127. številka. Ljubljana, soboto 3. junija. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja VBak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske deželo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 19 glcL, va ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste <> kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 25—2tJ poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo p< iiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Turški sultan zadavljen.
Carigradski Turki, ti prijatelji naših Nemcev n emškutarj ev, so svojega vladarja sultana zadavili in novega postavili si Murada. Zadavljen biti, sedaj v letu 1870, to je grda smrt! Ali morejo drugi vladarji še v kakej zvezi ostati s tacim glavarjem, ki je dal svojega prednika zadaviti, da je sam prestol zasedel? Ali se more še narod v Evropi trpeti, ki mirno pusti svojega starega vladarja zadaviti pa se novega veseli? Z grozo vsi odgovarjamo: ne.
Da so Turki starega sultana zadavili poročajo predvčerajšnje novine in uže predno se je to poročilo kot istina, uže takoj od kraja, ko je prišla vest, daje ,, od stav lje n", sodil je vsak, da so ga morali na tak način odstraniti.   To je baš turška šega.
Kes, da novi glasovi iz Carigrada poročajo, da stari sultan ni j mrtev, nij zadavljen, ampak samo odpravljen. Jedni pravijo, da jek Igna-tijevu ušel, drugi da so ga ministri v Azijo v Bagdad odpravili. Če je to tudi res, — kar pa ne verjamemo — nič ne izpreineni, Turki so svojega vladarja moralno zadavili, če ne tudi fizično. Verjetna pa je smrt Abdul-Azizova tem bolj, ker bi bili ministri novega sultana Murada, ki so celo zaroto naredili jako nepolitično ravnali, ko bi ga pri življenji pustili. Sedaj namreč, če je Abdul še živ, morejo Rusi zanj mej Turki stranko ustvariti, Angleži bodo Murada podpirali in k vsem turškim nesrečam bi prišla še domača vojska. To so valjda Turki vedeli in kratek proces naredili — glavo doli staremu nezmožnemu sultanu.
S tem groznim dogodkom se cel položaj v orijentu izpremeni. Vsi dogovori v Berlinu so popolnem uničeni. Nihče ne ve kaj bo zdaj.   Nemški ustavoverci in nemšlcutarji
Ms te k«
Hegerjeva slavnost.
V Polički (na Češkem) 14. maja. [Izv. dop.]
(Piše Anton Bežen sok.)
„Slovnu po vsoti brate im:i!tt (Dalje.)
V našem društvu bilo je tudi nekoliko Čehov iz ndružne Morave." Ko smo okolu jedne ure po polu dne prekoračili mejo ter se pripeljali na moravska tla, vzkipela je onim Moravanom, kakor lastavicam, kadar se po-vračajo iz tujine v domače kraje, neke svete radosti narodna kri in navdušena pesen „Mo-rava Morava !" zadonela jim je iz grla, a ostali Čehi združili so ž njimi svoje glase, tako daje bilo veselje slušati. Jaz sem ž njimi čutil, kajti znam iz izkustva kako sladka čutila navdajajo srce vsacega domoljubnega človeka, kadar iz tujih krajev prispe v zemljo domačo; videl sem uže
v „N. Fr. Pr.u imajo svoje veselje upajoči, da hode novi sultan še Turčijo rešil. A varali se bodb. S tacimi sredstvi se države iz pogube no otind.   Rusija ima sedaj prosto roko.
Prav zanimivo je poročilo iz Emsa o ruskem carji. Ko je ta zvedel kaj se je v Carigradu s turškim sultanom zgodilo, pretresla ga je ta vest močno. Deset minut nij nobene besede izgovoril, naslonil se je nazaj na stolu, oči zatisnil in obledel. Koncem je obžaloval osodo zape lje van ega vladarja. — Ali bode mogel ta ruski car, toliko na red, mir in le-gitimiteto držeč prijateljiti so ali potegovati se za status quo v zemlji onega Murada, ki je svojega prednika strmoglavil? Ne bode li ona stranka v Rusyi prevago dobila, ki terja odločno akcijo Rusije za krščane, vzdihujoče pod turškim barbarstvom?
Da Turki in njihovi prijatelji v carigraj-sko katastrofo toliko upanja stavijo, temu se nij čuditi. Komur je slabo, ta misli da more po vsakej izpremembi le kaj boljšega a nič slabšega priti. Kmalu so utegnejo Turki prepričati, da pod novim sultanom nij nič menj nesreč kakor pod starim. UtapbjoC se spri-jemlje slamico za rešilo.
Uže poroča telegram iz Peterburga, da bode (Jorčakov sklical novo konferenco treh cesarstev. Tu bodo morali kaj bolj velikanskega skleniti, kaj odločnejšega.
