Razne novice* Osebne vesti. Imenovani so za sodne kancliste: v Gornjemgradu Franc Flnx*iz Maribora, v Slovenjgradcu Josip M o d e r iz Gradca. — Višji okrajni živinozdravnik Josip Vollouscheg pride v Ljutomer, ker je tamošnji živinozdravnik Frid. Schmdt prestavljen v Celje. — Oficijal J. Skubetz pri sodniji v Celju je imenovan za nadoficijala. * S Šole. NaduČitelj v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu je postal g. Ivan Mohorko, šolski vodja v SeleVrhe. Za učiteljico ženskih ročaih del so nastavljene: na Selah gospa Marija Meško, roj. Podobnik, v Račah gdč. Marija Paulšek in v Št. Andražu pri Leskoveu gdč. Matilda Stoklas. Prestavljeni so: učitelj Janez Napast od Gaala v Radvanje, učiteljica gdč. Terezija Sajovic od Št. Vida pri Grobelnem v Št. Lovrenc pri Prožinu. * G. državni poslanec dr. Voušek nam je poslal sledečo izjavo: Z ozirom na članek ,,Dr. Korošec — mož beseda" — tiskan v drugi številki ,,Slovenca" — izjavim, da pod istim naslovom pi^anih in pred kratkim v nNarodnem Listu" in ,,Slov. Narodu" obelodanjenih člankov jaz nisem ne pisal — in tudi ne povzročil. — V Mariboru, 4. jan. 1907. — Dr. Voušek. Pozor pred agentoin! Neki agent Karol K n e z iz Rosentala pri Voitsbergu na Gornjem Stajerskem vabi ljudi v premogokope Zeche Shamrock pri Wanne na Nemškeni, in jira obljubuje vse mogcče. Ker so njegove obljube neresnične, opozarjamo naše Ijudi pred tem dlovekoin. * Nasvet za ,,Štajerca". V svoji zgodovini, katero sedaj izdaja nStajerca bi lahko prihodnjič prinašal tudi slike STOjih zaprtih pristašev, kakor Šegule, Mnršeca itd. Ti so vendar cvet njegovih pristašev. Nadalje naj prinese fotografijo onih sviDJskih kostij, ki so jih Nemci spoznali za otroške, vsled česar je ,Štajere" razglasil Brataša in vse Slovence za Jjudožrce Potem naj prinese fotografije svojih urednikov: Križmana kot pomočnika v konzumih, DreTenšeka kot špricanega teologa, Zavadila kot ubeglega duhovnika in Linharta z rdečo socialdemokraško kravato, kako trepeče pred listi, ki prinašajo njegovo zgodovino, ter si ne npa tožiti ... * Kdo je med ustanovitelji ,,Štajerca" ? Tisti »kmečki prijatelji", ki so si podporo, namenjeno za kmete v Halozah, dali med se razdeliti. Ttidi to gpada v BŠtajerčevott zgodovino, ki jo ravnokar prinaša! * Gospodu V. Spindlerju, uredniku ^Narodnega Lista" v Celju. Rekli smo v zadnji številki, da je gospod Spindler svoj čas bil sotrudnik nemškega socijalnodemo- kraškega lista. A g. Spindler taji v svojem lista 3. t. m., da je omenjeni časnik bil nemški socijalnodemokraški, ter piše: »Naj se izve resnica. Izhajal je v Maribora svoj čas list ^Unabhangige Marburger Zeitung", izdavan od socijalnega demokrata. Glavni in edini namen listuje bil neizprosen boj proti nemški kliki, proti korupciji v nemškem občinskem sv^etumariborskem. Da je list svojo nalogo vestno izpolnjeval, kaže dejstvo, ki ga morajo priznati dr. Korošec in njegovi, da ni bilo lista, ki bi bil od mariborskih Nemce? bolj osovražen, kakor dotični list. Pribije^o, da je storil ta \Ut v svojem kratkem ostoju desetkrat in stokrat več dobrega za niariborske Slovence, kakor sedanje trobilo mariborskih krščanskih socijalcev BStidosterreich. Stimmen". Naj pa dokažejo gospodje dr. Korošec in drugi, da je dotidni list napisal le eno besedo proti Slovencem. Da je pomagal naš urodnik pri listu s takimi cilji, to si še danee šteje v čast. Dr. Korošee ve prav dobro, da je vse to resnica, a njemu za resnico ni, gre se mu le za to, da krade čast in požtenje onim, ki so nastopili proti njegovi samoljubni politiki. Da je ljudein s takimi nameni vsako in najostudnejče srcdstvo dobro, to bi lahko dokazali na neštetih slučajih. Mi pa pri vseh teh napadih ohranimo mirno kri." Nismo nameravali s svojim opominora g. Spindlerja kar udariti s kijem, ampak le obzirno pribiti, da je svoje prepričanje izpremenil. Ali kef se na naše besede toli drzno rznaša,- kakor da bi ga lažcjivo obrekovali, se čatirao nasproti javnosti dolžne, resDico o gosp. Spindlerju povedati brezobzirno. Nemški dasnik ,Unabhangige Marburger Zeitung' žalostnega spontina je bil list, ki giede ostudnosti ua vsem 8Te!n ne najde para. Vsaka številka je bila maloae polna obrekovanj in napadov, nansšajoMh se na našo sretovero, na katoliško esrkev iu na razne osebe, najčešče na take, ki so vredne najviSjega spoštoyauja. Vsled tega se je sodnijskih tožb in obsodb kinala nabralo toliko, da je list črez kakega pol leta moral prenehati. PcHebno rad se je zadiral v c. kr. gimnazijo in c. kr. ušiteljiiee (oponarjamo pa, da v nemško-nacionalno reaiko ae eDkrat) in sicer so vsikdar bili napadeni le slovonski profesorji dahorniškega kakor posvetnegd stanu, možje, ki so uživali ter še uživajo danes pri uGencih obeh narodnosti kakor pri njih starših in poštenih prebivalcih nwiborsfc.ega mesta najvišje spoštoranje, neraški profesorji nikdar. Gnusnih napadov seveda ne moremo in ne maramo tukaj ponoviti; za primer omenimo t*e, da Ee je list zaničijivo rogal slovenskemu veroučiteiju g. V., ker je ta-le dijakom priporočal to ia ono dobro knjigo, in da je list dijake vzpodbujal, naj si raje kupujejo Darwina, Hiickla in druge take spise, ki uče, da je olovek na?tal iz opice. Dolgo se ni vedelo, odkod izvirajo ti dopisi in čitelje kakor vse poštene ijudi je bolelo v dno srca, da se mladina tako strupeno kvari. Konfno pa je in sicer po nekem dopisu, v kojeru je bii poleg drugih slovenskih gospodov najhnje napaden občespoštovani ljudomili profescr veronauka gospod &t. M., vendar prišlo na svetlo ter ss dokazalo, da je izvensoiski učitelj mladiue osmoiolec V. Spindler, sedanji urednik BNarodnega Lista". Spindler je na to bil iz gimnazija izključen. — V dokaz resnice, v kolikor se tiče tega slučaja dovolj. Gospod urednik Spindler pa si naj le ohrani mirno kri. MariborsM okraj. m ffiaribor. Za mariborskega župana je zopot izvoIjen dr. Schmiderer, za podžnpana pa dr. H. Lorber. m Mariborska ,,Cltalnlca." Odbor mariborske ,,Citalnice" za leto 1907: predsednik g. Leopold Koprivšek, podpredsednik g. dr. Anton Medved, tajnik g. dr. Ljudjevit Pivko, blagajnik g. Ferdinand Laši6, knjižničar g. Marko Stajnko, odborniki: gosp. Alojzij Bahovec, g. Srečko Stegnar, g. Josip Boc, g. Franc Pišek. V gledališki odsek sta voljena gg. S. Stegnar in J. Boc. — V postu priredi ,,Citalnica" Gregorčičev večer z uraetniškim programom. ra Umrl je dne 5. t. m. v mariborskem frančiškanskem samostanu brat Florijan Koren, rojen 1. 1830 v Št. Petra pod Sv. gorami. R. i. p.! m S fosforjem se je hotela zastrupiti 251etna natakarica Marija K o r o š e c, doma iz Verhol. Ker je bila brez službe, stanovala je pri svoji sestri v Mariboru. Korošec se jo hotela že večkrat zastrapiti, pa so jo vsakokrat rešili. Tudi tokrat bo ostala pri življenju. m Umrl je na Hardeku dne 6. t, m. po dolgi mučni bolezni Alojzij Krajnc v najlepši dobi svojega življenja. Bil je v obče spoštovao in značajen mož. Bodi mu zemIjica lahka! m Bistrica pri Rnšab. Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo spremenitev imena obdine Bistrica pri Faln v Bistrico pri Rnšah. m Šentiljski kolodvor. Slabo skrbi južna železnica za zadovoljnost potnikov. Davno je že potreba, da bi se povečalo postajno poslopje v Št. Ilju, ker v kolodvorski čakalnici nima niti dvajset ljudi prav prostora. Pripeti se, da morajo potniki posebno po sobotah, stati mnogokrat na dcžjn. Tu se res vidi, da ti Ijudje skrbe le za svoj mastni žep. — m Občinski urad šentiljski s« je preselil iz nemške šole, kjer je bila občinska pisarna, v hišo g. Celcerja. Dobili smo tudi lepe dvojezičae napise. Hvalevredno! m Celjski liberalni ,,Narodni List" ima pri nas v Št. Ilja &molo: vsi vsiljeni listi romajo vedno ponižno nazaj v Celje. Liberalnega lista, ki dola le prepir, mi nočemo! m Okrajnl zastop slovenibistrišM." Volitve v okrajni zastop se bližajo, volilni imeniki so že razpostavljeni. Več prihodnjič. m Sv. Peter niže Maribora. Gregorčičeva slavnost se je izborno obne^la. V krepkih besedah nam je naslikal g. dr. VerstovSek življeoje in delovanje pokojnega našega Gregorčiča. Natlačeno polna dvorana ga je poslušala z veliko pazljivoetjo. Na to je Mimika Muršičeva lepo deklamirala pesem nOljki". Z največjo nestrpnostjo pa 80 pričakovali navzoči predstavo ^Mojster Križnik". Ib niso se varali. Brez laskanja se mora izraziti vsom igralcem brez izjeme pohvala: Dobro so igrali. Upatno, da jih še večkr^t vidimo na našam odru. Novi oder je lep in stoji v veliki prazni šolski sobi. Iskreno zahvalo zaslužijo Janez Fabijan, bratje Knupleži, Franc Brlič in še drugi, ki so z velikim trudom več dni in pozno v noč zastonj starili novi oder ter Fr. Gornik, ki nam ga jo okusno zastonj naslikal. Bog jim plati! Igra se ponovi na obeno zahtevanje v nedeljo dne 20. januarja. m Studencl pri Mariboru. Minolo nedeljo 6. t. ra. je imelo naše ,,Kat. slov. izobraž. društvo" svoj občni zbor. Odposlanec ,,Slov. kršč. socijalne zveze" g. Spindler nam je v lepih besedab priporočal edino samopomoč, to je združenje, ee hočemo kaj doseči. Iz poročil tajnika in blagajnika smo povzeli, da se je mo^alo d^uštvo boriti z velikimi težkočami, vendar *ldjub temu krepko stoji? Knjižničar je poročal. da ima društvo 800 knjig, ki so se izposodile na 337 bralcev. Tudi mnogo časopisov je romalo med ude. To kaže, da naši udje jako radi čitajo. Hvala lepa tistim gospodom, ki so nas z denarjem in s knjigarai podpirali. m Laporje. V nedeljo 13. januarja t. 1. se po veSernicah v Laporju ustanovi izobraževalno društvo Zborovanje bode v stari šoli. Poje domači pevski zbor. Na shodu bode govoril odposlanec ,,Slov. kršč. soe. zveze" iz Maribora. Laporska mladina, mladenči in dekleta, oklenite se novega društva, ki vam bo nudilo obilo izobrazbe in poštene zabave. K obilni udeležbi vabi začasni odbor. m -Siidmarka" draštvo zagrizenib. Nemcev, ki bi najraje gledali, da bi že zadnji Slovenec zginil z naše zemlje. kupuje zadnji čas kmetijo za kmetijo v šentiljski žnpniji, Naši zagrizeni nasprotniki kakor: oba nadučitelja Holtsohl in Sadu (dovenske matere sin) ter cirkniški župan Korlek Flncher so se zakleli, da prej ne odnehajo, da bode Št. Iij zopet v ii^aš-uh rokab. Ti trije junaki žalostne slave dobivajo od rSiid!narke", katero zalagijo Prajzi s svojimi markami, ti trije dobivajo od teh mark groša za STOJa nelepa dela. Toraj čujte Šentiijžani; nemški Čeh Helčl, kranjski Slovenec Sada in šentiljskega slovenskega očeta sia Korlek so plačani hlapci Siidraarkiai. Ti trije agenti Nerncev so delali na to, da je nSudm:irkatf kupila veleposestvi Popmajerjevo in tudi Pručevo. Slabo narodnjaštvo teh veleneincev, da se dajo za svoje naroduo delo plačati. Kljnb temu, da se zajeda nemški element z besno siio v našo kri, nam Se. ni obupavati. Glejmo, da bo naš kmat vzorno gospodarii, poačirao ga v uraaem gospodarstvu, da mn bo zemlja islovengka dovolj kraha in dobička dajala, in do bo naš knietič prodajal svoja dedno zetulje nenassčentma tnjca. Poklicani in vešči možje s pookom med ljndstvo! m Slov. Bistrlca. Pri naši ,,Citalnici" je zopet vse mirno. Vršič je prvokrat odklonil čast predsednika, ker je bila ,,Citalnioa" preveč klerikalna. Ko je nekaj časa bila ,,Citalnica" brez glave in brez odbora — je Vršič zopet predsednik. G. Založnik se je pri shodu v Poljčanah hudo razjezil — oziroma ,,Slovenski Gospodar" mu je napravil mnogo bridkih ur. Ker odbor političnega društva ni odobraval nastopa g. Založnika pri shodih v Slov. Bistrici in Poljčanah, je g. Založnik odložil mesto podpredsednika in odbornika. — Nova liberalna stranka se j« tudi pri nas ustanovila ter obstoji samo iz treh članov; v kratkem skliče shod. Nace in Babijan priporočujeta ,,Narodni list", ker bo le ta rešil naž narod. — Gostilna Petra Novaka v ,,Narodnem domu" je dobra; sitno je samo, da ima malo duha po liberalni stranki, katerega razprostira ,,Narodm list", ki visi na steni. Radovedni smo, kdo bo načelnik liberalne stranke v Slov. Bistrici, ali Vršič, ali Nace ali Babijan. m Bohova.Vsled južnega vremena se je v daljavi,segajoči čez več posestev, zapažil led vp etoku, ki teče skozi vas, ter zajezil vodo, da je preplavila dvorišfie posestnice Matilde Valcl in se izlila v gospodarsko poslopje, kjer je napravila mnogo škode. Želeti bi bilo, da bi v takih slučajih skrbel občinski odbor tudi za blagor vsakega posameznika. ra Slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Jakobn v SIov. jjor. ima tale odbor: J. Rabuza, predsednik; M. Peklar, podpredsednik; J. Žmave, tajnik; J. Kapun, tajn. nam.; Martin Fras, blagajiiik; Farazin Ivan, blag. nam.; Ferdo Bracko, knjižničar. Ker še društvo nima primernega prostora, pošiljali se bodo časopisi in knjige udom na dora. Le predavanja bodo po krčmah, dokler nam nt dovolijo takih prirediti v šolskih prostorih. Skušali bomo izvesti program, ki nam ga je začrtal g. dr. Krek v letošnjem koledarčku. Pred vsem rabime knjig ali pa denarja. Duševnih zmožnosti je med našo mladino dovolj in tudi veliko navdušenja za društveno delovanje. Od svetne inteligence pa pričakujemo mpralne opore, saj nas menda vse navdajajo ista streml.jeii.ia .,Vse za narodov blagor! Cerau bi se torej cepili ob meji?! Bodimo dobri kristjani in načelnih nasprotij med nami ne bo! — Pa š« nekaj! Pri nas leta neka čudna tica, ki v vsak« mrcino svoj kljun porine. Zlasti po hišah in krog farne cerkvc rada kokodače, kadar v ,,Stajercu" kako .jajce zlože! Pa mi bomo tej nemški tici kos! Zato ostani lepo v svojem gnjezdu, da ti ne pristrižirao perutnic, ko agitiraš za ,,Stajerca." m Očka Raininger je šel v penzijon. Prav za prav lo ni res, moral je iti. Predzadnjo sredo so mu volilci t lastni občmi pokazali, kako je on priljubljen. Zadela ga je hujša usoda kakor šentjakobskega Škofa. Na celi črti, t vseh treh razredih je propadel pri občinskih volitvah. Kdo bi si bil mislil! Špeknliral je na občinski stolec! Mislil si je, zdaj imam imenitno gostilno, cesto som dal napraviti z dcnarjein drngib, zdaj mi bodo Ijudje denar nosili. Pa hudo se je zmotil. Vso agitiranje mu nid ni pomsgalo. Najbolj slepi volilci so sprevideli, za koga dela Raininger. Zdaj je očka Raininger general brez armade. Nič ma ni pomagalo, da so mu prišli pomagat Nemci in razni posilinemški agitatorji kakor Kramberger iz Kaniže, neizogibni Gornig Hans iz Jelenč in drngi. Z vama bomo kmalo tako napravili kakor z Rainingerjem. Boste labko šli vsi na Nemško! Mi Slovenei hočemo mir, nočemo pa od nSudmarkett plačanih agitatorjev. m Pod plazom pokopan. V Velikem Voču pri Lučanah je šel 211etni poseslniški sin Friderik Valher po domače Zalodec na novega leta dan v vas k sosedu. Ker ga ni bilo dolgo domov, so ga šli domači iskat. Našli 80 ga pod snežnim plazom pokopanega mrtvega. Ptujski okraj. « p Ptujske novice. Pobegli vinotržec Kaiser se nahaja, kaker sedaj poročajo, v amerikanski državi Ohio. — Veletržec g. Anton Jurca je dobil naslov komercijalnega svetnika. p Na Bregn pri Ptuju je bila dae 5. t. m. volitev občinskega predstojmštva, pri kateri je bil županom izvoljen zopet g. Martin Musek in sicer petokrat. p V Dražencih pri Ptuju je na Novega lela zvečer zgorela hiša in gospodarsko poslopje grajšinskega logarja Franca Kukovec. Kako je ogenj nastal, se ne ve, surui se pa, da je bilo nalašč zažgano. Ker je bil hud veter, se je le zahvaliti požrtrovalnosti dobrih sosedov, ki so prihiteli na pomoč, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, tembolj, ker so s slamo pokrita. Škodo ima veliko, ker mu je vse.zgorelo in je zavarovan le za 800 kron. p Godeninci. Dne 5. prosinca ob 8 uri 45 minnt na večer smo občutili tukaj lahek potresni sunek, trajajoč do 5 sskund. p Čebelarjem ormoškega okraja v preudarek. Pravilna čebeloreja daje tistemn, ki se z njo peča, precejšen dobiček. Tieočaki se seveda ne dajo pridobiti, pač pa pade pridnemn in pazljivemu čebelarju v jesen marsikatera svitla kronica v žep. V sedanjih težkih časih je dolžnost