štev. 230 TRST, sobota 20. avgusta i9fO, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tasl eb nedeljah la praznikih »b 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pontinilčne St«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob-ikarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Icini, Dorr.bergu itd. Z&*tvele SteT. po 5 nvč. (10 stot-). OSI.A8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka naialjna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,&A>nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" ===== Plačljivo In utožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. P edinosti je moi t za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■areiaiaa na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" etane: M oelo leto Kron 5*ao, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj 3e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo li>ta. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (Naredni dcn) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstn. ulica — - Giorgio Galatti štev. 18. ■ ■ .-== PoStno-hranllnlJnl račun li. 841 652. TELEFON 5t. 11-57. 5RZ0JRUNE UESTI. Italijanski minister za unanje stvari v Išlu. DUNAJ 19. „Fremdenblatt" je priobčil sledeči komunike: Po navadi, obstoječi že mnogo let, da se vsak novoimenovani minister ene treh zaveznih držav predstavi vladarjema obeh drugih držav, se italijanski mJpister za unanje stvari di San Giuliano dne 1. septembra poda v Išl, kjer ga vsprejme cesar v avdijenci. — Pred av-dijenco se San Giuliano dne 30. avgusta v Solnogradu sestane z ministrom grofom Aehrenthalom. Agrarci proti mesarjem. DUNAJ 19. Vit. Hohenblum je v imenu agrarnega osrednjega vodstva izročil mini-sterskemu predsedniku spomenico, v kateri se označa kakor neresnična trditev mesar-* jev, češ, da so krive vedno naraščajoči ceni mesa v podrobni prodaji pomanjkanje živine in visoke cene živine oziroma zaprta meja proti uvaženju vsake živine. — Spomenica vsebuje potem agrarne predloge kako bi se prišlo v okom neznosni draginji mesa. Ti se med drugim nanašajo na pov-speševanje živinoreje, v prvi vrsti na pitanje in brezpogojno dovoljenje, da bi smeli kmetovalci lastno živino klati in prodajati na drobno. Jubilejne slavnosti na Cetinjah. SOFIJA 18. (Bolg. brz. ag.). Car Ferdinand je v spremstvu ministrov. Paprikova in Nikolajeva odpotoval danes na Cetinje. Ruska eskadra na Reki. DUNAJ 19. Ruska eskadra, ki se jo v kratkem pričakuje na Reki, ima nalogo, da odpelje na jubilejne slavnosti na Cetinju velikega kneza Nikolaja Nikolajevića in njegovo soprogo. Mohamedanci v Bolgariji. SOFIJA 18. „Bolg. brz. ag." poroča: Trditev turških listov, da se slabo postopa z mohamedanci v Bolgariji, je pupoinoma neresnična. Mohamedanci v Bolgariji vži-vajo največo toleranco toliko od strani oblasti kolikor tudi od strani krščanskega prebivalstva. Stolnica v Narboni deloma pogorela. NARBONA 18. Sinoči je nastal v tukajšnji stolnici Sv Justa požar, ki je pro-vzročil veliko škodo. — Pogorel je del stolnice. Kolera v Spodnji Italiji. RIM 19. Nek komunike ravnateljstva javnega zdravstva je objavil uradno statistiko o koleri v Pugliji. — Obolelo je skupno 65 oseb, od teh jih je umrlo 54 oseb. Ljudstvo beži iz okuženih mest in krajev. Kolera v Rusiji. PETROGRAD 19. Glasom uradnih podatkov je od izbruha kolere v tem letu obolelo v vsej državi 112,985 oseb, od katerih jih je umrlo 50.287. Kuga v Odesi. PETROGRAD 19. V Odesi se kuga čim dalje bolj širi in je nevarnost, da se iz mesta prenese dalje. Kugo so zanesli iz Egipta preko Aleksandrije. TURČIJA. Makedonski ubežniki. CARIGRAD „Tanin" javlja, da so pogajanja glede povratka bolgarskih beguncev v Makedonijo dovršena. Povratek je dovoljen pod pogojem, da begunci izročijo orožje in da se ne bo nikogar preganjalo radi bega. Bolgarska vlada izroči turškemu odposlancu imenik beguncev in prevzame jamstvo, da v imeniku ni nikakega bivšega četnika. CARIGRAD 19. Turški poslanik v Pe-trogradu Turkan paša javlja, da je imel Izvolski dolge pogovore z bolgarskim in srbskim odposlancem. (Izvolski) pričakuje izida pogajanj med Aehrenthalom in Hakki pašo, da se potem poda v Beligrad in v Sofijo in eventuelno od tamkaj v Pariz, kjer se bo posvetoval z ministrom za unanje stvari Pichonom. SOLUN 19. Bolgarom, ki so zbežali v gore, se je naznanilo, da se uporabi proti njim zakon o četnikih in da se prežene njih rodbine v Azijo, ako se ne vrnejo tekom 14 dni in izročijo orožje. SOLUN 19. Iz Koronega poročajo, da je vojvoda Simen Priskali pregovoril prebivalce v Kočani in okolici, naj ne izročijo orožja, temveč naj raje pobegnejejo v gore. — Turki so baje zaplenili sumljive spise. _ Budimpešta 18. Neki večerni list poroča, da je v trgovinskem ministerstvu izdelan načrt za gradnjo kanala med Donavo in Tiso. Obe reki bi bili spojeni v Budimpešti in Čongradu. Stroški so proračunjeni na 45 mil. K ; delo bi moralo biti dogotovljeno v petih letih. Pariz 19. V Arronsvillu se je včeraj cerkveno in civilno poročila baronica Vaughan z bivšim podčastnikom Darieux. Monakovo 19. Danes predpoludne je v neki hiši v Herzog-Spitalski ulici eksplodiral bencin, vsled česar sta bili ubiti vra-tarica in neka perica, sedem oseb je bilo pa ranjenih. Druge hišne prebivalce so rešili gasilci. V vsej okolici so bile razdrobljene šipe na oknih. — Škoda je velika. Bregenc 19. Nemški prestolonaslednik in njegova soproga sta se danes z avtomobilom odpeljala v Oberstaufen, odkodar se vrneta v Potsdam. New-Jork 18. — Velik požar je uničil industrijalni mestni del v New-Jersey-City. Škode je 1 do 2 milijona. Brez naslova in brez komentarja ! Onim rojakom, ki imajo prilike, da redno čitajo glavno glasilo S. L. S. na Kranjskem, priporočamo najnujneje, naj pre-čitajo članek pod naslovom: „Ljubljanski veleizdajalci ob cesarskem slavlju!" Za ; druge pa podajamo tu nekoliko bolj sočnih in markantnih citatov. Naj čuje jo torej! Mlajši rod pozablja, kaj je Avstrija Slovencem. Nekaj let sem obstoja v Ljubljani tajna ekspozitura velesrbske irredente! Velike septemberske dogodke je vodila ta ekspozitura...! To se ne da več utajiti. Zdaj je velesrbska irredenta še bolj \ organizovana, nego pred leti, kar vsi dobro j znamo. Ali mi nismo (Slovenč<_vci namreč) . na svetu za to, da bi odpirali oči tistim, ki i po izvestnem zarotniškem časopisju niti ne i opažajo in ne črtajo mesta, ki sramote ! črno-rumeno zastavo. (Redarstvo in državno Ipravdništvo menda razumeta to lekcijo o njiju nalogi?). Povodom mirozova v proslavo ! sarjeve osemdesetletnice je namreč ljubljanske velesrbska zarota provzročila proti-avstrijski kraval. Velesrbsko svojat so bodle v oči črno-rumene zastave. Pela je „Hej Slovani!" in klicala „Živio !" Celo godbo so prevpili. Kričati so začeli „Živio Hribar /" . in mnogi so, ko je šlo za slavljenje sivolasega vladarja, kričali: Živela Srbija! Da | so pred cesarjevim spomenikom kričali j „Živio Hribar!" — to je tak škandal, da si I večega ne moremo misliti. In potem so se zbrali pred nemško kazino, kjer so tudi kričali „Živio!" in peli „Hej Slovani !u Državna policija je pozvala orožnike na pomoč, ki pa niso posredovali, ker je ljubljanska policija že prej razgnala tisto velesrbsko smrkolinsko sodrgo (Smrkolin-sko ?! Kako se pa to strinja s tendenco vsega članka, da dokaže obstanek velesrb-. ske zarote, torej nekaj _ resnega ? !!), ki je j šla v boj za Hribarja. (Čudno naključje: za j „velesrbstvom" prihaja vedno ime Hribarjevo !) Ljubljanska policija je nastopala zelo odločno, krepko in prav je imela! (Kako | vraga: saj je ta policija, če se ne motimo, I pod upravo tistega Ivana Hribarja, za katerega je šla „velesrbska sodrga" v boj!) Sicer pa bi se ob modernem nastopu policije lahko preprečila ta hribarjada (Zopet — Hribar!) Sama ob sebi je bila ta velesrbska izdajalska demonstracija sicer zelo klavrna, ampak — bila je ! Ljubljana nosi sramoten pomislimo, da se je v Trstu reklo, da nad Avstrijo je liberalna „narodno-de-lavska" organizacija! (To pa je laž, ki jo ( je zmožen le človek, ki nima vesti. V Trstu, se vedno govori, da nam je predvsem narod!) Komentarja ne pišemo nikakega. Le par primernih pripomb smo potaknili med tekst.! Tendenca vsega tega članka je tako do-1 sledno izvajan od naslova pa do zadnje: črkice, da jo mora umeti vsakdo. Vso po-j litično perverznost, ki jo o vaja „Slovenčev" i članek, nam drastično ilustrira poročilo, ki je je prir;erli c. kr. uradna „Laibacher Zeitung", ki piše: „ Vor dem hiesigen Kasino versammelten sich gestern abends nach dem militarischen Zapfenstreiche etwa 40 Leute, zumeist halb-vviichsige Burschen, die in Živiorufe aus-brachen und das Lied „Hej Slovani" an-stimmten. Als sie trotz der Aufforderung eines Sicherheitsvvachmannes nicht ausei-nandergehen wollten, liess Herr k. k. Polizeirat Pertot hievon eine Gendarmerie-abteilung avisieren. lndes zerstreuten sich die Leute, bevor diese in Aktion trat. Sonst ereignete sich kein Zwischenfall.u Na slovenski prevedeno : „Pred tukajšnjim kazino se je zbralo sinoči po vojaškem mirozovu kakih 40 lju-dij, večinoma nedoraslih dečakov, ki so začeli klicati „Živio!" in peti pesem „Hej Slovani!" Ker so vzlic pozivu enega stražarjev niso hoteli raziti, je dal c. k. policijski svetnik Pertot obvestiti orožniški oddelek. Ali ljudje so se razšli, predno je ta stopil v akcijo. Sicer se ni zgod.lo ničesar !" Komentarja ne pišemo, da-si nas ta pojav peče v dušo. Tolažimo se z uverje-njem, da tudi vsi oni pristaši S. L. S., ki so si ohranili smisla za politično dostojnost in ki se ne čutijo samo „Slovenčevcev", ampak so ostali tudi še Slovenci z narodnim ponosom in samospoštovanjem — da tudi oni pordečevajo od srama vspričo te — Slovenci j ade, na katero še posebno opozarjamo tudi gospoda drž. poslanca Frana Ivaniševića, ki naj si le preskrbi „S'ovenčevo" izdanje od minolega četrka dne 18. avgusta 1910. To čtivo ga bi moglo rešiti pred usodno zmoto... Pomen nemščine pri Siouenciii v. Glede nemščine pa naj nam velja načelo : učimo se tega jezika, ker ie kulturen in v svetu pomemben jezik! Koliko pa naj bo to znanje? Tudi o tem treba, da se enkrat sporazumemo. Možu, ki misli ubrati karijero državnega uradnika, treba, da zna nemščino gladko ne samo v pisavi, ampak tudi v govoru. No za to je že poskrbljeno na nemških srednjih šolah tako, da se ni bati, da jih kedo dovrši s premalim znanjem nemščine. Da se pa ta jezik tako vneto goji med našim ženstvom, to je pa že preveč. Da samostanske šole na slovenski zemlji poleg slovenščine goje mnogo in premnogo nemščine — tega ni težko umeti. Kajti teh šol (posebno v novejšem času) ne ustanavlja slovensko rodoljubje, ampak šolska organizacija, ki ima svoje središče v — Monakovem, torej v Nemčiji. A da se na slovenskih zavodih vtepa nemščina s tako silo, da gojenke govore potem slovenski jezik, ki ni druzega nego mučno prevajanje nemškega mišljenja v slovenščino : to je žalostno. Ta mladina je na slovenskih zavodih vzgojena v nemškem duhu, misli nemško, ko govori slovensko ; pozna nemški narod in njega literaturo prav dobro: veliko bolje nego slovensko ; a o ostalih Slovanih, katerih kri bi morale čutiti plati v svojih žilah, se jim pa še sanja ne. Kedor misli, da pretiravam, naj se le poda na kako veselico ali kak ples, kjer je pečat, da so nekateri narodno-delavski; zbran cvet naše ženske elite; tu naj pazno smrkolini ob cesarjevem slavju uganjali posluša jezik slovenski, v katerem se raz- srbomanijo in — hribarijade (Zopet!) To je jako žalosten pojav, ker je ! ogromna večina Ljubljane dobro patrijo-jtična in je velesrbska svojat le malošte-I vilna. (Čemu pa potem toliko svetega | „patrijotičnega" ogorčenja in natezanja za j ušesa — državnega pravdništva ? !!) Vsa mesta v Avstriji so dostojno pra-j znovala cesarjevo 80-letnico; le Ljubljana I pod županovanjem Ivana Hribarja (Zopet govarja ta ženski cvet, in zagotavljam ga, da se bo zgražal z menoj vred. Prav pogosto pa jo tak ženski svet maha kar po nemški. In če jih vprašuješ, čemu da nemškutarijo, dobivaš odgovor, da zato, da ne „izgube vaje" !! V resnici pa jim teče ta jezik bolj gladko, nego slovenski, in vadijo se prav za prav le tedaj, ko — govore slovenski! Tako so vsi boljši sloji našega naroda Hribarja) ima to prednost, da niti tega j dandanes prepojeni z nemškim duhom in slavja ne more praznovati, ne da bi „na- nasičeni z nemško kulturo, rodni delavci" in podobna fakinaža pri- Samo po sebi umevno je, da to močno rejali škandalov! Seveda ni to čudno, če odseva tudi v niže mase ljudstva, ki ne vidi več v nemščini sredstva do kulture, marveč smatra znanje nemščine same za cilj omike. Vlada pa nastavlja povsod nemščino za pogoj, po katerim se dosezajo razne državne službe in službice ; s tem je primoran vsakdo, kedor se hoče odtegniti kmečkemu plugu in kosi, da si prisvoji nemščino na kak način. Pod temi pogoji narašča ugled in važnost nemških učilnic na naši zemlji; naše ljudske šole pa postajajo vsaki dan brez-pomembnejše. Nekaj bi se dalo doseči morda v parlamentu, ko bi vsi naši poslanci enoglasno zahtevali ob vsaki priliki, da bi na naši zemlji dobivali kruha v prvi vrsti naši ljudje — seveda taki, ki so vsposobljeni za službe ! S tem bi odpadlo sramotno dejstvo, da se mora naše ljudstvo učiti nemščine, da se zamore na svojih tleh sporazumevati z nemčurskim uradnlštvom! (Slovenski naslovi na pošiljatvah iu železniško osobje). Da se pa slovenska delegacija ne more