ROLETARSTVO -— ------- SBBaBMaaflMBMIIIHaBB • lamelne zaveta ' žaluzije - rolete -Mi za fasade ' kovinski izdelki Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. / fax: 368 (0) 68/23-673,323-673 mobitel: 0609/622-585 ’ *a»tavni in nadomestni *■'»rolete in žaluzije nQi£ Št. 25 (2393), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 22. junija 1995 • Cena: 130 tolarjev DOLENJSKI ust ^OIEHJSKI LIST DOLENJSKI fl dolenjski dolenjski dolenjski dolenjski dolenjsk |dolen ^Dolenj v IST IST !S LISI LIS Termalna riviera dobila valove Terme Čatež končale 250 milijonsko naložbo v nov termalni bazen z valovi in restavracije na rivieri - Julija odprejo še veliko nočno zabavišče in hotel Toplice ČATEŽ OB SAVI - Pred tednom dni so v Termah Čatež odprli 1250 kvadratnih metrov novih vodnih površin, ki predstavljajo novo privlačnost na Termalni rivieri, saj gre za bazen z valovi, prvi te vrste v Sloveniji, v katerem se je mogoče prepustiti tudi nad meter visokim valovom. Poleg novega bazena je v četrtek ob olimpijskem bazenu začela obratovati tudi prenovljena restavracija, konec tedna pa je začel z redno vožnjo še turistični vlak, last zasebnega podjetja s Čateža. Terme so v izgradnjo bazena in novih restavracijskih prostorov vložile 250 milijonov tolarjev. METRSKI VALOVI NA ČATEŽU - Najnovejši bazen z valovi je v rekordnih dveh mesecih in pol zgradil Rudis iz Trbovelj. Pod zemljo ob bazenu je strojnica za valove, prav tako pod zemljo na drugi strani ceste pa izravnalni bazen. Kot je ob otvoritvi dejal direktor Term Borut Mokrovič, so posebno pozornost posvetili filtriranju in dezinfekciji bazenske vode. (Foto: B. D. G.) TCP £a lili šentviški praznik zborovskega petja —■— ------v ——— ----------------------------------------------- ’ Pevski tabor v Šentvidu pri Stični združil prek 200 slovenskih zborov iz ^2J^ein zamejstva - Slavnostni govornik varuh človekovih pravic Ivo Bizjak [°*° Perd v *** STIČNI - Minulo nedeljo, 18. junija, seje pred osnovno *°l 200 »h Vese*a na prizorišču tradicionalnih pevskih taborov zbralo več !kega (af, °rov s Prck 6000 pevci na osrednji prireditvi letošnjega 26. pev-ra’ le,os Praznujemo 50. obletnico zmage nad fašizmom in Nsko n S0 Pr*reditelji letošnje srečanje slovenskih pevskih zborov te-2bo aVeza*' na vojaško tematiko. Nov “(v na Prireditvi, kije nosila dejavnosti in interesov. Tega vidika J>ta soldaški boben”, pod zborovske dejavnosti ne gre spregle-Vejn i?asiIvom dirigenta Igorja dati v času, ko je za prijateljsko ^P>hal 1 lvoia Šcrbka, kije diri-Policije nnemu orkestru slovenske !^5Sipcsmi’.ki;slaiih 'arje 2 nj- V0Jasuna in vojni čas ter P°vezano' Nastop pa . 'i-Scp''Z ®ecthovnovo Odo ra-V %!niJ za prireditev je napi-^p-etn, sodelavec tabora S5*ni govornik je bil varuh iA Sarn *vo Bizjak (nekoč ^pevsfi,Vec na enc°i od šentvi-I ^dal !aborov)- Med drugim jarsilcat„ ’ oa je pelje v zboru za '8h<;|wrc®a Slovenca edina oblili ^iaver.6.®? udejstvovanja in edi-,?*i, pCv1 doživljanjem umet-s 'Pskik L zbor Pa je v številnih Nst m kraiih edina kulturna de- , adjCj 0- uri slovesno odprli rvV a*n* 28. mednarodni r°ritevknih samorastnikov. ,>s Jbo Pred tukajšnjo Ga->r hfm"rastiiikov, pozdravni Sl treh"16-1 Ciril Pungartik, panjske občine, v kul- iC^tiiar°^ramu Pa bo zapel A |n^ oktet. ' Ir kaloH^cm taboru, ki bo f3-junija do 1. julija, Sijalo 12 likovnikov na-s,V'hdržav: Jan Hruška JHe 2 >Whi Kono iz Janije 'Jro Arsovski iz Makc-' bn'kar i den Vukelič, Darja etar-°vak, Zlatko Huzjak •1» ' Lealrovi‘-'iz Hrvaške ter t>.K°Vee, Irena Polanec, jair.lsŽot.CSt.or> Stane Novak in L%d0 ra lz Slovenije. Ustvaril stva?a°Storih galerije, nji-pa se bodo po fcNii f taboru pridružile bo-C^al v u ''kovne naive, ki lakiTrnkbd?bju