vsakega vestnega gospodarja, da porabi vsako priSiko, katera mu ponnja kaj haska. In taka prilika, žal premalo izkoriščena, je ravno čebeloreja. Čebeloreja je bila v davnih časih pri nas zelo razvita, a žalibog je ta imenitna panoga narodnega gospodarstva če dalje bolj hirala, tako da je danes čebeloreja pri nas prav neznatna. Vziok tenm propadanjn leži v tem, da se po starera načinu (v ko&h) ne da več to doseči kak.or v prejšnjih časih. Kdor hoče danes s čebeiami kaj prislužiti, mora način čebeloreje temeljito predrngačiti. V spomiadi čakati na roj, vsipati ga v koS, tega postaviti in v jesen ga klati, kakor so delali naši pradedje in mnogi še danes, ljubi moji, to zdaj več ne gre. Čebfla je postala domača žival kakor konj, krava itd. in nam da kakor one saino tedaj dobička, čo jo skrbno negujemo in pravilno z njo postopamo. Pravilne čebeloreje se naučiti ni težko, če imaš le resno voljo za to. Slovensko čebelarsko drnštvo za Spodnji Štajer sk je postavilo na!ogo, razširjati po Slovenskem Št8Jerju po možnosti pravilno čebelorejo. Zato je nstanovilo po mnogih krajib podružnice, katerih ena jc tadi v Ormožu, ki iam svoj delokrog v celem okraju Ta podražnica si je pridobila v kratkem času svojega obstanka mnogo potrebnih čdbelarskih knjig in priprav, katere rabiti imajo pravico njeni udje. Razven tega bode postavila letos svoj društveni čebelnjak, pri katerem se bode vršil skozi celo leto od sredi aprila naprej vsako nedeljo pouk v čebeloreji. Čebelarji ormoškega okraja! Tn imate najlepšo priliko priučiti se pravilni čebeloreji. Vstopite v naš krog, pristopite k naši podružnici! Udnine je 2 K. Zato dobite vsak mesec časnik ^Slovenski Čebelar" in imate pravico, rabiti podružniška čebelarska orodja in nje knjige. Načelnik podrnžnice D. Serajnik, nčitelj v Ormožu, se je tudi odločil, da bode začetnikom čebelarjem šel po svoji moči na roko, t. j. obiskal jih bode na zahtevo, pregledoval njih panje in jih opozarjal na napake, na potrebna opravila itd. Prijazno Vas toraj vabimo, da v prav obilnem števila pristopite k naši podružnici. Za pristop se oglasite najdalje do 15. februarja t. 1. pri podružniškem načelniku D. Serajnik-u, učitelju v Ormožn. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Slabo se je začelo pri nas novo leto. Hud veter je s snegom zamel vse ceste m pola. Na mnogih krajih so bili črez seženj visoki zameti. Vozne pošte iz Ormoža in Male Nedelje niso mogle v Ljntomer. Tudi vlaki iz Radgone so prihajali zelo neredno ;n \eč ur pozneje. 1 Ljutomerski okrajni zastop. Danes 10. t. mes. se vrši volitev okrajnega odbora. Če g. Kukovec ne -^nrejme izvolitve kot načelnik, kakor se je izjavil, bo bržkone izvoljen posestnik Rajh na Moti. 1 Iz ljutomerskega okraja. V tem okraju je še prar mnogo občin, ki imajo dvojezične pečate, nemško beseuilo še celo na prvem inestu. K čemu to? Idite v nemške občine, pa bote videli, koliko slovenskega je na njihovih pečatih! Slovenske občine, kakor: Bunčani, Bolebneci, Grlova, Presika, Slamnjak, Staraves, Kamenščak, Vučja ves itd., kje je vaš narodni ponos? Proč s takimi kvečastimi pečati! 1 Smrt. V tem času velikcga snega, mraza ia vetra se je na Gornjem Krapju prehladiia 161etna dekliea Anto nija Bratina. V nedeljo pred novim letom še je bila pri sv. maši. V petek po novem letu pa je bila že mrtva. Rajna Tončka je bila zgled drugim deklicam in veselje dobrim starišem. Nebeški vrtnar je vzel nedolžno lilijo ter jo presadil v svoj nebeški vrlec! 1 Radenci. Ravnateljstvo južne železnice je vendarle ugodilo našim dolgoletnim pritožbam t§r prestavilo zagrizenega sovražnika našega Ijudstva, postajcnačclnika Milllerja v Ljubno na Gordje Štajersko. Na njegovo mcsto pa imenovalo našega rojaka Slovenca gosp. Strniša, doraa od Sv. Križa pri Ljutomeru. Tako je prav! Na naši ztinlji naj jejo naš kruh naši ljudje! 1 Diaševci. Že zadnjič smo poročali o smrti g. K r a 1 j a.Dostaviti še moramo, da je bil rajni med tistimi, ki so prvi orali ledino na narodno gospodarskem polju. Bil je med ustanovitelji ljut. posojilnice, čitalnice, čeprav je od njegovega doma do Ljutomera dve ure hoda. Bil je mirne in značajne ter odločne narave. Prišedši k službi božji, je v cerkvi umrl. Blagemu možu sveti vefina lufi. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Čnjcmo, da bi bil gornjeradgonski okrajni zastop voljan dovoliti prispevek za bodočo železnico Dunaj-Hartberg-Furstenfeld-Radgona. Skrajna predrznost tega protikmečkega okr. zastopa! Kaj pa ima naš okraj opraviti s Srednjim in Gornjim Btajerjem ? Nemci si naj svoje železnice sami vzdržujejo! In k.ikšno korist bi imel naš okraj od te železnice? Ljudstvo, poglej zemljevid in misli! Otresi se teh Ijudi, ki se ti sicer ližejo kot tvoji prijatelji! Dovoli prispevek Bračko lahko in njegovi kimavci, a plača! boš ti, kmet! Zato proč z Bračkom, ker Di tvoj prijatelj, slovenski kmet! Kmetijska družba niti noče podrnžnic ustanavljati po Slov. Štajerju, in ti, slov. kmet, boš podpiral nemške železnice? Kaj ne, nikdar! Slovenjegraški okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Potovalni učitelj M. Jelovšok je ustanoril tukaj ^Bikorejsko zadrugo", ki obsega občine Šmartin, Legen in Go!ovabuka in ima nainen povzdigniti govedorejo s tem," da bi se v zadostcem številu skupno nakupova'i in redili pleroenski biki marijadvorske pasine. Predstojništvo zadtuge obstoji iz 6 udov in 3 namestrjikov. Izvoljeni so: Franc Verdnik, načelnik, Valentin Fischer, name?tnik, Ivan Kac, tajnik in blagajnik; Valentin Merzel, Franc Vaukan, Simoa Hribernik, udi; Franc Lamprecht', Franc Marhat, Janez Gams, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Ferdinand Kac, Martin Pirnat, Miha Kalinšek, udi; Filip Gril, Franc Merzel, namestnika. s Zadruga za rejo bikov v Št. Janžu pri Spod. Dravogradnse je dne 30. m. m. ustanovila. Zadrnga obsega občini Št. Janž in Otiški vrh in ima namen povzdigaiti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakapovali ia redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadrnge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Franc Cas, načelnik, Janez Barth, namestnik, Franc Gnamuseh, tajnik in blagajnik; Matevž Čas, Anton Zechner, Tomaž Poberžnik, ndi; Franc Jablanšek, Leopold Lnžnik, Janez Hribernik, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh ndov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Peier Jaak, Marko Paper, Anton Močnik, udi; Matevž Protnekar, Lorenc Vodovnik, namestnika. s Bikorejska zadruga v Podgorju. Po po3redovanju potOFalnega neitelja M. Jelovšeka si je v Podgorji nstanovila dne 30. ru. m. rZadruga za rejo bikov", vpisana zadruga z omejeniin poro>t>'om. Zadruga obsega občine Podgorje, Šmiklavž pri Vidrdrisu in Razbur in ima natncn povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnein šte^ilu skupno nakupovali in rediii plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestcikov. Iivoljeni so: Janez Verčkovaik, načelnik, Ignac Verčkovnik, namestnik, Anton Vitko, tajnik in blagajnik; Albert Verdnik, Franc Piešej, Lovrenc Verčkovnik, udi; Mihael Laare, Mihael Krumpačnik, Jurij Korošec, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Frano Vračun, Martin Stermčnik, Mihael Lenart, udi; Fiorjan Perše, Jožef Juvan, namestnika. s Škale pri Velenju. Naši rodoljubi so nani napravili lep vrt, ki so ga pred dvema letoma z velikirn trudom pridobili. Ta vrt je naše bralno društvo, ki nara je v tej kratki dobi priredilo več prcdavanj in veselic, pri katerih se je mladina izobraževala, zraven pa imela pošteno zabavo. V nedeljo dne 13. prosinca t. 1. ima to društvo svoj redni občni zbor. Delujmo na to, da bo udeležba na tem zborovanju velika. Pristopimo v obilnem številu k temu društvu in ga podpirajmo, da bode tudi v prihodnje dosegalo svoj namen. Delajmo toraj v pravi ljubezni do mile domovine, delajmo zložno, branimo jo do zadnjega vzdihljaja. Bog in domovina klifie vsem Mladi Puščavnik. Konjiški okraj. k Cadpam. Naše