Tačas bode vendar nže Srbija enkrat udarila. Anglija utegne turški kadaver galvanizirati poskušati, celo Francozje so se začeli čudno vesti, — oblaki pred nami so čedalje večji, vihra bode huda, ki bode Čistila naš zrak. In vse te velike stvari je naredila vstaška slovanska puška v Hercegovini. Mi to izrekoma naglašamo na opomin onih, ki so lani s početka vstanka mej nami neverno z glavo majali, ko smo mi verovali v „sad ili nikad."
v duhu, kako bodem jaz, kadar me zopet v brzem teku pripeljejo vozovi južne železnico do meje svoje drage domovine, samega veselja vskočil iz klopi, odkril svojo glavo in vskliknil s pesnikom „Lepa naša domovina!" —
Ko smo dospeli na kolodvor v Svitavi pričakajo nas tam članovi slavnostnega odbora iz Poličke, mej njimi posebno napominjem predsednika g. ravnatelja mestjanskih šol v Polički Vine. P odhajskega. S tem jako prijaznim gospodom, koji jo boravil dalje časa v Zagrebu ob času pedagogične razstave 1. 1871 in je dosta hrvaščine govoril, a razumel vse, sem se posebno često in dobro zabavljal. Jako so ga zanimale novosti iz Hrvatske in Slovenske in dobro se je spominjal tovarišev in prijateljev zagrebačkih iz one dobe. Veselilo ga je, ker sem mu o vsem, kar ga je iz jugoslav. krajev intoresovalo, mogel natanko pripovednti. Meščani poličkanski poslali so nam nasproti do Svitavskega kolodvora mnogo ko-
Politični razgled.
!YotruiiJ«» «1      3«\
V Ljubljani 2. junija.
V eleleffaci~)**h jo bilo veliko govorjenja, a nič vspeha, — vse so tako sprejeli kakor jo vlada hotela, vso velikanske svote dovolili. Tu, kakor povsod pri nemških usta-vovercih: veliko krika pa malo volno.
M**tInvlet/** je v lepem redu spremilo pri pogrebu do K ari i na šestdeset tisoč lju-dij.   Na rakev je bilo dejanih 500 vencev.
M*itii'.i kardinal Schvvarzenberg je Rie-gra v stanovanji obiskal in izrekel svoj so-čut ob izgubi Palackega, kateri, čeravno nij bil katolik, vendar katoliški cerkvi nikdar ny bil sovražen.   Lepo dejanje to od kardinala.
Izmej h»-V4*tskilt poslancev se je v Pešti vendar jeden vsaj malo oglasil, Kukulje-v i ć, ki je v pododboru ogerske delegacije status quo v Turškej in govoril za svobodo južnih Slovanov
Na Ot/efsliVBn bode zopet uvedena postava proti jemanju prevelicih obresti na posojila ali proti oderuhovstvu. Pravosodni minister Perczel je zadnji ponedeljek tako postavo zbornici predložil.
Vlatiiij«» Ur/uve.
1zt Srhi je se poroča, da je ruski ge-nćral Černajev pregledal srbsko vojsko in vse druge vojne stvari, ter knezu rekel, da je Srbija popolnem za vojno pripravljena in naj se brž začne. — Iz Rusije dohajejo novi oficirji.
Iz Turčije glavno vest na drugem mestu prinašamo. — „Koln. Ztg.u ima poročilo, da sta bila na čelu onih, ki so sultana vrgli veliki vezir Mehmed in pa Midhad-paša. Novi sultan, pravijo, je obljubil sklicati veljake turške države v nekov stalni parlament, odpraviti serail, in samo pet milijonov za sebe potrositi. Govori se, da bodo denar, ki ga je bil prejšnji sultan za se nakopičil za vojsko porabili.
V i tu H ji se otroci zemljepisja uče iz knjig v katerih je zaznamovano, da Dalmacija, Istra, južno Tirolsko in Trst — spadajo pod zjedinjeno Italijansko kraljostvo. Ita-
čij in vozov, v kojih smo se onda po dva in dva do Toličke vozili. — Pri tej priložnosti mi je omeniti, da se je z dunajskim vlakom malo pozneje pripeljal do Svitave prof. \ išjo trgovske akademije g. Engelhard kot zastopnik „centr. društva stenografov avstr. cesarstva." Njega sprejemši oddrdrali smo po velikoj cesti proti Polički. Iz lepega dne nastalo je deževno vreme iu bali smo se, da nam ta neugodnost celo slavnost pokvari, kar se pa nikakor nij zgodilo. Deževalo je sicer celi večer, in okoli 8. ure ponoči je začelo celo snežiti, tako da je sneg precej p belil, a drugi dan nij bilo o snegu ne sluha ne duha, nego prijetno sobico nam je svetilo z jasnega neba. Pri takih okol-nostih se ve da sprejem v mestu samem nij mogel biti tako sijajen, kakor bi bil ob lepem vremenu, a vendar je bil jako lep. — Ko smo se pripeljali na grič, iz katerega se nam jo odprl razgled na ta dan tako slavno Poličko, zadonelo nam je kot pozdrav streljanje topoy
lijanski časniki v svojem narodu vedno bude nado, da bodo ti kraji še jedenkrat Avstriji vzeti in k Italiji priklopljeni. In Avstrija gleda in vidi to, pa še vendar odriva slovanski, sebi zvesti element v svojem Primorji.
Na #V##ncoskeni so dve vprašanji na dnevnem redu razgovora: izprememba postave o javnem višjem uku in municipalna postava. Prva je denes na vrsti in bode sprejet Wa-dingtonov popravek, vsled katerega imajo le državne višje šole pravico doktorske grade podeljivati. Škofje se močno upirajo temu, zato so vložili peticijo pri senatu. Oni hote, da bi tudi cerkvene šole ono pravico imele.
Dop
181.