složno upreti vladinim nasilstvom z nemčurskim uradništvom, za to pa je tudi dobro preskrbljeno...! Saj se umemo ! Naši zastopniki navadno niso zastopniki naroda slovenskega, marveč le svojih strank, ki jim pripadajo. Posledica temu je neizmerna škoda za skupno narodno stvar, kajti izcimilo se je usodno razmerje v naši delegaciji: čim so na eni strani zaklicali „da", hitro se oglašajo na drugi strani z — ne !! Vlada pa se pri tem zadovoljno muza in dela, kar hoče... Siidmarka in njenega branitelja — argumenti. V proslulem „Grazer Tagblattu" se je oglasil te dni potovalni učitelj „Siidmarke" Josef A. Hofer z dolgoveznim člankom, ki naj bi dokazal, da so Siidmarkovci sami krotki angelji in najbolj dinastični državljani Avstrije, Jugoslovani pa brez izjeme — veleizdajalci ! Da so pri tem rebra pokala logiki in resnici, tega ne smemo zameriti Siidmarki-nemu emiserju vspričo težavnosti take nadloge. Mož si je pomagal, kakor je vedel in znal. Zatrja, da naseljevanje Nemcev iz rajha, kakor je prakticira Siidmarka, nikakor ne oslabuje avstrijskega patrijotizma, ker ti priseljenci da bodo vedno z nemško zvestobo služili svoji novi domovini! Da, mož ima prav: z nemško zvestobo !! Razumemo se, dragi gospod Josef A. Hofer! Samo na nekaj je g. Hofer pozabil: Avstrija kakor država mnogih narodnosti in z nenemško večino ne treba tiste nemške zvestobe, ki drži le dotlej, dokler morejo Nemci druge tlačiti — ampak ona potrebuje take avstrijske zvestobe, ki umeva in upošteva, da nasilno vzdrževanje nemške hegemonije v taki državi s tako narodnostno sestavo vodi do — katastrofe ! In ko je Siidmarkin emisar menil, da je dovolj praznično nališpal avstrijski patri-jotizem priseljencev iz rajha, se je z isto vnemo lotil dela, da dokaže avstrijskih Slovanov — nepatrijotizem. Čehi da kriče na severu, Slovenci na jugu — Živela Srbija! Doli z Avstrijo ! Prirejajo moskovska potovanja, romajo iz Ljubljane v masah na panslavistiški kongres v Sofiji, stoje v najtesnejih zvezah s srbskim dvorom, in se navdušujejo za tria-lizem in kar je še več takega ... denunci-jantstva bi bili kmalu rekli, ali smo se v hipu spomnili, da nam je te dni neki slovenski list v zeleni Štajerski slovesno zatrdil, da noben nemški list ne bi se ponižal do umazanosti denuncijantstva. Pač pa moramo opozoriti Siidmarkinega Hoferja, da je se svojo karakteristiko ideje trializma pokazal malce svojo — ignoranco. On tradira namreč, da bi trializem pomenjal posebno državo, popolnoma ločeno iz avstrijske državne zveze, radi česar je najhuji veleizdajalec, kdor se navdušuje za tri-jalizem. Po isti pravici — dragi g. Josef A. Hofer — bi lahko rekli, da so veleizdajalci vsi oni, ki so ustvarili in odobrili du-alizem. Kajti trijalizem bi bil le korak naprej od duvalizma !* Posebno pa opozarjamo še g. Hofer na politične dogodke v Avstriji v najbliži minolosti. V kaosu, ki je bil nastal v političnih razmerah na Hrvatskem, — posebno še vsled aneksije Bosne in Hercegovine — so bili ravno dunajski grossoester- V nedeljo 21. avgusta 1910 velika pevska in sokolska slavnost na Opčinah! Stran II ► EDINOSTc št. 230. V Trstu, dne 20 avgusta 1910- reicherji, ki so se ne le intenzivno bavili z j Politiški umor V Krakovu. idejo trijalizma, marveč so žnjo tudi direktno, ^Kurjer Lwowski" poroča iz Varšave, vabili Hrvate v — velikoavstrijski tabor. ; da je" v Krakovu umorjeni špijon Rybak Ali gospod Josef A. Hofer res prav nič dobi| ocj Varšavske Ohrane ukaz? naj po-ne ve o tem?! i izve, kako bi se posamične gališke Ali pa je morda računal na ignoranco stranke vedle v slučaju, da bi prišlo do ljudij, ki čitajo „Grazer Tagblatt", da je vojne med Avstrijo in Rusijo? On da je trijalizem navajal kakor dokaz za veleizda- ime| tudi nai0go, dognati, s kom da se je jalstvo Jugoslovanov ?! ! grof Aehrenthal pogajal radi provzročitve Istotako je g. Josef Hofer ali sam velik ustaje v ruski Poljski. Varšavska Ohrana ignorant, ali pa računa na ignoranco čita- mu je da|a nedavno temu nalog, da jej teijev, ko tudi obstrukcijo Slovencev v drž. j preskrbi avstrijski mobilizacijski načrt, dalje zboru in deželnem zboru štajerskem navaja, načrt najnovejega modela torpedovk in kakor dokaz o veleizdajstvu. 'recept za napravo smodnika. Rybak da se Ali mož res nič ne ve, da so bili ravno za te stvarj zelo interesiral in je tudi Nemci prvi, ki so obstrukcijo legitimirali dobil primerne zveze. On bi bil moral po-kakor parlamentarno institucijo. Po njego- tovatj p0 vshodni Galiciji, da bi poizvedoval o položaju in mišljenju tamošnjega prebivalstva. Isti list poroča dalje: Poročilo o umoru vem so torej najveći veleizdajalci — Nemci ! Dulcis in fundo ! Sedaj pride najime-nitneji argument g. J. A. Hoferja v dokaz o i^baka je 'vzbudilo /na vsem Poljskem avstrijskem patrijotizmu Nemcev. splošno pomirjenje. Že štirideset let ni bil Zatrja namreč slovesno in resno, da noben špijon in provokater tako nevaren, Nemci niso še nikoli vsklikali: „Živela kafcor Rybak. Srbija !u | Pred prilično štirimi meseci se je po- Mož nas je razorožil in nam sapo za-; srečHo narodni delavski stranki nedvomno pri, ker priznati moramo, da Nemci res ne Ug0toviti, da je Rybak špijon. O neki pri-vsklikajo: Živela Srbija! Poraženi po gosp. liki sta pj|a ž njjm dva člena stranke. O Josefu A. Hoferju priznavamo še več — da tej prjiiki da se je Rybak opil in zaspal, tudi „evviva Italia" ne vsklikajo! Omenjena dva sta Rybaka na to preiskala in Poraženi smo. Obmolknimo kar, ker na§]a prj njem poleg raznih opisov, ki so težko je odgovarjati ljudem, ki so ob resnih ga moeno kompromitirali, tudi beležnico, iz stvareh--smešni! katere se je razvidelo njegovo razmerje do — , LL Ohrane. Izlozba „Zagrebckog zbora . , Sklenjeno je bilo na to, da se Rybaka Zagreb 19 avg pod eno ali drugo pretvezo izvabi na -C.