kat. slov. polit. društvo ,.Sloga" obstoji že 14 let. Ustanovil ga je kmet Ant. Kangler ter mu je bil tudi par let predsednik. Po narodnem pregovoru ,,Svoji k svojim" bi se lahko mislilo, da so vsi kmetje kar hipoma pristopili. Toda za kaj koristnega se pri nas ne najde denar. To se vidi tudi pri družbi sv. Moborja; med 2600 prebivalcev je komaj 100 udov. Lansko leto je povabilo ,,Sloga" parkrat potovalnega ufiitelja g. Goričana in g. Jelovška, enkrat je pa govoril drž. poslanec dr. Korošec. Vsakokrat bi bilo laliko veliko več poslušalcev. Za mladino se pri nas nihče ne briga, da bi jo malo uril v petju, kakor se to dogaja po drugib krajih. Leta 1900 pod kaplanom g. Zemljičem se je sicer nekaj začelo, potera ,je pa zopet vse zaspalo. — Vsled silno grdega vremena na novoga leta dan je imelo naše polit. društvo občni zbor dne 0. t. m. Soglasno je bil izvoljen stari odbor: g. J. Bezenšek predsednik, Fr. GolCer, podpredsednik, Ivan Ivanc, tajnik, J. Vahtar, blagajnik, Fort. Janež, kn.jižni6ar, Ant. Leskovar, Jakob Leskovar, Gaspar Vodovnik in A. Gričnik, odborniki. Ako bi mogol vsak teh odbornikov pridobiti še deset drugib, potem se bomo koncem lcta labko ponašali. k Zičko bralno društvo je pri svojem občncm zborovaftju za leto 1907 izvolilo v odbor sledeče gg.: Kosar Jakob, prodsednik; Cimerman Martin, podpredsednik; Brolez lgnacij, tajnik; Škrabl Franc, blagajnik; Rupnik Jože, knjižnižar; Skale Jože, Leskovar Franc, Klinc Janez, odborniki. c Izobraževalno društvo za Olje in okolico. Dne 20. t. m.priredi to društvo v veliki dvorani Narodnega doma popoldan ob 3. p o u 6 n o p r ed a v a n j e o gospodarstvu. Okoliški kmetje in kmeeka mladina, prijazno ste vabljeni k zborovanju. Vsakdo sme priti! c Celjska slovenska gimnazljia. Liberalni slovenski krogi v Celju so zagnali krik, da katoliškonarodni poslanci kranjski baje popuščajo v zadevi gimnazijskega vprašanja na Slov. Štajerju. ,,Slovenec" jim je točno odgovoril, da kranjski poslanci zahtevajo za Štajersko celo gimnazijo v Celju in v Mariboru. Gospodje iz ,,narodne" stranke v Celju se le naj ne boje za kranjske poslance, ampak na^j gledajo, da ne bodo med njimi sainimi zopet izdajstva. Kranjski poslanci še niso izdali zadeve celske gimnazije, pač pa se je v Celju že to zgodilo, kakor bo tudi nekerau gospodu v ,,Narodni stranki" dobro znano. c Naš uradiii list. Opozarjamo vse obeinske in župnijske urade celjskega okraja, da se tiska celjski uradni list v nemško protestantovski tiskarni ,,Celeja" v Celju. Brez nadaljne opombe. c Sv. Jurij ob Taboru. Na občnem zboru tnkajšnjega bralnega društva dne 27. m. m. se je sklenilo zdaj po zirai prirejati poučna predavanja. In že v nedeljo dne 13. januarja po večernicah bomo imeli v lepo preslikani cerkveni hiši predavanje o živinoreji. Predaval bode priznani strokovnjak, potovalni učitelj g. Martin Jelovšek. Pri znani zavednosti in nkaželjnosti naših v resnici naprednih Šentjarčanov, zlasti še naših vrlih mladeničev je pričakovati, da bo prostorna soba natlačeno polna. c Okrajni zastop laški. Proračun za 1. 1907 ima 1000 K dohodkov in 92.171 K izdatkov. c Bralno društvo za Gaberje. Dne 4. t. m je predsednik prip. odbora g. Rozraan sklical v gostiini. g. Omladiča posvetovanje zaradi ustanovitve braloega društva za Gaberje, pri katerem se je žali Bog odločno ter z večino gla«ov odklonilo, da bi društvo imelo katoliško stališče, ter sklenilo, da se bode le edino ra narodnost oziralo, ne pa na nobeno strankarstvo. In vendar vera ni strankarjtvo ?! Kaj? Sklenilo se je nadalje naročiti ,,Slov. Narod" ,Narodni List", sDomovina" itd. tudi nemški časniki se bodo naročali, med njimi je tudi socialdemokraški nArbeiterwille" ter istega nemškega časnika slovenski bratec nRdeči prapor"! Bralci ^Slov. Gospodar-jau bodo gotovo to bralno društvo mešanico hitro spoznali, vsaj po radečih brkah Rdečega praporja. Ustanovni shod bode sklican na dan 20. t. m. v gostilno g. Omladiča, kjer še visijo cunje usahlega mesečnika nOsa", o katerem bstu poroča nSlovenec" v 4. št- zaniroivo smrt. Na tem zborovanjn so se zadirali tudi v Marijine družbe ter napadali ljubljanskega škofa, ki ja baje zakrivil, da se inaSe ne berejo v slovenskem jeziku! Za liberalce vendar vseeno, ker ne hodijo k mašam! Naznanilo se je tudi zasmehovslno, da je lansko leto bilo za Avstrijo eno izmed najboljših, kerjetoliko francoskih jezuitov semkaj privandralo. Končno so se predlagali za ustaaovni shod tega društva kot govorniki sledeči gospodje, ki razven g. J. Rebeka niso bili navzoči: Rebek, dr. Gosak ter dr. Božič, sami člani eofo liberalne stranke. O čem se naj govori, ni bilo vprašanja in o tem tudi ne sklepa. Končno si bode druStro naročilo v Pragi društveno fetambilijo tpr dalo tiskati 3- do 500 vabilnih lietkov, kat-?re bi naj dva učtnca Zvezne tiskarne v svet razpršila. Gospodje, kateri pravijo, da ^Narodna stranka" ne bo proti veri in cerkvi, še naj enkrat preeitajo to poročilo! c Št. Jurij ob juž. žel. Okrajni odbor narodne stranke in pa posebno ,,Narodni list" piše skoi'aj v vsaki številki o našem narodnem St. Jurju. Zaletava se sedaj v gospode okrog ,,Slovenskega Gospodarja", okrog ,,Slovenca", okrog kat. braln. druatva, češ, kako slabo skrbe ti gospodje oziroma njili društva za izobrazbo, a oni — liberalci — pa imajo vse najboljše priprave za izobrazbo, narnreč po njih mnenju imajo najboljši pevski zbor na celem Spodnjem Štajerskem, imajo društvo ,,Knjižnica", ki ne razširja klerikalnega smradu, ampak ima vse najboljše knjige, kar jili ima slovenska književnost (imajo namreč že nekaj brošur, kakor ,,Kralj Matjaž", izmed listov ima pa menda ,,Nar. list", ,,Slovenski narod" itd. Clani tega društva bodo gotovo vsi zavedni šentjurski liberalci. Da vidimo, kako se je skrbelo za izobrazbo Št. Jurčanov, naj sledi kratek opis šentjurskih društev. Najprvo je menda bilo ustanovljeno društvo ,,Freiwillige Feuer¦vvehrverein", seveda dolgo let z nemško komando, pred nekaj leti je dobilo to društvo bolj slovensko lice. Potem se je ustanovilo ,,Ces. Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Štajer". To društvo je storilo obilo dobrega, posebno v sadjarstvu. Le temu društvu, kateremu glava je bil dr. Gustav Ipavic, se imamo zabvaliti, da je sadjarstvo na Spodnjem Štajerskem na taki stopinji. Pri temu društvu so pa bili tudi odborniki iz vseh stanov. To društvo je pa v zadnjem času skoro zaspalo, v drevesnici ne vidimo več vzorno vzgojenib drevesc, čeprav bi to društvo lahko še veliko storilo v prospeb sadjarstva, ker ima tudi dobro podporo od vlade. Kdo sedaj vodi to društvo, ne ve prav skoraj noben kmet, to je pa gotovo, da to društvo ni v kmečkib rokah, ampak imajo v tem društvu ravno upliv pristaši narodiie stranke, ki bočejo po svojem programu kmetu pomagati. Torej pristaši narodne stranke, reorganizirajte to društvo, saj je vendar v vaših rokah. V St. Jurju obstoji že nad 20 let takozvano ,,Landwirtscbaftlicher Zirkel", za katcrega pa ni živa duša vedela do decembra preteklega leta, ko nam je gospod Praunseis od njega povedal na shodu kmotijske podružnice. In vendar je dala dežela temu dništvu, kakor se sliši, 2 brani za travnike, 2 čis- tilna stroia. škropilnice itd. v porabo kmetom. Pa kmet ni prav nič vedel o tem društvu, še manj pa o strojih in dobieku tega ,,cirkeljna". Kdo je glava tega ,,cirkeljna" in kdo ga vodi, tega se pa še kmetom niti naznanilo ni. Prihodnjič nadalje! e Braslovče. Na XIV. občnem zboru pevskega drnštva je bil soglasno za predsednika izvoljen dosedanji načelnik g. Anton Stergar. V odbor pa sledeči gg.: Janko Kramer, tajnik, g. Perger, podpredsednik g. J. Vovšek, blagajnik, g. Perger Alojz in Perger Jožef, odbomika, gosp. Vinko Rizmal in g. B. Rovšnik, namestnika, g. Rojnik Jožef, pevovodja, g. Rudolf Salaba, arhivar. c Trbovlje. Pri občnom zboru moške podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil 1. prosinca t. 1. pri g. Rošu v Hrastniku, bili so v novi odbor sledeči