od leta 1969, V^kovn k^' PriPravili prvi S ^ len'" samorastnikov. Uf!"' ic na taboru sode-tlij-trpe AUrnetnikov iz 27 držav ^ C'le, Afrike ter Sever-Amerike, ustvarili pa \^tebiv sl'k in skulptur. Tako \\ nastala zbirka na- znana pa je tudi Cja naše države. POSLOVILNI OBISK YRJA SEPPALE BELA KRAJINA - V petek je bil na obisku v Beli krajini vodja delegacije Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca Yrjo Seppala, spremljali pa so ga generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, njegova namestnica Darja Horvat in pomočnica Neva Petek. Obisk visokega gosta je bil poslovilne narave, ker Mednarodni Rdeči križ konec junija zapira svoje predstavništvo v Sloveniji, ki je uspešno delovalo od začetka vojne v naši državi. Pomembno je prispevalo k mednarodni uveljavitni Slovenije in pomagalo RKS pri uresničevanju njegovih temeljnih nalog, predvsem pa pri mednarodni humanitarni pomoči za begunce v naši državi. Visokega gosta je sprejel metliški župan Branko Matkovič, ki se mu je še posebej zahvalil za pomoč Mednarodnega Rdečega križa območnemu odboru RK Metlika. Gostje so si ogledali tudi vinsko klet v Metliki, muzej RK v Gradcu in logistični center RK na Otovcu. druženje in medsebojne povezave tako malo priložnosti. Lanskoletni slavnostni govornik predsednik Milan Kučan je poslal udeležencem taboru pismene pozdrave, akademik dr. Anton Trstenjak pa je v pozdravnem govoru duhovito spomnil na krilatico, daje tam, kjer sta dva Slovenca, že štiriglasno petje. Tabor se je začel že v soboto zvečer s koncertom osmih zamejskih zborov, vrhunec pa je bil nastop tržaškega zbora Jakob Gallus, nosilca zlate plakete mesta Maribor. Na Taboru so podelili tudi častna priznanja za 25 let skupnega dela, prejeli pa sojih: pevski zbor iz Šentvida, zbor iz Izlak, zbor Loški glas iz Kisovca, zbor Grafika iz Ljubljane, zbor Stična in zamejski pevski zbor Avgusta Pavel iz Zgornjega Senika. Ko so pred 30 leti v Termah Čatež zgradili prvi bazen, niso mogli vedeti, daje to začetek razvoja današnje obale na kopnem, kakršno so zasnovali pred 6 leti in ki danes privablja na Čatež številne goste. Termalna riviera, ki je v Sloveniji zaščitena znamka Term Čatež, zdaj pa je v postopku tudi za zaščito v tujini, obsega danes 8.000 kvadratnih • Terme že pet let poslujejo kot delniška družba in iz leta v leto dosegajo boljše poslovne rezultate, ki omogočajo nove naložbe. Razen navedenega tečejo še številne manjše naložbe, sicer pa namerava družba s svojim kapitalom in znanjem poseči tudi drugam po Sloveniji in morda tudi v tujino. Podpisana je že predpogodba za naložbo v izgradnjo zimskih bazenov Rogaški Slatini, saj ocenjujejo, da v Sloveniji lahko obratuje več “Termalnih rivier”. Zdaj čakajo na odločitev Rogaške in Sklada za razvoj. Vrednost delnic družbe na borzi sicer niha, vendar pravijo, da so zanesljiva družba, kar dokazujejo tudi v reviji Kapital objavljene raziskave. Te uvrščajo Terme po zanimnivosti naložbe takoj za Petrol, Lek, Krko in Union, po ugledu pa na 8. mesto. metrov sodobnih bazenskih površin s termalno vodo in napravami, ki povečujejo privlačnost (vodne drče, masaže, hitre reke, slapovi, valovi itd.) Bazene dopolnjuje še umetno jezero z 10.000 kvadratnimi metri vodnih površin. Ob olimpijskem bazenu bodo poslej tri restavracije, ki so jih gosti že dolgo pogrešali. Letna restavracija za kopalce bo po modelu samopostrežne trgovine lahko sprejela nekaj tisoč gostov na dan, v njej pa bodo med ostalim nudili tudi sveže pecivo iz nove pekarne Term Čatež. fot* ris* KOVAČIČU ZLATA ROKA - Mag. Milošu Kovačiču (na sliki drugi z desne), generalnemu direktorju Krke, tovarne zdravil Krka Novo mesto so pred dnevi izročili Zlato roko, priznanje, ki