- Notri med današnjim političnem rusko Poljsko, Bil je kaosom, ki vlada na Hrvatskem odprli so osebno v Varšavo, da bo poročal stotniki dne 10. tek. mes. bez šumne reklame, Obrane o narodnem f J ^ tem k r bez velikega krika, izložbo „Zagrebačkog Je poizvedel. Rybak pa ni zaupal m se zato 7hora" ni odzval pozivu. ' Pod imenom .Zagrebački zbor"! Na to [je dobil od Uhrane nalog naj so osnovali v Zagrebu društvo, ki mu je p v vshodno Galicijo, da bo poueevd svrha, da v stolnem hrvatskem mestu rusofi sko gibanje. Pa tud ta poskus pozdigne gospodarske, trgovinske in obrt- Je ponesrečil. Zato se gat je. hotelo končno ninske interese domačih interesentov. V obče opravit, v Ameriko a tudi to brezvspesno je temu društvu naloga, da povzdiguje vse «ZT t! uA^t" fakor znano TvršU grane narodnega gospodarstva. , ^owJki s" tem! ' daje umori? R^aka, Da doseže svoj cilj si je društvo na- da_sj za tQ nj dobi, direktnega ukaza, delo dolžnost, da obrača pozornost toliko - hrvatskega naroda in njegove inteligen-; rinPvriA nnvSrr cije, kolikor tudi tujcev, osobito tistih, ki MU^l/Ot potujejo radi zabave, na stolno mesto Cesarjeva 80-letnica in ruski ljsti. Hrvatske in da ga zainteresira za to mesto. Ruski vodilni listi so o 80-letnici našega Z otvoritvijo te izložbe je „Zagrebački cesarja popolnoma molčali. — Samo mali zbor" začel oživotvarjati svoj program. listi so posvetili slavnostnemu dnevu po Na tej razstavi vidimo izložene pro- par besed, v katerih se je povsodi ponav- izvode iz raznih obrtninskih in industrijalnih Ijalo vprašanje: Kaj bo iz Avstro-Ogrske, delavnic in tovarn. Vsa izložba je lepo in ko padejo cesarju Fran Josipu I. vajeti ukusna urejena. Tudi za zabavo se je po- j z rok. brigal izložbeni odbor, tako da bo obisko- i Vojna konvencija med Avstroogr- valcem razstave ustreženo tudi v tem po- sko in Črnogoro ? „Echo de Pariš" javlja, giedu. da obstoji med Avstroogrsko in Črnogoro Zadovoljstvom moremo konstatirati, da še dlje časa vojna pogodba, je z otvoritvijo te izložbe „Zagrebački Neka Srbiji prijazna država, ki je doz- zbor* izpolnil svojo dolžnost in da je nala o tem, je opozorila beligrajsko vlado ta izložba popolnoma vspela v vsakem na to pogodbo. Zato je sklenil kralj Peter, oziru. da ne pojde sam k slavnostim na Cetinje, Videl sem razstavo v Kopru ki je upri- ampak da odpošlje le prestonaslednika. Neki zorjena z deželnim denarjem, in ki bi mo- berolinski list pa poroča, da tam, kjer bi rala v nekem pogledu kazati gospodarsko i morali vedeti o tej pogodbi, ne vedo nič. in kulturno stanje italijanskega prebivalstva Tudi nam se zdi ta vest popolnoma Istre; ali primerjajoči razstavo z izložbo neverjetna, ker bi taka pogodba ne imela „Zagrebaćkega zbora", prirejeno torej le od nobenega smisla. enega društva, moramo samo čestitati „Za- Racjj žaljenja Veličanstva je bil na grebačkemu zboru". Istarski Italijani so s predvečer cesarjeve 80-letnice aretiran v svojo izložbo v Kopru pokazali samo si- nekem zabavnem lokalu v Pragi francoski romaštvo svoje tisočletne kulture v Istri — Zagrebški Hrvati pa so s prireditvijo svoje izložbe pokazali, da se z dobrim in vstraj-nim delom da več napraviti nego s prazno hvalo „o tisočletni kulturi"! Izstop poslanca Ivaniševića iz „Hrvatske stranke". —C.— Glasom vesti iz Splita v zagrebškem ..Obzoru" je deželni in državni poslanec don Frane Ivaniševič izstopil iz „Hrvatske stranke". Kakor vzrok svojemu izstopu navaja kompromis povodom nadomestne volitve v splitskem okraju, oziroma izvolitev vodje dalmatinskih naprednjakov, dr. Smodlake. Vsakdo, ki pozna poslanca Frana Ivaniševića in njegovo delovanje — se je temu njegovemu koraku začudil. In začudili smo se tudi mi, ki smo stremljenja in delovanje tega moža vsikdar spremljali s simpatijo. Čudimo se, da se je mož tako bistrega vida dal tako zavesti od izvestnih mahinacij. Absolutno pa ne moremo umeti, kako se je mogel tak mož dati zavesti v mučno kolizijo s tem, da je kakor poslanec ene stranke šel snovat drugo v istem času, ko je užival zaupanje in mandat prve stranke. Korektnost bi bila zahtevala, da bi se bil poprej zahvalil na zaupanju in odložil mandat, poverjeni mu od „Hrvatske stranke". Njegov sedanji korak se nam zdi še čudneji, ko se spominjamo, da se je ravno on svoječasno odločno protivil misli na ustanovitev klerikalne stranke v Dalmaciji. Ako je res, kar trdi splitska „Sloboda", hoče posl. Ivaniševič — ker da so mu meje v stranki prava preozke — snovati nekako S. L. S. po kranjskih uzorih, kjer znajo uživati milost viših krogov, ob enem pa igrati v narodu vlogo velikih opozicijo-nalcev... Bratom v Dalmaciji želimo le, da bi srečno prebavili ta politični ričet ter da si žnjim ne pokvarijo želodcev. odvetnik Chretien iz Reimsa. Mož se je nahajal na potovanju in se je ustavil le mimogrede v Pragi. Ob 11. uri zvečer pa je neko cesarjevo sliko, ki je visela na steni, vrgel na tla in jo poškodoval. Na policiji je izjavil, da ni vedel, koga predstavlja slika in da je storil svoj čin v pijanosti in iz gole razposajenosti. Dezertacije z vojne ladije „Karol VI." Z oklopne križarke „Karol VI.", ki je pred par dnevi iz Argentinije priplula v Pulo, je za časa bivanja v Ameriki dezertiralo 38 mornarjev, večinoma Madjarov. Mornarji so dezertirali na nagovarjanje svojih tamošnjih rojakov. Otvoritev električnega tramvaja v Zagrebu. V četrtek so na svečan način izročili prometu električno železnico v Zagrebu. Kljub temu je pred včeraj še ves dan vozil konjski tramvaj. V Zagreb je došlo 6 voznikov belgradske električne železnice, da začasno vodijo motorne vozove, dokler si zagrebško osobje ne pridobi potrebne iz-vežbanosti in kvalifikacije. Isto belgijsko društvo namreč, ki je zgradilo zagrebško železnico, ima tudi električni tramvaj v Bel-gradu. Srbski prestolonaslednik zasnubi carjevo hčerko. „Narodnemu Listu" javljajo iz Petrograda, da je srbska vlada naprosila ruskega poslanika v Belgradu Hartviga, naj zasnubi za prestolonaslednika Aleksandra roko najstarejše hčerke carja Nikolaja. V koliko je ta vest resnična, se ne da kontrolirati. Občinske volitve v občini Šent Vid-Podbrežje pri Ptuju se vrše dne 24. in 25. avgusta. — Tudi tukaj se bo bil boj med slovenskimi kmeti in med nem-škutarji, ki jih komandirajo Ornigovi pristaši. Porušen je Finske. Iz Petrograda poročajo : Ruska vlada je sklenila porušiti Finsko in sicer da vsa imena mest in krajev spremeni v ruska imena. Tako se bo Helsingfors zval Aleksandrovsk. To stori ruska vlada, ako finski deželni zbor, ki se ima sestati 14. septembra ne ugodi želji ruske vlade. Generalhi guverner Finske se bo nazival „severni generalni guverner". Povratek afriškega raziskovalca. Vseučiliščni profesor dr. Musil na Dunaju se je nedavno temu povrnil s svojega znanstvenega potovanja iz Arabije. Prof. Musil je našel mnogo znanstvenih napisov in pravi, da je odkril tudi pravo svetopisemsko goro Sinaj. Prestolonaslednik Fran Ferdinand in odnošaji na Češkem. Praški „Narodni Listy" poročajo, da deluje prestolonaslednik Fran Ferdinand na to, da se že vendar enkrat napravi red na Češkem. Nadvojvoda hoče osebno konferirati z raznimi odličnimi politjki, da dobi vpogled v politični položaj na Češkem. 