Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
/t »»Iti prejema«: ia
•»»io leto naprej 26 K — h t»! leta » 18 » — » K trt » > 6 » 50 ► Mesec » 2 »80»
i apravnlitvM prejeman: za
trio leto naprej 20K— h
Cil leta » 10 » — » trt » • 6 „ — » neteč » 1 > 70»
£s poSilja n je na dom
20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In Inserat« sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. t.
Rokopisi se ne vraSaio, nefrankovana pisma ns vsprejernajo.
Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah St. 2,1.. 17.
Izhaja vsak dar ,izvzemšt nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 163
V Ljubljani, v soboto, 18. julija 190B.
Letnik XXXI.
Nemška gospodarska pomoč ?
m
Koncediramo, da g. Gassner in morebiti še par nemških mož v deželi nimajo za svojo osebo agresivnih tendenc nasproti slovenskemu domačemu življu. Morebiti je nekaj takih nemških mož v deželi, ali i o tem imamo najhujše dvome, kajti vse nem-štvo v deželi stoji pod vodstvom Schwegla in Binderja, katera sta v odločno nemško-nacijonalni struji. O tem smo na jasnem, in nas ne preslepi niti znana diplomatična pre-tkanost slovenskega uskoka Schvvegla.
Mi smo politično smer kranjskega nem-štva vže zdavna razkrinkali in zadnji čas se celo v zaslepljenih slovenskoliberalnih vrstah jasni. Jedno je že sedaj gotovo, da so zlati časi slovenskonemške zveze, ko so Nemci ob nedostojnem osebnem boju slovenskih liberalcev proti naši stranki ribarili, že blizu konca. — Morebiti bodo še nekaj časa liberalni prvaki hodili v posvete k Schweglu in sklepali naklepe proti nam — ali javno mnenje bo že spravilo take izdajalske mahinacije s sveta.
Toda predaleč smo zašli od predmeta. Naš namen je, pokazati g Gassnerju, da ima v prvi vrsti dolžnost učiti svoje Nemce narodne tolerance in pravičnosti. Ko opravi svoj posel tam, potem naj pride šele k nam tradirat. In le nekoliko značilnih potez iz dejanja in nehanja kranjskega nemštva povijemo gosp. Gassnerju v šopek.
Kako ravnajo tako hvaljeni nemški industrijalci proti našemu domačemu slovenskemu ljudstvu ?
Poglejmo v Domžale! Vtem okolišu je bila od davna razvita slamnikarska domača industrija. Ljudje niso Bog ve koliko zaslužili, ali pri svoji skromnosti so vendar pošteno izhajali.
Te stoletne slamnikarske izurjenosti se je poslužilo par Tirolcev, ki so z malim
kapitalom zasnovali moderno urejeno slam-nikarsko industrijo in kupčijo.
Ti možje so si v Domžalah napravili lepo premoženje. Nič ne rečemo proti temu, kajti dandanes imata kapital talent in delo, vsak svojo vrednost. Protestujemo samo proti temu, da se nam možje, ki so ob svojem delu, svoji spretnosti, ali v glavnem vendar ob žuljih slovenskega s 1 a m n i k a r j a - d e 1 a v c a obogateli, predstavljajo kot veliki ljudski dobrotniki.
Poleg tega pa imajo domačini slamni-karji bore malo od moderne domžalske slamnikarske industrije. Ti domžalski industrijalci, ko so si ob žuljih domačinov napravili lepe denarce, jemljejo na količkaj boljše plačana mesta svoje rojake Tirolce. Le najmanj plačana mesta, za katera ni dobiti nemškega Tirolca, se dajejo ubogi slovenski pari. In ti Tirolci-industrijalci nimajo nikakega zmisla, da bi se uživeli med slovenskim svojim okolišem. Čutijo se nekako „tiberwertiga sredi slovenskih slam-nikarjev. Ljudstvo slovensko jim je tuje, zato pa vabijo v svoje tovarne svoje tirolske rojake. Ti prihajajo, dobe bolje plačana mesta, imajo svojo nemško šolo, svoje pevsko društvo itd. Slovensko ljudstvo pa stoji ob strani, misli na dobre čase, ko še ni bilo tam tovarn, in se seli v — Ameriko. — Vprašamo Vas, gosp. Gassner, kje je tu tisti blagoslov, ki ga prinaša nemška podjetnost Slovencem na Kranjskem?! ln gospoda Gassncrja besedami moramo reči: „Was niitzt dem Lande Krain seine brave, arbeitswillige Bevolkerung", če pa nemški industrijalec ne privošči nobenega boljšega grižljeja domačinu Slovencu, temveč le im-portira Nemce, ker našega naroda ne ljubi. In tako je v Domžalah, g. Gassner! Pridite in poglejte!
Ali domžalska praktika ni jedina v deželi. V Luckmannovem kraljestvu gori na Jesenicah tudi ni dosti bolje.
Gosp. Luckman je našel v zadnji seji
trgovske zbornice tople akcente za prospe-riteto kranjske dežele. — Ali vse to govoričenje je le gola „Spiegelfechterei" vspričo dejstev, ki jih vidimo v njegovem kraljestvu.
Nič ne tajimo, da ima gosp. Luckman mnogo zaslug za železno industrijo na Savi in Javorniku. Tudi delavcev-Slovencev je mnogo uslužbenih v teh podjetjih.
Vprašali bi pa vendar radi g. Luck-mana, koliko je domačinov Kranjcev na uradniških in sploh bolje plačanih mestih? In med temi maloštevilnimi domačimi uradniki ni ne jednega zavednega Slovenca. To ni slučaj, to je zistem, da se domačin-Slovenec odriva, tudi če ima vso sposobnost. Ali naj se ogrevamo za tako industrijo, kjer je domačin-Slovenec dober le za industrijalnega kulija?! Tu ne velja izgovor, da nimamo kvalifikovanih močij, kajti še za navadna pisarniška dela, ka-koršnih močij imamo vendar v izobilju, ne nastavijo Slovenca-domačina, ampak trdega Nemca ali pa slovenskega renegata.
In ti nemški uradniki na Jesenicah! V prostih urah uganjajo najglasneje nemško-nacijonalno politiko, zasmehujejo naš slovenski idijom, terorizirajo slovenske delavce, a vzlic vsem tem dejstvom si upa g. Luckman nastopiti v obrtni zbornici v maski velikega dobrotvorca slovenskega ljudstva!
In še nekaj smo pozabili! Ob zadnjih občinskih volitvah je uprav ta Luckman najbolj korteširal, da iztrga občinsko upravo domačinom. Njega pa je podpiral celi štab malih in velikih njegovih uradnikov. Ali more biti tak mož, ki izpodriva domačine in uriva privandrane .markovce" v veliki večini slovenski občini v občinski odbor, dober prijatelj slovenskega domačega prebivalstva? Ima li tak mož v srcu res tako ljubezen do slovenske dežele, kakor jo na jeziku prodaja po trgovski zbornici?! Žali-bog, ne!
Nič bi ne rekli, ako bi se industrijalni nemški podjetniki ozirali v prvi vrsti na nemške Kranjce. To bi nam bilo razumljivo.
Alida se importira zistema-tično nemški živelj v industri-jalna podjetja, ko morajo kva-ifikovani domačini iti po svetu za kruhom, t© je ona velika krivica, katere najlepši Luckmanovi in Gassnerjevi govori ne spravijo s sveta.
Domžalska industrija importira Tirolce, jeseniška pa celo Pruse. — V tem dejanju tiči velikonemški namen kolonizirati z Nemci slovensko deželo. Materijalno nam škodujejo in poleg tega hočejo še deželo germa-nizirati. Pri takih razmerah ne moremo imeti prevelikih simpatij do industrije, ki so ji Slovenci dobri le za slabo plačana težaška dela.
Tako delujejo — z malimi častnimi izjemami seveda — nemška industrijalna podjetja v deželi. Tudi tam doli pri kočevskem premogokopu se deloma tudi tako prakti-cira. In tudi v Tržiču samem, kjer sicer prevladuje še staro patrijarhalno razmerje med podjetnikom in delojemalcem, se kaže, da dohajajo na površje elementi a la Rieger. Ko preobladajo ti, potem bo tudi v Tržiču nemški nacijonalizem in nemški industrijalec v jednem loncu. „Das mogen Patrioten in ihrer Art seinu, vsklikamo z g. Gassnerjem, ali do takih nemškonacijonalnih patrijotov, če so tudi slučajno industrijalci, ne moremo imeti simpatij.
Da nemški nacijonalizem in nemška industrija delata drug drugemu v roko, je žalostna neovrgljiva resnica. — Da od te strani preti Slovencem velika narodna nevarnost, je resnica, katero glasno in vestno beležimo. Vendar trdno vero imamo, da se tudi raznarodenju tem potom ubranimo s pravim slovenskopatrijotičnim delom.
Obli jaforična revizija zadrug in slovensko zadružništvo.
Pod tem naslovom spregovorili smo odkrito in dobromišljeno besedo o položaju, ki
LISTEK.
Leonova predsmrtnica.
Mirno upira Leon XIII. poglede tja preko mej smrtnega življenja v zemljanom negotovo in zato dvoma in strahu polno srečo ali nesrečno posmrtnost.. . Tudi Leonu na papeškem prestolu zatrepeče srce, če se Bpomni odgovornosti življenja. Toda v dušo mu sije tolaiilna podoba milosrčnega Zveli-čarja in pogled na to podobo mu daje pogum, mu dviga srce, da mirno čaka ur ločitve. Ta strah in to zaupanje, ta tolažbe polna zavest, da je Kristus njim, ki vanj zaupajo, življenje, zveni iz sprelepe pesmi Leonove, ki jo je zložil nedavno med sve-čanostimi papeškega jubileja. Ta pesem je nekaka pesem — predsmrtnica Leonova. Podajamo jo tu cenjenim čitateljem y krasnem izvirniku in neukim latinščine tudi v prevodu, ki seveda ne more niti pri-bližema izraziti vse lepote in krasote originala.
Nocturna ingemiscentis animae
m e d i t a t i o. Fatalis ruit hora, Leo; iam tempus abire est Pro meritificjae viam carpere perpetuam. Quae te eors maneat ? ... coelum sperare iubebant,
Largus contulerat cjuae tibi dona Deus.
At summae claves . . . immenso pondere munus . ..
Tot tibi gestum annos . . . haec meditare gemens:
Qui namque in populiš exoelso praestat ho-nore,
Hei misero, poenas aorius inde luet. —
Haec inter trepido dulcis succurrit imago,
Dulcior atque animo vox sonat allocjuii:
Quid te tanta premit formido? aevicjue pe-racti
Quid seriem repetens tristia corde loves?
ChristUB aclest miserans: humili veniamque roganti
Erratum, ah fidas, eluet omne tibi.
Pesem ponočnica vzdihajočega srca.
Bliža se ura usodna ti, Leon, ura ločitve,
Delavni dan je končan, v večnost odpira se pot.. .
Srečna, nesrečna li pot ? Nebes bi pač upati moral,
Ki ti dobrotni je Bog toliko nudil darov! —
Vendar srce ti zdihuje, če strašne se zmisliš oblasti,
Zmisliš, da toliko let bil si nebeški ključar I
Ah, hako težek odgovor nesrečnega čaka zemljana,
Ki je nevreden bil tu višje deležen časti! —
Nič ne trepeči, srce, glej, sladka ti vstaja podoba
In še slajši glasi v žalostni duši se glas: Kristus je tukaj — ne boj se, Leon! — nikar
ne razmišljaj Davno že prefilih dni prešlih in žalostnih zgod!
Kristus je tukaj — zaupaj I — ponižnemu
poln milosrčja, Prosi ga, ah I in vse ljiibezno ti odpusti!
Liberalni preroki.
Mogoče pa je, da bo konec papeštva.
»Slov. Narod, z dne 13. jul. 1903.
Naše liberalno glasilo ima raznolike sposobnosti. Zgodovino uči, kakor bi je nihče drug ne znal, modroslovje njegovo odlikuje se po posebni temeljitosti, verski nauki, ki jih raztresa, so tako pravi, kot nobeni drugi, politiko pozna do dna. Ene sposobnosti pa Se dosedaj nismo na njem opazili, namreč sposobnosti za kardinala. Ali tudi to sposobnost pokazal je v ponedeljek sijajno. Spodobilo bi se torej, da bi sprejeli naše liberalno glasilo v kardinalski zbor. seveda bi bilo treba za to glasilo vstvariti novo vrsto kardinalov, namreč tako »in par-tibus inlidelium.«
V pondeljek se je vzdignil »Slov. Nar.« in šel je volit novega papeža. Mala zapreka,
ona namreč, da stari papež še ni umrl, ga ni posebno ovirala, volil je in volil. Ram-polla mu ni bil všeč, češ, da »najbrž ne zna več rožnega venea moliti.« Ubogi Ram-polla I Tako brumen list ga je obsodil 1 V šolo »Slov. Naroda« pojdi, kdor se hočeš naučiti rožnega venca. Rampolla je tor«jj padel. Ootti je karmelit, najbrže torej »klerikalec,« Tudi ne bo nič! Oreglia je bil baje pri jezuitih v noviciatu, ž njim torej že celo nič ni! In »ošaben« je baje tudi. Le v šolo našega liberalnega glasila torej, učit se ponižnosti. -Mooenni je baje upravitelj Petrovega novčiča, radi katerega je že tolikokrat kuhal jezo naš »olov. Narod«. Ne bode mu torej dal glasu in mu ga ne bode. Ta bi bila lepa, da bi »Slov. Narod« volil upravitelja Petrovega novčiča. Torej addio Mooenni 1 Tako gre po vrsti kardinal za kardinalom.
Ali naš .Slov. Narod" Be zna tolažiti Kdo ve, koga bodo kardinali, ako pride do tega, res izvolili, zato treba, da si varuje liberalno glasilo ugled proroka, in zatorej končno prorokuje: „To so kandidatje, ki pridejo pred vsemi v poštev. Seveda je prav lahko mogoče, da bo končno izvoljen — kdo drugi.*
To je pa res, ako ne bode izmed od »Slov. Naroda" naštetih kardinalov izvoljen nihče, bode pa izvoljen kdo drugi. To pro-
ga je ustvaril našemu Blovenskemu zadružništvu revizijski zakon.
Prvi trije predali sobotne številke »Slov. Naroda« prinesli so odgovor pod naslovom »Organizacija zadrug«.
Odkrito rečemo, da nam je ta naslov prijal, saj smo menili, da pod njim govori odkrit prijatelj slovenskega kmetijstva in dober poznatelj zadružništva, torej Človek, ki bi imel pravico, dotikati se tako važne stvari, kot je slovensko zadružništvo.
A smo se urezali; in prav se nam godi, saj smo vendar morali vedeti, da cd strani, ki nima srca za slovenskega kmeta in nima smisla za naprave, ki bi kmeta rešile pred propadom, pred poginom, — da od take strani ne smemo in tudi ne moremo priča kovati kake pametne besede glede zadružništva.
Pisal je članek človek, ki še abecede zadružništva ne pozna in se je brigal le za polome v zadružništvu — torej nekaka hijena — in za napade na »Gospodarsko zvezo".
Res je, da so preminile nekatere zadruge, a med temi so tudi take, ki so bile v liberalnih rokah, karje seveda člankar namenoma zamolčal, — — a to so ravno posledice tistega neizprosnega zakona, ki zahteva, da mora vse, kar ni zdravo, pcginiti!
Mi se temu zakonu brezpogojno klanjamo in le želimo, da bi v našem slovenskem zadružništvu brez ozira, ali je v liberalnih ali drugih rokah, v najkrajšem času zginilo vse, kar ni popolnoma zdravo, a kar je zdravega, se naj razvija in raste v prid slovenskega kmeta.
In tu bo lahko novi revizijski zakon jako mnogo pomagal, za to je pa treba, da si uredimo pravočasno naše zadružne razmere.
Člankar koketira z deželnim odborom, meneč, da bi ta bil najbolj poklican, ustvariti zanesljivo nadzorstvo zadrug.
Najbrž še člankar ni prečital revizijskega zakona — ali pa jako površno, ker bi sicer vedel, kateri deželni odbori da bi prišli, če sami hočejo, glede revizije v poštev — med njimi naš deželni odbor ni.
In če bi bil naš deželni odbor poklican, govoriti v našem zadružništvu kako besedo, in bi si jo prisvojal, bi morali temu nasprotovati z narodnih ozirov.
Naš deželni odbor mogel bi Ie za kranjske zadruge skrbeti — zadruge drugih slovenskih pokrajin bile bi pa same sebi pre puščene — in bi se bilo bati, da se pridružijo celo nemškim ali laškim organiza cijam
Zato se pa vendar niso osnovale slovenske zadruge, da bi krepile gospodarsko organizacijo narodnih nasprotnikov — in še bi se na vse zadnje v njej potopile.
Slovenske zadruge morajo imeti svoje središče i. s. samo le eno središče, ker še le potem bodo tvorile velikansko gospodarsko moč. če bodo jedine — in to središče more biti le zadružna zveza, a nikdar deželni odbor. Lahko pa deželni odbor koristi in pcmaga zadružništvu z materijalnim podpiranjem.
»Narodov« člankar sam namiguje, da bi moralo biti središče v Ljubljani, o kojem namigovanji je pa pač neka ost obrnjena proti celjski »Zvezi« — saj se je vendar
tolikrat povdarjalo, da je celjska »Zveza« središče takozvanih liberalnih posojilnic — in sedaj naenkrat se ta zveza prezira in se zahteva drugo središše.
Središče mora in more le biti v Ljubljani — to trdimo tudi mi — in pojedine slovenske pokrajine naj imajo svoje pod-zveze.
Člankar se kar križa in strah mu pretresa mozeg, da bi morda postala to središče »Gospodarska zveza« v Ljubljani.
Ta mu je baje kompromitirana — kar do kostij. Kdo jo je pa kompromitiral?
Gospoda — primite se za nos, seveda za svojega, — ki ste jo grdili zahrbtno in javno, ki ste jo hoteli uničiti, ker vam je bil namen, preprečiti slovensko zadružništvo in tako omogočiti znanim pijavkam, da še v naprej izsesujejo kmečki stan.
