Iz štaj. Planlue. Iz v-Heli slovenskih krajev bercmo novice, in včani rea človcku aerce vcselja igra videti, kako lepo se razvija aolHtvo in kako verlo napredujejo šole na mili naai .slovenski zeinlji. Na, ^Tovarš", tudi iz naših krajev malo verstic, da svet zve, kako ne nain tii godi. — Pri naa v planinskem lergu jc bila šola zidana, kakor »e pripoveduje, lela 1822., in jc res verlo poslopje. Podučevala se je mladina od nekdaj v dveh izbah dopoldne in popoldne. Pred nekimi tieuii leti pa se je vstanovila privatna šola pri fari, pol ure od leiga, — v tergu ni fare, kjer se podučujejo otroci le poldneva t. j. en oddelek dopoldne, drugi pa popoldne. Priprosli ljudje ne spoznajo, da se otrok celi dan več nauči, kakor le poldneva, torej pošiljajo .svoje otroke veči del k fari — pa kako! Sedaj imamo povsod prazne klopi. Novi župani zlagajo postave po svojem, ter menijo, da jim je na voljo daiio, ali poailjajo otioke v šolo, ali ne. — Radi bi omenjeno šolo pri fari za terdno vstanovili, pa ni pripravnega poslopja. Ubčine so sicer prepustile kaplanijo za šolo, pa le s tem pogojem, da bi bilo pozno opravilo vsako nedeljo in praznik pri podrnžnici v tergu. Radovediii snio, kaj bo viAja gosposka o tem sklenila. Zeleti je, da bi hc te homatije kmali remle, in da bi ne bila taka, tako rekoč pnHiljena Aola, na škodo celi fari. Zanikerneži se izgovaijajo: ^Zakaj pa učitelj pri fari nič ue veče, če imam otroka doma". Žalostno dovoljl — Ravno tako ae nain godi zastran nedeljske šole. Mnogi tudi ojstri uka/.i zahlevajo od učitelja , da naj podučuje odraačeno mladoat ob nedeljili in praznikih, pa zapoveduje Uidi staršeiu, da naj nikar ne branijo otrokom, wi »abirati zakladov za časuo in večno življenje. Tukajšnja fara je po hribih tako raztresena, da imajo nekteri zelo dalcč v cerkcv, in le to bi otroke zaderževalo, ko bi ob nedeljih in praznikih imeli po.navljavno šolo. Sklenili smo torej, o torkih in petklb vaakokrat po dve uri dečke in dekleta posebej podueevati. Pa kaj pomaga, če pa učencev ni! Po dva ali trije prilezejo; vsi drugi pa ostanejo doniii na polji ali na paši pri živini, ne pridejo uikamor, razun ob praznikih v cerkev, pa še tii malokdaj, Kaj bo iz take inladine ? Vse bo pozabila, kar ae je učila v vsakdanji šoli; zraven pa nikdar kaj lepega ali koristnega ue slisi. \i se tedaj čuditi razujzdanoati odraačeuih fantov in deklio. Kdo je tega kriv, to sam Bog ve. Bog daj boljše! Lopan. Iz Dramne. M. J. P. Prav željuo piičakujem vaelej 1. in 15. dneva ineaca, ker že večidel drugi dan dobim naaega ,,Tovaraa". Resnično povein, da ga iz serca rad prebiram, ker vedno bolj spoznavam njegov naiuen iu njegovo vreduost. Tudi to se ini dobro zdi, da dopise nfrazločno .sprejeina, iu torej vnakemu daja priložnost, da lahkn razodeva svoje miali iu želje. Velikokral smo /,e brali, kako zanikerno hodijo otiooi v šolo; žalibog, tudi pri naa je tako. Pa inorebiti bn kdo rckcl, da je tega učitelj sain kriv, ker si ne zna taku vravnati, da bi g& otroci raili imeli, — ta pa se golovn moti. \aai otroci imajo svoje učitelje radi, ja nekteii jih tudi apodobno častijo, toda le nckteri. Kdo pa je potem kriv, da otioci ne hodijn radi \ šolo? Xihče drugi, kakor starai. — To hočem kratko ra/.jasnili. Večidel naših farmanov niao učiteljevi piijalli, ker še ne spoznajo, kolikn je snla vredna. Velikokrat se sliši: ,,E, kaj jc šola, kaj je leiar; če mu ini nič ne daino, pa uič ne bo jedel". Ako