50 miljonov škode na razstavi v Bru-selju. Bruseljska „Gazette" piše, da je požar napravil v bruseljski razstavi okolo 50 milj frankov škode. Kreta — avtonomna. Iz Carigrada: V krogih turške vlade resno razmotrivajo vprašanje, ako bi ne kazalo Kreti dovoliti popolno avtonomijo. Za guvernerja bi v tem slučaju prišel v poštev kak danski princ. Anglija toži Belgijo. — Iz Bruselja: Odvetnik Del Val je po nalogu angleške vlade vložil tožbo proti belgijski državi in razstavnemu odboru za naknado škode provzročene po požaru v razstavi. Menelik je bil že kdo ve kolikrat proglašen mrtvim, a mož živi kljubu temu še danes! Včeraj je praznoval svoj 67. rojstni dan in je o tej priliki pomilostil več kaznjencev. Domače vestL Dvorna vest. Naddvojvodinja Marija Jožefa je včeraj zjutraj z vlakom državne želežnice prišla iz Išla v Trst in se je takoj v kočiji podala s sinom nadvojvodo Maksom in spremstvom v grad Miramar. Na predvečer 18. avgusta je bila letos razsvetljena tudi na magistratu ena vrsta oken. V opravičenje tega nezaslišanega ma-gistratovega čina, navaja „Indipendente", da se je to zgodilo le vsled telefoniške intervencije namestništva. Žaljenja v kopališču. Iz Barkovelj: Ni še mesec pretekel, kar so v Barkovljah napravili kopališče za priproste ljudske mase. Napravljeno je bilo za vse, to je: za Italijane in Slovence, brez razlike. Čuje se pa, da se je začelo tam kopajoče se Slovence žaliti z raznimi „ščavi" itd. V tem se posebno odlikujejo neki Gretarji, „prodana kri". Opozarjamo oblati na te nemirneže, katerim bi bilo dobro malce posvetiti, ker sicer si naredimo sami pravico! Opozorili smo torej — — — ! X. Y. K slavnosti v Devinu. Kakor čitamo v „Slov. Narodu", vlada v Ljubljani obče zanimanje za slavnost društva „Ladije" v Devinu. To bo res naroden praznik. Bar-kovljani in Tržačani, ki se hočejo poslužiti posebnega parnika, naj še danes ali najkasneje jutri kupijo listke v podružnici J. Gorenjca v Barkovljah. Parnik bo najlepše okrašen in odpotuje ob eni in pol uri, to je jutri v nedeljo dne 21. avgusta. Puljska N. D. O. priredi, kakor smo že objavili, dne 4. septembra velik izlet v Trst, da tako nadomesti prepovedani izlet tržaške N. D. O. v Pulo. Nardono delavstvo v Trstu in okolici gotovo pozdravlja ta ukrep svojih puljskih tovarišev z največjo radostjo; prepričani pa smo, da tudi ostalo tržaško in okoličansko narodno občinstvo ne zaostaja v tem za narodnim delavstvom. Zato tudi pričakujemo upravičeni, da bo dan 4. septembra za tržaško in okoličansko Slovenstvo pravi narodni praznik; saj se tega dne iznova še bolj utrdi že itak krepka vez, ki veže oba naša bratska naroda, slovenski in hrvatski. V N. D. O. so se začele že vsestranske priprave, da dožive naši puljski bratje in tovariši na naših slovenskih tržaških tleh tak vsprejem, kakor ga še ni bilo. Povdar-jamo pa že takoj sedaj, da tu ne gre za kako izzivanje ali kaj podobnega; ne, ako vsprejmemo svoje tovariše, uporabljamo tu le svojo po državnih zakonih nam zajamčeno pravico, in zato smemo tudi popolnoma opravičeno pričakovati, da ne bo ta ali oni ob tej priliki iskal dlake v jajcu, samo da bi nas pripravil ob to, česar nam nihče ne sme jemati. Slovesno, obenem pa z vso bratsko ljubeznijo hočemo vsprejeti svoje drage brate iz hrvatske Pule: zato pa dne 4. septembra vse na krov, kar čuti res narodno in demokratično! Za naše Opčine! Minilo je leto dni, odkar se je vršil I. primorski sokolski zlet, veliko narodno slavje na prijaznih Opčinah. Nepozaben dan za vsakogar, a sosebno za našo narodno mladino. Kolikega pomena je bil za nas omenjeni zlet, koliko navdušenje je zavladalo v naših vrstah ravno vsled zleta, priča dejstvo ustanovitve odseka tržaškega tel. društva „Sokol" na Opčinah. A naša mladina ni ostala samo pri odseku ; delovala je marljivo in neutrudno ; ni se strašila ne truda, ne znoja, ne žulja-vih rok; bojevala se je s *rdno dosted-nosjo proti vsem ne malim laprekam, a konečni vspeh je bil: ustanovitev lastnega, samostojnega tel. društva „Sokol" na Opčinah. Niti leto dnij, a že samostojno društvo. Najlepši dokaz, da se z neumornim doslednim delovanjem prihaja do cilja, dokaz, da še niso in da ne izumrejo med našo mladino narodna čustva; in konečno dokaz, da Opčine, metropola trž. okolice, ostanejo kljubu vsem sovražnim silam in naporom naše, narodne. Ponosno se dviga openski sokol, bistro gleda na okolu, da se ne ugnezdi tja sovražnik. Ni se mu posrečilo do sedaj, ne posreči se mu ni v prihodnje, za kar so nam porok čvrste čete mladih in čilih Sokolov v obmejni openski trdnjavi. Pridi torej, narodno čuteče občinstvo, prihitite vsi bratje Sokoli in vsa narodna društva! Pridite vsi, da s svojo navzočnostjo ukrepite naše vrste, a ne samo ukrepite, ampak tudi da z isto vzbudite še narodno speče duše k skupnemu, vzajemnemu delovanju v prid in blagor naše mile majke — Slave ! Nikdo naj ne zamudi! Preskrbljeno je z vsem, da se ugodi željam udeležencev. Ni samo pevsko-sokol-ski odbor na delu, ampak tudi vrli openski Ciril-metodarji si postavijo svoj šotor na veseličnem prostoru, kjer se bo dobivalo : kraški teran, vipavska in istrska vina, pivo, raznovrstne likerje za — žejne, vsakovrstno pecivo in razna jedila za — lačne. Podpi-rajmo torej našo vrlo „Družbo C. M." ! — Danes je še čas za blagohotno namenjene darove, katere vsprejema gospa Olga Sosi-čeva na Opčinah. Podpirajmo to tem bolj, ker pripade največji del čistega dobička podružnici za „božićnico" openske mladine. Nedeljska parola naj bo : „Ven iz zaduhlih, duhomornih tržaških ulic, ven, na Opčine, v sveži, čisti, gorski zrak, v krasno naravo, na veliko pevsko-sokolsko veselico, kjer se bosta krepila telo in duša. Komur se ne poljublja peš, naj si izbere električno železnico, ki bo vozila po potrebi vso noč po jako znižani ceni. Vožnja stane iz Trsta do Opčin in obratno 1 (eno) krono, če si je preskrbel vstopnico k veselici. Tozadevni listki in vstopnice k slavnosti se dobivajo v predprodaji samo še danes (sobota) pri: šentjakobski Čitalnici, NDO., v Trgovinski kavarni, pri gospej Biček (vratarici „Nar. doma"), v gostilni pri Francu (via Geppa) in v gostilni NDO. pri g. H. Kosiču. . Kdor se misli udeležiti slavnosti, hajd še danes po vstopnice in eventuelno tramvajske listke. S tem olajša delo odboru in samemu sebi. Na bratsko svidenje v nedeljo na Opčinah ! Na zdar ! Lepa zveza. Prejeli smo : Hvala Bogu! Zopet nov pregrešek ali politični greh ki ga lahko mečemo drug drugemu na rame. De-nuncijanstvo! Morda je vplivalo gorko poletno solnce na vse, da kriči vse vprek: Vidi, denuncijanta! Ali jaz bi pa ločil denuncijante na dva dela : v iake, ki beležijo v mili obliki le gola fakta, in take, ki nalašč iztikajo po raznih skupščinah, shodih in veselicah inkriminirane besede, da jih potem spravljajo v javnost mastno tiskane.... Z novomeške učiteljske skupščine je raztrobil „Slovenec" v svet znano stvar o „preveč črno-rmeni in belo-rmeni vzgoji". To seveda — ni denuncijantstvo! V tem je pa tudi dobil pristnega bratca v tukajšnjem „Piccolu", ki je imel te dni brzojavko iz Ljubljane o istih besedah. Čedna zveza ! Kaj ne: to je tudi narodnoobrambeno delo, o „Slovenec" ! No, zdaj sta se vendar enkrat našla „veliki Žid" in „veliki Kristjan" ! Kaj ne, da je tako kakor na Goriškem ? I seveda ! Bravo. Jutri torej se bo vršila vrtna veselica pevskega društva „Ilirija" pri Sv. Jakobu na vrtu Konsumnega društva. Mislimo, da ni potrebna druga reklama, nego le ta, da se ve, kdo priredi to veselico! Kako pa bo nastopala „itirija" — to je že vsem znano. Nekaj programa je bilo že priobčenega v tem listu. Če nič druzega, bi moral ta program privabiti ljudstva, da napolni prostor. Kje so pa še druge zabavne stvari, ki niso še znane ? i Posebno pa pričakujemo od našega delavstva, da se te veselice vdeleži v čim ve-čem številu. Saj obstoji „Ilirija" iz samih delavcev. Kaj pa je „Ilirija" za naše delavstvo, to pa ve isti delavec sam. Upamo torej, da bo vrt Konsumnega društva jutri napolnjen do zadnjega kotička. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" dne t. m. priplula v Hoki-sakai, kjer ostane tri dni. Na ladij i je vse zdravo. Vsled novega odloka zapusti tudi druga avstroogrska stacijska ladija v vstočni Aziji „Panter" v kratkem kitajske vode in se vrne skupno s križarsko „Cesarica Elizabeta" sredi septembra v. Pulo. Obe kri-žarki odplujeta skupno iz Šangaja dne 20 septembra in dospeta v domovino sredi decembra. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje priglasili i. s. 806. Učiteljsko društvo za svetoivanski okraj (vplačalo 30 K.) 807, 808. Podružnica Brdo, 2 kamena (vplačala 253 K.) 809. Pevec Rudolf, Mozirje 2. kamen (plačal 30 K.) V Trstu, due 20. avgu3ta 1910 »EDINOST« št. 230. Stran III. 810. Slovensko omizje v Gradcu, povodom 25-letnice, 3. kamen. Parnik „Triesteu. Po silno nevarni, vožnji in senzacijonalni rešitvi so Lloydov parnik „Trieste" popravili v Bombayu. Sedaj se vrača domov v Trst. Dne 17. t. m. je parnik odplul iz Port-Saida in bi moral dne 21. t. m. dospeti v našo luko. Tržaška mula kronika Oslovsko meso. Vsled ovadbe se strani mestnega fizikata je bil včeraj aretiran lastnik mesnice na trgu Giuseppina št. 4, ker je oslovsko meso prodajal za goveje. V mesnici je bilo zaplenjenih več komadov oslovskega mesa. Denarno pismo 25100 lirami zginilo spotoma. Podružnica Banke Union je minoli ponedeljek poslala potom zavarovanega denarnega pisma na Banco di Napoli znesek 25.100 ital. lir. Predvčerajšnjem pa je tukajšnja banka dobila brzojavno obvestilo iz Napolja, da so našli, ko so tam odprli denarno pismo, v njem le odrezke časopisov. Tatvina se je morala izvršiti med Trstom in Benetkami. Policija je zaukazala takoj preiskavo. Deček izginil. Trinajstletni Marij Bel-leli stanujoč v ulici Donota št. 1, je predvčerajšnjem zginil od doma, ne da bi se več povrnil. Žalostna usoda. Pred leti se je ga-liški kmet Lazar Vojčič preselil v Severno Ameriko. Vsled pridnega dela, štedljivosti in samozatajevanja si je prištedil malo premoženje. Zato je sklenil vrniti se v svojo domovino in se je vkrcal na parnik Austro-Amerikane „Atlanta". Ko je pa včeraj prišel v Trst, se je Vojčič, kt je tuberkulozen v zadnjem stadiju, moral zateči v bolnišnico, kjer pa je izdihnil kmalu potem. Res žalostna usoda ! Trije slučaji solnčarice. Včeraj je na javni ulici zadela solnčarica tri osebe in sicer: 42-letnega železniškega adjunkta Avgusta Wolffa iz Prage, 30-letnega težaka Josipa Fortuna, stan. v ul. S. Zenone št. 14 in 65-letnega težaka Antona Rebeka iz Grete. št. 155. Vsi trije so dobili prvo pomoč na zdravniški postaji, poslednja dva so odvedli potem v bolnišnico. Padel z drevesa. 15-Ietni Rajmund Začič iz Boljunca je včeraj padel z drevesa, kamor je bil zlezel in si je pri tem zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Lenuh in nasilnež. Na zahtevo lastne žene Magdalene je bil včeraj aretiran Kari Vietze iz Kamnika, star 34 let, ki ne mara delali in zahteva od svoje žene, da ga brani, za zahvalo pa jo neusmiljeno tepe, kadar mu noče dati denarja za njegove „špase-teljne". Kvartopirski rokovnjač. Nezaposleni premogar Josip Kurbaša iz Bosne je bil predsinočnjem aretiran v slavni kavarni „A1F Europa felice" radi goljufivega in ha-zardnega igranja. Poskus samomora. Franica Germek, stara 16 let, stanujoča v ul. Rigutti št. 33, je sinoči v samomorilno svrho izpila več benzina. Domači so poklicali zdravnika z rešilne postaje, ki je mladi samomorilni kandidatinji nudil potrebno pomoč; pozneje so jo odvedli v mestno bolnišnico. — Ne bomo se mnogo motili, ako pripisujemo vzrok temu obupnemu činu — nesrečno ljubezen ! Drug poskušen samomor. Mešetar Anton Stefanutti, star 52 let, stanujoč v ul. S. Sebastiano št. 9, si je včeraj ob 11. uri predpoludne privezal na Josipovem pomolu kamen na vrat in je potem skočil v morje. Nekateri težaki, ki so tam delali, so v vsej naglici potegnili iz vode Stefanuttija, ki je bil že omedlel. Pozvali so „Igeo" in Tre-vesa, ki sta nudila nesrečnežu prvo pomoč. Potem ga je dai Treves prenesti v bolnišnico. Vzrok: beda ! V nervoznem napadu si je hotela razbiti glavo Marija D' Ambrosi, stara 24 iet, iz Buj, stanujoča v ul. Sporcavilla, 3. V hudem histeričnem napadu je včeraj po-poludne bila z glavo ob zid. Morala sta posredovati zdravniška postaja „Igea" in Treves. Poslednji je mlado žensko odvedel v opazovalnico mestne bolnišnice. Koledar in vreme. — Danes: Bernard opat. — Jutri: XIV. nedelja po Bin-koštih. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 28'5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. __ Društvene vesti. Akad. fer. dr. „Balkan14 ima danes svoj občni zbor ob 8. uri zvečer v „Nar. domu" pri sv. Ivanu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo odsekov. 6. Poročilo preglednikov. 7. Proračun za prihodnja leta. 8. Slučajnosti. Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da se nahaja društveni urad v „Kons. društvu" pri Sv. Jakobu in sicer v sejni sobi tega društva. Blagajnik g. Kom-para ali njega namestnik g. Hervatin sta členom na razpolago vsako soboto zvečer in nedeljo zjutraj po maši. Opozarjamo na * i: i .