gg. izvoljteni: Predsednik Robert Plavšak, učitelj v Trbovljah; narnestnik Fran Sorčan, nadučitelj v Hrastniku; tajnik Franc Stermšek, katehet v Trbovljah; namestnik Dominik Majcen, rudar v Hrastniku; blagajnik Josef Lonearič, kaplan v Trbovljah; namestnik Bernard Perko, železniški uradnik v Hrastniku; odbornik za Dol Anton Veternik, župnik. Odposlanca za veliko skupščino: Ferdo Roš, deželni poslanec in Avgust Ludvik, postajenačelnik v Hrastniku. Pri tej priložnosti bil je na predlog g. Roša soglasno imenovan častnim predsedn i k o m vl6. g. duh. svetovalec Peter Erjavec, ki je zaspalo podružnico zbudil v življenje in mnogo iet bil njena duša. Cast in slava rau! c Hrastnik. Dne 1. prosinca otvoril se je tukaj otroški vrtec Ciril-Metodove družbe. Otvoritve se je udeležil tudi prvomestnik monsignore T. Zupan. To je bilo veselje, gledati in poslušati, kako so mali otroeiči govorili in peli z njim prirojeno ljubeznjivostjo in odkritosrčnostjo. Marsikateremu se je milo storilo v spomin na srečna, otroška leta! Zato pa so bili tudi bogato obdarjeni z vsakovrstnimi darili. Gotovo se bodo s hvaležnostjo spominjali presrčne prve božičnice, ki so jim jo priredile neutrudljive članice in elani družbe. Mi pa samo zelimo, naj vrtec procvita in prospeva v blagor zatiranega naroda. c 0 občinskih volitvak v Mozirju. ,,Narodni list " prinesel je že dvakrat naznanilo o naših volitvah; v drugič prvo poročilo nekoliko popravljeno. Prvič se je glasilo: v tretjem razredu je zmagala katoliško narodna napredna stranka tržanov, v drugič se je imel glasiti stavek, da je zmagala v III. razredu kat. narodna napredna stranka, v II. in I. razredu pa stranka tržanov, ki je bolj gospodarskega značaja. Volilci občinskega odbora trg Mozirje nismo mislili pisati ne besedice o volitvah, ker pa Ivan Grozni popravlja v ,,Narodnem listu", da je stranka tržanov gospodarskega značaja, to pa nas volilce zbode, ker se v tem pravi, da volilci v III. razredu nimamo tržanov in da niso gospodarskega značaja. Evo Grozni: V III. razredu jih imamo 6 ter so vsi posestniki, 4 so rojeni tržani mozirski, 2 pa sta prišla iz sosedne občine Rečice ter gospoda' rita že mnoga leta v prid občiue mozirske. Torej so v III. razredu tržani in samo gospodarji. Poglejmo sedaj v II. in I. razred! Naenkrat imamo tri neposestnike, dva sta netržana, prosto letoča, eden celo občinski svetovalec, tam nekje iz druge dežele doma; izmed 12 jih je samo 5 Mozirjanov-. Ali ,je to stranka tržanov? Ali so gospodarskega značaja, če sami ne morejo biti gospodarji? Da je pa Grozni hotel še več takih pomešati v občinski odbor, je tv*.kaj dobro znano. V obče se trdi, da v Mozirju ni Štajercijancev in nemčurjev, ali koliko resnice je na tem, je dokaz, da dobivajo ugledni možje kake štiri iztise ,,Stajerca" in pri državnozborskih volitvah se je oddalo deset glasov za Vračkota. So ti značajni možje, ker .jemljejo 6ast trgu in z izdajstvom sramotijo Mozirjane? Prišli so suhi v Mozirje in sedaj ho&ejo imeti nas pod kornando! Da pa smo propadli v I. razredu, je to bilo škandalozno, ker se nahaja pri avstrijskem hotelu en portir, ki se pridno vadi, kako se morajo ljudje zapirati. Za danes dovolj! Svetujemo pa volilci III. razreda, da naj se molči o gospodarskem znaCaju tržansko liberalne stranke, da ne pride kaj hujšega na dan. Mozirski volilec. c Laško. Pri občnem zborn ,,Bralnega društva za Laški trg in okolico" dne 6. januarja izvolil se je sledeči odbor: Fort. Končan, predsednik; Ant. Srebre, podpredsednik • Karel Cimperšek, Franjo Drolc, Iv. Dobršek, Franjo Kranjc, Greg. Leben, Mih. Ojsteršek, Rihard Pcstevšek, Blaž Znpanc, odborniki; Jakob Cerovšek, Mih. Hrastnik, Luka Kačič, Konrad Pirnat" odbor. namestniki; Konrad Elsbacher, Fr. Kokotec, rač. predglednika. — Zadeva radi društvene sobe še ni rešena, kajti je postavljena, kakor se čuje, na dnevni red prihodnje seje nemškega okrajnega odbora. Ugodne rešitve od tamkaj ni upati. Sicer bi bila dolžna šoldka oblast, drnštvo, ki deluje na izobrazbo Ijudstva, podpirati. Tukaj pa se godi ravno nasprotno. Slovensko pevsko društvo ,,Vranska Vila" na Vranskem si je izvolilo na izvanrednem občnem zboru dne 6. jan. 1907 sledeči odbor! Predsednik g. Luka Stober, podpredsednik g. Ernest Brezovšek, pevovodja gosp. Ivan Kramar, tajnik g. Ivan Brinovc, blagajnik g. Anton Cizaj, zastavonoSa in gospodar g. Franc Junger, Odbornika in namestnika gg. Matija Sevnik in Ivan Golob. Brežiški okraj. b Okrajno glavarstvo v Brežicab vodi sedaj komisar Schoffenrat, odkar je Vistarini ^šel*-. Mož ne zna besedice^ slovenski. To je skrb namestnika Claijja za Slovenski Štajer. b Prestavljen je okrajni zdravnik dr. Vršič iz Brežic v Gradee. b Božičnico so obhajali kozjanski šolarji dne 30. dec. v šoli ob 3. popoldne. Pod vodstvom našega marljivega nadučilelja Hohnjeca so igrali otroci prav lepe in krasne igre, da smo se kar čudili. Naenkrat po večernicah, ob 3. uri se je zbralo toliko radovednega ljudstva v šoli, da je bil dokaj veliki prostor v šoli prenapoljen. Z veseljem so gledali pričujoči stariši svoje otroke, ko se je zagrinjalo dvignilo in so nastopili učenci in učenke z lepim deklamovanjem. Potem so se pričele otroške igre. Po končanih igrah se je v prav lepih besedah zahvalil v imenu šolske mladine predsednik šolskega sveta deželni poslanec gospod dr. Jankovič za požrtvovalnost in trud gospodu Hohnjecu in Ulčarju, ki sta ga imela pri uku, in pa vsem vrlim gospodom in gospem, ki so pripomogli kaj k igrain in za krasne darove božičnega drevesa. Zatem so se delili pri božičnem drevesu revnejšim učencem in učenkam krasni božični darovi. Več let se je že stavilo našim učencem božično drevce, a tako krasnega, kakor letos, še ga ni bilo. Hvala torej vsem! b Okrajni zastop sevniški. Leta 1905 je imel zastop 19622 K 44 v prejtmkov in 19.596 K 84 v izdatkov. b Zdole pri Kozjem. Sneg je bil minoli teden tako velik, da je bil poštni promet iz Rajhenburga v Kozje več dni ustavljen. Prav poštena zima je napočila z novim letom. Tndi pri nas se šopiri eden Narodni List. Pa upamo, da ga bode prej ali slej odnesla mrzla sapa nazaj v celjske odvetniške pisarne. Tudi ^Slovenske Pravice" so bile nekemu kmetu pravi celjski evangelij. Kaj bode zdaj počel, ker 9Pravice" ne bodo več izhajale, ne vem. Toliko pa vem, da kdor bere take liste, ni katoliško naroden, ampak nasprotno. — Požarna bramba v Kozjem je imela na Silvestrov večer veselico in srečko. Ob koncu bodi mi lepo pozdravljen, ljubi BSlovenski Gospodar" v novi povečani suknji. Upam, da te bodo z veseljem sprejeli vsi stari in novi naročniki. Srečno in veselo novo leto! b Dobova. Dne 7. t. m. je umrla pri nas spoštovana vdova trgovka Zeohner. — Hvala Bogu, vendar dobimo v Dobovi postajo, katera je sedaj zagotovljena. V prvi vrsti se imamo za njo zahvaliti g. baronu Mosconu, ki se je toliko časa neutrudno za njo potegoval. Naše bralno društvo hoče popolno svojo čudno pot hoditi in si je v tem sraislu tudi izbralo nov odbor. Ali se ni bralno društvo za poštene dobrovske kmete ustanovilo? b Veleposestvo Resakof pri Vidmu sta kupila gg. I. in P. Raifi iz Spodnje Siške pri Ljubljani, rodom iz Kastva pri Reki — od inženerja g. Julija Schiraetschek v Zagrebu za 74.000 kron. b Gorica pri Rajhenburgu. K našemu dopisu pod tem naslovom v št. 1. t. 1. nam g. učitelj Jankovič iz Rajhenburga pojasnjnje, da se niso v volilnem pro?toru vpričo njega kot volilnega kcmisarja jemale na katerikoli način volileem glasovnice, se ime volilca črtalo in drago napisalo. Dalje da ni res, da ni obveljala glasovnica kmeta Zemljaka, ki je imel na njej zapisanega svojega kandidata- ampak, da je zapisnikar župan v Senovem kmet Jožef Mirt sam jemal od volilcev zganjene glasoraice ter jih potero vrgel v pokrito volilno posodo. Legitimacije je jemal komisar in zabeležil volilčevo ime. Z nobeno besedo pa g. Jankovid kot komisar ni vplival na volilce. Na vprašanje nekega kmeta, koga naj voli, odgovoril je le: rD?a kandidata sta: kmet Benjamin Knnej in dr. Jankovič, zdravnik." Na njegovo prošnjo mu je dal potem peresnik in mu rekel, naj se vsede k drugi mizi ter naj tam napiše ime poslanca. b Zaupnlk liberalne učiteljske stranke. Okrajni zastop sevniški je izvolil v okrajni šolski svet pristaša nove liberalne učiteljske stranke g. Antona Kuneja. Celo nekateri kmetje so dali temu podrepniku liberalnih učiteljev svoje glasove! Zavedni kmetje, skupaj! b Kozje. Dne 8. grudna ob 3. uri popoldne je zborovala c. kr. kmetijska podrnžnica v gostilničnih prostorih g. Frana Gučeka. Ker ima drnžba tukaj svoj sedež, se je volil novi odbor. Zborovalcev je bilo srednje. Pristopilo je nekaj novih ndov z udnino 3 krone na leto, za kar pa dobijo udje dvakrat na mesec list rGlasnik", ki ga štajerjerska kmetijska družba v Gradcu izdaja. Predsednik deželni poslanec dr. Jankovič je vse došle ude in zborovalce iskreno pozdravil in v kratkih potezah orisal težnje kmečkega stanu. Gospod potovalni učitelj Ivan Bele paje govoril o umetnih gnojilih in gnojenju po travnikih in vinogradih, o drevesnih in trsnih brizgalnicah in v obče o vinu in sadjarstvu. Točno in jasno je odgovarjal na vsako stavljeno vprašanje udov. Poročalo se je tudi o delovanju družbe v minolem letu. Komaj v teku jednega leta so dobili udje od družbe brizgalnice zastonj. Za bodoče se je priporočalo naj ustanovi družba v Kozjem veliko vago za vozove in živino, ker je ni nikjer v bližini in naj pridobi nekaj Iravniških bran. Vse to se je sprejelo in se bode prosilo. To leto bodo redni poučni shodi po kozjanskemu okraju. Vsa čast in slava voditeljem kmetijske podružnice. Iz drngih slovanskili dežel. f Zmrznil je 351etni posestuik Lovre Čerin v Plestenicah, pri Sp. Idriji na Kranjskem. V petek 4. t. m. je šel napravljatdrvater vzel seboj nekaj kruha. Naročil je doma, da se utegne povrniti proti večeru, a naj ga ne iščejo, ako bi ga ne bilo, ker morda ostane čez noč pri sosedu ob costi. V soboto zjutraj so naSli mrtvega blizo hiše. Poznalo se je, da je šestkrat počival, ko se je vračal po hudih zametih. Bil je že skoraj pred hišnim pragom, ko je popolnoma omagal in umrl. f Boj za življenje in smrt. Komaj je Novega leta dan prišel iz loške ječe Franc Pfeifer, doma iz Selc na Kranjskem, močan korenjak, star 30 let, pa je žo zvečer proti polnoči vlomil v prodajalno Jarja Pezdirnik na Dovjem in pobral 160 kron denarja. Ko gospodar sliši ropot, gre z lnčjo pogledat, pa pri tej priči se zažene Pfeifer v njega, ga vdari z litersko steklenico po glavi in ga podere na tla, rekoč: nZdaj boš hudiča videl!" Začel se je boj na življenje in smrt: dvakrat je bil gospodar spodaj, pa zopet se jo oprostil, in dasi ravno ranjen po glavi in obraza, zažene tatu po reži in ga tišči na tla, dokler ne prikliče dekla soseda na pomoč, ki pomaga tatu zvezati, dokler orožniki ne pridejo. Tat, od boja ves upehan, prosi vode za piti, katere mu gospodar prinese rekoč: nPoboljšaj se." Ko so orožniki denar prešteli, reče šaljivo tat Pfeifer: nSaj je samo 160 kron, sem mislil, da bo ve6." Drobtinice. d Rusko VOJaŠtvo dobi noro nnifornio in sicer po avitrijskem vzorcu. d Kmečki sinovi iz Srbije — 37 oseb — so prišli dne 3. januarja 1907 v Prerov na Moravsko, da stopijo v službo pri raznih moravskih kmetih in se tako izpopolniji pri poljskem gospodarstvu. d Podraženi časopisi. V Nemčiji so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač staveev zvišali naročnino. Tadi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino. d Orožnik zabodel kmeta. V Nawazyi pri Lvov-uje rekel orožnik v gostilni nekoliko natrkanema kmetu Schameckn: ,,Ukradel si 10 goldinarjev". — Kmet je odgovoril: nLažeš". — Orožnik je nato kmeta aretiral. Kmet se je pa branil in kričal: nNisi v službi ia nimaš pravice, da me aretiraš". Po daljšem prepiru je potegnil orožnik sabljo in zabodel ž njo kmeta v prsa. Kmet se je zgradil mrtev na tla. Orožnik je še na tleh ležečemu možu zadal več ran. d 8001etni jnbilej črešnje. Leta 1106 so pričeli saditi po Evropi prve sladke črešnje, kakor jih imamo dandanes. In sicer so posadili prve pri Milticn (Meissen). Torej poteka zdaj 8001etnica gajenja črešnje po Evropi. d Otrok z dvema glavama V Baresu na Ogrskem je porodila neka kmetica otroka z dvema gtavama. Otrok živi. d Župnika raztrgali medvedje. Župnika Kurela pri Dinbovicah v Romuniji so napadli v gozdu ponoči, ko se je peljai iz mesta domov, medvedje ter so ga na kose raztrgali. Ljudje so drugo jutro našli le oglodane njegove kosti. d Grozna vraža na Javi. — Prebivalci otoka Jave Terujejo zelo v vraže. Najbujša je ona o vampirjn, ki ga imenujejo Madjan gadnngana. Ta njihov vampir je človek, ki ima to lastnost, da se loči na večer glava njegovega telesa, leta vso noč okrog in se zjatraj vrne in združi zopet s tele8om. Ta glava se prikrade ponoči k spečim deklicam in jim izpije kri, da potem kmalu uijnrjejo. Na otoku Javi je ražširjena med mladimi dekleti sploh zelo sušica, vsled katere blede in naposled nmrjejo. Vse take slučaje pa pripisujejo otočani vampirju. Ia ker je ta človek po njihovem mnenju živ, poiščejo staro čarovnico, ki ga kmaln Bnajde". Tega nbijejo, njegovo rodbino poženo po svetu in njegov dom zažgo. Žrtev take grozovitosti so navadno tisti možje, ki jih starka-čarovnica sovraži. Narodno gospodarstvo. g V ,,Zadružni zvezi" v Ljubljani je že dosedaj 347 zadrag. g Javna zadrnžna enketa. ^Zadmžna zveza" v LjubIjani razposlala je vsem svojim zadrugam sledeči dopis: Že precej let je minolo, odkar se je pojavila pri nas zadružna ideja. Naglo se je razširjala; danes je število krajev, ki še nimajo nobene zadruge, že jako majhno. Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki so sprevideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti gospodarskega pogina, ter mu dati pravo prosveto. Razširjevalci zadružne ideje šli so lik apostoli od kraja do kraja, ter v neštetih zborovanjih poučevali narod o zadražništvu, pisali so prepričevalne članke jtd., in to vse, ker so bili sami prepričani o inoči zadružništva. Zadružništvo imelo je pri nas mnogo nasprotnikov, ki so se posluževali najrazličnejših sredstev; slikali so zadružništvo kot največjo nevarnost, ter se sklicevali pri tem na majhno število ponesrečenih konsumnih društev. Kedo je imel prav? Odgovor morajo nam dati zadrnge same, oziroma ga najdemo v njihovem delovanjn, v njihovib. vspehih in nevspehih. Raditega obračamo se do vseh svojib. zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vprašanja: 1. S kakega namena se je zadruga ustanovila? Kako je ta namen izvrševala? Kaj je pospeševalo, kaj je oviralo zvrševanje namena? 2. Kake posledice je imelo delovanje zadruge a) v gospodarskem (gmotnem) oziru • b) v duševnem oziru, zlasti, jeli se je udomačila smisel za gospodarsko zdrnževanje? 3. Splošne opazke in nasveti. Odgovori naj bodo podrobni, jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne zamolči, nič se naj ne olepšuje. V odgovorih hočemo najti zgodovino našega zadružništva a tudi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natančneja bode. V odgovoru naj se označijo krajevne razmere, naj se opiše značaj ljadstva pred ustanovitvijo zadruge in sedaj, naj se pove, kdaj in kdo je povzročil ustanovitev, kako in kaki ljndje so se dobili za odbor, nadzorstvo; ali je inteligonca sodelovala; kaj in kdo je nasprotoval, s kakimi vspehi; vpišite vse posle, tudi najmanjše, katere je zadruga izvrševala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne. Konečno pristavite svoje splošne opazke, svoje nasvete, naj se tičejo zadruge same, zveze ali sploh zadražništva; za vsak nasvct, za vsako kritiko Vam bodemo hvaležni. Iz odgovorov si hočemo dobiti zavest, jeli je bilo delovanje naših zadrag, zveze, pojedinih oseb pravo. Iz odgovorov si hočemo napraviti teinelj za nadaljno poslovanje. Prosimo torej nujno, da nam odgovorite na stavljena vprašanja. Na ta dopis prihajajo zvezi jako temeljiti odgovori od njenih zadrug. Odgovoriti pa morajo vse zadruge. Ker si je v gospodarskem življenju našega naroda priborilo zadružništvo prvo besedo, je torej pos'alo za celi narod velevažno. Raditega ne oniejujemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tudi vse druge, prija- telje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo in nam na gori stavljena vprašanja odgovorijo. g Podnčni tečaj o zadružništvu. Kakor smo že naznanili, priredi zadružna zveza v Ljubljani za svoje zadrnge podučni tedaj. Ta tečaj vrši se od torka dne 15. januarja do sobote dne 19. jannarja 1907. Predavalo se bode vsaki dan od 8.