pa učitelj otroka malo poHvari, že godenijajo, rekoč: ,,Jaz ne poailjam otroka za tega del v hoIo , da bi ga kdo kregal ali prelepal". Oe pa otrok domu pride in boče izdelevati kako šolsko nalogo, mii starm oevdilo reko: ,,Tukaj hc ne boš nčil, pokaj pa v šolo hodia?" Ako pa učitelj ravna po dolžnosli in poatavi, se staršem /anieri, in zopet hc sliši: ,,Le naj ini \ jesen pride po bernje, zapodil ga bom". Ako gospodi duhovniki naznanijo in priporočajo, kako potrebna jc šola, in da naj slarai pridnu otroke v šolo pošiljajo, se zopet sliši, da je vsega (ega le učitelj kriv. Bog daj, da bi nekteri atarši kaj bolj preinislili in veudar enkrat spoznali, da ,,sola le tain kaj zda in velja, če podporo od doina ima". Iz Bletllke. V poslednjem li«tu ^Učit. Tovaraa" popisuje G. Knific, černoinalJHke glavnc šole učenik , šolske zadeve v beli Kiajiii. Pri tej priliki pa, ko jc napravil atraaanaki panegirikun na glavno šolo černomaljako kot sredisče in Atene bele Krajne. upomni o seinški in zabavljaje tudi o inclliški ndli h leini besedami: ,,V .Seinicu in v Metliki imajo podučitelje, vender pa v Metliki šola ui šoli podobna". G. Knific, komu pa je naša šolu podobna? Vi, ki naše šole gotnvo niste uikdar viditi, ker hc nobeden kaj takega ne apominja, bote blagovolili naai tisti zabavljivi lakonizem razjasniti; ako Vi mislite naše učenike, Vain hočemo potem odgovoriti. ako pa mislite šotako poslopje, se vendar rnf o rem tolažiti zamoremo, da vsaj pri nas nekteri tako iinenvani ,,skrivni kraji" niso iievarni. Kaj hočemo s tem reči, bo inenda g. riopianik dobro razumel. J. Safer. Iz Radoljoe. 8. junija smo imeli učitelji lukajsnje dekanije zbor. Vaeh vkup naa je bilo pri tein zboru 17, in aicer: preč. gospod dekan, pervosednik, goap. radoljski zakriatan in 15 učileljev. Šest učiteljev, namreč: iz boh. Bistrice, Ljubnega, Rateč, Doljega, Kranjske gore in Bele peči pa ni bilo pričujočih. -- Vpraišanja snio poprej tudi pismeno in »c precej obširno izdelovali. Poaebno ae je o pervi in drugi reči vnel prav živ govor; ravno smo eni izgovorili 8vojo inisel. ko se že diugi ogla.sili in rckli, da take reči učitelju na deželi nič mar niao, da jih nikoli ne pntiebuje i. t. d. In lo je šlo tako dolgo, da se o pervih dveh vpraaaujih ni nie sklenilo, ker skoučal se je pogovor namesto o ..Sprachbuch-u" pa le o ,,Praktieni gramatiki". — O tretji reči so nekleri ravno narobe leidili, ker so hotli ua tauko dokazovati, da drevesca iz neinena rediti -- se pravi — pii otrocih veselje do sadjoreje zalirati. — i\a zadnje «e jc vendar za dobro spoznalo, kar je že letoanji ,,Tovarš" o tent govoril. - Govorilo se jc tudi, da naj učitelj pri vaaki priliki otroke vneuia za »adjorejo, ker ludi Ddrasčeni sc kaj uče nd otrok i. I. d. Učitelj naj skerbi, da si bodo mali sadjorejci napravili Hvoje drevesnice, tcr naj jim iz svojc laslne dreveHiiicc nekoliko drevesic po<lari, da si jib poteni doma sami na kak prostoreek poaade in onkeibujejo; zakaj človeku le to pravo veselje dela, kar je njegova la.