^te/ Barkovljah in Rojanu se udeležita r^Sfck v nedeljo sokolske in pevske pri- sejo odbora, ki se bo vršila v soboto ob 8. uri zvečer. Kdor se želi vpisati v društvo, naj to naznani kakemu odborniku, ali pa naj sam; pride k seji, da se ga vsprejme. Kdor je zaostal s plačilom že preko dva meseca, se tem potom poživlja, da takoj plača, ker sicer j zgubi pravico do pogrebnine. Kdor je bil vsprejet v društvo, pa sej ni dobil društvene knjižice, naj naznani to tajniku g. Šornu. Odborniki „Delavskega podpornega j društva" so povabljeni, da se danes dne| 19. t. m. ob 8. uri zvečer udeleže odborove j seje v društ. prostorih. Telovadno društvo „Sokol" vi Trstu. „Sokol v Trstu in odseka v i ~ ^TNjlreditve na Opčinah. Vsi bratje telovadci se zbero točno ob 2. uri; pop. na dvorišču g. Gorjupa h skupni skušnji za proste vaje. Sokoli se zbirajo ob 1. uri v Narodn.; domu in se odpeljejo z električno železnico! na Opčine. Vožnja stane za udeležnike le 1 i K. Listke za električno železnico in vstop-j niče za veselico prodaja vratarica Narodn. i doma. Kolesarsko drušvo „Balkan" v Trstu priredi v nedeljo, dne 18. septembra,! veliko narodno cestno dirko združeno z ljudsko veselico in plesom. Dirka bo za „Primorsko prvenstvo: 1910." pristopna vsem dirkačem slovanske narodnosti, ki so člani slov. športnih društev na Primorskem. Proga : Kanal na Goriškem do Trsta ; i cilj: Vrdelca pri „Gospodarskem društvu;, km 74 in pol; maksimalni čas 3 ure 15 minut. Daril bo 7. Prvo darilo : velika zlata svetinja, 2.: mala zlata svetinja, 3. velika srebrno pozlačena z okvirjem, 4. velika; srebrna. 5. srednja srebrna, 6. mala sre-j brna, 7. velika bakrena posrebrnjena. Vsa darila so opremljena s častno di-; plomo. Vsem došlim v maksimalnem času bo prisojena bakrena posrebrnjena svetinja. —. Vse svetinje bodo z napisom: „Za primor- j sko prvenstvo Balkan 1910." — Darila se » razdele na veliki ljudski veselici v „Narod. domu" pri Sv. Ivanu. Pričetek ob 4. uri pop. — Na veselici bodo sodelovala iz prijaznosti razna pevska j društva. Na cilju in na slavnosti bo svirala sv. \ Ivanska nar. godba. Program skupne slav- \ nosti objavimo pravočasno. l PelIKl mrnmml BI1X*VEDEBE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST = Sobota 20., nedelja 21. in Ponedeljek 22. avg. 1910: I. del: AGOROINO. lepa posnema resnice. - II. del: EIFEL-N0V STOLP, zanimivo. - hI. del: ZADNJA RODBINA SAVEILI, historična drama. - IV. del: KOMIČNA NOVOST. Velika klobučarna O. Doplichei* Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Einporij kap za potovauje iu za šport. Potujete ? ? ? iii Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo izbiro ženskih torbic, novčar* in vsak. kovčegov v domači trgovini V Belgiji se je minoli teden cena su- Ivana Rucker, ul. Nuova 29 hih cikorjinih korenin za nadaljne Fr. Ć5.-; Za ženske ! Klobučnice! za moške za pičle zaloge, kar jih je ostalo, povišala.; t« ———— — Nestanovitno vreme tega poletja namreč '»^SSS^SII zelo neugodno vpliva na obdelovanja ci-korij, v katerih se letos nenavadno veliko takozvanih pognanih korenin (semenska- j stebla) nahaja, katere so k izdelovanju po-' polnoma nesposobne. Glavne proizvodne pokrajine računajo že z močnim vplivanjem tega prikaza na po-manjkljaj letine in le - to tvori povod seda- j nji tako poskočeni podražitvi. — : Mora se počakati, če li ne bode vendar Irp=lE to povišanje cen v doglednem čase tudi zo- |ij m pet na gotovi izdelek odbojno dejstvovalo ; želeti in upati bi pač bilo, da se ponovno povišanje cen za izdelke preu-brani. i CANTI JUGOSLAVi Iv. Kušarja Wsb dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, - - Trst, ui. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3. lično v platno vezana K 4 i i B čiacomo jtionaro urar in dragotinar v Trstu, u!ica della Guardia 22 VELIKA IZBERA fcKEBRNIH IN ZLITIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-Z3IERNEJIII CENAH. Kupuje se zlato iu arabro. Nov način razsvetljave Brez napeljave. Največji prihranek. - Svi-tloba stotih sveč s troškom i xjt st. na uro. Cenik za luč „TITUS" zastonj. Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON Štev. 24-19 D EEE3: E=E3 G Tovarna strojev iu železolivnica JAKOB WELZ : Ustanovljena : ::: leta 1865 :::: VABILO ua I. redni občni zbor £ens. zdflrBp članov jote ce N. D 0. za AjdovSčiuo, Marijo in okolico vpisane zadruge z omejenim poroštvom ki se vrši u nedeljo, dne 28. nususta 1910 v zadružnih prostorih v Stariji. Glavna tovarna : Passau (Bavarska) Tovarna filijalka : Wernstein ('Avstrijska) Posebnosti: Stroji za opekarne. •• popolna ustanova žagalnlc" (Voll^atter) Mnogobrojna priznanja. Preglede, ponudbe, proračune in dohod zastopnika na zahtevo. a A DNEVNI RED: 1) Poročilo odbora. 2) „ nadzorstva 3) Računsko poročilo za I poslovno leto 4) Uporaba prebitka. 5) Volitev I člana odbora in I nadzorstva, 6) Slučajnosti. Vstop je dovoljeu samo članom. Za odbor : EV GENIJ RAVER, t. Č. predsednik- ----—" .iii lođolphe Haas, trst, m. rame** 3&« g Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. ^ Jj posebno za žage na paro in mline. « 1 Bombaž za čiščenje strojev. 1 telefon 11-45. Sprejma se s I. oktobrom 1.1 obratovodja ••• 7.a elektrarno z akumulatorji Stalno mesto, letna plača 2400 kron, prosto udobno stanovanje, p-osta kurjava in razsvetljava. Kftlekt-ra ae le na povsem zanesljivega t-trokovniaka z večletno prakso, ki je sposoben za samostojno tehuičao in administrativno vodstvo. Oženjeni in kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe, v katerih je navesti dosedanje službovanje staroBt in družinske razmere nasloviti je na Elektrarna Kogovšek v Idriji. Kristjan Pertot se le preselil u Via Commerclole štev. 3 I. nadstropje. Telefon 2376 Priporoča se slavnemu obdlnstva kot edini slovenski zemljemereo. I HEl I 1 nn '! ilii I ilii Ilii 1 ilii jI HM 1 Ilii 1 Btran IV »EDINOST« št. 230. Tržaška gledališča. MINERVA. Danes premijera opere „Carmen", kije bila predvčerajšnjem, že odložena vsled indispozicije prima- • done.__ Nar. del. organizacija. Gostilniška in kavarnarska zadruga članov N. D. O. bo imela svoj I. redni občni zbor dne 8. septembra. Kraj, čas in dnevni red se objavi pra-' vočasno. Tajnik. * * Sestanek skupin N. D. O. „LloydM „Sv. Marko in Sv, Andrej" se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoludne v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. Ker je stvar silno važna, prosimo gotove in polno-številne udeležbe. Vladimir Slavec, tč. predsednik. i i * * * Vsi oni, ki imajo še listke prepoveda-danega izleta v Pulo, naj pridejo vsak večer od 5-8 ure v urad N. D. O., kjer dobijo svoj denar nazaj. Vesti Gohško. Sovraštvo proti slovenski trobojnici! Iz Sežane: Vojaki v Sežani nastanjenega batalijona pešpolka št. 97 imajo navado, da vsako leto na dan cesarjevega rojstnega napravljajo pred vhodom vojašnice slavolok. Tako je bilo tudi letos. V to svrho so si izposodili od privatnikov razne zastavice, med njimi seveda tudi nekaj narodnih ter z njimi okrasili slavolok. Kaj je bolj naravno, nego to, da so slovenski fantje skoraj izključno slovenskega regimenta razobesili poleg cesarskih, črno-rumenih in deželnih, tudi dve nedolžni belo-modro-rdeči zastavici: znak naroda, ki mu pripadajo!! A jima ni bilo usojeno, da bi dolgo viseli na določenem mestu. Še predno je bil slavolok dovršen, je pristopil k vojakom neki nadporočnik, čegar ime nam v tem trenotku še ni znano, in je v osornem tonu zapovedal sneti slovenski zastavici. Seveda so vojaki