Če se je pri kaki slovenski zadrugi — bodi si član »Gospodarske zveze« — ali ne — pojavil kak nered, kričali ste, kakor kura, ki je ravnokar jajee znesla —■ ves svet je moral zvedeti, da je na Slovenskem v neki zadrugi nered in da je spet »Gospodarska zveza« kriva — in zakleti nasprotniki našega naroda — so, ne vprašaje, je li dotična zadruga v teh ali onih rokah — z veseljem zabilježili tako vest, češ, Slovenci tudi v narodno gospodarskem oziru propadajo.
Na ta način se je kompromitirala »Gospodarska zveza« — ž njo slovensko zadružništvo in slovenski narod.
»Gospodarska zveza" je storila vse, da se je vsak nered hitro in brez škode popravil — in če popravljanje ni bilo mogoče, delala je zveza samo na to, da se je taka rana odstranila s zadružništva.
Sicer pa so neredi nastali le tam, kjer se niso vpoštevala navodila »Gospodarske zveze".
Nadalje presoja člankar »Gospodarsko zvezo" s političnega stališča — a na gospodarsko oziroma zadružno stališče si ne upa, ker bi sicer moral priznati, da je »Gospodarska zveza* najpopolnejša zadružna zveza na Slove n s k e m.
In ravno to stališče, zadružno stališče, moramo v p o -štev a t i v s i z a drug arj i in vse naše zadruge — politika se ne sme vmešati in nas razdvojevati pri zadružnem delu. Člankar je zapisal tudi, da »Gospodarska zveza" v sedanji obliki ne more biti središče slovenskega zadružništva. To je zelo res — in bi si člankar lahko prihranil te besede, če bi natančneje — vsaj malo natančneje — pogledal revizijski zakon, ki vendar označuje obliko popolne zadružne zveze in prav natančno določuje njen delokrog.
Tem postavnim določilom mora se seveda tudi »Gospodarska zveza" prilagoditi s tem se premeni marsikaj, kar je bilo dosedaj pretveza najnesramnejših napadov.
Sicer je pa iz celega »Narodovega" članka razvidno, da je imel člankar namen in nalogo naše zadružne razmere zmešati in zamotati ter kaliti vodo, da bi še pojedini ribiči lahko zanaprej rabili svojie trnke.
Naša želja je pa, da se naše zadružne razmere uredijo — in se doseže popolna jedinost — in se nadajemo, da je to tudi želja vseh slovenskih zadrugarjev in slo-
venskih zadrug, zato pa spet pozivamo »Gospodarsko zvezo", da v to svrho skliče enketo.
rokovanje se je liberalnemu glasilu res iz-vratno posrečilo. Stavimo sijajne dohodke kaplana proti skromnim Rothschildovim, da bo res tako.
Mala reminiscenca tu ne bode škodila. Komaj je 7. februvarija 1878 zatisnil veliki Pij IX. svoje trudne oči, že so začeli volitev novega papeža razni liberalni listi. Čujmo, kaj piše o tem naš »Slovenec" z dne 16 februvarija 1878, bila je tudi sobota:
,0 volitvi papeževi poroča se graškemu »Volksblattu« od sekavskega škofa £wer-gerja, ki so v nedeljo ob 6. uri zjutraj s svojim spremljevalcem došli v Rim, da kardinali o njej stanovitno molče, in da so vsa naznanila po časopisih o razporu in razdra-ženosti med njimi zlagana. Tudi »Čech« piše, kako lažejo liberalni listi, celo vladni, o uporu v zboru kardinalskem, o prihodnjem papežu itd., ter pravi, da so to le izmišljevanja prismojenih možganov liberalnih poročevalcev. Kdor ve, da nobeden brez pravice ne more v njihov zbor in kako mirno in modro se je godilo vse pri zadnji volitvi, ve tudi, kaj je misliti o dotičnih strankarskih poročilih. ZlaBti liberalni časniki o tej reči veliko pisarijo in »Liberta« je seštela celo glasove, koliko da jih ta ali ona stranka ima; Manningova nespravljiva (?), pravi, šteje 12 glasov; kandidat zmernejše stranke, ki je za spravo, je Ravenski nadškof-kardinal Moretti; tretja stranka, ki je za to, da ostane vse pri sedanjih razmerah, je najštevilnejša in njen kandidat je veronski nadškof Ca
nossa. Liberalni časniki tudi pripovedujejo, da bode konklave dolgo časa trajalo, ker ima reSiti mnogo jako važnih zadev. To priča, da ti časniki razmer katoliških in cerkvenih prav nič ne poznajo. Konklave z do-tičnimi vprašanji nima prav nič opraviti, njegova naloga je le volitev novega papeža.«
Takrat so se skazali liberalci kot prave proroke, kajti uže 21. februarja 1878 leta je bil, kakor znano, izvoljen papežem — kardinal Joahim Pecci. Prav natančno tako, kot so liberalci prorokovali, kajneda?
Da bi se sedaj ognili blamaži, je liberalno prerokovanje nekoliko širše: ako ta ne bo, bo pa — kedo drugi.
Toda naš »Slov. Narod« je po tem srečnem prorokovanju dobil pogum in je kar naprej prorokoval. Koncem pondeljkovega članka namreč pravi: »Naposled bodi še omenjeno, da pravi Malahijevo prorokovanje da bo imel Leon XIII. samo še 10 nasled nikov, potem da bo konec sveta. No, konec sveta tedaj pač še ne bo, mogoče pa je, da bo konec p a p e š t v a «
Nekaj, sicer za liberalce majhnega, je pri tem popolnoma prezrl liberalni prorok Kristus je namreč rekel sv. Petru: Tu es petrus et super hanc petram aedificabo ecclesiam meam, et portae inferi non prae valebunt adversus eam.
Za katoličana ne more biti dvoma, kedo bode imel prav.
Taka so liberalna prorokovanja.
Čolil in vlada.
V prvih dneh prihodnjega meseca se vrši, kot smo že omenili, splošni češki narodni 7hor, na katerem bodo zastopani vsi krogi Č-ške, Moravske in Šlezije. Povodom tnga zborovanja se pa snidejo v posvet mladočeški zaupniki, ki natančno določijo taktiko, ki naj bo merodajna za češko delegacijo v jesenskem zasedanju. V prvi vrsti se naglaša v mladočeških krogih, da bodo mladočeški poslanoi na vsak način obBtruirali vojno predlogo v jeseni. Tozadevni sklep bo storil tudi narodni zbor. Druga važna točka so pa nove češko - nemške spravne konfe-renoe. Ministerski predsednik Koerber dobro ve, da mu je nemogoče preje urediti parlament. dokler ni dosežena sprava teh dveh narodov. Tozadevno srečo je pa Koerber že večkrat poskušal, seveda brez vspeha, ker vlada noče Nemcem skriviti lasu. Za to pa tudi sedaj pravijo VBi češki listi, da se češki >oslanci ne smejo odzvati Koerberjevemu jovabilu za nova spravna pogajanja. Vladi so itak že znane vse češke zahteve, od ki- ' terih ne odstopijo v nobenem slučaju. Če vlada vkljub temu želi pričeti pogajanja s češkimi poslane, ima to edino ta namen, da )i odnehali Čehi. Tak trud bi bil pa brez-vspešen in je torej za vp« najbolje, da se novih spravnih konferenc Čehi sploh ne ude-eže. Nemci itak vsak hip lahko odnehajo od svoje trmoglavosti, vlada pa tudi ve, koga mora obvestiti o takem sklepu.
Koerber vabi Italijane.
Koerberjeva vlada vkljub zedinjenju nemških strank še nima večine v zbornici za nujne državne potrebe, ki v jeseni morajo biti zagotovljene. V stiski je tem bolj, ter se jej, morda le navidezno, izneverjajo Poljaki. V tem neprijetnem položaju se je Koerber po svojem dobrem prijatelju Schii-ckerju obrnil do Italijanov. Dosedaj sicer še ni znano, kak vspeh je imelo to vabilo, gotovo pa je, da se vsaj tirolskim Lahom ne mudi nič bolj v vladni tabor nego Poljakom. Cela vrsta političnih, administrativnih, gospodarskih in etičnih interesov po-vzročuje namreč srdit boj med tirolskimi Nemci in Italijani. Ljubša nego najlepše zagotovilo v nemških predalih, da so Italijani poleg Nemcev edini kulturni živelj v državi, je tirolskim Italijanom vsaka železnica, radi katere so v ljuti borbi — s somišljeniki Koerberjevimi. Italijani se torej še niso oglasili na poziv Schiickerjev. Pač pa so se oglasili Nemci sami. Tirolski Nemci sami odklanjajo najodločneje Schiickerjev korak. — „Tiroler Tagblatt" pravi, da Nemci ne dopuste, da bi se na njihove stroške lajšale bolečine Italijanov. Nemci zahtevajo najprej garancij, da ostanejo njihovi interesi nedo-takneni. Zato smo uverjeni, da se poslednji ne bodo dajali terorizirati od svojih rojakov iz Primorja, ki so slepi v svojem sovraštvu do Slovanov in ki so v tem sovraštvu pripravljeni za vsako politično neumnost. Torej tudi Italijani ne bodo prav hoteli v račune Koerberja, dokler ne bodo zadovoljeni v Tirolah. In če bodo ti zadovoljeni, bo vihar med Nemci in veselil se bo Schonerer! Na jesen pa bo treba razpravljati: proračun, vojne predloge, nagodbo z Ogrsko. Same - državne potrebe! Do zanesljive, kompaktne večine je pa še tako silno daleč.
Grof Khuen v škripcih.
Že včeraj smo naglašali, da se nahaja ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary v silno veliki zadregi, v mnogo večji nego pa njegov prednik Szell, ki se je raje umaknil, nego bi bil kapituliral pred obstrukcijo. Grof Khuen se je pa udal Ko-šutu na celi črti in vendar ne more nikamor naprej. Ex lex — stanje vlada dalje v ogrski državni polovici, vlada nima ne proračuna ne pročunskega provizorija in ne vojaških novincev. Pri nas si Koerber lahko pomaga § 14, na Ogrskem pa tega ni in Hedervary ima popolno zavezane roke. Kako dolgo bo mogoče še vzdrževati tak skrajno neugoden položaj, je seveda negotovo, a ve se z gotovostjo, da dolgo ne. V prvi vrsti zahtevajo nujne rešitve prazne državne blagajne. Davke plačujejo v sedanjem ex lex stanju le oni, ki store to radevolje, vsa opozicija in njeni somišljeniki nočejo ničesar plačati, siliti jih pa nobeden ne sme, kaj šele davke šiloma iztirjevati. — Dalje se pa vedno bolj približuje čas 1. oktobra, ko bo treba uvrstiti v armado letošnje vojaške novince, ki jih pa še nikjer ni. Prejšni vojni minister Fejervary je moral opetovano preložiti vojaške nabore, isto bo moral storiti hočeš nočeš tudi njegov naslednik. A še ne bo nobene nade, da se izvrše nabori do določenega roka. In ker na Ogrskem ne bodo pozvani v vojake letošnji novinci, jih ne smejo pozvati tudi ne v Avstriji. Kak položaj bi se pojavil v tem slučaju, o tem ni na jasnem niti skupni vojni minister. Ker je vprašanje v odseku rešeno, bi potrebovala vlada le eno mirno sejo, toda tudi te ne dobi, še sedaj je na vrsti razprava o vladnem programu in se lahko zavleče še več
tednov. Zdi se, da ni nikakega izhoda. — Danes se grof Khuen napoti v Išl, da tam potoži svoje težave in prejme nadaljnih navodil. Ali bo odstopil ali bo razpustil zbornico? V prvem slučaju bi morali priti na krmilo možje, ki bi jih v normalnih razmerah gotovo ne marali. Sedaj bodo pa morali opustiti nekoliko tenkočutnosti, in ko bi danes živel Szilagyi, brezdvomno bi ga takoj imeli na Khuenovem sedežu. Vsekako bo pa taka rešitev mnogo prikladnejša nego pa razpust zbornice v sedanjih razmerah. Prvič je silno nejasno vprašanje,<če sme vlada sploh razpustiti zbornico sedaj, ko vlada brezzakonito stanje, drugič bi pa prišla z novimi volitvami z dežja pod kap. Najprej se torej bržkone poskusi sprava, potem jej pa sledi demisija.
(Jrof Wodzicki o parlamentarni krizi.
Morda petroburški »Kraj« res še nikdar ni pisal o avstrijski parlamentarni krizi in nje vzrokih. Gotovo je sedaj le to, da se je v njem sedaj oglasil poljski poslanec grof Wodzicki ter ondi jel razpravljati o notranje politiških razmerah v Avstriji. Mož piše mej drugim: »Če hočemo odpraviti sedanje nezdrave parlamentarne razmere, je potrebno, da sta izpolnjena dva pogoja. Pred vsem se morajo Čehi in Nemci navaditi, da je njih dolžnost proti samim sebi in državi, da sklenejo mir. Sedanji bolestni, za monarhijo silno nevarni položaj se mora čim preje pre-meniti. Čehom se je brezdvomno storila krivica, (vendar le!) in Nemoi ne smejo pozabiti, da je za vselej odklenkalo vladi centra-listiškega sistema. — In ko bo dognana češko-nemška sprava, se mora naglo izvesti asanaoija parlamenta. Vlada mora zahtevati iremembo poslovnika, kajti sedanji ni nič drugega nego staro-pol|ski liberum veto. Pet poslancev lahko ustavi vse delo v parlamentu. Ponavljam, sedanje razmere so ne-znosne, a ne dvomim, da bo življenjska sila države premagala tudi sedanjo krizo«. — Tako poljski grof govori v ruskem listu o rešitvi parlamentarne krize, tega pa ne pomisli, da samo z besedico »naj« ni prav nič opravljeno. Naj ta poljski državnik in več iratni kandidat za ministerski stolec še tako prigovarja Nemcem, da dovolijo Čehom univerzo na Moravskem, ne bo opravil prav ničesar, če bodo Poljaki i nadalje v vsej svoji ponižnosti podpirali Nemcem prijazno vlado. Poljski klub naj dela raje na ustanovitev vseslovenske zveze kot odpor na vse-nemško zvezo, in kmalu se bodo razmere zboljšale.
Posl. (iessmann o položaju.
Krščansko socialni poslanec dr. Gess-mann prireja sedaj več shodov na Predarl-skem. Minuli ponedeljek je govoril na shodu v Bludencu ter pojašnjeval naš politiški in parlamentarni položaj. Govoril je mej drugim o dogodkih na Ogrskem ter izjavil, da si bo morala njegova stranka v sedanjih razmerah dobro premisliti, v koliko bo mogla še donašati žrtve v svrho celokupnosti monarhije, ne da bi navstala večja nevarnost za interese njenih volivcev in strankin ugled. — Govoril je seve tudi o zvezi vseh nemških strank ter pripomnil, da velja to zedi-njene edino le v narodnostih vprašanjih, v vseh drugih, posebe pa še v verskih, politiških in gospodarskih vprašanjih, si je pa ohranila stranka popolno prosto roko. V vseh teh vprašanjih bo stranka odločno nasprotovala židovskim liberalcem in nacio-nalcem.
Iz brzojavk.
Khuen danes ne potuje v Išl. Uradno se javlja iz Budimpešte, da dan za odhod Khuenov v Išl Ae ni določen. — Košut na dopustu. Košut je že odpotoval v Italijo na dopust, da ne bo s svojo prisotnostjo oviral obstrukcije. Njegovo mesto je zavzel Polonyi, ki je sedaj pravi vodja neodvisne stranke. — Potovanje ital. kralja v Pariz je sedaj definitivno določeno na prve dni meseca oktobra. — Položaj vlndiji povzroča Angležem v Južni Afriki obilo skrbi. Vojni urad je odredil, da mora velik del čet v Južni Afriki biti pripravljen na odhod v Indijo za slučaj nenadnega dogodka. Pripravljenih je 25.000 mož. Za transport vojakov je že poskrbljeno. — Amerika se polastila angleških otokov. Ameriške vojne ladije so se polastile večjega števila Angliji pripadajočih otokov (pravijo, da jih je 20) v bližini otoka Borneo in razvile ondi ameriško zastavo. Kaj poreče na to Anglija?— Proti ženskim rodovom v Franciji. Combes je včeraj pričel obveščati 81 s poukom baveSih se ženskih redov o odklonitvi prošenj za avto-rizacijo. — G r £ k a poslanska ibor-nica zopet razpuščena. Iz Aten se javlja, da vlada s 30. avg. razpusti sedanjo zbornico. Nove volitve se vrše 25. oktobra. — Nemška brzojavka na Ogrskem. Nekega sodnika v aradskem okraju so obsodili, ker je odklonil nemško
Dalje v prilogi L
I. Priloga 157. £tev. „iSlovenca** dn6 18. julija 1903
brzojavko dunajske policije. — Minister P 1 o a z demontira vest o nameravanem odstopu. Pravi, da vlada v kabinetu popolna edinost glede odločnega nastopa proti opoziciji.
Bolezen sv. očeta.
Zopet izjavljajo zdravniki, da je močna narava sv. očeta iznova premagala jako ne varen stadij bolezni in ni izključeno, da bi ozdravel, ako bi bil — mlajši. Pri starčku 93 let pa je skoro izključeno ozdravljenje, pač pa smrtna ura baje še ni tako blizu, kakor so že nedavno mislili zdravniki.
6v. oče je bil začetkom tedDa tako slab, da nihče ni mislil, da bi mogel še kaj časa upirati se bolezni. Kljub vsemu pričakovanju pa se položaj sv. očeta zadnja dva dni ni poslabšal. Položaj se sedaj nič ne spreminja.
Sv. oče je včeraj zavžil le tekočo hrano, a danes mu bodo zdravniki že dovolili za-v žiti gostejšo, trdnejšo brano. Vatikanski zdravniki, katerih je v Vatikana precej, niso zadovoljni, da sv. očeta zdravijo samo znani trije zdravniki, in hočejo, da bi tudi oni pokazali £"ojo sposobnost.