štnina. — Ko imajo »troci že nekoliko laistnih drovesic. naj jih učilelj akcrbno podučuje, kako naj jih lepo varujejo i. I. d. Dobro je lutli, ako ima učilelj potrebno cepivno pripravo, da inore inalim in odraačeniin sadjorejcein včaai kaj pomagati i. t. d. — Kar pa zadeva 4. vprašanje, «mo se veči del vsi opirali na ra/.pis prečaat. knezoškofijskega Ijublj. konzistorja od dne 21. dec. 1863. štev. 1770/360. O peti reči snio bili zelo različnih misel; veudar ac je na zadnje apoznalo, da — ako učitelj v takc zadrege pride — naj napravi zapianik, v kteiega naj «e poslavi kraj, hišua Mtevilka, imc dolžnikovo iu dolg, ki se tirja i. I. d.: zravcn naj ae napravi tudi priloga, v kteri sc guapoaka potrebne podporc in pomoči prav vljudno in poui/.no poproHi. — Dostavim uaj še, da suio o pol devetih aveto inašo imeli, pri kleri so radoljaki pevci iu pevke kaj dobro peli. Po dokončaneiii zboru je nain ondašnji učitelj g. T. ludi svoje svilode skazoval. ki so ne ravno luanili (pasli); ima jih ze precej veliko. — Kakor /.emljo, tako tudi lu niaraikakega učitelja na šolskein polju miša atiska. l.epi pondadanaki duevi nd niaraikakega nčenca zvodili na planiue ali nu Koroško. Z Bogoin! -(. Iz PredoselJ nad Kranjem. I.jubi ,,Tovara!:i nazuauini (i, kako nnio letos pii nas Aolskega patronu hv. Alojzija praznovali! Ker ga zavoljo drugega dubovnega opravila jiiHino inogli praznovati peivi dau. mno pa to lepo slovesnost odložili uu drugi dan. Pridne učenke hh podobo svelega Alojzija ovile z lepim vencem. Zjutraj v četertek pred deveto uro so ae začeli učenci in učenke, lepo prazuično oblečeni, zbirati v šolski sobi. Soslo se jih je 143, pa «c niso bili vsi priali, ker nekteri Hlažijo iu ho veseli, da jini gospodarji dovolijo le v aolo. Ob devetih ao ac zverstili učcnci po dva in dva, in ali 81110 z novo lcpo aolsko zaalavo v bližujo bcrsko kapclo sv. Mihacla. Med potjo so olroci peli „0 kam Gospod", in ko doapcmo v lepo grajHko kapelo, se prccej prične sv. maša, ki so jo brali naš preč. gospod fajmošter in šolski katehet. — Pri sv. inaši so učenci in učenkc peli pesmi: ,,.Iezus male k sebi kliče", od sv. Alojzija: ,,Začudite se nebeaa", potem dve od Matere božje, in od sv. Obhajila; in po sveti niaši še nekterc. Po matii goapod duhovnik govore iz življenja sve(ega inladenča, in vnemajo iiiladimt, da bi ga posneinali i. t. d. Polein zapojo učenci in učenke ae eukrat lepo pesem sv. Alojzija. Res, lepo vbrano petje gine in razveseljuje človeka, in še (oliko bolj, če prepevajo mali, nedolžni otročiči. Po sveti inaši postavimo otroeiče v versto, dečke vkup in deklice vkup, ter jim kažeino skozi povečavno stcklo podobc: Riin, sv. Petra ccrkev, Jeruzalem, Dunaj in ae veliku drugih meat, cerkva, podob i. t. d. Potem gremo po lepem grajskem Hprehajaliaču k inalemu jezeru, in pojemo: ,,Kar svet mi podeli, dopade malo mi", ,,Prijatle imeti, veselo peti, naj bolj se m' zdi", ,,Po jezeru" in we muogo drugih kratkočaanih in cerkvenih pesem. Pod košatinn lipami ac zopct vstopimo, in goapod katehet razdelč učenceni iu učenkam podobice v spoinin av. Alojzija. Vesclje in šum ncdolžne mladiue pri delitvi in prijetuo žvergolenje innogih ptičkov . se jc prav dobro sdinjalo s to aolHko veselico. Potcm pa la/.pusliino veselo nmožico. Pa glej, Ijubi bravec, čcz tri dni je praznovala naša Holaka mladost zopet prav vcacl in imenilen dan, namreč pervu hv. Obhajilo. *) — Naš skerbni dnhovni goapod oče so večkral starac opoininjevali, da naj olroke pridno pošiljajo v aolo, da ae bodo kaj naučili, ponebno keraauskega uauka. lu rea njili beaeda ni bila glas vpijočcga v puačavi; hodili ao pridno v aolo, kcr se posebcj nič ni za hvc(o Ubliajilo učilo, kakor le v aoli. IVaučilo so «e bili potrebnib naukov in HpuMlili 80 jili v nedcljo k pcrvemn sv. Obhajilu. V ucdcljo zjulraj gredo otroci v šolo iu ko začuč vkup zvoniti, gredo otroci dva pa dva m Holskiin baiidcroin v božjo bi.