ubogali brez prigovora. Ta prizor je opazovalo več očividcev, ki so vsi z ogorčenjem obsojali postopanje c. in kr. nadporočnika, ki si je na ta način ohladil svojo velenemško jezico. Slavno vojaško oblast bi pa vprašali, da-li je dotični nadporočnik storil to na njen ukaz, ali pa kar na lastno pest (kar bi bilo še hujše) ?! Na vsak način pa postopanje omenjenega nadporočnika ali pa vojaške oblasti ne pomenja le žaljenja narodnega čuta podrejenih vojakov (saj slovenski fant, nadevši si vojaško sukno, ni odložil iz prs svojega — srca!), temveč vsega sežanskega prebivalstva, ki čuti in bo čutilo narodno. Ob tej priliki naj omenimo, da so na slavoloku, prirejenem lansko leto, bile razobešene tudi slovenske trobojnice, a to po zaslugi tukajšnjega gasilnega društva, ki je zastavice posodilo le pod pogojem, da .smejo biti razobešene tudi slovenske trobojnice. Vojaška oblast se je takrat udala in Avstrija se radi tega — ni razsula! Zato se nam zdi tako postopanje ravno letos, ob cesarjevi 80-letnici, še bolj čudno in zelo značilno za protislovanski duh, ki veje v izvestnih vojaških krogih, kjer bi ne smelo biti mesta za take pojave nestrpnosti. Sicer pa mislimo, da nam ni treba še le dokazovati, kako naklonjeni so nam ti krogi; saj dokazujejo to dovolj zadnji dogodki, n. pr. prepoved izleta v Pulo. Na ta način nam pač ne vtepo avstrijskega patrijotizma! Za tak patrijotizem se navdušuje k večjemu kak — „Slovenec". * Sežansko narodno občinstvo pa poživljamo, naj ne razposojuje več vojaški oblasti zastav, ako ta ne dovoli, da se slavolok okrasi tudi z našo trobojnico. ki je v Avstriji zakonito priznana! Žaliti se ne puščamo več, tudi od vojaške oblasti ne, ker so minoli časi pasje ponižnosti in pohlevnosti. Očividci. x Deželna gluhonemnica je zaključila svoje šolsko leto. V zavodu je bilo 30 dečkov in 33 deklic. x Ogenj je nastal v sredo zvečer v hlevu Franceta Bensa v St. Mavru. Uničil je seno in poljske pridelke. x Grozdje prihaja v vedno večjih množinah na trg; Škoda, da večinoma ni prav zrelo in skoro vsak dan se dogaja, da ga zaplenijo temu ali onemu. Vesti šl Isro, Iz šolske službe. Profesor na hrvatski državni gimnaziji v Pazinu Josip Roža jo pomaknjen v osmi činovni razred. Druge slovenske debele Z vlaka skočil. Med postajama Račje in Pragersko je skočil v sredo Anton Omerza, doma iz Ribnice, iz voza dsebnega vlaka številka 31 in je ranjen obležal na tiru. S pomožnim vlakom se je odpeljal železniški zdravnik s Pragerskega na kraj nesreče, kjer je za silo obvezal ponesrečenca, ki ni smrtnonevarno ranjen. Omerzo so z vlakom odpeljali v mariborsko bolnišnico. Preselitve v Ljubljani. V avgustovem preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 531 strank, ozir družin, ki so štele nad 1800 oseb. Na novo je prišlo v Ljubljano stanovat 28 rodbin, med tem ko se je izselilo 20 strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. Požar kopališčne zgradbe v Rogatcu. V Rogatcu .je pogorela kopališčna zgradba, škode je okolu pol milijona kron, zgradba je bila zavarovana pa samo za 144.000 K. Razne vesti. Za opekline se izlasti priporoča beljak od jajca. Opeklina preneha skoraj takoj in začne takoj lepo zaceljevati. Proti muham. — Če imaš veliko muh v kuhinji, natoči pol čaše petroleja in ga postavi na mizo, polico ali kam drugam. Muham smrdi petrolej tako, da se jih znebiš popolnoma. Mali ©glaei V Orieku pri Sežani ; in bralnega druStva JAVEN PLES v mdfljo dne j 28. avgusta t. 1. na \rtu u. A. Pirjevca fcjvirala 1 bo pr>lno5t«»vt na T»ro-e$=ra godba._1330 Pnc;4ilnQ P" RV- Jflbobu» prostora za 300 oaeb, f3Lbl tr8°-Vinsil Sutli vina, ulica Olmo 1. 1351 Prnflo C O trgovina s kruhom, mlekom, rruuct aO sddj«m in živili. ProBtori za manufakturno trgovino. — S i b e r n a, via Molino a vento 70. 1354 Oftha s kuhinjo ne odda ta»oj v ulici Barriera OUUd 12, IV. Zgladiti se v ulici Olmo štev. 1, trgovina Gregorič._1352 lati rti nloc priredijo sežanski fantje Četrcega JdVlil : septembra na dvorišču gospe Gulič. Vstop k plesu 10 vinarjev. 1355 Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo ® pekarno in sladčičarno I Jlica F erriera 37 voiral nL Centi.! j* * V Trstu, 20 avgusta 1910 Velik izbor 4 izdelanega perilu, ovratnikov, zapestnic flF srajc, nogavic in rokavic. — Žepne rute tucat od Kron 1 dulje. — Kukavice iz kože od K 2'30 dalje. Dežniki od Kron 2-50 dalje — Vae to se dobiva v NOVI PRODAJALNIOI ENRICO ZES£QUENICH - T^t, Passo S. Giovannl 2 (Nasproti novim obokom} J^Cr^^O , ** ipirtta, lILVe^- is razprodaji na. ,• m »irobn JTaJcob TF&t > Vla de!ia Arqy« 6, naproti C*fU Centre;- Velik izbor francoskega eimpir.ca., ptne£;i- * * *ertsih italij«.nxkii: in avstro-ograiih vi&. 3ora»*a -Burgnader. renskih vin, Mo>ella »n Chi&cti. konjak, razna imanja fcer posebni pristni tropino*?« sli to ves in brinjev»c. Izdelki I. vrste, doili iz it« ftiČnih krajev. Vsaka naročbs. ne takoj izvrši. R*-! pošilja po povTfctjn — Ceniki na rahtavo frr.akc. — Kazprodnj* od pol Ui.?« naprej. 3522 Mihael Pahor - BAZOVICA. ===== Ivan Oodina stavbni klepar TRi'T - uJica Scusaa itov. 3 TEST Plombiranj® sobov zdi'ranje zobov brez vsake bolečine Dr.J.Čermak : zobozSrivair; : V. Tuscher Itoncesij. zobni tehni' TRST - ulica deli.- O&eorma st. i 3. 7,1, c.. Kdor hoče dober zajuirek naj se oglasi pri Ar.tonu lvančič-u, Trst ulica delia Stazione šiev. 13 kjer dobi gnjai, salami, sir in razne s'anins kak-»r tudi razn vrstna vina in vedno svtii — Drehepjdvo pivo. Trst ulica San (iiovsnni l L mte po 9. do L in od 3. do £% Poskusite FI- Coliffin" ki je naj-OOVOKAVO ffOdlUUII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. o Umetni: fotegrnficni nteljž Izvršuje vsakovrstna v to stroko c padajoča dela :: ka»or b. pr. stavbna, pomorska ln obrtna. :: Poprave iz bandona cinka, medena, bakra itd. n se izutšuleio točno !n solidno. KOPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhlnjs&'h in kmetijskih potrebščin i. t d. vso to po n^jni^jih oenah. Zaloga ovsa klajs, detelje in korobsčev po zmernih cenah Trst ulica BeMre sieu. 19 In ulica del Bosco žteu. 14. Trgovina jestvin si moke, otrobov, mila, svei", olja, kisa itd. Oljnate barve in barve z vedo za zidove itd. U0OĐNA PE1LIEA. V veliki fini botiljeriji in slaščičarni vogal uL Grhega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabrn) Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice Cene zmerne. - Postrežba tudi na dom. A*ti Spumante, j£efo&k, s^grebeki Pelinkovac in Sokol Posebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah. R1HARD NOVAK & G. i Pekarna in slaščičarna s j;" prodajo moke j% TliST — ULICA FARNSTO ŠT. 13 ' Postrežba: točnu. CEHE ZMERNE. tis^alnic za Tino, sadje, infl. namene iti 1 2G'0@0 sadnih in ¥ir