Meni se je reklo,  da je tukaj zopet Rusija svojo besedo vložila in precej je bilo drugače. Iz Ktftiiiiilškt-gr«* okraju 1.
junija. [Izv. dop.] Kakor znano, bil je pretekli teden, teden molitve. Po vseh farah se ljudstvo zbere, in gre skupno kamor je odločeno; da šolskih otrok zraven ne manjka je tudi gotovo. Ako bi učitelj na tak dan otroke v Šolo zahteval, gotovo bi ukresal velikansko iskro sovraštva mej ljudstvom, zvesto bi se smel nadejati, da ga bode hitrosodno ljudstvo javno za „brezverca" — tituliralo. Glejte kedaj si baš neki dobroznani puhlež in renegat odloči dneve za inspiciranje nekaterih šol, ravno križev teden. Dospevši v Šolo v J . . . . ne najde druzega, nego prazne klopi. Ta velik mož v nemčurski  ošabnosti dobro
Iz Trst« 31. maja [Izv. dopis.] Magistrat nam okoličanom preti s kaznijo 25 gl., ter jemlje v obrambo neki reskript c. k. na- podkovan, ker nij imel nikoga inspieirati, jo mestnije, v katerem je baje rečeno, da mora udere „per pedes apostoloruin" proti I) . . . vsako društvo svojo statistiko predložiti, ako —. Mej potom Be snide z nečim „padarjem", ne se mora kazen plačati. Mi to tudi radi ( odkrije mu skrivnost, katera mu je na srci verjamemo, ali slavni magistrat naj zna, da ležala. Tisti širokustni padar, kateri svoje Be politično društvo „Edinost", ako je itali-' učenosti po krčmah s tem dokazuje, da zna janske pozive odbilo, nikdar nij protivilo po-1 izvrstno na „Sauglocke" zvoniti, sedaj okolo stavam, temveč ono je zato ustanovljeno, da trobi isto novico, katero mu je nemškutareki brani slovensko pravico in terja, da se stvari, inšpektor navezal: „der Schullehrer von J . . .. ki se slovenskega naroda v Trstu in v okolici kommt in die Disciplinar Untersuchung etc.
tikajo, postavno vršijo. Nadalje naj ne misli lahonski magistrat, da so zdaj še oni časi, ko
— Opozorujemo šolske oblasti naj vpeljejo pri inšpektorjih dobroznani §. v življenje, ker
je neveden kmet s klobukom v roci v strahu'za take nAmtsgeheimnis8eu se bode marsika taval po vaših pisarnica^; zdaj je doba na- j teri učitelj zahvalil. Ponosna sme res nem-predka, o katerem ravno naagistratovi organ čurska inteligenca biti, da ima tako „čvenko" „11 Tergesteo" vpije, in katerega podpira ma- mej soboj.   Te vrstice naj tudi  služijo uči-
gistrat sam z novci, mej katerimi so tudi naši novci in krvavi žulji kmeta. Ta napredek pa bodi tudi naš, ne le italijanski. Upirajte se na magistratu kolikor hočete slovenščini, primorani bodete uradovati nam v slovenščini, vse za okolico prej ali slej! Zatiranje nas okoličanov bode tudi jenjati moralo. Pomisli naj ultralahonski magistrat, da je okolica in Trst slovanska zemlja, da je laški živelj tukaj le eksotično želj išče, ki mu bode še slovansko podnebje in zemlja neugodna, ali celo uničevalna postala, ako se ne bode dostojno naravnih in postavnih mej držal.
Pretečeni teden videl sem na tukajšnjem kolodvoru pol vlaka pušek in patronov za Črnogoro izložiti v parnik. Čudno je, da so se stvari tako hitro predrugačile, kajti pred malo časom bilo je ostro prepovedano orožje in strelivo v Črnogoro izvaževati, zdaj pa to nij samo prosto, ampak še avstrijske puške so bile, ki sem jih videl. Morda je dobila An-drassvjeva nota uže zopet kako luknjo več?
teljem Kamniškega okraja v poduk.
Iz ItilKMlMkr <! 4» I i n«" na Koroškem 20. maja [Izv. dopis.] Sedaj, ko se je uže pri nas pričelo potrebno zemljišče za zi danje železnice od Dravbrega do Woltsberga zakupljevati, so tudi naši „Tomaži" pričeli verovati, da bode labodska dolina železno cesto dobila. Inženirje merijo sedaj zopet črto železnice, ki bi jo ta dobila, ako bi se ob desnem bregu Drave potegnila. Izvidno je tedaj, da v krogih vlade nij še popolnem določeno, kateri breg doline naj bi železnica zavzela. Misli o zidanji te železnice so mej ljudstvom jako različne. Pogostoma se sliši, da je zidanje te železne ceste, rahlo rečeno, ,,luksus", in da pri votiranji te železnice je mogel kak drug vzvišeni cilj voditelj biti, kakor pa izboljšanje stanja prebivalcev labodske doline. In zraven tega se veli, da se bodo vse obrtniške razmere na korist le nekaterih izpre-obrnile, in da bode potem večini ljudstva boj za bivanje zdatno težji.   Čudne zares so pri-
kazni, ki jih pri tacih prilikah instinktivno ljudstvo obelodani. Protivenje proti zidanju železnice je velevažen moment za obsojatelja razvitka modernega našega življenja. — Nekateri posestniki zahtevajo za odkup železnici potrebnega zemljišča Črezmerne svote, — po 4 do 5 tisoč forintov za oral — misleč zidanje železnice s tem nemogoče storiti. Nekaj jedra mora pa vendar le v tacih orehih biti. Mej tem, ko pri zelenih mizah govore, da bode naša železnica odprla labodsko dolino trgovstvu, da bode cena pridelkov blagostanje povišala itd., omahuje naš prostak kmet z glavo, ter pravi: Jaz tega ne verujem". Kaj je železnica? Zopet drugi vpraša in odgovori: Železnica je cev, po katerej si bogatini hrano za svoje denarne vreče pridobivajo. Železnica nij druzega nič, nego moderni konkurent kapitala s prostim voznikom, ker zaslužek, ki ga je do sedaj voznik pri prevažanji raznega blaga imel, poskuša kapital si prisvojiti. Jedna reč nij vsem priležna, in da železnica le tam svoj namen doseči more, kjer ima biti sredstvo za svetovno trgovstvo, in da je ravno tako abotno bilo v vsako dolino železnico vpeljati, kakor bi nespametno bilo v vsakej vasi fabriko za smodnik sezidati. — Tako govore pri nas — o labudskej železnici, ker je zida vlada na stroške davkoplačevalcev.