Liberalni listi pa o položaju sv. očeta zopet drugače poročajo. »Tagespost« ima privatno brzojavko iz Rima, da je vse prizadevanje zdravnikov zaman. Papež se ne more ganiti in niti štiri besede skupaj spregovoriti. Operativni vbodljaj zdravniki niso izvršili in skoro gotovo do tega niti prišlo ne bo. Mej Vatikanom in politično oblastjo se je Bklenilo, da Vatikan po smrti sv. očeta dobi državni brzojav v izključno porabo, da more takoj obvestiti vse cerkvene dostojanstvenike.
Ofioijelna poročila pa se, kakor rečeno, glase vse drugače, kakor to „privatnoa poročilo »Tagespošte«, ki je skoro gotovo na vadni izbruh po senzaciji kakega židovskega časnikarja, ki kuje poročila na trgu sv. Petra, ker v Vatikan ne more.
Včeraj zvečer so oficijelno poročali i z Vatikana: Papež je akutni stadij bolezni prestal, vendar je slabost velika, da na ozdravljenje ni upati. Papeževe moči bodo počasi pešale, a časa, kdaj bodo pošle, se ne more določiti. Lapponi meni, da to lahko traja še en mesec.
Ob pol 8. uri včeraj zvečer so zdravniki izdali naslednjo izjavo: Bolnik je prestal dan precej mirno, semtertje je nekoliko spal. Splošni položaj je nekoliko boljši. 'Aila 80, dihanje manj površno 32, temperatura 36 6. Mazzoni, Lapponi.
Ko so zdravniki izdali buletin, je sveti oče sprejel včeraj zvečer kardinala Ram p o 11 e.
Rasna poročila.
Benetke. »Gazzetta di Venezia« pravi, da je papež baje dal nove določbe za volitev prihodnjega papeža, kakor je poročevalcu tega lista povedal kardinal Gavagnis. Natančnih podatkov o tem ni mogoče izvedeti.
Rim. Iz P e r u g i j e in C i t a -vecchije sta došlavRim dva batalijona vojakov pešcev, od katerih je en del utaborjen v vojašnici Suristori v bližini Vatikana.
Lizabona. V vseh cerkvah se moli za papeža. V slučaju smrti sv. očeta se zapre kralj kot „rex fidelissimus" takoj, ko pride poročilo o smrti, tri dni v svoje privatno stanovanje, ne da bi koga sprejel. Raz vojnih ladij bodo vsake četrt ure spuščali strele, gledališča in zabavišča bodo tri dni zaprta in v državnih uradih bo tri dni mirovalo delo. Ei mesec bodo uradniki in tudi občinstvo nosili znake žalosti. Sedaj dobita kralj in kraljica vsak dan trikrat poročila iz Vatikana.
Priprave za pogreb. Italijanska oblastva so po poročilih iz Rima že ukrenila vse priprave za pogreb svetega očeta v stolnici sv. Petra. Za red v cerkvi baje to pot ne bodo skrbeli vladni vojaki, kakor se je to zgodilo ob Pijevi smrti, marveč le za red na trgu pred cerkvijo. Pred kapelo Najsvetejšega, kjer bo postavljen oder, Be na pravi do desnih stranskih vrat ograja. Verniki bodo dohajali v kapelo pri teh vratih ter šli mimo odra do levih stranskih vrat. Velike stopnjice pokrijejo z deskami, da se izognejo večjim nezgodam. Vatikanski mizarji po teh virih že izdelujejo rakev za Leona XIII., kakor jim naroča neki stari privilegij. Ob enem so dovršene vse priprave za naglo obveščenje diplomatiškega zastopstva o nastopu smrti.
Rim, 18. julija. Svetne oblasti so v soglasju z Vatikanom za slučaj papeževe smrti določile: Takoj, ko papež umre, zasede bv. Petra trg 1000 karabinierjev. Varnostno službo v cerkvi sv. Petra pri mrtvaškem odru oskrbe karabinierci in policija. V cerkvi bo pet zdravniških postaj. Tudivo jaštvo bo pripravljeno, da podpira orožnike in policijo. Pristop k mrtvaškemu odru svetega očeta bo dovoljen od 4. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Splošno bo imelo ljudstvo k mrtvaškemu odru pristop od 4. ure zjutraj do 5. ure popoludne, od 5. do 6. ure bodo
prišli na vrsto povabljeni goBtje, od 6. do 8. ure zvečer samo duhovščina in bratovščine. Shodi in izjave v mestu bodo prepovedani.
Marconijeva brzoiavkakar-dinalaGibbonsa. V Vatikan je do-šla te dni brzojavka kardinala Gibbonsa s krova parnika Auchtor-črte. Na tem parniku se nahaja Marconijeva postaja, ki je v zvezi z brzojavno postajo v Mavre. Po tem potu je kardinal, dokler je bil na potu, vsak dan dobival buletine o papeževi bolezni. Kardi-nalovo brzojavko so poslali v Havre z Mar-conijevim aparatom, ic Havra pa po navadnem potu v Rim.
Jeseniške novice.
** Ljudski shod so bili sklicali v nedeljo 12. julija naši socijalni demokratje v Trevnovi gostilni na Savi. Protestirati so hoteli zoper podraženje živil in da bi bolj vleklo, bobnali so po rudečih plakatih, da je na shod povabljen tudi poslanec V. skupine dr. Šusteršič. Ob treh popoludne se na Trevnovem vrtjj otvori shod in znani Kopač, protikandidat Susteršičev, nastopi kot govornik. Pred vsem se obregne ob dr Šusteršiča, da ga ni na shod, ter mu zopet lažnjivo očita, da je glasoval pri delegacijah za nove topove. Povedal je nekaj gorkih vladi, protestiral zoper podraževanje živil, pa ko je
je prijatelj delavskega ljudstva, povejte, kdo je hinavec?
** Rudeča barva vleče — kakor magnet Koga? Rudeče brate demokrate. Dokaz! V nedeljo pri vstopu na Trevnov vrt zagledali so lepe, zrele — rudeče češnje. Srce jim je zatrepetalo veselja. Češnje so jih vlekle, vlekle nase in zdajci so se vršički češenj zamajali in mladi zborovalci rudeč-karji so na visoki galeriji blagrovali pre-imenitni shod, ki jim je vendar enkrat brezplačno odprl vrata bogatega trgovca. Pa preklicana vlada ne privošči ubogemu soc. demokratu, da bi se enkrat zastonj do sitega najedel, še deset minut ni prav shod trajal, pa zahteva vladni komisar, da se zborovalci razidejo, vsi, tudi visoka galerija na češnjah. Menda je bila galerija med vsemi zborovalci najbolj žalostna, da je bil shod razpuščen, drugi so se smejali, eni pa jezili, ker cene živil ostanejo še vedno pri starem, ali pa se še povišajo.
** „Narod" in .Slovenec". Gostilničar v kantini g. Ignaz Paar je pisal „Na-rodu", da v njegovi gostilni nihče ne vpraša po .Slovencu", ampak le po .Narodu". In „Narod" je z veseljem priobčil to vest. No, mi pa pravimo: „Radi verjamemo, da nihče ne vpraša v nemški kantini po »Slovencu", ker ne zahajajo vanjo Slovenci, marveč sami hajlovci, — in to nas veseli.
** Društveni večer priredi katoliško delavsko društvo v nedeljo 19. julija s sledečim vsporedom: 1. Predavanje. 2. Pše-
Khuen - Hedervaryja imenoval .krvnika", vzame mu vladni komisar besedo in shod razpusti. Nadaljeval se je nato v notranjih prostorih po § 2. Kaj se je tam vse govorilo, poročevalcu ni znano, le toliko se je izvedelo, da je Kopač zabavljal čez svetega očeta. Hudo mu je, da ima papež toliko zdravnikov, tudi to mu ni po volji, da se o sv. očetu piše toliko dobrega po celem svetu, zanj in njegove rudeče bratce pa se nihče ne meni. S tem je bil tudi ta shod končan.
** Kdo je hinavec? Nedavno je „Rudeči prapor" očital „Slovencu", da hvali tovarno na Šavi in se ji prilizuje, ter zmerjal ga s hinavcem in odrekel mu vsako pravico imenovati se prijatelja delavcev, ker dela za kapitaliste, hierarhijo itd. Ljudski prijatelji so seveda samo socijalni demokratje in „Rudeči prapor". Ali ne priča to protestni shod proti podraženju živil, ki so ga sklicali zadnjo nedeljo na Savi? — Kaj pa priča to-le? Na Savi imajo delavci svoj konsum, prodajo živil v svojih rokah. Ko se je meso podražilo na 56 kr. z namenom v kratkem ga podražiti na 60 kr., dobil je kensum svojega mesarja, ki je delavcem sekal meso po 46—48 kr. Pa kaj so storili sociji, ti patentirani prijatelji delavskega ljudstva? Vpili so, da se dela škoda mesarskim obrtnikom, in konsuma v podjetju niso podpirali. Rudeči bratci, povejte, kdo
nično zrno. Deklamacija. 3. Samostanska lilija. Dvogovor s samospevi. 4. Majniška kraljica. Deklamacija. 5. Mica in Muca. Šaljiv prizor. 6. Petje in tamburanje. Vstopnina 10 v. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Povabljeni so vsi prijatelji društva.
Novice iz Amerike.
§ Jako tiha poroka se je vršila te
dni v Toledo. Ženin, nevesta, drug in družica so bili mutasti. Obred je opravil mu-tasti misijonar J. Mann.
§ Ponesrečen rojak V rudniku blisu Tovverja Minn se je ponesrečil Leopold Znidaršič. V jami se je razstrelil di-namit, ki ga je na mestu usmrtil. Ponesrečeni ie bil doma iz Medvjeka pri Velikih Laščah.
§ Od lakote umrl is rodbinske ljubesni je v New Yorku Nathan Longbart, ubog ruski krojaški pomagač, 45 let star. Umrl je vsled pomanjkanja, katere si je Bam naložil, da bi mogel podpirati svojo na Ruskem živečo ženo in petero otrok. Longbart si je zaslužil osem dolarjev na teden in je od teh redno pošiljal sedem na Rusko. Stradal je, da bi mogel vkup spraviti denarja za prevožnjo svoji družini. Dostikrat so mu svetovali, naj se nasiti, a Longbart se je branil, da bi le cent porabil od denarja določenega njegovi rodbini. Zato je čimdalje bolj oslabeval, in ko so zadnjič zjutraj vstopili v njegovo sobo, bo ga našli mrtvega. Zdravniki so se prepričali, da je
revež od lakote umrl. V njegovem žepu so našli 19 75 dolarjev v gotovini.
§ Kdor sna pa sna. V New Jorku, je stavilo več oseb, kdo bo največ bifteka snedel. Tako je neki mlad človek pojedel tri in pol kg. bifteka več nego Champion, ki je pojedel 7 kg. bifteka. Drugi Amerikanec je stavil, da sne 100 ostrig v minuti; tretji pa, da sne 90 jabolk v 7 minutah; in peti da sne 50 jajc v 1. uri.
§ Isobrasba v Ameriki Chicaška univerza bo izdala v bližnji prihodnjpsti tri milijone dolarjev za nižje vseučilišču podrejene izobraževalne zavode.
§ Strela v sibelki. V Pleasant C.iy,
0	, je treščilo v otrokovo zibelko. Dasi je bila zibelka popolnoma razbita, vendar se otroku ni zgodilo nič žalega.
§ Dragi sobje. Neki dr. Albert Dris-bow se je zadnjič peljal iz Portlanda v Omaho. Pri postaji Carter, Wyo., se je pa pripetila železniška nezgoda, pri katerej je omenjeni doktor prišel ob tri ponarejene in tri dobre zobe. z^ato sedaj toži Union Pacific železnico za 30.000 dolarjev odškodnine.
§ Na stotine knjig sežgali Iz Cle-velanda se piše: Več kot za 1000 dolarjev vrednosti šolskih knjig je bilo sežganih zadnjo soboto v mestni javni šoli, takozvani Rockwell bcbool. Med otroci, ki so obiskovali to šolo, je bila že dalj časa razširjena neka posebna kožna bolezen. Da bi to izbili, požgali so vse knjige, ki so jih otroci rabili pretečeno leto.
§ Prav amerlkansko! Urednik nekega majhnega časnika onkraj luže je naznanil v istem, da ga je pred kratkim poljubila najlepša žena istega mesta. Obljubil je tudi, da pove ime dotične krasotice v pr-vej številki časnika prihodnji mesec. Radovednost je pridobila časniku naenkrat dvakrat toliko naročnikov, kot prej. Kako dolge nosove pa bo imeli, ko jim je uradnik razkril svojo skrivnost, Bi lahko mislimo. Saj je bila dotična dama krasotica — urednikova žena! Takoj jo je moral popihati!
Vabilo, k
XVIII. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Litiji
četrtek, dne 6. avgusta 1903 leta.
Vspored:
I. Sveta naša ob pol 10. uri v litijski cerkvi.
II Zborovanje ob pol 11. uri v salonu gosp. Oblaka.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev*) jedne tretjine družbinega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik. 2 Martin Petelin. 3. Dr. Ivan Svetina. 4 Andrej Zamejic.
6.	Volitev*) nadzorništva (5 članov).
7.	Volitev razsodništva (5 članov).
L j u b I j a n a , dne 15. jul. 1903.
Prvomestnik : Tomo Zupan.
Podpredsednik: Luka Svete e.
Pristave k.
1.	Dne 6 avgusta odhod iz Ljubljane z mešancem ob 6. uri 14 min. Dohod v Litijo ob 7. uri 22 minut. Na izvoljo je takoj po prihodu zajutrek na „Poiti« tik kolodvora.
2.	Po zborovanju skupni obed v gostil-ničnih prostorih g. Oblaka ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 4. avg.
1	naslovom: »Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metodav Litiji.« Kuvert brez vina stane 3 krone. Po obedu ob 4. uri izprehod v Šmartno.
3.	Odhod iz Litije proti Ljubljani z me-šancem ob 8. uri 12 min.
*) Iz § 14. glavnih pravil: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico . . . b) pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz § 16.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Iz g 16.: Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iznovič.
Kardinali, ki se največ imenujejo kot nasledniki Leona XIII. Sarto je patrijarh v Benetkah, Svampa nadškof v Bologni, Vanutelli nekdanji nuncij na dunajskem dvoru, Rampolla državni tajnik, Ferrari nadškof milanski, Gotti iz reda karmelitov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, IS. julija.
Da ae razumemo, bratje „Sokoli'"
V četrtek je pisal > Slo v. Narod": L ubljanski »Sokol" je napravil v nedeljo izlet v Cerklje. Sicer so cerkljanski klerikalci, naščuvani po svojih malovrednih kaplanih, pokazali svojo katoliško vzgojo in škt t o »o glasilo odobrava to pobalinstvo, a to nas nič ne moti, saj je to le dokaz, na kaki nizki Btopinji stoje ti ljudje. Klerikalci so pač povsod in vedno taki, kakor jih vzgoje njihovi duhovniki. Pri takih duhovnikih, kakršna sta cerkljanski kaplana, se pač ne more zahtevati, da bi bili cerkljanski klerikalci vrli, dostojni in narodni ljudje, »olovenca« seveda silno jesi, da je .Sokol" sploh izletel na deželo in si pridobil novih prijateljev (?) a še prav posebno ga jezi, da je v Komendi pozdravil jbokole" tudi deželni poslanec g. Mejač, okrog katerega se je zbralo mnogo županov in uglednih mož ter slovenskih deklet. Q. Mejač je v svojem ogovoru proslavljal sokolsko idejo, ki se bori za čast in slavo slovenske domovine, .Slovenec" pa mu očita, da je s tem liberalnim frakarjem brisal prah s čevljev, ter mu izreka svoje temeljito nezaupanje. Za to pot mu je le še toliko pri-aanesel, da ga ni imenoval z imenom. Ta napad na gosp. Mejača kaže, da klerikalci narodnih mož ne marajo in da si pri njih takoj nakoplje temeljito nezaupanje, kdor ima kaj srca za čast in slavo slovenske domovine« — Tako neumno odgovarja „Narod" na našo notico v »Slovencuk, v kateri dež. poslanca g. Mejača niti imenovali nismo. Ker pa je »Narod" z g. Mejačem in uglednimi možmi pričel na dan, menimo, da je gosp. Mejač bil pač malo hvaležen prvotnemu „Nar." poročilu, v katerem je njegov pozdrav »Sokolom« liberalni poročevalec politično izrabljal in posebno povdarjal, da je g. M e j a č zbral okolu sebe može, mej katerimi je bil »vrli župan svetlin, slavnoznan izza znane dr. Šusteršičeve žlin-dra-pravde«. G. Mejač je lahko iz tega poročila posnel, zakaj se ga izrabljali bratje Sokoli, kako resno se bore za »čast in slavo slovenske domovine« in v koliko so imeli političen namen. Ta namen je odkril tudi podstarosta »Sokolov« g. dr. R a v n i h a r v svoji brošuri »Sokolska ideja in Slovenci«, v kateri pravi, da bodi posvečeno delo sokolsko tudi političnim ozirom, v katerih vidi dr. Rav-nihar posebno dejstvo, »da nikjer drugod ni našel pogubni klerikalizem tako ugodnih tal, kakor v slovenskem narodu«. Torej protiklerikalno polit ko v prvi vrsti za liberalna načela, boj »klerikalizmu«, — s to parolo nastopa sedaj »Sokol«. Okolu mečejo puhlo frazo o »klerikalizmu« in menijo, da bomo mirno gledali, ko hočejo mej ljudstvo širiti res pogubni liberalizem. Sami kličejo boj svojim bratom in domišljujejo si, da bomo take politične nastope radi rudečih srajc kar mirno sprejeli. Kaj se pritcžujete, da se Vam je v Cerkljah dal odgovor, kakor ga zaslužijo oni, ki kličejo na boj. Pojte se borit gg. Sokoli za čast slovenske domovine proti Nemcem, pojdite vzbujat narodno zavest tja, kjer jo more tujci, in pustite neumne »protiklerikalne« bojne klice, daVas p r i V a š i h izletih ne speče, kar drezate. Naše ljudstvo ne bo pustilo, da bi se par ljubljanskih frakarjev usiljevalo mu za politične učitelje! Tako je in nič drugače! — Najprej naj tisti, ki letajo okolu v rudečih srajcah, v Ljubljani pokažejo kaj narodnega dela in narodne odločnosti. A tu si skoro ziniti ne upajo za čast domovine slovenske. Ali menite, da imate že radi tega pravico proglašati se za edino patentirane narodne delavce, ker oblečete rudečo srajco? Kaj ste pa sicer storili za narod, koliko ste žrtvovali za ljudstvo? Razven rudečih srajc nimate pokazati nič. Ali morda smatrate to za »borbo v čast in slavo slovenske domovine", ker Vam predseduje oče nemško-slovenske zveze dr. Tavčar? To je res prava sokolska ideja, katero tako praktično izvršujete! Ime dr. Tavčarjevo vtiskuje »Sokolu" posebno značilen političen pomen, in kaj je Tavčar govoril proti načelom, ki so nam sveta, to naše ljudstvo dobro ve. »Sokola", dokler je nastopal edino za brambo
narodnih pravic, smo vsi podpirali, kadarkoli bo pa nastopil nositelj liberalno-političnih namenov, kateri so se posebno pokazali z izletom v Cerklje, bo vedno našel odpor in menda se ne motimo, da bi „Sokoli" ne doživeli pozdrava g. dež. poslanca Mejača, ako bi vedel, kako bodo hitro pokazali skrite svoje namene. Na očitanje, da klerikalci narodnih mož ne marajo, se nam pa ne zdi vredno odgovarjati, ker se nam prenizko zdi primerjati narodno delo naše duhovščine in naših somišljenikov z ,,narodnim delom" nekaterih ljubljanskih liberalnih advokatskih in drugih pisarjev, ki za narod samo — pijejo. Toliko v odgovor na .Narodova" izzivanja.
