-----     346    -----
Častitim mojim volilcem!
Počastili ste me 16. dne t. m. s Svojim zaupanjem in me volili za Svojega zastopnika v državni zbor.
Ker mi ni bilo mogoče na vseh treh krajih, v katerih se je v enem dnevu volitev vršila, pričujočemu biti in Vam svojo zahvalo ustmeno izreči, zato me veže dolžnost, to z očitnim tem pismom storiti.
Pod častitljivo starodavno slovensko zastavo: „vse za vero, cesarja, domovino!" sem imel čast od Vas, možje iz Litije in Zatičine, z drugimi okraji vred že večkrat zaporedoma za deželnega poslanca izvoljen biti; med nami se je toraj že stara zaveza vnovič potrdila. Vam pa, možje, kateri ste me zdaj vprvič volili, zago-tovljam, da, kakor nikdar nisem, tako nikdar ne bodem ne za las odstopil od edino pravega gesla, pod katerim se voditelji slovenskega našega naroda borujejo za svetinje njegove. Ce pa slovenski brezverci hočejo svet slepiti, da „vera ni v nevarnosti", inče trdijo: „mi nismo zoper vero", mi pa vendar vidimo in beremo vsaki dan, da „svobodo"   iščejo edino le v napadu na vero in du-
hovne, je to prav tako, kakor je Turk nekdaj pridušal kristijana:   „ne boj se, brate, ne boj se",   pa mu je v tem hipu glavo odrezal!   —   Tudi   v eno   mer hvalisati republiko, ne kaže globokega monarhičnega  čutja.    Ali „na zdravje" piti domovini in upiti: „živela domovina!" za-njo pa druzega nič delati kakor nasprotovati mnogo-zasluženim našim   rodoljubom   in   povsod  seme razpora sejati, je morebiti to domoljubje novoersko? — Da se častiti možje,   niste   dali  motiti  zavratnemu  rovarstvu, pokazali ste s tem, da moje prepričanje je tudi Vaše prepričanje,   in   zato  bodi   Vam  prisrčna hvala in zahvala!
Rakovnik 19. oktobra 1873.
Jožef grof Barbo.