Žalibog, da moramo h koncu denašnjega poročila še omeniti, da je mraz v mesecu maju tudi pri nas upanje na dobro sadno leto uničil. Naša dolina, sloveča tudi zvunaj Koroške zarad okusnega sadja, ki ga pridelamo, je s tem za letos nam lepi dohodek odrekla.
Iz Ormiižk«' okolice 2G. maja. [Izv. dop.] V novejših listih BSlov. Nar." čitamo dopise iz Šalove, v katerih gospod do-pisatelj govori o kojekakih zadevah, in mej temi tudi o šolskih. Stoj brate ! To je kaj važnega. Nas le veseli, ka tudi v „Slov. Narodu" čitamo mnogo o šoli. To je prav, šola nam mora biti na prvej skrbi, ker od nje nam zavisi prosveta mlajšega naraštaja. Naši okoličani in Ormužki rodoljubi se tudi za šolo mnogo trudijo in nastojijo isto poboljšati in na častnejšo stopinjo povzdignoti, na kojej se ne bode sramovala družili sedaj uzornih šol. To prizadevanje je gotovo hvalevredno in mora pri vsacem pravem šolskem prijatelji In napredujočem človeku le na odobrenje zadeti. Jaz moram obžalovati, da se to pri gospodu dopisatelju nij zgodilo. Gospod dopisatelj je omenil, da so Šalovčani proti temu, ka bi se zgornji Šalovci,  ki so
in bližajoči se mestu videli smo na vseh straneh zastave vihrati in slavolok pri vhodu postavljen stavil nam je pred oči besede: „Vi-tamo Vas!" t. j. dobro došli! Skozi ulice koder smo se vozili vihrale so pri vsakej hiši zastave in kinčali jih razni napisi v češkem jeziku deloma z navadnimi pismenkami, deloma stenograf o vani. Mej njimi so se posebno ope tovali napisi: „Slava pamatce Ilegrove!u „Na zdar vede a umeni." „Vzdelanost blaho naroda." „ Venec matky Slavie take naš Heger kvetem ozdobil." (Stcnogr.)
Pred mestno hišo stoječo v centrumu mesta obstali so vozovi in tain je vsakdo izmej nas gostov dobil od tamošnjega odbora „listek ubvtovaci". Jaz sem dobil stanovanje pri g. učitelju mestj. šole J. Jeiabek-u, kder sem bil prijateljsko sprejet in odlično pogostovan skozi oba dni mojega tamošnjega bivanja. Tako prijaznih, dobrih i blazih ljudij, kakor sta gosp.
Jerabek i njegova ljubezniva mil. gospoja še nij sem na svojem potovanji našel. Spomin na nju, mi bode torej v celem življenji mil i dragi Zajedno mi je omeniti, da je imenovan gospod vešč stenograf i učitelj stenografije na tamošnjih šolah.
Ob 7. uri zvečer počela je gledališčna predstava v mestnem „divadlu", igrana od on-dotnih prostovoljnih predstavljačev i pred stavljačic. Igrala se je vesela igra „Z doby kotili on uv" od E. Bozdeeha prav dobro Gosti smo bili v ložah nameščeni, na zatvor-nih stolicah je bil posebno krasni spol poličkan-ski mnogobrojno zastopan. Gledališče je dosta lepo i veliko za takošno mesto, ki broji do 5000 stanovnikov. Ta večer je bilo posebno lepo okinčano i napolnjeno z jako odličnim občinstvom. Godba svirala je narodne komade.
Po predstavi iznenadilo je goste novo oslavljenje.   Ko smo namreč stopili iz gleda-
lišča, odprl se nam je pogled po krasno raz-svitljonem mestu. Nij bilo hiše, od najimenit-neje do najnižje, kder ne bi gorelo na oknih na ulice po več sveč; šli smo z godbo spremljani po glavnih ulicah, šli potem posamezni v postranske ulice, a nikder nijsmo našli ne-razs vitij enega okna. Baš v tem smo videli jasni dokaz, da se slavnost Ilegerjeva po celem mestu vseobče slavi.
