji kraj v prijazni dolini in znan daleč naokoli je Dolenja vas. Tam je doma ribniško lončarstvo in pečarstvo. Gline je na Ribniškem dovolj in tako se je ta domača obrt razvijala vzporedno z že omenjeno obrtjo suhe robe. Dolenja vas s širšo okolico je njeno jedro. Ribniški lončarski trg je pred vojno segal na naše jadranske otoke ter čez Trst in Gorico do Benetk. Na Vseh sejmih in proščenjih si našel Rib-ničana. Ustanovili so lončarstvo tudi pod Gorjanci v St. Jerneju, kjer je še sedaj zelo razširjeno. Tudi ribniška opeka slovi daleč po deželi. Pisatelj Trdina trdi, da so ribniški lončarji nekako pred dve sto leti prinesli prvi krompir na Dolenjsko. Gospodinji, ki je od njih kaj kupila, so dali eden ali več kosov in jo poučili, kako naj ga sadi in goji. Ti podjetneži imajo celo lastni fižol, nazvan »ribničan«. Zelo je okusen in iskan. Tako Ribniška dolina kot svet, ki jo obkroža, pa naj bo to Suha krajina onstran Male gore ali Bloška planota tam za Veliko goro, bodisi Kočevska deželica ali pokrajina tja čez Velike Lašče in Turjak proti Ljubljani, vsi ti kraji so v zadnji svetovni moriji nečloveško trpeli, doprinesli neštete težke žrtve in bili priče junaških podvigov naših junakov v borbi za svobodo naših rodov, '', \: lo zevajoče grlo z iznakaženo »Staro kresijo« in bo s tem za vselej izgubljena urbanistična značilnost starih mestnih vrat. 2. GRLO PRI IZLIVU LJUBLJANSKE CESTE V GLAVNI TRG (»GOLE2«) Na tem mestu se cesta pravokotno preusmeri in preide v območje gornjega dela lijakasto razširjenega Glavnega trga. Pri presoji razširitve tega grla je nujno potrebno upoštevati vidike, ki jih nakazuje Glavni trg sam. Tlorisno je Glavni trg ohranil skozi vsa stoletja svojo prvotno obliko, nespremenjene so ostale gradbene črte in uljce, ki se vanj stekajo. Edino spremembo — na žalost zelo bolečo — je dobil, ko ga je novi most pred dobrimi 50 leti odprl na spodnjem zoženem delu. Pred to spremembo je bil tr? od vseh strani zaprt in se je uvrščad kot klasičen primer v skupino takozvanih planimetrič-no iregularnih dvoranskih trgov. Dovozna cesta se je namreč kot na zgornjem delu v pravokotnem pregibu pre-okrenila k obrežju Krke, kjer je bila najugodnejša možnost za premostitev reke pri nizkih bregovih. Novomeški trg. kakor koli že enotno učinkuje, je deljen v 2 polovici: medtem ko se spodnja polovica lijakasto razširuje in s« dviga v strmini, je gornji del trga vodoraven in prostran ter daje resnično vtis mestnega trga. Tu se oblikuje historični tržni prostor, upravno, gospodarsko in Jie v zadnji vrsti arhitektonsko središče mesta, z mestno hišo, z odličnimi svoječasno arkadno oblikovanimi hišami, s fontano, z vsem onim živahnim vrvežem ob semen jih dneh. Tržni prostor se je oblikoval na osnovi privilegijev ob prometni cesti v zanimivi raščeni obliki. Pri določitvi stavbnih parcej ob njegovih gradbenih črtah je bil odločilen gospodarstveni vidik. Parcele so bile ozke in globoke, da je čimveč novih meščanov dobilo svoj dragocen položaj ob tržni površini. Enako štediljivo je bilo treba ravnati tudi s širinami ulic. ki so se vanj stekao" e. Vse te funkcionalne osnove so dobile svoj lepotni obraz v 16. stol., ko so bile prvotne preprosto grajene hiše nadomeščene z arhitektonsko na višji ravni oblikovanimi tržnimi hišami standardnega tipa z arkadami v pritličju. Kasneje v času ekonomskega liberalizma in