Dopolnilna driavnozborska volitev na mestu odstopivšega drž. poslancag.lv. Vencaiza bo dne 10. septembra t. 1.
Uršulinke o Preiernovi veselici v Ljubljani. »Slovenski Narod« je pisal nedavno, da je neka deklica ki obiskuje šolo pri Urfiulinkab »pravila doma z vso vnemo, kako je celo nuna v šoli rekla, da so Slovenci osli, dalje da so nune slišale iz »Zvezde« le tulenje enako divji zverini, in da sploh godbe nobene ni bilo slišati, dalje da se je pri tej veselici goljufalo in to na ta način, da če je kdo kaj kupil in Blučajno dal petak, ni dobil niti vinarja nazaj. Pravile bo te uzorne nune tudi, da to veselico ni obiskal niti eden boljši človek, temveč samo »navadno" ljudstvo. — Tako torej te b a b-n i c e govore v središču Slovenije ter za-sramujejo vpričo slovenske dece naš narod.« Tako »Narod". Intormirali smo se in izvedeli, da nobena nuna ni izrekla omenjenih trditev v šoli pri otrocih. Žalostno, da »Narod« oziroma ti, ki Bliiijo govorice otrok, dajo toliko veljavo tem govoricam. Če so med seboj otroci govorili in je katera deklica izrekla kako zabavljico o kričanju in vpitju v »Zvezdic ono noč, ni nič čudnega. One, ki spe v prostorih na strani k »Zvezdi", niso mogle spati ob tem vrišču, ki je trajal do 2—3 po polnoči. Nasprotno je ur-šulinski samostan jako po-strežno dovolil, da bo tri izolatorje postavili na nov zid in so prevotlili vrata samostanska večkratno. Javalne bi bil kak drug gospodar to dopustil, kakor seje izjavil gosp. monter sam in zidarski mojster! Pač pa je g. katehet rekel v šoli, da ni prav, da so bile deklice iz 4. in petega razreda do dveh in treh po polnoči še v Zvezdi. V šoli so spale, nekaterih celo v šolo ni bilo. Ako toliko moramo in se trudimo za vzgojo otrok — kdo bo zameril, če se jim pove, da to ni prav, da po šolskih postavah je nedovoljeno tako ravnati. Kaj je pričakovati od deklic, ki z 10 leti in manj obiskujejo in to tako dolgo v noč javne veselice! Ali ima učitelj sploh še kako besedo govoriti — ko je vendar po zakonu ukazano, da se morajo otroci versko-nravno vzgajati P Da ljubeznivi »Narod« ime-nuje omikane uršulinke »ba-b n i c e « mu je prosto. Ali čemu zgražati se mu, ako kdo malo opomni, da niso i druge „dame« take, kot bi morale biti." Zbodel ga je »Jež" samo že z besedico „Aber natiirlich". In on sme ozmerjati ljudi, ki niso prav nič zakrivili, ki niso ni z eno besedo se izrazile zoprno zoper veselico, kisoprav kulanlno nasprotno postregle, s psovkami, ki jih rabijo hribovci?
Shod liberaloev v Idriji. Iz Idrije se nam piše: V »Slov. Narodu« nekdo na dolgo in široko popisuje shod, katerega je napravil župan Lapajne zadnjo soboto. Da ne bode mislil kdo, da je bogBigavedi kaj ta shod, povemo, da je bil po § 2. Javnega si ni upal sklicati. V »Slov. Nar.« so bob-nali liberalci, da dobi vsakdo vstopnico, kdor želi, — vendar niso bili tako radodarni. Če je želel kdo na shod, o katerem so slutili, da utegne kaj povedati oziroma stvarno nasprotovati, pa mu niso dali vstopnice. Taka je liberalna korajža našega župana, s katero pa Bploh prihaja le tedaj na dan, kadar pridejo dijaki domu, ker se še najbolje počuti za njih hrbtom. Zlasti se je na zakotnem shodu postavil mlad jurist, kakor poroča »Narod«. Ta fantek je (po »Slov. Narodu«)
priznal vendar-le, da se cedi med in mIeko( kjer vladajo klerikalci. Njemu moramo že verjeti, ker je skušal odlično klerikalno go-spodstvo, ko je hodil kot dijak v lemenat — jest, seveda zastonj. Slabo ni moglo biti zanj, ker je vztrajal dokaj let. Preobjedel se je klerikalizma tako, da Be sedaj norčuje tudi z nebes, katera obetajo klerikalci. Odveč bo mu tudi božje poti, na katere hodijo klerikalci, kakor bi hodili k njemu prosit, da jih vzdržuje. Posebno je vzel v precep socialne demokrate. Sicer pa porečemo ka tero, ko dobimo celotno poročilo v roke.
Oaebne veati. Naš rojak g. dr. Vladimir Leveč, sin g. ravnatelja Frančiška Levca, je imenovan na podlagi svojih znan stvemh del izrednim prolesorjem nemške pravne zgodovine na nemško francoski univerzi vFreiburgu v Švici. G. prefe-sor VI. Leveč je star še le 26 let in je torej skoro gotovo eden najmlajših pravnih učiteljev — Profesorja g. Anton F u n t e k in g. Franc S u h e r na tukajšnjem učiteljišču sta pomaknjena v VIII. plačilni razred.
Promocija. V sredo dne 22. t. m. bo na vseučilišču na Dunaju promoviran doktorjem vsega zdravilstva gospod Hinko Dolenc.
—	Gorenjska železnica še vedno vozi zjutraj ob sedmih s tremi vozički v Ljubljano, med tem, ko vlak št. 1717 zjutraj" ob treh privleče v Ljubljano po osem praznih vozov. To se je godilo tudi v tednu, ko je bil v Ljubljani semenj. Ljudje, ki morajo v vozovih stati in sev branijo stoje voziti, dobe za odgovor: »Če nočeš vstopiti, pa tukaj ostani." Nam je neumevno, zakaj železnica z vozovi tako varčuje, ko je vendar pred desetimi leti na vsaki večji postaji stal po en voz v rezervi. Mesto da železnica varčuje pri osebnih vlakih, naj gleda nato, da ne bo južna železnica za drag denar pre-važevala praznih tovornih voz iz Šiške v Trst na državni kolodvor in nazaj. O tem bi bila na mestu resna beseda na merodajnem mestu.
—	Brata ustrelil. Dnč 13. t. m. se je igral 13 letni posestnikov sin Mihael Rope v občini Dovsko v odsotnosti očetovi z očetovo lovske puško tako neprevidno, da se je puška sprožila. Starejšega njegovega brata je zadel strel v srce, da je bil na mestu mrtev.
—	Smrtni padec. Z voza padel in vrat si zlomil je pri nakladanju sena 63 letni pri posestniku Alojziju Kreigherju v Postojni uslužbeni delavec Jakob Miklavčič. Bil je takoj mrtev.
—	Samonemški napis na poitnem vosu na Gorenjskem. Iz Krope se nam piše: Že nekaj časa opažamo, da se vozi Kroparska pošta iz postaje Podnart-Kropa z novim vozom, kateri ima z velikimi črkami napisano „KK. Post Steinbiichel". Kako so neki prišli do tega napisa, ker ni samo »Post Steinbiichel". Protestujemo tudi proti nemškemu napisu. Napis naj se v našem slovenskem jeziku glasi: „C. k r. pošta Kropa — Kamnagorica." Odločno zahtevamo pravi in slovenski napis!
—	Vojaki na vajah. Vojaki 27. pešpolka so prišli 16. t. m. na vaje na Rakek in Unec, kjer se nahaja eden bataljon. Na Uncu tudi stanuje Nj. Vis. nadvojvoda Josip Ferdinand. Pri vhodu na Unec so mu postavili vaščanje dva slavoloka z obokom, kjer je primeren napis. Pri prihodu je nadvojvoda zaustavil konja, bral napis, se nasmehnil in odjezdil dalje. Vojaki ostanejo ondi kake tri tedne.
—	Nezgoda na Triglavu. Z Dov-jega 17. julija. Včeraj sta šla dva turista iz Beljaka od Mojstrane brez vodnika na Triglav. S Triglava nazaj grede se je eden pod Malim Triglavom na Zelenem snegu danes hotel dričati, pa si je nogo zvil (ali iz sklepa vrgel). Njegov tovariš in čuvaj Arh in Pe-zdirnik so ga prinesli v Dežmanovo kočo in iz Mojstrane je šla gori rešilna družba (g. Winzig z vodniki), da ga doli trans-portira.
—	Ciril Meto vo alavnoat pri Sv. Barbari pri Mariboru priredi v nedeljo 26. julija domače bralno društvo kaj lepo in veličastno. Vspored še objavimo.
>>a — Veselica v Priatavi. »Slov. bralno društvo v Tržiču« priredi dne 2. avgusta 1.1. veselioo v Pristavi pri Tržiču na korist otroškemu vrtcu družbe sv. Cirila in Metoda. Na veselici svira Kranjska meščanska godba.
—	Viija gimnazija v Novem Meatu je imela koncem šolskega leta 224 dijakov, mej njimi 213 Slovencev in 11 Nemcev. Odliko ima 22, prvi red 144, drugi 21, tretji 9 dijakov. 28 dijakov ima ponav-ljalni izpit.
—	Izleti. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v nedeljo dne 2. avgusta celdnevni izlet čez
Vintgar na Bled. s sledečim vspo-redom: Odhod ob 7 uri 5 min. zjutraj, prihod v Javornik ob 9 uri 25 min. po prihodu takoj izlet v Vintear, nato skupni za-jutrek v restavraciji g. Žumerja, zatem obhod okoli jezera. Pred Prešernovim spomenikom poje društveni pevski zbor ter položi vener*. Ob 2 uri popoludne banket pri Peternelu. Popoludne prosta zabava in petje ter zvečer odhod. Oibor opozarja svoje člane in prijatelje društva na ta krasni izlet ter se nadeja obilne udeležbe. — Piše se nam: II izlet planinske podružnice sa Kranjski okraj bode v nedeljo 26. t. m. na Češko kočo. Izletniki odpeljejo se zjutraj med 3. in 4. uro z vozovi iz Kranja do Jezerskega, odkoder je mogoče priti brez posebnega napora v 2 in pol urah do Češke koče. Opoludne skupni obed na Jezerskem. Popoludne povratek v Kranj. V občo znano je, da je Češka koča najkraBnejŠa izmed slov. planinskih stavb in z vsemi udobnostmi preskrbljena; istotako nudi se pri njej hribolazcu najkrasnejši raz-srled po sosednih visokih vrhovih Langkcfh, struce, Rinke, Grintovca, Kočne itd. Ob vznožju pa se razprostira krasna jezerska ravan. Pripomnimo, da komur bi ne bilo drago v nedeljo zjutraj skupno oditi, odpelje se lahko že v soboto s poštnim vozom in prenoči v Češki koči. Želeti bi bilo, da se tega najkrasnejšega izmed bližnjih izletov udeleži tem večje število podružničnih članov, kakor tudi dragih nam gostov.
—	Javna vinska pokuinja v tukajšnji deželni vinaki kleti pod kavarno »Evropa", bo nocoj od 8. ure naprej. Razstavljeni so naslednji novi in sveži vinski uzorci dolenjskih in notranjsk h vin: nemški in italijanski rizling, beli in črni burgundec. karmenet, silvanec, zelen, gr-ganja, sipa, žlahtnina ter več (čez 30) navadnih vipavskih in dolenjskih namiznih belih vin ter dolenjskega cvička. Svoja vina so razstavili odnosno razstavljeni uzorci so se nakupili od posestnikov: J. Pfeifer, J. Lau-renčič, Kmetijsko društvo v Vipavi. K. Mayer. Fr. Kaučič, J. Schwickert, A. Žjur, Fr. Jež, Al. in Jos. Feriančič, M. Voglar, Fr. Žener, J. Božič, Jos. Hočevar, J. Starina, Turnska grajščina, A. Ulm, A. Laurinšek, J. Rudež i. dr. Pri pokušnji se bodo dajala vsakojaka pojasnila in se bodo tudi sprejemale poljubne naročitve. Preskrbljeno bo tudi z mrzlimi jedili.
—	Zopet tatvina. 'L Dobrove, dne 17. julija. Včeraj po dnevu se je bil spravil zopet en barabež gori v dobrovskem grabnu hiš. št. 39. pri Andrejcu na lov denarja. Zlezel je Bkoz malo okno lesene hiše in odnesel 16 kron gotovega denarja. Ta baraba je male postave in čedno gosposko oblečen. Prišel je tak človek (zelo grdega kozavega obraza) v gostilno pri Mostarju na Dobrovi. Prašal je za pivo, gospodinja sama doma, reče, da ga nima. Ob tem pride tudi soseda v to hišo; človeče je zahtevalo vina. Gospodinja reče sosedi: Pokliči njega (gospodarja), a ob tem jo barabež takoj pobere. Za njim stopi doli po cesti nek mož, ba-rabca jo pa obere preko neke njive črez oves, kolikor so ga pete neBle, in jo obriše preko vode Horjulke tja v hrib — v goščo. Oblečen je bil v dobro, čedno črno obleko in je imel tudi površnik u seboj. No Se nobel tatov se manjka. To naj služi orožnikom, da ga zaslede.
—	Ponarejen denar- V Vevčah in okolici pojavilo se je izdavanje ponarejenih 20 vinarjev. Ponarejeno je jako slabo in se denar zvije. Kje je tovarna za to blago, se ne ve.
—	Svojega strica amrtno nevarno z nožem Oklal je Janez Čdrne, posestnika sin iz Sp. Kašl|a, dne 14. t. m. Janez Černe je znan pretepač. Omenjenega dne je delal sitnosti v gostilni svojega strica Ivana Plev-nik. Ko ga je Plevnik hotel potisniti iz hiše, zadal mu je Črne nevarne rane na vratu in glavi. Pl«vnika so morali odpeljati v bolnišnico, Črneta pa v Zapor.
—	Umirovljen ie ravnatelj meščanske šole v Hartbergu na Štajerskem gosp. Ivan Borštnik.
—	Smrt pod vozom. V bližini Slovenje Bistrice se je prevrnil voz na Andreja Korošca iz Sesterz tako nesrečno, da je bil takoj mrtev.
—	Boj mej brati. V Kastru je napadel Andrej Tuhtan z nožem svojega brata, ki mu je v obrambi odgriznil pol spodnje ustnice in mu zadal še mnogo drugih ran z zobmi. Oba brata sta težko ranjena. Sedaj sta oba v bolnici.
—	Zaprli so včeraj v Celju bivšega tajnika okraj, zastopa Jožefa Kosma. Poneveril je po najivitejših falsifikacijah večji znesek, tako da je še okolu 19.000 K nepokritih. Načelstvo mu je prišlo vkljub njegovi raflmranoBti na sled in ga takoj same ovadilo. Pred tedni, ko smo vprašali v Celju kaj je s to Kosmovo zadevo, mu še nisr prišli na sled, a natančneja preiskava je do vedla do Kosmove aretacije.
—	Pogreb g. Matevža Žužka j.
bil v Vel. Laščah danes ob 10. uri zjutraj.
Dalje v prilogi II.
II. Priloga 163 štev. »Slovenca" dn6 18. julija 1903.
Včeraj je eden njegovih prijateljev še prejel njegovo pismo, v katerem povprašuje po dramatičnem društvu v Trstu in naznanja, da pride dne 26. t. m. v Trst. Pismo nosi predvčerajšnji datum in ga je moral dati na pošto nekoliko ur pred svojo smrtjo. Iz tega sklepamo, da je bila — čeravno je že leta bolehal — njegova smrt nenadna.