Potem smo se podali u deležniki slavnosti k družnej večernej zabavi v „strolnico", da bi se mej soboj i z meščani, od katerih so bili vsi odličneji zastopani, upoznali. V resnici je bila ta zabava jako prijetna. Domači so se radovali, videči toliki broj z daleka i bliza došlih gostov, koji so prišli oslavit nesmrtnega njihovega rojaka, a mi, ker smo bili v društvu tako prijaznih, narodnih i za napredek navdušenih gospodov. Začele so se napitnice. Najprvo je načelnik mesta pozdravil goste z dobro-
uže nekdaj k Humu pripadali, pa se odcepili in Središtu priklopili, zopet k Huma to je le k H umske j šoli utelovili.   Da je ta ideja, ki se še sicer nij izpolnila, zdrava in dobra, da tudi  opravičena  hočem s tem le dokazati. Salovska detca imajo na  Hum  karih  20 do 30 minut hoda, v Središče pa jedno uro in še več.   Salovska detca   imajo na Hum bližji pot, kot frankovska, ki še sedaj Humsko šolo obiskujejo.   Dalje, Šalovci si nepovsedivi del nekdanje Humske šole in  župe in je pod-vzetje Šalovsko detco k Iluinskej šoli pridejati tedaj tudi 8 tega razloga dovoljeno. Nadalje Humska šola nema ni polovice  toliko vpisanih otrok, kakor središka in od teh *le, obiskuje šolo samo dvadeset po trideset, nikakor pa po 200 otrok, kakor je gospod dopisatelj pisal.  Kdor ne verjame naj so prepriča. Jaz imam argumentov   dovolj,  da  Humska šola nikdar nij imola 200 otrok v sebi,  tudi pod prejšnjim učiteljem, g. Kranjcem,   ki  je pri nas za uzornega učitelja slovel, in kateremu so tudi iz tujih občin starši detco  na nauk pošiljali nij imela   Humska  šola veliko več nad sto in sto dvajset otrok.   Sedaj je pa naša šola postala slaba, in starši ne pošiljajo radi otroke v šolo, vele saj so ne učijo ampak samo čas tratijo in tisti, ki jim je nauk otrok mar, pošiljajo otroke v Ormužko šolo, kjer se za* radi boljših učiteljev več naučijo. Jaz poznam tri otroke, koji i maj oči Humsko šolo pred nosom, radi hodijo jcduo  uro  daleč v Ormuž.   Tako   je  tudi  z  otroci  druzih k Humu pripadajočih občin, ki tudi  raji tujo šolo obiskujejo.   Humske, isto zatira. Kadar bode Humska šola zopet dobila tehtnega učitelja, po kojem se bode  zopet zboljšala, ne bodo treba vabiti ne naših pa tudi menj še Šalovskih otrok.   Prišli bodo otroci sami radi, da se napijejo pri viru dobrega nauka. Gospod dopisatelj se je tudi izrazil proti po-vzdigi in razširjenju Ormužke šole na  štiri -razredno.   Zastonj mu je  bila opomba, da nij nazadnjašk.   Kdor na svetu, ki se je le malo z  omiko  odrskal  in  le malo smisla ima za napredek, bode povzdignol svoj glas proti   takej   reči ?   Dokler   se   mi dolga leta trudimo in  mučimo kako in s kakim; sredstvi, da si Ormužko  šolo  razširimo ter smo  skoro  uže blizu cilja, dojde  mož, ki zoper prevredno podvzetje glas podigne! Kar se pa tega tiče, da je naš okrajni šolski svet poslal Ormužkega učitelja na vinorejsko šolo, po mojej misli tudi nij bilo treba  g. dopis-
niku po dovršenej stvari besedij tratiti, ker tukaj je, če igdaj-drugdaj, okrajni šolski svet koretno postopal. Da bi se le vsigdar tako zgodilo ! Šolski svet je poslal učitelja pri kojem je za stvar največ zmožnostij našel, če bi bil ta učitelj od Miklavža, ali od Svetinj, Huma, Holfanka, ali pa iz same Itičet-Meksike. To nij res, da Ormužkemu učitelju nij potrebno vinorejskega znanja, kakor gospod dopisatelj trdi. Ormužki učitelj podučuje ravno toliko še več otrok, ki iz goriških okrajev prihajajo, kakor pa Humski in Srcdiški. Vsem učiteljem je treba občnega znanja, vsi naj bodo pridni in naj lo gledajo na nauk mladežni. Kar se druzih v Šalovskih dopisih omenjenih rečij tiče, se popolnem  zlagam z g. dopisateljem.
Iz Zn^rclm 28. maja [Izv. dopis.] Dovolite mi, g. urednik, da vani malo karakteriziram obnašanje štajerskih Nemškutarjev v našem slovanskem Zagrebu. Te dni dojde v kolodvorsko restavracijo nemškutarsko človeče, baje nekdaj župan K—r. v M. na Spodnjem Štajerskem, kakor mi je prijatelj pravil, ter začne v „ferderbanej" nemškej „šprahi" zabavljati slovenskemu rodoljubu iz K., omenivši mu, da s Kaplerjevo smrtjo je pokopana narodna slovenska stvar v Krškem okraji itd.
Jaz, dopisnik, sem sedel mirno v kotu restavracije, ter poslušal nezmisel nemčurskega napuhnjenca a molčal sem, videč, da nij to človeče vredno, da bi pameten človek ž njim kaj spregovoril. Oni rodoljub iz K. mu je ugovarjal njegove bedarije s pristavkom, da je nesramno, zabavljati mrtvemu slovenskemu rodoljubu in da je tudi on sin slovenske nja-tere, a kaj mu odgovori vinjeni nemškutarski župan — čujte! „Ich bin gescheitcr, als die Slobonen, denn ich bin preussiseh-deutsch ge-sinnt". Kaj hočete šo več, taki so učenci vaših ljubljanskih kolovodjev nemškutarstva, in vlada podpira to golazen, ki jej spodjeda korenike obstanka Avstrije, a nas Slovane na steno pritiska, ki bi, ako bi trebalo, dom in krv za Avstrijo dali.