začetnega kapitalizma so bile arkade zazidane in je bila s tem povečana donosnost hiš. Povečava hiš se je torej izvršila v horizontalni smeri (vendar nikdar preko prastare gradbene črte) in kasneje tudi v veriikalni smeri z nadzidavo nadstropij. Ponekod so še vidni sledovi zazidanih arkad in je naravnost naša dolžnost, da jih znova odpremo, s čimer bi na najboljši način odstranili sedanje neustrezne izložbene portale in z vso dokumentacijo vrnili trgu plastično živo lepoto poMcrožnih odprtin na ko'mnitih polisro-nalnih in tordiranih stebrieih, ki so oblikovno zasidrani še v arhitekturi pozneca srednjetra veka. In v teh perspektivah oplemenitenega novomeškega trga moramo presojati vprašanje preboja ceste skozi«grlo pri Goležu. Ugotovitve, ki so bile podane pri obravnavi grla »Na vratih«, veljajo še v veliko večji meri' za grlo na trgu. Korektura, ki bi bila nedvomno sprejemljiva, je, da se pločnik za pešce uTrrpkne v obseg Goleževe hiše, in sicer z arkadno rešitvijo dela pri-tličjav obsegu prilične cestne ožine; Odsreiujem pa razširitev ceste, ki bi i zahtevata delno ali popolno odstranitev Goleževe hiše iz tehtnih razlogov, ki *cm jih malo preje nakaza]. Odveč pa je omenita, da zahteva vsakršen poseg, tako »Na vratih« kakor pri Goležu temeljiti arhitekturni študij. 3. GRLO - MOST ČEZ KRKO Prebili smo se skozi oboje grl »Na vratih« in pri Goležu in smo se zaustavili pred samim mostom, ki tvori na dolžino 150 m najobčutneje grlo s širino vozišča 4,6 m. Govori se o razširitvi mosta, o noveon srednjem oporniku, o novi mostni konstrukciji itd. Vprašujem se, ali ne bi bilo ob vsem tem dobro, da razmislimo vprašanje novega mosta v zvezi z novo obvozno cesto? Dragocene investicije, ki bi jih zahtevala preureditev starega mostu, hi bile vsekakor bolje naložene v zgraditvi novega modernega mostu, ki bi reši] v najboljši merj vprašanje tranzita in hkrati osvobodil mestno sredlišče stiske, ki jo povzroča stalno naraščajoči kamionski promet. 4. KRIŽIŠČE CEST NA KANDIJSKl STRANI MOSTU predstavlja zelo neprijetno prometno vozlišče, ki ga je nemogoče rešiti. Na tem stisnjenem mesni se združita dve zelo važni prometni smeri: dTžavna cesta Zagreb Ljubljana in cesta proti Straži. V ta vozel p;1 se stekata še dve, od pešcev močno frekventni ulici. Tudi to križišče je najboljše in morda edino rcšljho 5 preložitvijo obvozne ceste na obrobo mestnega področja. Boj ameriškemu kaparju Kapar je največji sovražnik našega sadnega drevia, saj preti uničiti vse sadne nasade. Ker je prišel k nam šele pred kratkim, ga ne poznamo dobro in je zato boj z njim še tetak. Prav zaradi tega bodo naši sadjarji z vesoljem pozdravili knjižico Int. Vilka Mastcna: »Boj ameriškemu kaparju«, ki jo je izdala založba »Kmečka knjiga«. Pelo nas seznani z ustrojem in življenjem tega nevarnega zajfrialca ter z načini, kako se ga ubranimo ter rešimo drevje, naše narodno bogastvo, uničenja. Knjižica je poljudna, vsebuje podrobna navodila, pa tudi podatke, ki zanimajo stro-kovnjaka-znanstvenika. Vsem sadjarjem, tudi onim v Se neokuženih področjih, bo dobrodošel objavljeni načrt škropljenja sadnih rastlin proti različnim boleznim in škodljivcem. Vsebino ponazoruje .">0 sUJc med teJcitogj in v posebni prilogi »Kapar pori mikroskopom* ler barvna slika rku"mccrs jabolka, veje in lista. Knjižica kna 100 strani m prilogo, iz&La j* v nakladi 5006 izvodov,