—	Pasin v Istri. Letina letos obeta obilno dobrega vina, kar je zelo pri pomoglo to, da je grozdje odcvetelo v naj hujši vročini brez dežja. Lansko vino se še vedno dobi. — Zadnji dan junija je prevzv. škof dr. Nagi delil v Pazinu sveto birmo, naslednje dni pa po drugih župnijah pazin-skega dekanata. Tibte presrčnosti in navdušenosti pri prihodu in odhodu, kot na Štajerskem in Kranjskem, tukaj ni. Prevzvišeni je razun v Pazinu povsod nagovoril v cerkvi ljudi z 20 minut dolgim govorom v hrvatskem jeziku, jim na srce pokladal pravo ljubezen do Boga in bližnjega in jih spodbujal k edinosti in slogi. Celil je rano, ki je najglobokejša. S svojim prijaznim nasto pom si je pridobil marsikatero naklonjeno srce. — V frančiškanskem samostanu so ustanovili bratovščino presvetega Srca Jezusovega in v lepo prenovljeni cerkvici postavili nov krasen kip Jezus. Srca. — Sklep šolskega leta napa-zinski hrvatski gimnaziji je bil v sredo dne 15. julija. Vspeh je povo-Ijen. V vseh štirih razredih je dobilo odliko 22, prvi red 92, drugi red 14, tretji red 3, 21 ima čez dva meseca ponavljavni izpit, med letom jih je izstopilo 18 Učnih moči je bilo 9 izmej teh 6 svetnih in 3 frančiškani (P. Emiljan veronauk, botaniko in zoo-logijo, P. Alojzij matematiko in fiziko, fr. Fridolin petje, goslanje in tamburanje). Predzadnji dan so se zbrali v šolskem poslopju razni zastopniki šolske in svetne oblasti, gimnazijci bo pa pod izbornim vodstvom fr. Fridolina Slockel in učitelja gosp. Matanica pokazali, da so dosegli tudi v glasbi zelo lepe vspehe. Prihodnje leto se odpre peti gimnazijski razred, za katerega je od 45 učencev 4. razreda sposobnih 42. Učencev je bilo 30 Slovenoev, 1 Čeh, ostali pa so bili Hrvatje.
—	Planinska veselica na Jese nicah v korist slovenski koči na Golici — v nedeljo 26. t. m. Slovenci na Jesenice! Z Gorenjske doline se nam piše: Jeseniška podružnica slov. planin, društva namerava kar naj preje zgraditi kočo na Golici in je sklenila prirediti v prospeh tega podjetja na Jesenicah planinsko veselico v veli kem obsegu, kakoršne če ni bilo v okolici. Na prostornem in senčnem vrtu g. F e r -j a n a, kjer se bo vršila dne 26. t. m. v nedeljo popoldne veselica, se že delajo za njo obsežne priprave. Postavlja se »Aljažev stolp«, katerega bodo lahko brez truda po-setili tudi neturisti, ki še vedno čakajo, kdaj se bo ponižal Triglav in prišel k njim. Po preje pa se bodo lahko okrepčali v »Koči na Kredarici«, kjer bodo stregle jeseniške gospodične v narodnih ncšah lačnim in žej nim hribola7cem. Največje zanimanje bo gotovo vzbujala »Kadilnikova koča na Golici«, ki se bo ta dan slavnostno otvorila. Vse za nimivosti, kar jih ima Gorenjska, bodo ta dan združene na malem prostoru in škoda bi bilo zamuditi lepo priliko in si jih ne ogledati. Slovite doline Vrata, Kot s Peklom itd. bodo pristopne brez vsake nevarnosti. Poskrbljeno bo, da se ne pripeti turistom kaka nesreča, vsa pota bodo zaznamovana in tudi zanesljivi vodniki bodo na razpolago. Za zabavo bo skrbela vesela družba planincev s harmoniko, ki je že priglasila svojo udeležbo, pevski in tamburaški zbor slov. kat. delav. društva, dva slavna komika, šaljiva pošta itd. Zvečer pa bo vrt bujno raz Bvetljen, spuščale se bodo rakete, zažigal umetalni ogenj itd. Kdor se hoče v nedeljo dobro imeti, naj pride na Jesenice, zabave ne bo manjkalo. Pripravlja se še več drugih stvari, katere pa odbor skrbno prikriva ra dovednoeti reporterjev. Kdor misli ta dan pohiteti na Gorenjsko, naj ne pozabi na Jesenice, prepričal se bo, da tudi tu še živi duh slovanski, in da so prazne steke jeseniških kazinotov in da bo skoraj stala slovenska koča na »nemškem Kahlkoglu", kakor so duhovito prekrstili Golico.
—	Češko • slovenski akademični krožek v Pragi vabi svoje člane in druge slovanske akademike, da se udeleže v nedeljo 2 6. t m. planinske ve s e 1 i o e na Jesenicah. Pri tej priliki Be dcgovorimo natančno o skupnem se stanku, ki je bil dogovorjen na 9 avgusta 'j. 1. Na zdarl
—	Sprejem gojenk v gospodinjsko jtolo o kr. kmetijske družbe kranjske j LJubljani Meseca oktobra se otvori šesti ?ečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mescev. Gojenke morajo stanovati v zavodu,
ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem po slopju poleg Mitrijanišča na Spodnjih Po ljanah v Ljubljani. Pouk je slovenski in
brezplačen ter zavzema poleg verouka vzgoje-slovja, zdravoslovjs, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk. Gojenka plača na mesec za hrano, stanovanje, kuriavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti potrebno obleko s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: dovršiti že 16. leto; znati čitati, pisati in računati; predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; zavezati se, da bodo natančno in vestno zvr ševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hiSnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo d o 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
—	Preobrat v Hrastniku. Dne 13. t. m. so stopili hrastniSki Slovenci zopet velik korak naprej. »Hr. freivvillige Feuer wehr« se je prelevila v „IIrastniško prosto voljno gasilno društvo".
—	Odkritje spomenika rajnemu učitelju g. Gregoriju Koželju, katerega pc stavi dogovorno s sorodniki »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Kamnik«, bode v St. Gotardu prihodnji četrtek dne 23. julija ob 10. uri dopoludne. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Sejmi po Slovenskem od 20. do 25. julija. Na Kranjskem: 20. v Vi niči in v Koprivniku ; 22. v Hmjah; 23. v Banjiloki; 24 v Skcfji L-jki in Semiču; 25. v Kočevju, na Vrhniki, Narinu in Veliki Loki. — Na Slovenskem Štajerskem: 20 pri Sv. Barbari, v Arnužu in Vitanju; 22. pri Sv. Magdaleni v Mariboru, pri Sv. Mchorju, Vildonu in pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; 25. v Slov. Bistrici,yKozjem, Lipnici, Selih pri Sv. Urbanu in Žalcu. — NaKoroškem: 20. v Gradišah; 25. v Strasburgu. — Na Primorskem: 21. v Palmi; 24. v Čubaru ; 25. v Cevdatu.
—	Kot komisarji sa preizkuše-vanje parnih kotlov so zdaj na Kram sketn uradno postavljeni: C kr. prof. v p. in šolski svetnik Emil Ziakowski v Ljubljani za mestno ozemlje Ljubljana in za polit, okraje Ljubljanska okolica, Kočevje, Litija in Kamnik; c. kr. nadinžener B o 1 e • slav Bloudek v Kranju za politična okraja Kranj in Radovljico; c. kr. inžener Leon Bloudek v Rudolfovem za politični okraj Rudoifovo in Črnomelj; c. kr. inžener Janez Jakschev Postojni za polit, okraj Postojna in Logatec; c kr. inžener Julij Hilbert v Krškem za po litični oWaj Krško.
—	Ček ali šek? Ta beseda je bila znana praviloma samo velikim trgovcem, v novejšem času pa so jo skoz poštno hranil nic i spoznali tudi širji sloji ljudstva. Nemške pisarne so besed< pisale v obliki „check", a bralci so izgovar|ali eni „ček", drugi „šek". Poštne hranilnični urad je v besedilu nem škem tiskal besedico v podobi »chcck", v slovenskem besedilu pa je isti urad pisal in tiskal „ček*. V »novem" pravopisu nem škem so prejšnji besedici „check" dali obliko »Scheck", in tako sedaj besedo tiska tudi poštnohranilnični urad. Če se pisarne slovenske poprimejo pisave „šek", v tem slu čaji seveda ne bomo izgovarjali »ček*.
—	Novi obrtni inšpektorji. „Wien. Zeitung" priobčuje odločbo notraniega ministerstva, ki državo razdeljuje v 31 nadzoro valnih okrajev za uradovanje. Na btajarsko odpadeta dva nadzorovalna okraja. V Ljubljani se ustanovi mesto obrtnega inšpektorja za Kranjsko, v Pulju pa za Istre in Dalmacijo.
—	Dobavni razpis. Pri tuk. vojaškem pres'jrbovališču so potom javne ponudbene razprave razpisuje na petek 7. avg. nabava sena, stelje, slame za postelje, premoga za Ljubljano ter slame in drv za Toplice. Po-drobneji pogoji se izvedo pri tem preskrbo vališču.
Tedenski koledar.
Nedelja, 19. julija: 7. pobinkoštna, Vincencij Pavljanski; evang.: O lažnjivih pre rokih Mat 7. — Ponedeljek, 20 julija : Jeronim Emil sp. — T o r e k , 21. ju li ja . Prakseda d. — Sreda, 22 mlija : Marija Magdalena — Četrtek, 23 julija : Apolinarij šk. — P e t o k , 24 julija : Kristina d. — Sobota, 25. julija : Jakob apostol. — Solnce izide 25 julija ob 4 uri 41 min., zaide pa ob 7. uri 32 min. — Lunin spremin: Mlaj 24 julija ob 1. uri 44 min. popoldne. — Musica sacra v nedeljo, 19 julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Oktava praznika svetih Mohorja in Fortunata: Mašo v F-dur zložil Feliks Uhl, graduale »Gloriosus Deus« Anton Foerster, ofertorij »Mirabilis Deus« dr. Franc Witt.
Ljubljanske novice.
Nemško šolstvo v Ljubljani. Iz poročil
nemških šol v Ljubljani posnem.mo: Pet-razredna mestna nemška de š k a ljudska šola v Ljubljani je imela koncem šolskega leta 18 7 učencev, od teh je bilo Slovencev 104, Nem cev samo 72, drugih narodnosti) 11. Slovenski stariši so, ki pomagajo, da mora mesto vzdrža-vati nemško ljudsko šolo, ker vpisujejo vanjo svoje otroke in tako množe število učencev te pravzaprav popolnoma nepotrebne nemške šole. Za danes povemo samo nekatera imena otrok, katerih stariši so tako značajni, da dado svoje otroke v to nemško šolo, dočim bi se tudi drugod dovolj nemški naučili. Ti učenci se: D o 1 e š a 1 Alojzij, J e r š e k Vincenc, K 1 o p č i č Anton vsi iz Ljubljane, Majcen Martin iz Vipave, MardetschlSger Friderik iz Ljubljane, M i 1 a v e c Adolf iz Cerknice, M i š k o t Anton iz Ljubljane, Petje Ignacij iz Trsta, R a z p o t n i k Albin in Feliks iz Moravč, S m o n Maks iz Lju bljane, Tavčar Vincenc iz Ljubljane, K o r d e 1 i č Rudolf iz Ljubljane, Š u s t e r š i č Friderik z Gline. To so samo otroci iz prvega razreda, katere so le čudni nazori starišev pripeljali v to nemško šolo. Dolžnost vsega slovenskega časopisja bodi ob začetku prihodnjega šolskega leta priobčiti imena vseh slovenskih Btarišev, kateri s o š e dali v nemške šole svoje slovenske otroke! Do tedaj imajo čas se izpametovati! Nemški pritisk na Ljubljano je tak, da se Slovenci moramo spoznati mej se boj, kdo je s srcem in dejanjem naš in kdo ni! — Pet razredna in osem-razredna nemška dekliška ljudska šola je imela koncem šolskega leta 4 17 učenk, od katerih je bilo Slovenk 17 71 V imeniku učenk I. razreda se či-taio naslednja slovenska imena: Andlovee Amalija iz Ljubljane, Breme Pavla iz Ljubljane, B r o z o v i č Pavla iz L;ubljane, C e r a r Ana iz Ljubljane, Češnovar Angela, D e r g a n c Juli-jana, J a r c Ana, Oblak Frančiška, Ošaben Ivana, P i r k a r Alojzija in Ana, Poženel Viktorija, Suš nik Pavla, Verhovec Barbara in Ž a r g i Zofija vse iz Ljubljane. — Deška nemška Schu1 ve r e i ns k a šola je imela letos 214 učencev. Kateri slovenski stariši so dali na to po-nemčevalnico svoje otroke, bomo tudi izvedeli I V vseh tukajšnjih nem ških ljudskih šolah je bilo torej 818 otrok. To naj da ljubljanskim Slovencem premišljevati, kake bi se proti nemškemu šolstvu v Ljubljani uvedla skupna akcija. To smo rekli za časa v korist slovenskemu značaju bele Lju bljane.
Slovenski vseučiliščniki proti izzivanju nemških kričačev. Kakor že postopajo gotovi nemški kričači popolnoma v smislu Wolfovem in Schonererjevem po Ljubljani, da s plavicami izzivajo slovensko občinstvo in kažejo svojo nemško arogantnost, je moralo roditi odločen upor v mirnih Slovencih. To vsenemško nastopanje je rodilo odločen upor posebno mej slovenskimi vseučiliščniki.
V	ta namen, da protestirajo proti postopanju nemških kričačev, so se zbrali Binoči slovenski akademiki pri Auru. Na tem sestanku se je sprejela enoglasno sle deča resolucija: Dne 17 julija 1903 v Ljubljani zbrani slovenski visokošolci odločno protestiramo, da se dovoljuje od pristojnih oblasti izzivanje slovenskega občinstva od strani nemških kričačev. — Nadalje so izvolili izvrše valen odsek petih akademikov, ki naj pospešuje že obstoječa društva v njih težnjah za narodno obrt in narodno trgovstvo.
Delavci v tobačni tovarni bodite narodno odločni! Poroča se nam, da delavke v tukajšnji tobačni tovarni pri klioanju imen vedno krepko in ponosno odgovarjajo s slovenskim: »Tukaj!" Pri mnogih delav cih pa ni tako. Nekatere pogled nekega nemškega gospoda tako preplaši, da se jim izvije iz ust kilavi nemški »Hier I" Delavci I Kaj imate kaj bolje, ako se tako ponižujete.
V	zasmeh ste k večjemu nasprotnikom, ker so ženske bolj pogumne in zavedne. Nobeno besedice vam nihče ne more reči, ako se oglasite s slovenskim »Tukaj!« in če bi Vam kedo kaj dejal, tedaj bi se mu pot m mero dajnih krofov že posvetilo, da bi pomnil. »Slovensko je delavstvo v tobačni tovarni in svojo narodnost kažite vedno zavedno in ponosno! Proč z nemškim »Hier« glasi naj se slovenski »Tukaj!«
Na oklicih so: Gospod Pavel Luk-man, mornarski poročnik, z gdč. E1 -frido Z e s c h k o; gospod Henrik
L i n d t n e r, kontrolor, z gdč. M a r i ano Laharnar; g. Ciril G 1 o • ) o č n i k , uradnik banke »Slavije«, z gdč. Dmilijo Winterhalter.
Umrla je danes Cecilija Z o r m a n , Poljanska ceBta 38.
Nagla smrt Marija Breznik, bivša delavka v tobačni tovarni, stanujoča v Spodnji Šiški št. 4 je včeraj okoli pol 2. ure popoludne na Dvornem nasipu pri Tonhalle, ko je prala, nagloma umrla. Ljudje so videli, da se je naenkrat prevrnila v vodo in sluga pri filharmoničnem društvu, Leopold Malič, je tekel k vodi in jo potegnil takoj ven, na kar je še enkrat zdihnila in bila mrtva. Na lice mesta poklicani zdravnik dr. Illner je konstatiral, da je Marija Breznik umrla za srčno kapjo.
Pogreb gdč. Marije Drašlerjeve. Pretočeno sredo dne 15. t. m. izročili smo hladni zemlji k večnemu počitku ranjko gdč. Mar. Drašlerjevo. Mnogobrojna udeležba občinstva pri pogrebu je svedočila, kako splošne simpatije je vživala pokojnica v vseh krogih šentjakobske fare. Saj jih je pa tudi ranjka popolnoma zaslužila. Od svojega sedemnajstega leta pa do lanskega poletia, ko jo je težka bolezen privezala na posteljo, je bila pokojnica neprestano eden izmed najodlič nejših in najmarljivejših članov pevskega zbora šentjakobske farne cerkve. Bog jo je poklical sedaj k sebi v 53. letu njene sta rosti, torej je sodelovala v pevskem zboru šentjakobske cerkve celih 36 let. Bila je vrla, zanesljiva in jako marljiva pevka, obdarovana z mogočnim, obsežnim in simpatičnim alt glasom, kakoršnih se le redkokdaj najde. Ako bi se bila posvetila pevski kari jeri, bi bila dosegla s svojim krasnim ma-terijalom gotovo najlepše vspehe in žela bi bila po svetu slavo. Toda ona je porabila svoj dar v čast božjo in prepevala je Njegovo slavo vse Bvoje življenje v svoji farni cerkvi šentjakobski, kjer so jo duhovništvo, občinstvo in njeni kolegi zavoljo njenih pevskih vrlin in zaslug, katerih si je a svojim dolgoletnim požrtvovalnim delovanjem kot cerkvena pevka mnogo pridobila, visoko čislali in zavoljo njenega lepega značaja ljubili. Pevski zbor šentjakobske farne cerkve, pomnožen z najboljšimi pevci ljubljanskih pevskih društev, ji je dan pogreba zapel v slovo na domu in ob grobu jako lepo dve žalostinki. Med krasnimi venci, ki so bili ranjki poklonjeni v slovo, bil je tudi venec z napisom: »Svoji dragi koleginji pevski zbor šentjakobske cerkve.« Težko smo se ločili od njenega prezgodnjega groba. Toda nada nas je tolažila, da ji bo Bog, če-gar čast in slavo je tako lepo prepevala vse svoje življenje, gotovo obilno nagradil tam v večnem življenju. — Naj služijo te kratke vrstice v spomin in hvalo vrle pokojnice.
G.
Električnega voza splašili so se včeraj popoludne na Dunajski cesti Toennisovemu hlapcu Ivanu Novaku konji in zdirjali s praznim tovornim vozom domov na dvorišče. Na dvorišču se je takrat nahajala 84 let stara vdova Ana Verbičeva, katero je konj sunil, da je padla in se na glavi in na levi roki pobila. Ponesrečenko ao prenesli v njeno stanovanje v Toennisovi hiši.