—12. ure predpoldne in od 2.—6. nri popoldne. Za predavanja določile so se sledeče snovi: Ustanavljanje posojilnic iji drngih zadrug. Poslovanje posojilnic in drugih zadrug. Knjigovodstvo posojilnic in drugib zadrug. Zaključevanje računov pri posojilnicah in dragih zadrngab. Pristojbine, davki in kolekovanje. Zadroge in oblasti. Trgovski podak. Ce bode čas dopuščal, bode se predavalo 6e tudi o drugih zadražnih stvareh. Prodavanja se vrše v dvorani kršč. soc. zveze (poslopje J,Uaion'i) v Ljubljani. Skrbelo se bo, da si bodo mogli udeleženci tečaja ogled&ti poleg drugega tadi uzorno gospodarstvo v Marijaniščn. Da pa podačni tečaj doseže svoj namen, je potrebao, da je dobro obiskan. Priglašenih je sicer že prav lepo šterilo vdeleženeev, vendar še pa ponavljamo svoj poziv na vse svoje zadrnge, da se tečaja vdeležijo i. s. v prvi vrsti po onib. osebah, ki vodijo posle in knjige. Prosimo pa nujno svoje zadrage, da nam takoj pošlejo prijave i. s. koliko cseb in katere da pošljejo k podnčnemu tečaju, nakar bodemo vsaki zadrngi posebej sporočili podrobnosti radi stanovanja, hrane itd. Opozarjamo šs, da se vrši neposredno pred podučnim tečajem, t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 sestanek mlekarskih zadrag, spojen s predavanji in razstavo masla. Ravno isti dan t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 naj se otvori tudt razstava zadružnih vin, ki traja do lobote, dne 19. januarja 1907 — torej za ves čas podučnega tečaja. g Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla ge vrši v pondeljek, dne 14. januarja 1907 v Ljubljani v hotelu ^Union". Pričetek ob 9. uri predpoldne. Vspored: 1. Živinoreja in mlekarstvo. (Predava mlekarski nadzornik g. Legrart). 2. Mlekarstvo. (Predava ravnatelj kemuinega preskuševališča g. dr. Kramar). 3. Mlečna trgovina. (Predava zastopnik Gospodarske zveze v Trstu g. Rosman). 4. Mlekarsko zadružništvo. (Predava g. Rožman). 5. Ogled mlekarskih strojev. Da se namen mlekarskega sestanka popolnoma doseže, je potrebno, da se ga vse mlekirsko zadruge vdeležijo; poleg dlanov načelstva, nadzorstva itd. naj pošlje vsaka mlekarska zadruga svojega mlekarja. Za razstavo masla pošlje vsaka mlekarska zadrnga natančao V« kg masla v škatljici, ki jo prejme od zveze. g Prvi vinski sejem v Ormožn. Ker 80 se vinski sejmi v naši ožji domoviui udomačili in dobro obnesli, priredi ^Vinorej^ko društvo v Ormožu" v četrtek dne 31. januarja 1907 v dvorani gostilne g. A. Skorčiča v Ormožu vinski sejem. Otvoritev sejma je ob 11. uri predpoldne. Ako upoštevamo dejstvo, da sa je letos v ljntomerskih goricah, oziroma v ormoškem in ljutomerskem okraju, pridelalo približno 42.000 hl. vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne ndeležbe. Ni treba omeniti še posebej, da slovijo ljutomerske gorice od nekdaj kot najboljše v Avstriji; vrhu tega so zasajene že več let z novimi nasadi, ki že rode. V teh novih nasadih se negujejo najžlahtnejše zemlji primerne vrste, tako da bode na sejmu mogoče dobiti vina ene vrste. Nadalje je treba omeniti, da je peronospora, ki je v drngih vinskih krajih letos toliko škode napravila, našim goricam kolikor toliko prizanesla. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika, v kratkem času veliko vin poskusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v neposredni zvezi. DobiČek, ki ga imajo prekupci in mešetarji, ostane njima. Koliko pa je vreden čas, ki ga na tak način prihrani kupec! Zelezniške zveze so tudi zelo ugodne. Toraj le v Ormož dne 31. januarja, gostilničarji, da se preskrbite s pristaim Ijutomerčanom! g Posojilnica v Oplotnici—Čadramu je imela leta 1906 8768816 K prejemkov in 8139085 K izdatkov, torej 16907901 K prometa. g Tržne vesti. Pretečeni teden je bil zopet mrtev in nam ni nudil nobenih sprememb ne v položajn tržišča in ne v cenah in tendenci. Kupci ne nastopajo, medtem ko prodajalci ne morejo. Prekupci ne razpolagajo s posebnimi množinami blaga, medtem ko je dovoz nemogoč, ker je vreme popolnoma pokvarilo ceste. Sklepati pa moramo tudi, da lastniki blaga čakajo na spomladno knpčijo, ker upajo, da jim ta nudi bolje cene za blago. P š e n i c a je vztrajala v ceni. Rž je imela vefi odjeinalcev, zato se je obinilo na bolje. OveB je Sel v ceni naprej. Istotako turSica. Društvena naznanila. Bralno drnštvo za ljtttomerako ekolioo bo dae 20 t. m. po •veSernicah imelo stoj redni občui zbor v bralni sobi. Udje pridite polnoštevilno. Odbor. Katol ško bralno drnštvo na Polzeli ima v nedeljo dne 13. t. m. ob poldevetih v obfcinski pisarni svoj redni obini zbor z navadnim Tsporedom. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Polzela. Pri omizju po rajnem Tomažu Sevčniker ao dne 17. decembra 1. 1. nabrali polzelski rodoljabi za dijaško kuhinjo v Celju 18 K. Posnemanja vrednol Vojaško vetaransko društvo pri S». Križu na Mnr«ksm polju priredi v nedeljo 1». prosinca 1907 ob 5. uri popoldne koncert v gostilni gosp. Franca JureSa v Borecih S sodeloTanjem veteranske godbe in križevskega pevskega zbora. Vstopnina za osebo 60 v. Cisti dobiček je namenjen za novo društveno zastavo. Vse prijatelje domače in poštene zabave uljudno vabi odbor. Bralno društvo pri Eapeli blizu Radgone ima v nedeljo doe 18. prosinca popoldne po veternicah v žnpnisču občno zborovanje z obirjajnim vsporedom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo dne 20. jannarja poutni sbod in sicer po večernicah v čitalnici. Spored: 1. Pozdrav gosp. predsednika. 2. Deklamac\ja BKmečki hiSi" S. Gregor6iča. 4. Pouten govor o Gregorii6u in njegori poez^ji. Gorori g. dr. Verstovžek, profesor iz Maribora. K obilni udeležbi vabi odbor. Občno bojno drnštvo v Ptajo priredi v nedeljo dne 13. januarja t. 1. običajno društveno veselico v goetilai g. 'VVeissenstein-a.'' Podružnisa av. Cirila in Metola z\ kozjanski okraj ima v nedeljo dne 27. t. m. ob štirib popoldae v Kojjem v gostilni g. Gučeka svoje letno zborovanje. K obilni udelcžbi vabi odbor. Bralno društvo v Št Ilja pri Velenju pon»vlja prih. nedeljo 13. t. m. ob žtirih popoldne burko nEno uro doktor" na splošno zthtevo. Po igri sledi prosta zabava, šaljifa požta, nastop domaiih pevcev in godba. Bralao in pevsko društvo Maribor. Pribodajo nedeljo to je 13. tega mesoca predaval bode v društvenib prostorih v Nar. domu g. dr. Poljanec o solncu in zvezdah. Zičetek ob poldesetib predpoldne. Mariborski Slovenci, posebno okoličani se vabijo, da se pridao udeležnjejo predavanj, ker so ista za vsaceg* zanimiva in poačaa. St Pavel pri Preboldu Kat. izobraževalno druatvo ima v nedeljo, 20. jac. 1907, po večernicah v župnišču svoj redai obžni zbor z navadnim vgporedom. K najobilnejši udeležbi »abi odbor. Bralno društvo pri Sv, Marku niže Ptuja ima v nedeljo dne 13. januarja t. 1. po vecernicah v šoli svoj občni zbor po obitajnem vsporedu | Društvo ^Skala" pri S». Petru niže Maribora itaa dne 13. t. m. po večernicah svoj občni zbor. Kat. izobraž. drnštvo v Pilštanju imj v nedeljo 13 jaauarja popoldne po večernieah v kapiauiji ssoj občai zbor. 1. Poročilo odbora. 2. Volite? no?ega odbora. 3. Raznoterosti. PobiraU bo se udnina in sprejemali no^i udje. Odbor bralnega društva pri Sv. Barbari niže Maribora na- znanja, da se vrsi njegov občni zbor dne 20. prosinca t. 1. po sv. maši v kaplaniji s sledečim dnetnim redorn: 1. poročilo predsednikovo, tajnikovo, knjižaiSarjevo in blagajnikovo za 1. 