Vi pa M. rodoljubi, ali vas ne obdaja ru-dečica, ko zveste tako surovo obnašanje vašega župana. Pazite, da v bodoče si izvolite moža poštenjaka, da vam bode čast delal po-tovaje po svetu, kajti časopisje vse na beli dan spravi in najde se še kaka poštena duša, da mu nij vso jedno,, kaj in kako se govori o svojem slovenskem narodu.
Vaš dopisnik, g. urednik, je čakal v kotu pozabljen konec te „komedije" a dočakal je,
da se je oni nemškutar na zadnje zarad plačila z natakarjem spri. V svoji pruski „ge-zinungi" si je baje mislil, da mu nij treba plačati vse „cehe" in natakar, videč, da dru-gači ne pride do plačila, vzame mu suknjo, a ko je hlapon prižvižgal, usmili se mu nem-škutarska duša ter vrže za njim i nemškutarsko suknjo, rekši: za 10 grošev me ne bode konec, ter poslovi nemškutarskega župana s primernim poslovom: „geh zum Teufel, ver-rluihter H. ..." In jaz sem pristavil: „preus-sisch gesinnter!"
došlico, onda sta prof. Engelhard i prof. dr. Zeibig napila spominu Hegerjevemu i češkemu narodu, kateri tako navdušeno slavi idejo pro-svete, potem pisatelj teh vrstic, kot iz Zagreba prispeli urednik „Jugosl. Stenografa" v slovenskem jeziku vzajemnosti slovanskej na polji prosvete i znanosti, katera napitnica je bila z veliko navdušenostjo i z živahnim odobravanjem sprejeta. 11 koncu so še napijali g. Vrtal moravskim stenografom na zdar, i gosp. ravnatelj Podhajski prvemu praškemu spolku stenogram v (Jabelsbcrgerskih itd.
Omeniti mi je na tem mestu, da so bili pri slavnosti zastopani tudi dijaki srednjih Šol, i to iz Litomišlij. Imel sem tu priliko na vseh opazovati isto navdušenost za narod i slovanstvo pri teh mladih sokolovih, kakor jo opažam pri nekaterih slovenskih dijakih srednjih i višjih šol. Započel sem ž njimi razgovor; govoril sem slovenski, a razumeli so me čisto dobro i rekli,  da so jim
ta jezik posebno mili, naj samo dalje govorim oni bi neprestano radi slušali. Vstopil sem se v njih sredino, oni pa so napravili okolu mene tesni krog i počoli so se mej nami najživahneji razgovori i najlepša zabava. Jaz sem bil mej njimi, kakor sem v domovini mej našimi slov. dijaki Navduševal sem jih mej družim tudi za slovansko stenografijo, pripovedoval jim o jugoslovanskih dijakih, povpraševal jih po odnos njih na njihovih gimnazijah, iz koje komparacije sledi, da imajo sicer češki dijaki marsikojo dobroto, katere naši ne uživajo, a mnogo je še ran, katere grene naše kakor ! njihovo življenje. — A* poznej nočnej uri smo se po Bklenenem prijateljstvu ločili, da se drugi dan zopet nekoje ure vidimo, — a potem gremo vsak na svojo stran, utrjeni v dobrih sklepih delati za ožjo i širjo našo slovansko domovino v celem življenji, ne videči se morda nikdar več na svetu!
(Daljo pi-ih.)
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet konfisciran in sicer zarad dopisa iz slovenskega Štajerja, ki govori o pravosodnjih razmerah pod g. Waserjem. Mi pri uredo-vanji pazimo, kolikor je mogoče, — temu dopisu smo bili vse ostre izraze populili, — ali nič ne pomaga. Ker vlade zmirom hvaliti slovcnsk naroden organ žalibog ne more — dolžnost je vseh patrijotov, da v teh za naše novinstvo hudih časih potrpe z nami vred.
— (Slovenske knj ižn ice) četrti zvezek se izdaje dene s. Obsega J. Krsnikov nov roman „Na Žerinjah."
— (Učiteljsko društvo) zx okraje Kozje, Sevnico in Brežice bo imelo v četrtek dne 8. junija zbor v ltajhcnburgu. Na dnevni red pridejo razen navadnih objavil zaostala prednašanje.
— (T o č a) je pobila predvčeranjem okolo Ilrušice, Bizavika in Marije v Polji pod Ljubljano.
— (Trije ,,SokolciLl) so bili oni, ki so zadnjič pri začetem požaru v dimniku Per-metove hiše prvi na streho trinadstropne hiše zlezli in ves ogenj uže pogasili, predno je kateri „feuervvehrec" sploh na mesto prišel.
— (Iz Iga) pri Ljubljani se nam piše: 81, maja imela bi biti pri nas birma. Farma-njo ižanski prizadeli so si vse, da bi tem si-jajnejši sprejeli prvič svojega višjega pastirja. Uže prednji dan so v ta namen postavili mlaje in drevesa ob cesti, kjer je imel iti škof. Tudi trije slavoloki s primernimi napisi so se videli. 31. maja okolo 8. ure zbrala pa seje šolska mladina in pričakovala na koncu vasi škofa. Zbrala so je tudi čestita duhovščina in obilna množica ljudij. Ko se škof približa, začeli so možnarji pokati in priter-kovanje zvonov naznanja dohod delitelja sv. birme. Ko se pripelje do čakajoče ga množice, stopi z voza, ter blagoslovi množico, potem začne se pomikati procesija mej veselim pri-terkovanjem in pokanjem možnarjev skozi lepo okinčano vas proti cerkvi, kjer ga je čakalo v cerkvi zbrano ljudstvo.
