Manj zaposlenih - več zaves
Zavese tovarne Velana lepsajo marsikatero stanovanje, pa tudi mnoge poslovne in druge prostore, saj kar polovico zaves v Jugoslaviji napravijo oni. Še do pred dvema letoma so izdelovali le lahke »nte-tHSne zavese, lani so svoj izbor popestrili še z dekorativnini, prihodnje leto pa bodo pričeli vzorčiti dekontivne zavese. Zdaj namreč deiajo le enobarvne. Pletene in tkane zavese izdelu|ejo na najsodobnejšii stro-jlh, kar jih je v tem trenutku mogoče dofaiti v Evropi. Od leta 1969 dalje so v zidavo novih proizvodnih obratov in posodofaitev obstoječii vložii okoti 360 mjHjonov dlnar jev, pri tem pa niso imeii nobenih po-sojil. Ta njlhova denarna neodvisnost pm bo biez dvoma prišla pnv v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko nameravajo dokončati še če-trto, to je zadnjo fazo gradnje.
Letošnji polletni rezultati go-spodarjenja v VelanLso bili zelo dobri. Celotni prihodek so v pri-merjavi z istim obdobjem lani povečali za četrtino, medtem ko se je dohodek, predvsem zaradi izdelave večjih kofičin, bolj ka-kovostnih vrst zaves, povečal kar za neko liko manj kot 36 odstot-kov. V prvi pokjvici leta so spre-jeti letni načrt glede količine zaves izpolnili48 odstotno. Izde-lali so pet milijonov tristo tisoč kvadratnih metrov zaves, kar je devet odstotkov več kot v ena-kem času lani. V skladu z resolu-cijo in družbenim dogovorom so osebne dohodke povišali za 24 odstotkov, tako da je popre^ii osebni dohodek na zaposlenega v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašal 8.700 dinarjev. Te res dobre gospodarske rezultate pa so dosegli z dvema odstotkoma
manj zaposlenih kot v prvem polletju lani.
Z dobavo surovin doslej niso imeli -težav, čeprav tudi oni ne morejoshajati brezuvoženih. Za uvoz dvajset odstotkov surovin morajo letno odšteti okob dva milijona in pol dolarjev. Z izvo-
zom zaves —njihov delež je v ce-lotni Velanini proizvodnji le pet odstotkov — predvsem v dežele Bližnjega vzhoda, pa lahko po-krijejo le polovico potreb po de-vizah. Zato morajo preostanek poiskati drugje. Povezujejo se z drugimi jugoslovanskimi tekstil-ci, svoj denar pa vlagajo tudi v dejavnosti — na primer v turi-stično — ki  prinašajo devize.
Obenem pa iščejo način, kako uvožene surovine nadomestiti z domačimi.
S težavami glede deviz pa se, kot je povedal direktor Velane Andrej Lasič, spoprijemajo tudi oni. Predvsem zato, ker se odloki tako hitro spreminjajo, da ne vedo, koliko deviz, ki jfli sicer pridobijo sami, lahko tudi upo-rabijo. Če bi za' te spremembe zvedeli pravočasno, bi jih seveda lahko upoštevali vsvojih načrtih, kar pa zdaj ne morejo.
Glavni problem Velane pa je vendar v povečanju produktiv-nosti in boljšem izkoriščanju strojev. Delo v tkalnici, v kateii delajo sami moški, poteka v šti-rih izmenah. Da bi obdržali dobre delavce, jitn nudijo razne ugodnosti. Posebno nagrajujejo njih izmensko in nočno delo, zelo poceni lahko ti delavci letujejo v njihovih počitniških hišicah in imajo možnost dobiti stanovanj-sko posojilo.
Tudi njihov sistem nagrajeva-nja je zelo spodbuden, saj je le polovica osebnega dohodka do-ločen že naprej. Vse ditigo je gibljivi del, ki je odvisen od skupnega uspeha podjetja, do-sežkov skupne in delavca same-ga. Pomanjkljivost pa je vtem, je pojasnila vodja gospodarsko-ra-čunske službe Hilda Burkeljca, da še niso odkrili način, kako oceniti prispevek posameznika tudi v režijskih službah.
S podatki, ki jNi potrebuje de-hvec za samoupravno odloča-nje, pa tudi z drugiiri dogodki v kolektivu, seznanjajo vse zapo-slene v Velani prek svojega gla-sila enkrat na teden. Ta izhaja vsak petek na najmanj štirih straneh in prinaša res zadnje vesti. Jože Praprotnik, ki ima na skrbi Velanino glasilo, se spo-minja, da so ga pred časom izda-jali enkrat mesečno, s čimer pa niso bili zadovoljni, saj so bile objavljene vesti že zdavnaj za-starele.
DARJA JUVAN