Tepež v gostilni. V Jeleničevi gostilni na Stari peti bo se dne 16. t. mes. sprli in stepli starinarji ki so po neki družbi tamkaj pili. Stari bradati starinar razjezil je starina rico K,, ta pa ga je prijela ne ravno nežno za brado, na kar jih je dobila več gorkib po obrazu in eno brco s čevljem v levo nogo tako, da ima na sebi vidne znake in nasledke pretepa.
Predstava Oberammergavskih pasijonskih iger, katere projicira v tukajšnem „Ka-toliškem Domu" ravnatelj Jung, so res prav lepe. Slike v barvah so čiste in kdor želi imeti pojemo krasoti oberammergavskih pasijonskih iger, naj si ogleda današnjo ali pa jutrišnjo predstavo. Ne bo mu žal. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, 60 v. in 40 v.
Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 50 oseb, — 30 Slovencev in 20 Hrvatov. Odtod odpeljali so se Amerikanci v svoje domače kraje.
Tatvina. Pred dnevi je bila v tobačni tovarni delavki Mariji Juntes, stanujoči na Opekarski cesti št. 33 vkradena denarnica, v kateri je imela zlat prstan z rudečim kamnom in nekaj vinarjev. Denarnico je imela v krilu, ki je viselo v omari. Tatvine sumljiva je neka delavka, katero imajo že dlje časa na sumu, da krade. Tatica jej je odnesla tudi dežnik.
V Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je z južnega kolodvora 10 oseb v Ameriko.
Trpinčenje živali Anton Masterl, hlapec pri Hellerju v Slomškovih ulicah št. 7, pri-podil je včeraj popoludne z vpreženim konjem po Francovem nabrežju, pri črev-ljarskem mostu pognal je konja po stopnji-cah ali konj je bil star, ni mogel voza potegniti za seboj pod Trančo, Masterl je konja tako trpinčil, da je bilo občinstvo ogorčeno in je hotelo neusmiljenega hlapoa pretepsti,
na lice došli stražnik je konja odpregel, na-kar so ljudje porinili voz pod Trančo, katerega je potem Masterl odpeljal s konjem do magistrata. Tukaj so Masterla zaprli, konja z vozom pa so poslali domov.
Občni zbor trgovskega bolniškega In podpornega društva v Ljubljani bo 2. avg. 1903 točno ob 10. uri dopoludne. Na dnev nem redu je tudi volitev devetih članov ravnateljstva. — Slovenska večina na dan!
Ljubljanska realka je imela v preteklem šolskem letu 504 dijake, od teh je bilo Slovencev 250, za Nemce je bilo zapisanih 235, 12 Lahov, 4 Čehi, 2 Hrvata. Odliko ima 21 dijakov, prvi red 348, drugi red 74. tretji red 6 učencev, 57 imajo ponavljalni izpit, 8 ni bilo izprašanih radi bolezni.
Tat pri »Bavarskem dvoru". Franc Jaklič iz Kočevja, strojni ključar v Aradu na Ogr skem, prenočeval je danes ponoči v gostilni »pri Bavarskem dvoru«. Ker ni spalne sobe zaklenil, vtihotapil se je po noči tat v sobo in mu ukradel srebrno tula uro, vredno 30 kron, zlato verižico, vredno 100 K in okoli 10 K drobnega denarja. Na krovu ure je bila vtisnjena podoba lovca s puško.
Zidarska dela v Ljubljani. Mesec avgust je pred durmi in selitev, in zato se pri no vih hišah, ki so dodelane, ur.io pripravljajo in urejajo stanovanja, da bodo hiše tem prej kaj donaSale. Tacih hiš je zdaj šest: btarkova v Predilnih ulicah, kamnoseka Vod nika in župana Hribarja v Sodnijskih ulicah, Korsikova na Bleiweisovi cesti in Bohova vila v Prulab. Do novembra 1.1. bodo strankam na razpolago ostale: »Kmetske posojilnice« ob Dunajski cesti, Smielovskega v Dalmatinovih ulicah, Jak. Acceta na Sv. Petra cesti, Mayerjeva, Spalekova in Wein lihova vila, hiša Franceta Sviglja iz Bresta, ob Dslenjski cesti, ki se še snaži in obe poslopii (hiša in tiskarna) »Narodne Tiskarne« v Knsflovih ulicah, ki sta tudi že dodelani. Zgradba nove Supančičeve hiše ob Bleiwei-sovi cesti ie dodelana blizu prvega nadstropja. Zidarski mojster Simon Treo, ki je kupil svet od društva sv. Vincencija Pav lanskega, zgradil bo ob koncu Slomškovih ulic tri (in ne samo eno, kakor smo zadnjič napačno poročali) hiše, ter prične še to pc-letje z zgradbo. Istotako prične v tem času zidati svoio hišo tudi cestni mojster Koutny in brata Supančiča ob Dolenjski cesti Mate rijala je dovolj navoženega, le delavcev pri manjkuje letos vsled slabe mezde, ki je po vBod drugod boljša. Izkoriščanje delavskih moči, kakor se je od potresa sem v Ljub ljani prakticiralo na zelo čuden način, ni na mestu, pa naj izkorišča te moči kdor hoče. Nove stavbe so bile do zdaj v Ljubljani dovolj drage ne pa tudi solidno in trpežno grajene. To pričajo trhleni trami po po teh stavbah, ki padajo zdaj nad spečimi ljudmi na tla in drugod, koder jih morajo z novimi nadomeščati. To pričajo pa tudi sodne in izvensodne poravnave iz polpreteklega časa, o katerih ve marsikateri hišni gospodar povedati. — Prezidave v bivšem parnem mlinu bodo kmalu končane. Oiede pričetka zgradbe hotela »Union* in poslopja mestne hranilnice se ne da še nič natančnega navesti, ker stvar še ni zrela. To zimo bo štela Ljubljana vsega vkup 13 novih stavb, večinoma privatnih hiš. — Jernej Babič, pomožni uradnik, bivši trgovec v Kranju postavil si bode v Hilšerjevih ulicah nasproti vladnemu poslopju dvonadstropno hišo. — Ob Miklošičevi cesti dala bo zgraditi trinad-stropno hišo gospa Josipina Počivavnik, last niča hotela „Llcyd."
Dogodki na Jlrvaf-skem.
V	Zagrebu vlada veliko vznemirjenje vsled naznanil, ki prihajajo policiji o vedno novih poskusih dinamitnih atentatov. Redar stvo jako pridno stika za krivci, a do sedaj popolnoma brezvspešno. — Aretiranih je bilo že 50 sumljivih oseb, a ker so vse dokazale svoj »alibi« (kje so bile v času izvršenih atentatov) so jih izpustili zopet na svobodo.
Redarstvo straži noč in dan saborsko in banovo palačo in hiše, v katerih stanujejo voditelji vladine stranke.
Iz Varaždinaso nam p še: Vsak dan zapro oblasti nekaj ljudi. Zapori so vsi prepolni. Ker ni v zaporih dovolj prostora, je večina zatvorjenih zaprta v hleve ulanske eskadrone.
VKelemenu so vojaki zabodli petdeset ljudi v — hrbte, a to je znamenje, da je postopanje vojakov bilo nezakonito.
Nekemu ranjenemu kmetu, kats/emu so orožniki v Budnji prcstrelili roko, jo bila v bolnici roka odrezana.
V	Ivancu se viši preiskava proti onim ki so preteklo nedeljo hoteli iti v župni dvor, da župnik sprejme podpise za financijelno samostalnost.
Vojaki so atakirali ljudstvo po nalogu kotarskega predstojnika Brezinščaka in sami častniki pravijo, da za to ni bilo povoda in
da je sam predstojnik kriv boja. Vojaki pričajo pred sodiščem v prid kmetov.
Gospod dr. Pero M a g d i č je iz Varaždina novemu banu poslal naslednjo brzojavko: Preuzvišenom gospodinu grofu Pejačeviču, hrvatskomu banu, Zagreb. Kao branitelj onih siromašnih seljaka iz kotara Ludbreškoga, Varaždinskoga, Ivanečkoga, Zlatarskega i Novomarofskoga, koji bu za-tvoreni povodom raznih demonstraoija pri-godom zadnjega pokreta za financijalnu samostalnost, najpokornije molim Vašu pre-uzvišenost, da prigodom nastupa svoje ban ske časti blagoizvoli u prvom redu svrnuti okom na zatvorenu sirotinju te shodno odrediti, da se ljudi puste kuči, jer je više nego si gumo, da če insčs mnoge kuče buduci bez radnih sila materialno propasti, da ce veliki dio zemalja ostati neobranjen i da če mnoge obitelji stradati od glada i nevolje. Svi moji branjenioi pouzdanjem gledaju da nas u preuzvišenost VaSu u sigurnoj nadi, da če Vaša preuzvišenoBt vreču molbu pla-čuce sirotinje uvažiti i tako preko 200 obitelji od katastrofe spasiti. — Vašoj preuzvi-šenosti najpokorniji Dr. Pere Magdic, od-vjetnik.
Iz Zagreba javljajo, da hoče novi ban grof Pejačevič tu pa tam ubrati nekoliko mileje strune. Tako je odredil, da so nekatere zaprte izpustili na svobodo, da se časopisi ne konfiscirajo več tako ljuto in da je na pošti nehal poslovati tisti črni kabinet, čegar postopanje bi bilo v sramoto tudi vsaki absolutistični ali avtokratski državi.
Ali te odredbe nas ne smejo varati. To je samo sprememba osebe in ne sistema.
Grof Pejačevič je obljubil, da bo čuval pravioe Hrvatske, zabeležene v nagodbenih zakonih, a nemudoma na to ga ni nič vznemirjalo in ni nič protestoval, ko je videl, kako na kolodvorih njemu na slavo vihrajo madjarske zastave in se s tem kršijo nagod beni zakoni.	,
Neka oseba, ki ima ozke zveze z vlado pravi, da bo ban v najkrajšem času razpustil hrvatski sabor in razpisal čiste volitve (?) Ban je v klubu narodne vladne stranke obljuboval mnogo, a vprašanje je, kako bo obljube držal. V opoziciji so nekateri mnenja, da novi ban grof Pejačevio do-naša narodne koncesije in sklepajo iz tega, ker je bil včeraj odstranjen samomažarski napis na prometni zgradbi.
Župnika Jemeršiča in njegovega kaplana so začasno izpustili iz zapora, da pride odgovor na pritožbo proti njujini obsodbi. Tudi nekaj obsojenih kmetov iz Zaprešiča so pod tem pogojem izpustili.
Dogodki v Srbiji.
Zasebno premoženje srbskega kralja Petra I
Kralj Peter I. nima nikakega zasebnega premoženja. Posestvo na Ogrskem, namreč neka hiša v Budimpešti kakor tudi posestvo Boszeg in posestvo v Rumuniji je že prodal oče njegov. Posestva Karagjorgjevičev v Srbiji so bila: hotel pri kroni v Belemgradu, sedaj magistratno poslopje, nek mali parni mlin in neko poslopje v Topolji, a so bila po tragiški smrti Mihaela Obrenovica kon-fiscirana in za 1,000.000 frankov prodana. Kneza Aleksandra, očeta sedanjega kralja, so srbska sodišča obsodila na dvajsetletno ječo in pokritje stroškov in pri obravnavi zaradi sokrivde pri umoru kneza Mihaela. Iz skupila posestev Karagjorgjevičev pokrili so sodnijskfe stroške. Zgodilo se je to že pred 36. leti in kralj Peter I. po srbskih postavah nima pravice zopet zahtevati konfisciranih posestev ali odškodnine. Najbrže bode pa skupščina kralju dovolila primerno odškodnino. Skupščina je bila svoj čas jako radodarna napram kralju Aleksandru in mu je darovala celo nek rudnik, ki ni bil niti državna last. Govori se, da ima kralj Peter 1,000.000 frankov dolga in zato bode skupščina kralju najbrže to svoto darovala. Rodovina Karagjorgjevič ima tudi posestvo v Rumuniji, ki je bilo posestvo umrlega brata kralja Jurja, ki je pa v oporoki določil, da ostane posestvo last vse rodovine in se ne sme prodati. Mlajši kraljev brat princ Arzen je bil ruski častnik in je po roči bogato rusko kneginjo Demidoro San Donato. Ta zakon pa ni bil srečen in zakonska sta se ločila. Kneginja se je po ločitvi zopet omožila, princ Arzen pa je izstopil iz ruske armade in živi sedaj v Parizu iz dohodkov posestva v Rumuniji. Kralj Peter ima še več postranskih sorodnikov, ki niso bogati in ki bodo navezani na sedanjega kralja. Otroci kralja Petra imajo pa 2,000.000 frankov premoženja, toda to premoženje upravlja črnogorski knez Ni-kita, ki ga pa najbrže ne bode izročil Petru, ker sta se ravno zaradi tega premoženja že sprla med seboj in je vsled tega spora Peter I. svoj čas zapustil črnogorski dvor.
Krvava noč v Belemgradu.
Tako se imenuje brušura, katero je spisal zarotnik stotnik Brat. ko Konstantino vič Pisatelj pravi, da so bili najprej samo trije zarotniki, ki so si obljubili, da vsak
pridobi Se enega zanesljivega in ti so zopet dobili na ta način zanesljivih zarotnikov, ti zoDet več in končno je bilo v zaroti 200 častnikov. Alek-sasder je imel pod srajco oklep, zato so ga ustrelili v glavo. Klic sporazumljenja mej zarotniki je bil „Zver« odgovor „Zlatibor*. Brata Lunjevica so zasmehovali s princem. Končno jim je dejal poveljujoči častnik: Sedaj se še poljubita v slovo, ker konec vajinega nasledstva je prišel. Nato je oddelek vojaštva na dvorišču ustrelil oba brata Lunjevica.
Kralj na potovanju.
Kralj Petar pojde prihodnje dni na po tovanje po svoji kraljevini. Najprej pride v Topolo. Jeseni obišče sosedne dvore. Najprej pride na Dunaj, potem v Petrograd in naposled v Berolin.
Književnost in umetnost.
* Zur Hebung der Seefischerei OestereichB. H, Adler. Dunaj. Založil W. Frick, Graben 27. Cena 40. v. Ker se v na vedeni brošuri pisatelj peča zlasti z ribiškimi razmerami v Gradežu in na istrskem pobrežju, jo priporočamo onim, ki Be hočejo s tem seznaniti. Pisatelj popisuje veliko uboštvo naših ribičev in zlasti njegove vzroke.
V	pomoč nasvetuje 1. melijoracijski zaklad, iz katerega bi se naj podpirale ribiške z a -druge, 2. posojilnice, da se rešijo manjši ribiči nadležnega dolga, ki jih na-pravlja odvisne od prekupcev, 3. organizacijo prodajanja, v zvezi s tem ribiške šole. Kakor je razvidno iz knjižice, je pisatelj natančno proučil svojo snov in prodaja nekaj prav lepih mislij. Zanimiva je knjižica zato za vsakega.
Izpred sodišča
Morilec Dougal obsojen na smrt
V	grofovini E3sex je bil po dvadnevni obravnavi obsojen Dougal, ki je umoril Miss Holland, na smrt. Dougal je bivši podčastnik, ki se je bil seznanil z bogato Holland gotovo vsled kake ženitbene ponudbe. Miss Holland je imela že 55 let, ko se je Dougal seznanil z nio in ji zamolčal, da mu še živi žena. Miss Holland je kupila Doucralu, ki Be je nazival stotnik Mac Dougal, Moatfarm v Essexu Pred kakimi 4 leti je nekega dne nenadoma izginila. Služinčad je Dougalu rekla, da se je gospa odpeljala v London. In res so v naslednjih letih izgotovili nakaz niče o imetju gospe Holland, dokler ni neki njen sorodnik dokazal, da so podpisi ponarejeni. Kot ponarejevalca so prijeli Dougala v trenutku, ko je hotel zamenjati eno teh nakaznic. Slutili so, da mora biti Holland že mrtva, a trupla niso mogli zaslediti nikjer. Naposled bo jo dobili zakopano v bližini hlevov. Na črepinji se je poznal strel iz samokresa. Prijeli bo Dougala, ki je pa do zadnjega trenutka vse tajil, a ker se je večkrat ujel v besedi in je vse govorilo zoper njega, so ga obsodili na smrt. Ko je čul sodbo, se ni nič prestrašil, in na vprašanje, če bi rad, da so izvrš tev obsodbe nekoliko odloži, je molčal. Predno so ga odvedli, se je sodniku še priklonil. Te dni so ga ob-glavili.
Bazne stvari,
Najnovejie od raznih strani
Svojo ženo zaigral je v ha-zardni igri bivši posestnik lvanev v Moskvi. Namesto 200.000 rubljev zastavil je trgovcu Maks;movu svojo ženo. Igro je Ivanov zgubil, nakar se je ustrelil. — Marka - v kitajskem jeziku. Pariški list „Rappel" poroča : Kitajski učenjak Leng Kai Kian je prevel Kari Marksov „K3pital". Sodruar Leng izdaja na Kitajskem soc. list v 30 000 iz vodih. — Umrl je profesor dunajskega vseučilišča dr. Engelbert Milhlbacher.
—	V Varaždin je prišel predvčerajšnjim neki človek iz Gradca in iskal svojo ljubimko. Našel jo je v neki zloglasni hiši. Ustrelil je dvakrat nanjo iz revolverja in nato tudi nase. On je mrtev, a ona težko ranjena. —
—	5 0 0 h i š zgorelo je v Pokrokaju v samarski guberniji na Ruskem. — Umor-jenimornarji. Iz Matupi se poroča, da so prebivalci admiralskih otokov umorili Angleža Hoveda in vse moštvo njegove ladije. — V goriški blaznici je umrl vpokojeni ritmojster Henrik Stempler.
—	Na dunajsko tehniko je po klican iz Berolina Avstrijec profesor Riedler. Vrše se dogovori. — Od milijonarja na beraško palico. V Ne\V Yorku je kot berač umrl bivši dunajski bankir Adolf Bodesch Bettelheim. Leta 1894. je pobegnil v Ameriko, a s prisleparjenim denarjem ni imel sreče.