— (Iz Maribora) se priobčuje sledeče vabilo obeh strank: „Ker smo prepričani o važnosti okrožne sodnije, ki bi se imela osnovati v Mariboru, ne le za to mesto, temuč tudi za celi nekdanji mariborski okrog; in ker se bojimo, da država ne bi mogla še nekatere leta poslopja v ta namen kupiti ali postaviti; zatorej se lotimo vprašanja, ali si zamoremo sami pomagati, da se ta namen doseže, da se zaloga ali matica, zanj nabere, zlasti, ali ne bi spadalo staro okrožno poslopje v Mariboru v to zalogo, kako naj se ta pomnoži, i. t. d. Za posvetovanje o tem sklicujemo javni zbor dne II. rožnika, do polu dne ob desetih v Giitzovo dvorano v Mariboru s tem - le dnevnim redom: 1. Posvete vanje o sredstvih in potih za postavljenje poslopja okrožno sodnije v Mariboru;
2. Določba organov, ali osnovanje posebnega društva za izvršitev sklepov. Vabimo k udeležbi tega shoda, in veselilo nas bode, ako vidimo v njem zastopane tudi sosedne okraje, katere stvar zadeva. V Maribora meseca maja 187(1. Dr. II. lteiser, Dr. F. Dominkuš. Dr. Srnec, Mirlil Marko, Dr. Lorber, Lud-wig pl. liitterl, Dr, Ft. Rađaj, Frkd. Levror, G. H. Ogrisseg, Ant. Straschill, Joli. Girtsmayr sen., Dr. Jos. Scbmiderer, Joh. Girtsniavr jun. Kari Gerdes sen., Schnabl Prof., Kajetan Pachner, Kiinig, Kari Schcrbaum, Reichenberg, Zwettler, Luthvig Albensberg, Dr. Ipavic, Dr. Mulle, Kokoscluuegg, Dr. J. Kocmuth, J. Gutschor, Dr. Modrinjak, Joh. Krhard, Schnurer, Koch, Ferdinand Baron Kast, Kur-nigg, F. Krainz, M. Herdajs, Varena, M. Valenčak, Ant. llohl, It. Pachner, F. Pind-leclmer, E. Janschitz, lleinrich Schleicher, VV. Ueuppert, Ant. Tombasko, Jakob Petternell, A. Quandest.
— (M raz na Hrvatske m) — piše se nam — nij niti spomina vreden. Bil je srednje jak samo v savskej ravnini. Pa se nič ne čuje, da bi bil kaj škodoval. Sicer pa Posavci tudi zavoljo vednih pavodenj skoro še nič posadili nijso. Jaz sem v svojem vrtu samo toliko mraza videl, da sem vedel da je, niti fežol, ki je vendar jako čutljiv, mi nij pohabil, I „Obzor" je imel samo iz nekih na vzhodu od Zagreba ležečih goric poročila, da jih je mraz ofuril. Ne vem kako je okoli Varaždina V Iz Zagorja se nič ne čuje. Žalostni glasovi pa prihajajo iz Slavonije, kjer imajo vinograde po nizkih goricah. Tudi Srein je baje nekaj trpel.
_—a—
J»o*lui»o. Sr. VVohlgeboren Herrn k. k. Bezirkshauptmann Julius Seeder
in Marburg.
Aus der „Tagcspost" vom 31. Mai babe ich gelesen, dass Conrud SeidI in die Klassen-liste der Bezirksvertretung in Marburg in die Gruppe der Grossgrundbesitzer eingetragen ist.
Als Gliiubiger des Conrad Seidl liegt mir sehr daran, zu eiiabren, wo sich dieser Be-sitz behndet, da er in deu GruudbUchern des k. k. Bez.-Gerichtes von Marburg nicht vor-kommt.
Ich vvlirde E. \V. sehr verbunden sein, wenn Sie mir angeben, \vo sich dieser Besitz behndet, weil ich gleich einige Tausend Gul-den darauf sicherstellen lassen moehte.
Achtungsvoll _Ein Gliiubiger des Conrad Seidl.
Opnzorujeino na inserat v (loiiašujej številki dobro znune firino -J. MM. Mjuekiitttntt v Ijiihccktt, katera se vbled n-illin postrežbe in posebne srečo v prodaji Haafrurgskih srečk jako priporoča._
Dunajska borza 2. junija.
Enotni c i it. dolg V b»l k„ v«i<, .   64 g'u\  95 kr.
Enotni <b?„ uoig \ Biebifi 68 . 10 .
1860 dri. p«;so;ii«>        ■ 10G   . 20
Akcije naredno brotkt 804 „ — ,
Kreditno »kci •    ... 181 . 80
London    .   .           ... 121 , 75
Napol........ y . 68
C. k. cokini .5 77
Srebro 103 20
S" cn I
3 O ~
3 K
fvfrni s
3.'
i = °»
-m «3
M £» w    2- ~,a ^
— ^ —    3 a__
o "
si*
> In SlM => i — —
9wK S
p: 3?*'
^ 9m3
■  ®3 1
3??."? ooio  I ~3
■H
5. S.
3 il
ja   CT SS X *i
91 vvv
4
9
c 3 ftl ' a. o- p. a-
M   i3 »ji iju K
2.  |f HI 9 S
oo      a ^ 3. Mirt
3- —, rti rt> *** Mi
e»     2 e
I «*>
S p
o
!? • ■ «y
o «1
3 3
i: w
s- m r;
-n -.t — 3 M
- Hi*
11 2-
3
■ M
^_ Ji rj -i
t? o ifc;
Posestvo na prodaj
y Maiu / i< p(leg Št. Vida nad Ljubljane bia. itOV, 8., obstoječo : iz veliku bišu (posebno pripravna za zidanje sob,) dveh velloifa konjskiii hlevov, podom, kozolcem, lepini vrtom z nn&ujeiiiiu siulniui drevjem, dveh njiv in gozdom.