šo na odločeni kraj. Lepo obuašanje inalib in velikih jc človeka v hcicc ganilo; prava pobožinml in živa vcra v živcga Boga sc jim je vidila žc na obrazu. Med hv. inašo Hlopijo goapod fajmoštcr na prižnico, in prav ginljivo govore o vredneni prejemanji pervega av. Obhajila. Rekli ao, da kakor kdo pervič prinlopi k Goapodovi inizi, tako vcčidel ludi poznejo v življeuji prejeina mv. Obhajilo. Govorili ao ac z ninogiini zglcdi dokazaje n NCHkoiični Ijubczni in ponižnoati Zveličarjcvi, ki ae našim duaain aam Hi-bc daje v živež, o obilnih ncbeškib darih, 8 ktcrimi napoluujc HCica Ijubib otročičev, ki jili danca pei vikrat k aebi vabi, — o sveli dolžnoati Hlaršcv, kako naj ncdolžnc iu (ako bogato obdarovanc otročiče odslej šc poaebno vaiujejo, da jih hudobija nc spridi, in da naj jim tudi saini avctijo z lcpim keraanakim življenjem. Pripovedovali ho (udi *) Pri nas v glavni deški šoli pri sv. Jakopu v Ljubljani smo slovesnost pervega sv. Obliajila in praznik sv. Alojzija združili in en dan opravili . kar je bilo tudi prav ginljivo in spodbudno za mladost in odrasčene. Vredn. več lepih zgledov, ki so polerjevali njili vnete beaedc. Povem le enega: Bil je dcček, ki jc bil pcrvikrat vrcdno piistopil k av. Obhajilu, iu šel je potcin po svetu. Prišcl jc mcd apiidcne Ijudi, klcri so ga pohujšali, tako da žc več časa ni šel k spovedi in k sv. Obhajilu, zraven je pa še zbolcl in dobil merzclco. Prišel jc domu čez dolgo bolan na duši in telcau. \jegova aestra mu je stregla, kar in kolikor inu je mogla; ker je pa spoznala, da je tudi na duši zelo bolan in je vidila, da se mu ainert bli/.a, ga nagovori, da bi šla po duhovna; ali on še ališati noče od duhovnc pomoči. IViki dan pa za kratek čas prcgledujc bukve na polici, iu najde tudi mašne bukvice svoje Ijubc rajuce materc, in najde svojo nekdanjo podobicu, ki jo je dobil pri pervem sv. Obhajilu. Ogleduje jo, in vidi na drugi strani zapiaanc materne beaede: ,,0j, da bi vselej v svojein življenji tako nedolžen in čisl prcjemal av. Obhajilo, kakor si ga danca!" Tc be8cdc ga tako prctreHiiejo, da se nič več ne brani, se spove in polem (udi kmali umerje. — Gospod govornik ae mnogo govore iiiladiin serccin, in jim šc to in uno tako lepo iu milo priporočajo, da so v očeh vseh poslušavccv niigljale fsolzice pobožiiega duha. Otroci zapojo: ,,So odperle se nebcHa" iu po neklerih molitvah, ki so jih goapod duhovni pomočnik ž njiini inolili, pristopijo novo povabljcnci k Gospodovi inizi, in za njiini (udi precej odraačcnih. Potem zapojo: ,,Duša inoja, poj veseljc" — in zopet prav ginljivo glaano inolijo zahvalnc inolitvc. — Star«i in dnifti odiaačcni ho iz ccrkvc grcde želeli, da bi bili .še mladi iu da bi še inogli ktcrikrat vživati toliko veselje. — Po vaein tcm aladkcin (lubovnein vcsclji jib zopct pcljemo v šoln. kjcr ao dobili v Hponiin tega arečnega dneva lcpe podobice iu svetinjice in tudi nckaj kruha, da so 8e odlcšali. — Vsak, ki je vidil <o lepo in ginljivo slovesnost, rekcl je golovo: ,,Blagor noli, blagor čedi, ki ima tako dobrc duhovne pastirje!" J. Saje. Iz LJublJane. Kcr je v pisinu z Dolcnakcga povcdal ,,Tovaiš" žc nektero v ,,zagovor 1'evčeka satnca", naj pove danen še cno z Gorcnakcga brcz zaincrc iz prijallovega prijada hc lanHkega pisma, ktcro inia (cle (ehtne beMcde: ,,Ko bi nc bil N. že oil nekdaj (olikanj uavajcii, bi jih zdaj kar pumtil, ker