1906, 2. voiitev noveg* odbora, 8. sfelep o naročanju raznih časnikov, 4. razni nasveti in predlogi. Pridite v obiluem številu, kdor hole sebi koristiti, ksjti društvo ima zdaj 606 krasnih knjig in skrbi za razui kmetijski pouk. Udi mladeniške in dekliške zveze le naj pridejo polnoštevilno. Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima v nedeljo dne 13. t. m. svoj redni ietni obfcni zbor ? gostilni g. Rantaša po večernieab. K mnogi udsležbi yabi odbor. Bralno društvo BNaprej" pri Sv. Birbari v Halozab. priredi v nedeljo 13. t. m. ob treh popoldne v šol. poslojjju ob6ni zbor z obič»jnim sporedom. Temu sledi prosta zabava s tamburanjcm in petjem. Barbarčani, stari in mladi! Udeležite se občoega zbora ter pristopite v obilnem številn, k temu prepotrebnema društva! Bomo videli, katera občina bo dala n&jveč udov! Več bo ndo?, ve6 knjig in časnikov. Pribitite z navdnšenjem za naše narodr.o stvar ter položite eno kronico domu na oltar! Pričakujoč obilne udeležbe že v naprej kliče odbor nDobro došli!" ,Kmetijsko bralno drraštvo" v Rogoznici pri Ptuju priredi t nedeljo dne 27. prosinca v ^Narodaem domu" v Ptnju svojo vesslico z gledališko igro in prosto zabavo ter šaljivo pošto. Igrala se bo bnrka v ednem dejanju BPot do src»". ZačRtek točno ob polštirih popoldan. Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 v., II. vrste 40 v., III. vrste 30 v, stojišče 20 vin. Eat. gospodarsko in bralno društvo v Hočah priredi dne 18. t. m. v gostilni g. Josipa Rojko gledališčno predstavo: nKr6mar pri zvitem roga in kmet in fotograf. Pri ve3elici bodo tudi sodelovali slavni tamburaii iz Slivnice. Zažetek po večernicah. K obilni udeležbi vabi odbor. ObJni zbor bralnega društva bo v nedeljo pozneje, dne 20. t. m. Govori odposlanee nSlov. kržč. soc. zveze za Štajersko". Kmet bral gosp. društvo v Dornori pri Ptuju ima občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob poltreb popoldan v šolskih prostorih. Drnštvo slovenskih odretniških uradnikov v Celju imt svoj obtni zbor dne 2. svečana 1907, popoldne ob 2. uri v pisarni gosp. dr. Ivana Dečko-ta, odvetnika v Celju, Rotovške ulice hiž. št. 19, I. nadstr. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo društvenega vodstva: a) tsjnikovo, b) blagajnikovo, c) ratunskih pregledovalcev; 3. Volitev odbora; 4. Posvetovanje radi vdeležbe pri skupščini o veliki noči 1907 na Dunaju in doličetev predlogov, ki se naj stavijo na tej skapščini; 5. Slučajnosti. — Ako zborovaki ob 2. uri popoldne ne bi bili sklepčni, se vrši zborovanje dve uri pozneje pri vsakem številu navzo5ih članov. (§ 23. dr. pr.) V CeJju, dne 27. grudaa 1906. Odbor. Z.hvaSa. Dne 22. t. m. priredilo je podpisano šolsko vodstvo nbogi šolski mladini krasno božično drevesce z bogatimi darili, katera so v ta namen darovali sledeči šolski dobrotniki: C. g. župnik Anton Ribar, g. nadufcitelj Franc Bračič, gdč. Ivanka Zupančič, gd6. Josipina Bezlaj, vsi v Št. Vidu ter tvrdka P. Berastein iu sinovi v Zagrebu vsak po 10 K; c. g. Anton Šparl, kaplan v Št. Vidu, Dr. Skaza zdravnik na Planini, g. nadučitelj R&nter na Planini, g. B. Schescherko žnpan na Planini, g. Czapek, oskrbnik na Plauini, g. F. "VVambrehtsamer, posestnik na Planini, g. grajščinski gozdar E^nest Kuttler in tvrdke: g. Pet. Majdi6 in Franc Zangger v Celju ter J. Adler v Gradcu, vsak po 5 K; gdč. Roza Adamua in g. N. Treffaer, oba na Planici, vsak po 4 K; č. g. F. Gartner, provizor na PJanini, in Fr. Kralj, krčmar v Št. Vidn, vsak po 5: K ter gdč. Olg* Dobnik in g. Jarše na Planini, vsak po 1 K. — Nadalje so prispevale k tej prireditvi z razaim manufakturnim, galanterijskem in špecerijskem blagom sledefie tvrdke: J. C. Mayer v Ljubljani, D. Rakusch v Celju, Gerbitz in Fr. Reiter v Gradcu, Glesiiiger v Ljubnem, Francka sinovi v Lincu, J. Weineck v Stockerau-ju, M. Jazbinšek na Planini in M. Bračič v Št. Vidu. — Ker so se še tudi obresti Dvoršakove nstanove v znesku 24 K v ta nameu porabile, bilo je mogoče obdariti 131 otrok z različnimi oblačili i. t d. Vaem imenovanim blagim dobrotnikom pa izreka v imenu šolske mladine podpisano šolsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo. Šoleko vodstvo Št. Vid ra Planini, dne 28. decerabra 1906. Franc Bračič, nadučitelj. Mar Ij i vi Mohorj ani Udje družbe sv. Mohora t Slivnici pri MariborU so darovali letos lepo vsoto 40 K za ,,dijaško kuhinjo v Msriboru" in 20 K za ,,družbo sv. Cirila ia Metada". Mohorjani ljutomerske župnije darovali so za družbo Bv. Cirila in Metoda 2o K 52 h. Najnovejše noviee. ,,Slovenska kmečka zveza" je potrjena. Ustanovni shod naznanimo v prihodnjem listu. Nevarno obolel je mil. g. kanonik Anton Hajšek ter se priporoča v pobožno molitev. Osebne vesti. Sodnijski ogcijal Mesarec iz Celovca in kanclist Ivanšek iz Sevnice šta prestavljena v Celje. Slov. društvo v Mariboiu je z ozirom na znani sklep poslancev doloeilo 20 nglednih mož ter nkrenilo, da se ima shod vršiti dne 7. februarja. Nadalje je oibor z ozirom na razširjanje vznemirljivih vesti o celjski gimnaziji izjavil, da smatra vsako vladino nakano, odstraniti slo7ensko gimnazijo v Celju, za nespremenljivo. Novi okrajni glavarji. Za okrajnega glavarja v Celje pride baron M u 11 e r, okrajni glavar v Slovenjgradcu ; na njegovo mesto pride okrajni nadkomisar dr. Ernest Poiger. Za okrajnega glavarja v Brežice pride okrajai nadkomisar Walter grof Attems. Za okrajnega glavarja v Ptuj pride Prahl pl. Thalfeld iz Celja. Tako poročajo nemški listi. Zaročil se je g. Franc L i p e j , narodni trgovec v Brežicah, z gospico Ljubico Lipold iz Žalca. Živlnozdravništvo. Razpisano službo živinozdravnika za okraj Maribor dobil je gosp. Korošec, ki je dozdaj služboval v Gradcu, pred tem pa v Slovenjgradcu. V Mariboru je službo živinozdravnika začasno opravljal g. Graf živinozdravnik v Konjicah. Šolske počitnice. Emet nam piše: Zdaj so vsi liberalni nčjtelji pri novi stranki, zato se naj izjavi stranka » počitnicah. Na dan z barvo! Slovenjgradec. V nedeljo 6. prosinca 1907 se je volil nov odbor kmetijske podražnice za slovenjegraški okraj. Vnel se je pri tej priliki hud boj, kajti Nemci so 86 hoteli na vsak način polastiti podrnžnice, — ali prodrli so rkljnb temn Slovenci. Slava onim, ki so se potegnili za slovensko stvar! Obžalovanja vredno pa je, da se je pustilo pregovoriti od Nemcev toliko drngače zavednih slovenskih posestnikov. Pričakovali smo več narodnega ponosa! v v Šoštanj. Pri XXV. občnem zboru Šaleške čitalnice t Šoštanju dne 6. t. m. izvolil se je sledeči odbor: Predsednik gosp. dr. Fran Mayer, podpredsednik gosp. Vinko Kolšek, blagajnik gosp. Anton Kcouvan, tajnik g. Rudolf Vodeb, cstali odborniki gg. Alojz Trobej, Ivan Šoln in Ivan Zupanc. V odborovi seji isti daa se je sklenilo, da se priredite v tem kratkem predpustu dve veselici in eicer dne 20. prosinca veliki koneert polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok in na pustno nedeljo dne 10. 6večana koncert, ter v postnern času dva koncerta. Slovenjgradec. Podrnžnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 6. t. m. stoj občni zbor. Predsednik g. Pečnik pozdravi navzoče, nato govorita g. Konrad Šmid in Anton Berk, ki v navdušenih besedah vspodbnjata, naj se ta prekoristna družba vsestransko podpira in naj ne rnine nobena vesela družba, ne da bi se kaj prispevalo za to družbo. Naša sveta dolžnost je, ohraniti zavode. ki jih je ustanorila družba. Navzoči so takoj darovali blizu 50 kron za dražbo. Pri volitvi novega odbora so bili enoglasno izvoljeni: A. Berk, predsednik, S. Šalamon, tajnik, Ivan Kac, blagajnik. Namestniki: Fr. Pečnik, Mat. Šmid, Lovrenc Verčkovnik. Odbornik Fišer Ivan. Podružnica namerava prirediti med drngim tadi veliko narodno veselico v prid drnžbe. Dveletna vojaška služba. Vojni minister je v delegacijah obljabil, da se uvede dveletno vojaško slnžbovanje, če se zviša število vojaških novincev. Perzijski šah Muzaffer-ed-din je dne 8. t. m. umrl.