Natančneje so izve pri lastnici
Mariji Malinšek.
pOiestnica inv mlinarica v Tacnji ( 1**1 — -)_pcxl Šmarno ^oro.
Uvajenec ali učenec,
močne konstitucije in z dobrimi eolakimi izpričevali, sprejme se takoj v mojej niirnhergBkej in galanten jnoj stacuni.
(1G7—i)_> st?-ic> I^otvioiC*.
Izdatelj in urednik iosip Jurćic.
*  S f c- s
? 5^ 'O    <*  ft C/J
?  P. -   rl - Nj-TJ,
2 ?r
Prsne in pljučne bolezni, |
knkoiine koli so,  ozdravijo se s po zdravniškim predpisu pripravljenim
scluieebergskim zeljisčiiim allopom,
M''t-aiija 91 ilheliim, hkarjn r Nrunkirchen. Ta Bok koristi na posobno ugodni način za ii,«f»<' iti in-.nn- ln»lt?ni, f/fi/m. tiri§hit it.trt, t.ti\</j in imlunl. Mnogo nnročnikov potrjuje, da so zahvaljujejo lo temu soku prijetnega spanja.
Izvrstni opazovanja vredni učinek napravlja ta sok, kot obvarovalni lek za mvfilen** in //#'<!» • rc»ic.
Vsled Bvojegn jako prijeinega dului, je za otroke jako koristen, potreben pak za vse na pijačah bolne ljudi, pevcom in govornikom za nečisti glas ali colo hripavost jako potrebni pripomoček.
Mnogobrojna spričevala potrjujejo zgornje navedeno. V dokaz rečenoga podsijem sledeče dopise pripoznanja: Gospodu Franju  Villuhtui, lekarju v Neunkirchen. Izpričevalo.
Mojega sina Franja mučil je osem tednov tako hud (krčni) kašelj, da sem se bal, da ga bode jedenkrat zadavil. Poleg tega pak jo tudi hujSal, in je tako oslabel, da jo komaj Ae po konci stal. Nasvetovan mu je bil schneebcrgski zeljiščni allop in hvala temu izvrstnemu leku, u že po uživanji prve steklenieo, pojenjal je kadelj nekoliko in po uživanji druge steklenice okrepil se je otrok zelo, pridobil zopet moč in je od tega časa popolnem zdrav. — Tudi moj starejši sin ozdravil se je b tem pripomočkom v malih dnevih hudega kadija in hripavosti.
Dajem Vam tedaj, s prisrčno zahvalo za tako hitro in eiulapolno ozdravenje mojih otrok to izpričevalo, ter voščim, da bi se tu lek na korist bolnih ljudij po širocem svotu seznanil in v obče uporabljal.
F lat z, 6. marca 18f>5. Anion Just. Ii«vro S lielbcnrclf,
župan.
Gospodu Kranju Wilhtlniu, lekarju v Neunkirchen.
Vaše blagorodje! Prosim Vas, mi uljudno kar hitrejši moči poslati Se 4 steklenice Vašega slovečega zeljiščnega allopa, jaz Čutim po uživanji dveh steklenic, da su na boljše obračajo od dne do due moje prsno in vratne bolečine.   Zaradi tega obrnem se ta pot na Vas samega v zaupanji, da dobim uajsvežnejšega.  Priloženo jo 6 gl. k. veljavo. Z odličnim spoStovanjem (42—n) Ilenrilc Kock.
ranocelnik in zdravnik porodstva. MUnchret na Ostrangu, >\\. februarja 1869.
^TTm^tSr^ °n' P- 11 ■ kupei, kateri /.c o dobivati izvrstni nrml lUll^Ma sehneebergskj zeljiščni allop, katerega jaz od leta H.jii Houi izdeljujeui naj blagovolijo izrecno zahtevati
\  Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop.
Ponarejevalci
tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu.
Samo   takrat je moj izdelek, ako je na vsakej steklenici ta pečat.
.1 ttA»txuti.it' o t-ttiii titula jte « ttakt-J steklenici.
Zapečatena originalna steklenica velja 1 gubi. 25 kr., ter je vedno v »veznem stanji in so dobiva lo pri izdelovatolju
Franjo Wilhelm,
lekar v Neunkirehen na Spodnje-avstrijskeni. Zavijanje zaračuna se sč iJU kr. Pravi VVilholniov schneebergski zeljiSriii allop dobiva se tudi samo pri mojdi goKpodili odktipcih v L, j u h 1 j a n i pri Petru I.assiiiUu. v Novem m o s t u pri Dom. ltiaszoliju, lokarjut v Postojni pri J. upfei ■>« li inidi u, lekarju; v Zagrebu pri Mig.  Uilill»;i«-lni, lekaiju.
BBIMB Zaradi prtizcnuinja zalog nuj blagovolijo tržtvu žt/jni prijattlji obrnuti si ptšmtno do iiuhi .
Neunkiichen polog Dunaja (Spoilnje-avstrijsko).
Franjo \\ illieliu,
lekar.
Lastnini, m usiiy „iNuruanejaUtjKurne".