h svojiin iichIovcnakim jczikoalovjein in svojo ncrodno pisavo tako silo delajo. Ali hočejo mar iz naa Serbe, Hrovatc ali Čehe narediti? Če pišcjo za Sloveuce, uaj pišejo po Hlovcimko. Kako zoperna in zopuiiialuiiia je že (iata (oliko posiljcna r"v'' pisava! Za ikihc Aole in za naae Ijudnlvo (o nikakui ni. Cc inorclc, ki n\e bolj učcni, kaj opraviti, povejte na pravcm nicslu, iu Nku.sile, da hc (o jiopusli. ,Saj ate že tudi iz 8taroaloveii8Čine dokazali, da jc (o napciio. Čcravno pa, kakor naš hribovec piavi, ,,nisim na zbor učcn", vender iiajdcni. da je la pisava ludi polna neijoslcdnosli. Kdor koli žc po paineli in po hIovenski izreki sodi, (ega nikdar potcrdil ne bo. Čc kdo tako izrekujc. kakor N. pravijo, se le pači in ne ve, kako Ijudstvo naše govori. Naj pridc kdo lc naac hribovce ponluaat, in 8e bo lahko prepričal, kako razločno skoro polui aamoglaanik in dostikrat clo h povdarkom pri r" izrekujejo. Da je r samoglasnik le vmišljena reč, je žc dosti dokazano. Koliko druzega bi hc poleg (e pisave tudi drugačc pisali moglo!" — — Okrožuica lukajšujega pree. knezoškofiJBtva dne 22. preteč. ni. s št. 323/43 iia/.iianja, da slavno deižavuo minislerstvo ukazuje zraven navaduih lelnih fspoiočil o stanu Ijudakih šol ,šc vaakib deaet let posebno popiaovanje vaeh Ijudskih šol, ktero ae inoia pervič že za aolsko leto 1864/5 zgoditi, in potem vsako deaelo leto, tedaj 1. 1874/5 1884/5 i. t. d. Zgledi (blankveli) za to popisovanje se ob enem razpošiljajo, da bi jih izveršili šolski predniki, učitelji očitnih iu posebnih (privatnih) malih šol, ki jih bodo potem okiajni šolski ogledniki zadnji čaa do 10. okt. I. I. preč. konzistoriju poalali. — Ziaven pa se tudi  uaroča , da naj se v okiožnici 21. sept. pretee. I. s št. 789/125 zaznaniovani zapisniki, koliko je bilo to šolsko leto v vaakem okraji kupljenib šolskili knjig, brez odlašanja naziiani, da ,se bodo moglc knjige za uboge učence za leto 1865/6 primerno razdeliti. — ,,Zein Ij epi.s na zaectniča" «e iinenuje kratka geografija, ktero je za gimnazije in icalkc izdal in založil gimnazijaki ucitelj g. Jauez .le.senko v Goiici. \aiiienjeiia je knjižica zlasti aolam, in ret-i se sme, du v rokah dobrega učilelja s porabn priineinib zemlfikazov ali zemljovidov bode zebi koristna mladiiii aloveuaki. Ba bi VHtregla tudi drugim za domačo rabo, je uaše ceNuralvo obširneje popisauo. \a koncu jc pregled inesl in krajev ua Avatrijanakeiu, po tem iinena Kvropejakih in največib me«l po drugih zemljinah s «tevilom prebivavcev vred. Do.sti dobia je beseda in ni aicer ležka termiiiulogija, česar nain je poiok g. prof. (šolar, kleri je v leni podpiral piwa(elja Priporočiuio (o knjižico vsem aolKkim prijatloin, učiteljem iu iiadzoriiikoiii za apodobno porabo v šoli, in za darila konec aolskega lela. Dobiva mc v l.jubljani pri g. Lerherju in tudi pri g. piaatelju. — Z danaaiiJMii dnevotn končajo giinuazijalne, realne in uormalne šole letosnje aolske leto. — V inestni glavni šoli pri sv. Jakopu pa bodo očitue apraaevanja 23. t. m. (v uedeljaki šoli za rokodelttkf učeuce popolduc od 3 — 6), v vMakdnji šoli pa 37. in 38. I. m. Ker je slavnu c. k. deržavno iniiiiater8to z ukozoin dne 27. inaica I. I. tej šoli dovolilo poatavno i/. p ra i e v a t i tudi doinače ati privatn e učcnce (za vse aliri razrede), bode tedaj to posebno spraševauje tii 25. in 26. t. in., za kar naj nu taki učenci 25. I. m. dopoldne od 10 — 12 ogla^ijo v reduti.