—	V slučaju, da se kakemu otroku zaleti, priporoča se takoj obe roki mu dvigniti kvišku, vsled česar se prsi razširijo in otroku baje takoj odleže. Rusija na skrajnemVstoku. Ruska brzojavna agentura poroča iz Port Arthurja: Vojni minister Kuropatkin imel je tukaj govor, v katerem je izrekel svoje prepričanje,
da je Port Arthur nepremagljiva trdnjava za vse sovražnike, naj jih bo kolikor hoče in naj pridejo od kjer si bodi. — L e jO -J poldu W o 1 f 1 i n g u , bivšemu nadvoj-' vodi bo oblasti v ovici dovolile poročiti se z gdč. Adamovič. — Nesreča pri kraljevem obisku se je zgodila, kakor poročajo iz Kristianije v Digermtlllen. Podrl se je most. 100 eseb je padlo v vodo. Več oaeb je ranjenih. — Ekspresni vlak je skočil b tira 300 metrov od Neapolja. Dva voza sta so prekucnila.
Papeževa zdravnika. Dr. G useppe Lapponi je študiral na univerzi v Bo-logm, kjer je postal tudi doktor leta 1875. Potem je deloval kot zdravniški asistent pod slavnim profesorjem patologije in anatomijo
Dr. Lapponi, osebni zdravnik sv, očeta.
dr. Tartuffi; na kar je dobil leta 1888. enako mesto v Vatikanu za časa dr. Cccarelli. Le ta njegov zaščitnik je kmalu umrl in Lapponi je prišel na njegovo mesto. Pa Lapponi ni samo zdravnik papežev, marveč tudi njegov prijatelj in svetovalec v mnogih zadevah. — D/ugi zdravnik, ki stoji ob smrtni postelji »v. očeta, je dr. Gaetano Mazzoni, profesor zdravništva in specialne patologije na
Profesor Mazzoni, zdravnik sv. očeta.
kliniki v R;mu. Njega smatrajo za spretnega operaterja in njegovo ime je poznano v vseh internacionalnih zdravniških krogih. Dr. Mazzoni je spisal mnogo znanstvenih knjig. Ta dva zdravnika stojita v teh kritičnih dnevih sv. očeta ob njegovi bolniški postelji in skušata, da bi mu podal šala zdravje. Toda narava zahteva svoje — in zdaj pa zdaj pričakujemo žalostnega poročila, da je sveti oče zatisnil v smrtni sen svoje mile oči.
Sv. oče in zdravljenje po Kneip povi metodi- Bilo je leta 1890., ko je bral novo mašo v Rimu brat dr. Baumgarten iz Worishcfena. Le ta je ob tej priliki povabil svojega brata kakor tudi župnika Kneippa v Rim, da sta navzoča pri njegovi prvi daritvi. Maša je bila končana; sveti oče pa je oba prišleca sprejel v avdijenci. Žup nik Kneipp, ki se je obenem zahvalil sv. očetu za svoje imenovanje rnonsignorom, mu je priporočal svojo zdravniško metodo. Toda za tedaj je bilo to brez uspeha. Za leta sta bila župnik Kneipp in dr. Baumgartner zopet v Rimu pri sv. očetu. In tedaj je sv. oče prvič rabil Knoippovo zdravniško metodo. V Vatikanu so bili vsled tega zelo vznemirjeni in dr. Lapponi je papežu odsvetoval nadaljno Kneip povo zdravljenje. In to zdravljenje je bilo s tem pri kraju. Pač so še tupatam kdaj do-poslali iz Worisholena razne zdravilne rože v Rim, toda sistematično jih nikdar niso uporabljali. Ob priliki avdi|ence je dr. Baum-gartner vprašal sv. očeta, kaki pripomočki so njegovemu zdravju najbolj koristni. Io Leon XIII mu je smehljaje odgovoril: „Zmernost. To je edino moje sredstvo, uporabljam ga pri vseh stvareh. Zmernost je kraljica vseh čednostij; ona ne prevladuje le poslednjih, temveč tudi napake."
Anekdote o sv očetu. Leon XIII. je svojega nečaka grofa P. imenoval šefom svoje garde. Grof P. je imel poleg mnogih krepostij to slabo navado: strastno je igral. In zgubil je več, kakor je premoglo njegovo premoženje, in po naravni poti je torej zlezel v dolgove. Postal je tedaj zelo otožen, šel k sv. očetu in mu potožil svoje gorje ter ga prosil za pomoč, ob enem mu pa tudi ob-- ljubil, da ne bo več igral. In papež mu je
dal, toda tudi rekel, da drugič ne dobi več. Grof je obljubil, da se poboljša, toda le v besedah je bilo — skoraj je zopet jel igrati. Zaigral je zopet vse ter prišel v veliko denarno zadrego. A zdaj si ni upal več sam iti k sv. očetu, marveč je pregovoril svojo lepo ženo, naj gre k sv. očetu in naj z malo nakano dobi od njega denarja. Grofica je res šla k papežu ter mu s solzami v očeh govorila: „Sv. oče in ljubljeni stric, ali se morajo dolgovi plačati?" — „Gotovo!" je bil odgovoril. „To je glavna dolžnost, ki jo mora človek izpolniti." — »Dobro veste, sv. oče", je nadaljevala grofica, „kako je moj mož slab — zopet je vse zaigral". (Leon XIII. je s pozornostjo opazoval neko muho, ki se je sprehajala po oknu.) „Lep glas imam ... Zvedeli so za naše zadrege innekiimpresario mi je ponudil, naj vsprejmem mesto operne pevke. Ali mi dovolite to?" Grofica se je bala, da bo sv. oče hud vsled tega, ker bo njegova nečakinja pela na odru pred rimskim občinstvom. In s simulirano resignacijo je še dodala: .Za svojo osebo rada to storim, da bo moj mož mogel plačati dolgove"... Leon XIII. je nehal opazovati muho. Bil je popolnoma zadovoljen; samo to ji je dejal: „Prav storiš, moja ljubljena hči! . . . Samo eno mi je težko: Da te ne bom mogel slišati!« — Francoski poslanec na papeževem dvoru, M. Nisard, bolj težko sliši kakor sv. oče sam. „Ne vem prav, kaj mi pravi", je dejal nekoč papež, „in on me ne razume dobro, kaj mu jaz odgovorim. Pri najinih poslih to omogočuje dobro soglasje."
Papeževo premoženje. Piše se v današnjih dneh o velikanskem premoženju papeževem. In o tej stvari hočemo tu par besedi izpregovoriti. Mnogi časopisi prinašajo kaj neumne in neumestne notice, da bo papež zapustil svojim sorodnikom od 15 do 30 milijonov. Toda temu moramo odločao ugovarjati. Papeževo premoženje se da sko-rai natanko določiti. Papež ima na leto do 3000 frankov dohodkov, ki mu teko iz njegovega posestva pri Maenzi. Le-to posestvo je namreč podedoval, ko je bil še škof, in sicer mu je to posestvo pripadlo po delitvi dedščine starišev. Grof Ludovik Pecci vsako leto izroči papežu ta denar. 3000 frankov znaša torej papežev osebni dohodek. Ako si tedaj mislimo, da je papež od leta 1878 (do tedaj ni imel nikakega premoženja) vse letne dohodke položil na kapital, bi utegnili vsi ti dohodki do danes znašati z vsemi obrestmi vred kakih 100.000 frankov. Vrhu tega je papež prejel mnogo drugih daril; U darila, ki je večinoma vsa poslal v Carpineto, bi tudi utegnila znašati 100.000 frankov. To je vbb njegovo premoženje. O papeževem premoženju kot takem, ki je tako rekoč državno posestvo in se podeduje od papeža do papeža, ne moremo tukaj govoriti. To premoženje je baje znašalo ob smrti državnega tajnika Antoneilija 30 milijonov. Od tedaj pa ni naraslo premoženje, nasprotno še zmanjšalo se je; bilo je namreč slabo naloženo in tekom časa se je jako skrčilo. Ob jubilej nem letu se je to premoženje zopet povečalo po mnogih darovih, toda ne znaša nikakor ne čez 30 milijonov. Da od tega pre moženja ne bodo podedovali papeievi sorodniki, to je jasno kakor beli dan. Nasprotniki krščanstva pač radi vpijejo o velikanskem premoženju papeževem in o njegovih neštetih milijonih, a to kriče le iz osebnega sovraštva in osebne mržnje do vsega, kar je v zvezi s katoliško cerkvijo. In tem želimo le, da bi se nekoliko bolj poučili o papeževem premoženju in še le potem pisali — in gotovo bi bila potem njih sodba v marsičem drugačna.
Beda mej Buri. Oni, ki so dejali, da se bo prava beda za Bure pričela še le po vojski, so imeli prav. Velik del Burov je popolnoma obubožan, brez strehe in ker ne more s čim hraniti svoje rodbine, izročen bedi, Sicer je dala angleška vlada burskim rodbinam za silo neke šotore, a ti šotori niso pokriti s takim platnom, da bi zadržal mokroto in tudi premalo prostorni so. V okraju Heidelberg je 90 odstotkov burskih hiš porušenih. Vsega skupaj je v Transvalu 2000 popolnoma sirot, katerim je vojska vzela mater in očeta, 12 000 polsirot, 2000 vdov in 6000 vdovcev. S 1. junijem t. 1. je vlada ustavila Burom vsako podporo in sedaj je beda še večja. Burski pomočni odbori, ki so prenehali po vojski z delom, so zato zopet pričeli svoje delovanje.
Zdravniška plača nekdaj ln sedaj. Pod kraljem Edvardom III. je dobil najvišji kraljevi zdravnik dnevne plače 1 krono in poleg tega še 8 kron na leto, kar se je pač smatralo za dobro plačo, dočim je dobil na dan lekarnar 50 hel., kar je tudi takrat bilo precej. Celo za časa Henrika VIII. so plačali le bogatejši plemenitniki zdravnikom v zlatu. Kaj bi pač dvorni zdravnik 16. stol. rekel, ako bi slišal, da bode dobil dve stoletji pozneje zdravnik samo za eno uspešno zdravljenje kralja penzijo 30000 kron na 20 let in za svojega sina dosmrtno rento 13.000 kron. Tak honorar je bil obljubljen dr. Willis-u, ker je rešil življenje Juriju III. Sto let preje je zadela kap Karla II., in dr. King, kateri se je slučajno nahajal v kraljevi spalni sobi, mu je hitro puičal kri na žili s puščalom
(Lanzette). Za to ročnost in hitrost je bil zdravniku obljubljen honorar 2000 kron, katerega pa zdravnik. kaHr zgodovina pripoveduje, ni dobil. Ko se je Joshua Wardu, zdravnik z rastlinami, posrečilo ozdraviti kralja, je dobil za plačilo dovoljenje (to je bil edini honorar, za katerega je prosil) svojevoljno voziti po St. Jamesparku. O Ludo-viku XIV. se pripoveduje, da je svoje zdravnike dobro plačal; ko mu je bilo nekoč po operaciji življenje rešeno, ie dal zdravniku in kirurgu vsakemu po 75.000 kron; in ko je neki škotski zdravnik ozdravil maiega sinčka Jakoba L, ie dobil za tedanji čas precejšno svoto 120.000 kron. Znameniti zdravnik Sir Astlejr Cooper je dobil marsikak knežji honorar; nek ekscentričen bolnik mu je nekoč dal kar 20.000 kron; zato se ni čuditi, da je zaslužil na leto do 420 000 kron. Sir Mo-rell Mackenzie je odklonil svoto 129.000 K, katero so mu ponujali za trimesečno bivanje v Ameriki; zdravnik za očesa dr. Critchett baje ni hotel iti v Indijo za 107 OoO. Neznani voiaiki zdravnik je dobil za zdravljenje Navaba Rampur. ki je bolehal na revmatizmu malo svoto 200 000 kron. In takih slučajev je še precej.
ljudsko šolstvo v Avstriji. Ravno kar je isšel drugi zvezek 62. dela »Avstrijsko statistike", ki poroča, da je bilo do 15. maja 1902 število ljudskih šol v Avstriji 20.442, leta 1850 pa jih je bilo samo 12.784. Meščanskih šol je 822, Češka iih ima 419. Celodnevni poduk je imelo le 67 5 odstotkov šol, na Kranjskem ima poldnevni poduk 70 odstotkov šol, v Galiciji 80 od stotkov. Od 100 ljudskih šol ima nemški učni jezik 39 6 odstotkov, slovanski 53'6 odstotkov, laški 4 0 odstotkov in mešani 2 8 odstotkov. Število nemških šol se ie od leta 1880 do 1900 znižalo od 42 9 odstotkov na 39'6 odstotkov, laških pa od 5 7 na 40 odstotke. Število šol s slovanskim učnim jezikom se je pa pomnožilo v istem času od 43 6 na 53 0 odstotkov. Leta 1900 je bilo na vseh ljudskih šolah v Avstriji 75.536 učiteljskih moči, in sicer 53 070 moških in 22 466 ženskih. Trst ima več učiteljic nego učiteljev. Provizoričnih učiteliev je 177 odstotkov, provizoričnih učiteljic pa 44 7 odstotkov. Manj kot 600 kron letne plače je imelo 496 učiteljev in 1566 učiteljic, od 600 do 1300 k™ 12 624 učiteljev in 6989 učiteljic. Nad 2000 kron plače je imelo 11.768 učiteljev in 1926 učiteljic. Od 100 učiteljev je imelo torej manj kot 1200 kron plače 34 odstotkov, od učiteljio 615 odstotkov. 248 772 šolskih otrok je imelo do šole nad 3 klm. daleč.
Ura smrti. Nek zdravnik je že pred leti opazoval, ob katerem času umre največ ljudi. Med »000, pri katerih si je uro smrti zabeležil, je razvidel, da umre največ ljudi med 5. in 6. uro zjutraj, najmanj med 9. in 10 uro dopoludne. Tudi mej 10. in 3. uro po dnevi ne umre mnogo ljudi. Splošno umre največ ljudi med 3 in 6. uro zjutraj. Nek drug zdravnik je od 6000 ljudi, kon-štatiral. da je največ smrtnih slučajev od 1. do 8. ure dopoludne, manj od 1. ure popoludne do polnoči. Slavni pariški fiziolog Charles Fere je dal v dveh pariških bolnicah uro smrti zaznamovati tekom 10 let in končno ni pritrdil popolnoma dosedaj običajnemu mnenju. Zapazil je posebno, da je smrtna ura med 7. in 11. uro zvečer redkeja, nego ob drugih časih. Berolinski zdravnik Schneider je zabeležil v 57.000 slučajih smrtno uro in je pri tem prišel do zaključka, da največ ljudi umre med 4. in 7. uro zjutraj.
Prijatelj zvonov in farne cerkve.
Dne 18. februvarija 1891 je umrl v Erding-ten na Angleškem preprost delavec Franc Genders, ki zasluži radi svoje velike ljubezni do farne cerkve in posebno kot prijatelj lepega zvonenja naše občudovanje. Genders je bil konvertit. V njegovem kraju ao zidali novo farno cerkev. Vse je bilo dodelano, le zvonov je še manjkalo. Kaj je storil ta mož ? Silno je želel preskrbeti farno cerkev z le pim zvonilom, pa manjkalo mu je denarja. Leta 1860 se je izselil v Novo Selandijo samo zato, da bi prišel do boljšega zaslužka, da bi lažje napravil cerkvi zvonove. Bil je srečen; z neumornim delom si je pridobil znatno premoženje. Ko se je leta 1877 povrnil domov, prinesel je seboj toliko svoto, da je kupil mogočne zvonove za 16.000 mark, to je za približno 10.000 gld. Dal je skoro vse, kar je imel. Od tedaj je živel jako skromno in varčno. Umrl je 80 let star. Kar je ob njegovi smrti ostalo, je tudi volil — farni cerkvi.
Peč za proizvajanje hladu. Kakor poročajo listi, je sestavil neki Francoz peč, ki naj bi po letu sobe hladila. Patent za izdelovanje takih peči je dobila neka dunajska tvrdka. Peč se »kuri« z ledenimi kosci. Ti obdajajo nalašč v ta namen napravljeni cevi, ki se nahajata v notranjščini peči. Med zgornjo in spodnjo cevjo so skladi ledenih koscev. Po ventilatorju gre zrak v gornjo cev, se tu ohladi ter pride skozi led, kjer popusti vsako nesnago v dolnjo cev. Iz te se očiščeni in ohlajeni zrak razširi po sobi in tako sobo ohladi.
O ti menihi! Jezuit Fenyi, vodja z\e-zdame v Kaloši na Ogrskem je spopolnil aparat za opazovanje neviht.
Nekaj o umrlem srbskem kralju Milanu Nekega dne, putem ko se je odpovedal vladanju, je igral Milan v nekem aristokratskem krogu in pri tem vedno zgubljal. Kar se obrne m zapazi za seboj barona X. »No, zlaj se ne dudim več, da imam tako smolo", zakliče Milan. »Kadarkoli stojite Vi za mojim t,t jlom, gotovo vselej zgubim.« Baron pa mu mirno odvrne : »Vi pretiravate sire! Ko ste zgubili svoj prestol, nisem stal za nj m.«
Nova domovina kartusijancev je
sedaj majhen, peščen otok Jona izmed Srednjih Hebridov. Tu bodo izgnani kartuzijanci nadaljevali izdelovanje likerja.
Nov zrakoplov, ki se da voditi je sestavil bavarski stotnik Paraival s pomočjo vcjaške oblasti. Poskus se izvrši blizu Berlina v navzočnosti voiaške komisije. Pravijo, da je Paraival razrešil gordski vozel pri zrakoplovju Če je le res!
Cerkveni letopis.
Leskovec pri Krškem. V najlepšem redu m krasnem vremenu se je vršila birma pretečeno nedeljo. Vsprejem v sa-boto je bil pri slovoloku Bredi vasi. V imenu šolske mladine pozdravi knezoškola v prisrčnih besedah učenka Vida T. vroču-joč Prevzvišenemu krasni cvetlični šopek. Na te pozdravi Presvitlega v krepkih besedah načelnik gasilnega društva g. Franc Arh, na kar se je viš:i sprevod v cerkev in od tod y šolo. Tu pozdravijo premilo-stnega knezoškofa blag. g okrajni glavar Josip Orešek, mestni župan g. dr. Tomaž R o m i b in državni poslanec Viljem Pfei-f e r. Zvečer je priredilo domače gasilno društvo serenado. Vrli moški zbor je pre krasno zapel tri pesmice knezoškofa v pozdrav pod znanim spretnim pevovodjem g. Avg. Kosu. — Čast! Drugi dan se je Bešlo ogromno število ljudstva, katero je bilo vidno veselo knez^škofovega prihoda. Birmamh je bilo — 365. — (Opomba uredništva: Prosimo vse poročevalce o birmah, novih mašah in drugih podobnih slovesnostih, da predstoječe poročilo vzamejo kot vzorec, v kakem slogu naj se o tem primerna poročila za »Slovenca« sestavljajo, namreč — kratko in točno.)
Društva.
(»Rudeči križ«.) S pomočjo gospoda okrajnega glavarja barona Rech-bacha v Postojini in gospoda poštn. oskrbnika Ferdo Karisa ustanovila se je dne 13. t. m. nova podružnica »Rudečega križa« v Št. Petru na Krasu. K tej podrutnici pristopilo je takoj 26 gospodov in 5 gospe kot redni člani. Ko so se pravila vsprejela, vršila se je volitev društvenega vodstva in so bili izvoljeni naslednji gospodje: K a r i 8 Ferdo, c. kr. poštni oskrbnik, predsednikom ; Margon Franc, župan, pod predsednikom; dalje Kalan Mihael, nadučitelj; Križaj Franc, tovarnar; Schusterschitz Franc, načelnik postaje, in Zupan Ivan, kurat, odborniki.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zdravje se vrača?
Rim, 18. julija. Predno so danes stopili zdravniki v papeževo bolniško sobo, poklical je Lapponi v predsobi profesorja Mazzonija k sebi in mu dejal: „Sveti oče je zavžil nekoliko mleka, bouillona in gelee. Odtok vode se zboljšuje." Nato so zdravniki vstopili v sobo svetega očeta. V sobi je bilo temačno, da je sveti oče 1 o ž j e spal. Sveti oče ima zelo okrepčujoč spanec. Ko so hoteli zdravniki preiskati oprsje papeževo, so ga zbudili. Preiskava je dognala, da se je tekočina v oprsju zmanjšala. Od včeraj na danes je položaj se poboljšal, vendar slabost svetega očeta je še vedno velika. V Vatikanu se semtertja izraža upanje, da bo sveti oče še ozdravel.
Rim, 18. julija. (C. B.) Buletin ob 9. uri dopoludne se glasi: Po noči sv. oče ni mogel spati, zaspal je šele v prvih jutranjih urah in od tedaj spi. Dihanje je mirno. Množina tekočine v oprsju se je nekoliko zmanjšala. Splošni položaj nespremenjen. Zdravniki so kon-statirali, da sinoči nastopivše zboljšanje traja dalje, a slabost je še vedno velika.
Rim, 18. julija. Na poročilo, da je svet. očetu nekoliko bolje, je ruski car poslal sv. očetu brzojavko, v kateri v svojem in v imenu carice izraža željo, da bi sv. oče ozdravel. Ko
je včeraj kardinal R a m p o 11 a izročil sv. očetu to brzojavko, je bil sv. oče zelo vesel ter je naročil kardinalu Ratri-polli, naj carju v njegovem imenu piše zahvalno pismo.
Rim, 18. julija. Kardinal Ferrata se je izrazil, da so poročila raznih listov o stališču kardinala glede kon-klava izmišljotine časnikarjev. Ko se je kardinalu reklo, da ni izključeno, da bo on izvoljen papežem, je odgovoril: „Sv. kolegij ima mnogo več vrednejših in uplivnejših mož." Dejal je, da konklave bo skoro gotovo trajal samo tri dni, ker se člani sv. kolegija zavedajo položaja in potrebe, da bo treba novemu papežu imeti srčne lastnosti Pija IX. združene s plemenitostjo Leona XIII.
Rim, 18. julija. Kamorkoli se pokaže kardinal kamerlengo Oreglia, povsod mu priredi občinstvo ovacije. Ljudje se gnetejo okolu njega in mu poljubljajo roko. Ako bi bilo ljudsko glasovanje, pišejo današnji rimski listi, bi bil tudi to pot kamerlengo izvoljen papežem.
Rim, 18. julija. Danes je bil dr. Lapponi dalje časa v svojem stanovanju, kakor navadno. Lapponi pravi, da je sedaj bolezen v manj resnem stadiju in da se ne more govoriti o neposredni nevarnosti.
Rim, 18. julija. Sv. oče se je danes tako dobro počutil, da je zahteval, naj ga puste prisostvovati maši v njegovi hišni kapeli. Ker se ni izpolnilo neko prerokovanje, da bo umrl ob de-vetdnevnici karmeličanske Matere Božje, je bil sv. oče tudi veselejši, kakor prejšnje dni. Tudi njegov spovednik msgr. Pifferi je lahko za nekaj časa zapustil Vatikan.
Dunaj, 18. julija. Nuncij Taliani je dobil danes brzojavko kardinala Rampolla: Položaj se ni poslabšal.
Budimpešta, 18. julija. Poslanec Barabas je rekel nekemu časnikarju, da opozicija ne bo dovolila Khuen Hedervariju idemnitete, ker potem bo moral ex lex prenehati in vlada državni zbor razpustiti. Ako bi bil ministerski predsednik kak pravi Mažar, bi mu opozicija prej kaj dovolila.
Praga. 18. julija. Češki narodni svet bo sklican začetkom avgusta.
Belgrad, 18. julija. Polkovnik in minister stavb Maš in je imenovan častnim kraljevim adjutantom.
Pariz, 18. julija. Protivladni listi poročajo, da naznanjeno obolenje Hum-bertove, radi katerega je bila sodnijska obravnava preložena, ni resnično, in je vlada to le radi tega uprizorila, ker sploh hoče radi odličnih vladnih oseb-nostij, ki so zapletene v sleparije Hum-bertovih, obravnavo zavleči ali preprečiti.
Brno, 18. julija. Za katoliški shod, ki se vrši tu jutri teden v nedeljo 26. t. m. je oglašenih že veliko število vdeležnikov.
Kapstadt, 18. julija. Bivši burski poveljnik Kruitzinger se je vrnil s svojega potovanja v Meksiko in odsvetuje, da bi se Buri ondi naselili, ker dežela ni sposobna za poljedelstvo.
Kairo, 18. julija. Zadnje mesece je tu vedno več otrok izginilo. Policija je udrla te dni v hišo neke ženske, ki se ji je zdela sumljiva teh ropov. Presenetila je žensko v trenotku, ko je jedla meso nekega umorjenega otroka. Zverinska ženska je več otrok umorila in jih pojedla.
Dunajska borza
dnč 18 julija.
Skupni državni dolg v notah.....100 45
Skupni državni dolg v srebru.....100-35
Avstrijska zlata renta 4% .....121-15
Avstrijska kronska renta 4%.....100*70
Avstrijska inv. renta 3\t % .....92 60
Ogrska zlata renta 4%.......120 60
Ogrska kronska renta 4%......99-35
Ogrska inv. renta 3'/,*.......9096
Avstro-ogrske bančne delnice.....15 94
Kreditne delnice....................662 75
London vista......................239.20
Nemški dr/., bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117'37V«
20 mark ............23-47
20 frankov...........19-05
Italijanski bankovci........ 95 20
C. kr cekini...........11 28
Meteoroloffiftno porodilo.
ViiiM nad morjem 306.2 m, irednji aračni tlak V46'0 ma
Cm »p»-
UTUJŠ
Stanj« barometra, v mm.
Tempa«
ratura
„ p°
C«i«ijn
V«tr«Ti.
Nebo
II llf'
IV a »več j~732;8 I 20-0 | brezvetr T jasno
1B| T. zjutr I 73 4 6 1 |2 popol. J 732 9
17'1 I si. vzsvz I » 2d-8 I sr. jzah. | » | Srednja včerajšnja temperatura 22'3*. normale 19 H*.
00


Vozni red
s poluletnim
koledarjem
.	v trdnem ovitku
junij- oktober dobiva se v pro-
dajalnici
1903 S58 Ničman
Kopitarjeva ulica
Turkovi
Cena 20 vin. (10 kr.) prodajalnici na
__Dunajski cesti
v Ljubljani.

^vinastemplo o vodo!
Okusen rezek okus!
Zmerno pospešuje delovanje srca 816 in napravlja slast.
Zahtevajte povsod rogaški ,temp/ov vrelec'.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio. veljaven od 30. maja 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah in praznikih do 16. septembra).
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbil Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Soinograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin* vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak i Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Seli-thal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Franeove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer meSani vlak v Ko čevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, IschJa, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak ) Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-BIeda (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prag«, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada. Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob nedeljah in praznikih do 16. septembra).
Ob
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
v Kamnik.
7. uri 28 min. zjutraj , 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 7. „ 10 n zvečer , 10. , 45 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob H. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer „ n „ 9. „ 55 , ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7 29 zjatraj „ 2-13 popoldne ,, 816 zveder
Prihod: Ob 6'34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6 59 zvečer.
I \cOtXOr	At Lepo posestvo
UVVlIVL	,	trgovina z mcianlm blagom «««
v prijetnem kraju blizu Ljubljane je zaradi bolezni takoj na prodaj.
Trgovina je že veliko let v najboljšem prometu. — Kje, povč upravništvo
„Slovenca".	929 3_!
se takoj sprejme
v specerijsko trgovino v Ljubljani.	.
Kje, pove upravništve Slovenca.
915 3—1
Ucenec j§
se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom pri
FERD. MLEBŠ v Kranju.
940 3-1
Lestilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hiftivu. vratih iti!. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11 — 11

V tovarni vozov
Petra Keršiča
v Sp. Šiški pri Ljubljani, i se sprejme več kolarsklh in kovaških ;
pomočnikov.
Sprejmejo se tudi
y vajenci %
za kovaško, kolarsko in sediar-
492 9—4

Jlustr. ccnit;i r.a razpolago.



'»e
•s>.
>H


— .V/	•
""i-

sko obrh
944 3—1 ;
RISAR
ki je v konstrukcijah strojev iznajden (Ma- i schinen-Zeichner) in si želi postranski zaslu- I žek, se sprejme z jako dobro plačo. Tudi j tak risar, kateri je slučajno brez kondicije, : se sprejme.
Naslov pove iz prijaznosti upraviteljstvo »Slovenca".	939 3_1
Lepa nemeblovana
mesečna soba
na prav ugodnem prostoru Poljanske ceste se tekom avgusta ali s septembrom odda; cventuelno se oskrbi tudi pohištvo.
Pojasnila daje iz prijaznosti ..Prodajalnlca katol. tiskovnega društva (prej H. Ničman).
938 3—1
Egidij Jeglič
vinski trgovec v Selu, p. Žirovnica na Gorenjskem in na Glincah pri Ljubljani
„pm Bobenčku"
priporoča svojo veliko zalogo dolenjskih, štajerskih, istrijanskih in hrvaških vin po primerno nizkih cenah.
V Ljubljani se postavi vino cenjenim gg. naročnikom na dom.
Za pristnost vin se jamči.
Cene in poskušnje brezplačno na razpolago.
Pismena naročila naj se blagovolijo na glavno pošto v Ljubljani, poštni predal, pošiljati.	943 3_x
Za poletno stanovanje
odda lepo moblirane sobe z eno ali dvema pnsteljema Egidij Jeglič v Selu, p. Žirovnica pri Lescah na Gorenjskem.	941
2 mizarska pomočnika
in eden učene c
===== se sprejmejo takoj pri	-
Filipu Lazarju.
mizarju na Jesenicah.
933 3-1
Proda se

Bika

plemenjaka, in sicer plncjavskega ali Slmmentalskega plemena želi kupiti občina Zagorje ob Savi.	937 2-1
Štev. 68, 10 minut od Brezij oddaljena, tik velike in romarske ceste ležeča, proste roke.	942 3-1
Turjaški trg v Katol. domu
Danes v soboto, dne 18. in jutri v nedeljo, dnč 10. julija ob 8. uri ' zvečer
zadnji dve predstavi
Oberammergau
in njegova pasionska igra
v blizu 100 barvnih električnih potnih slikah
po edino koncesionirani priredbi iz 1. 1900 s pojasno-valniin besedilom gospe taj. dvornega svetnika Toni pl. Schumacher.
I. oddelek : Oberammergau in okolica,
II.	• Predatavljalci v original
nih kostumih,
III.	» Pasionska igra.
Ker im% le to podjetje pravico za predstave na Avstro-Ogrskem, je moči v vsakem mestu le enkrat videti Datančm posnetek izvirne Oberammergauske pasionske igre.
42 27
5 Prva kranjska mizarska zadruga
v Šenfc Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča__jos Arhar načelnik>
Cene proetorom: i. sedež 1 K, 2. sedež 60 vin., stojišča 40„vin. — Vstopnice se prodajajo v trafiki g Sešarka v Selenburgovih ulicah.
VelespoStovanjem
II. Jung,
930 3-3	prireditelj in ravnatelj
Nove suhe gobe,
kakor tudi deželne pridelke, kupi
Anton Kolenc
v Celju.
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega specerijskcga blaga na debelo in drobno.	914 10-3
796 100-12
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
gi.2.5o tovarna za ure in izvozna trgovina " k Most it. 234, Čeiko.
Dt*enikov vt*hl Naznanilo otvoritve gostilne na Drenikovem vrhu.
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočam za obisk, ker se bo skrbelo
za najboljšo pijačo, kakor tudi gorka in mrzla jedila, kavo, chokolado i. t. d., ter
točno postrežbo.	_ „.» .
Z odličnim spoštovanjem
936 3-1	U S.
II	L L	K
„Globus |
zavarovalna družba za življenje in rente.
Zavaruje človeško življenje po najraznovrstnejši kombinaciji pod jako ugodnimi pogoji, kot nobena druga zavarovalnica, zlasti pa je ugodno zavarovanje doživetja, rente ter zavarovanje otrok za doto.	924 3—1
Direkcija:
Dunaj I., franc Jožefovo nabrežje 1«
v lastni bančni hiši.
1'ojasnila se dobijo pri Leopold Grunfeldu, Koljzeju, zastopniku glavnega zastopstva za Kranjsko. — Tukaj se tudi nahaja zavarovalnica proti požarnim škodam za poslopja in premičnine avstrijske delniške zavarovalne družbe proti prirodnlm nezgodam.
Društvo industrijalcev za zavarovanje proti telesnim nezgodam. %s- Prva avstrijska zavarovalna družba proti tatinskim vlomom.
888 5—3
FRAN
ZEMANA
mlatilnice, gcpeljni, mo-: : tori jg petrolej, : : Šivalni stroji, stroji jg : pranje so najboljši/ :
Zaloga: Ljubljana, : : : Poljanska cesta št. 24.
M
Gimnazijski konvikt
samostana oo. benediktincev v Šent Pavlu.
v lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta	i47 9-9
Zdravilnica in vodozdravilnlca Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogl|ikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo 'n elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte poiilja vodstvo.
790 10—10	Zdravnik voditelj:
pr. Rudolf Raabe.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko lalogu barv&nlh prstenih
in
S ^ffH^k.	Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskušen >n potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,_
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -V*
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — PoSilialev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—23
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Gene nizke. 36 52-29
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Jgt^8 na prodaj
je v Trnovem v Ljubljani. Stavbinski prostor jako pripraven. — Cena nizka. — Pojasnila daje Ljudovik Kotnik, Velike čolnarske ulice štev. 4. 921 3—3

Huss-ova pogača-
G. Tonnies
tovarna za stroje I^jubljana
priporoča kot posebnost
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa. * Turbine. * Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo
905 26-2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
67122 F. HITI,
Pred šliofljo štev- SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo.

1357 36
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.

Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne pozabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 14
flNDROPOGOfl
ii
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (50)
Vaso Petričič-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnk6czy, Anton Kane v Ljubllanl, Rani v Kranjl, in lekarna ..Pri angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Ustanovljeno 1.1832.
I^riznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
17G 23
Elelctrični obrat
o
o*
P
llustrovani ceniki se dobč brezplačno.
g. picc0l1
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega r	laboratorija, ki se izgotavljajo
kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
PlCCOllJetfO železnafo Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih m slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska
steklenica 2 K.
PlccollJevl sirupi Iz malin ali tama-
rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZeljU. 708 (50-17) P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorii
OGLAS!
new
A 1 n «ta
■ Y0RK in LONDON
m
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nOjev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zaJemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viklorla čašič za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najtin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 5
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., llembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali čc se znesek naprej vpošlje.	' ^
Čistilni prašek za njo 10 kr.	s^mA P*
Pristno le z zraven natisnjeno varst- fV""** veno znamko (zdrava kovina).	-
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu. konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
alkalična kislim
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljonje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(.VIII.) 38—27
izvire*: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varili
Prospekti za.stonf i ti franko.
V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipecerijsbili prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-o v Ljubljani
Angeljnovo milo Marzeljsko (heio) milo
z znamko
449 104—32
sta najbolj koristni
idilsdi mili
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Podpisana ima v jaloifi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koreteljo prte ud
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božii. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rožno in pošteno po najnižji cent banderu in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blasovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdfc, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spofctovanjam se priporoča 780 52 7
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja fn posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, .Marije Terezije cesta hiš. st. I,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po
41 L odstotka
i
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57.
Stanje ilog 31. dec, 1902:
Najboljša in najsigurnejža «« prilika za žfedenjel ««
Preje: Gradišče št. 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakeja odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denairni ppomet V 1. 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno
hranilnice položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd l.januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauflohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Alei USeničnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Naročajte
706 104-17
iz pivovarne v Žalcu in Lahkem trgu..
]V»x*o«il» Mprcjc-m»a	■■ in«I ■■ ia pintHriia v M^J mm. H»I Js« h I , €>i	I
m odfOT»rni uedcik: Ur. l|«aol| Žltilk.
Ink »Katoliik« Tiskarn«« v Ljobljani.