ga območna gospodarska zbornica Novo mesto podeljuje za izjemne dosežke v gospodarstvu. Ob podelitvi so poudarili, da je Kovačič veliko in trajno prispeval ne le k razvoju Krke, pač pa tudi k razvoju Dolenjske in Bde krajine. Kovačič pa zavzema opazno mesto tudi med gospodarstveniki, in sicer v Sloveniji. (Besedilo M. Luzar, foto: Marko Klinc) Revoz in slovenska znanost Obiska ministra dr. Rado Bohinca v Revozu - Prešibko sodelovanje na znanstvenem področju - Sivi uvoz se ne meni za regulativo - Dokapitalizacija Poleg tega je ob bazenih še restavracija za goste iz kampa s celodnevnim obratovanjem in restavracija v sklopu velikega nočnega zabavišča, ki ga ravnokar urejajo in ga nameravajo odpreti konec julija. Terasa bo podnevi namenjena kopalcem, zvečer pa obiskovalcem nočnega zabavišča. Terme že za začetek julija napovedujejo novo otvoritev in sicer hotela Toplice, ki ga gradijo v prvotni podobi tega prvega hotela na Čatežu iz leta 1925. B. DUSIČ GORNIK Trgovsko proizvodno podjetje 68000 Novo mesto Bršljin 37 Tel.: 068/324-442. Stranska vas 5 68333 SEMIČ Tel./Fax.: 068/67-270 Mobitel: 0609 613-101. 0609 622-213 KUMA NAPRAVE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je novomeški Revoz obiskal minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc. Z njim sta bila še državni sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Rado Genorio in inž. Miha Lučk-mann, pomočnik direktorja Urada za standardizacijo in meroslovje, odgovoren za homologacije. ŽALNA SVEČANOST V ROGU KOČEVJE - V Kočevskem Rogu bo v nedeljo, 25. junija, ob 11. uri žalna svečansot za po vojni pobitimi. Ker gre za 50. obletnico pobojev, pričakujejo večji obisk, kot je bil zadnja leta, in sicer okoli 20.000 ljudi tako rekoč iz vsega sveta. Ob tej priložnosti bodo pri žalni maši, ki jo bo pel nadškof dr. Alojzij Šuštar, sodelovali skoraj vsi slovenski škofje pa tudi nadškofa iz Toronta (g. Ambrožič) in Beograda (Jože Perko). Minister Bohinc s sodelavci si je ogledal Revozovo tovarno avtomobilov in se seznanil s podjetjem, ki je največji slovenski izvoznik, z vodilnimi ljudmi Revoza pa sc je pogovarjal o tehnični in tržni regu-lativi ter o sodelovanju Revoza v slovenskih znanstvenih ustanovah. Dr. Bohinc je na tiskovni konferenci med drugim dejal, da bi se Revoz kot največji izvoznik pač moral bolj vključevati v slovensko znanstveno-tchnološko razvojno politiko. Tako pa njegovo ministrstvo Revozovega razvojnega oddelka sploh nima v registru. Revoz, katerega večinski lastnik je francoski Renault, čigar večinski lastnik je država Francija, ki je ena vodilnih držav v projektu Eureka, naj bi se po mnenju ministra vključil predvsem v programe avtomatizacije proizvodnje, saj v bližnji prihodnosti načrtuje posodabljanje teh tehnologij. Revoz bodo povabili tudi k sodelovanju v slovenski znanstveni fondaciji. Ob ministrovem obisku v Novem mestu je beseda tekla tudi o prilagajanju slovenskih predpisov in standardov mednarodnim, za kar je poverjeno ministrstvo za znanost in tehnologijo. Še lani je v Sloveniji veljalo kar 11.000 JUS standardov, ki jih morajo do konca leta zamenjati z novimi, v zadnji dveh letih pa je ministrstvo po vzoru standardov razvitega sveta izdalo 54 predpisov v zvezi z avtomobilsko industrijo. Govor je bil tudi o vprašanjih v zvezi s homologacijami in individualnim oz. tako imenovanim sivim uvozom avtomobilov. Tak uvoz je v tržnem gospodarstvu običajen, a pri nas je dosegel celih 27 odst., kar je visoko nad sprejemljivim, predvsem pa se ta sivi uvoz v precejšnji meri ne podreja tržni regulativi, ki velja za uradne uvoznike oz. prodajalce in ki seveda velja tudi za “sive”. V prvi vrsti gre tu za garancije, zagotavljanja servisov in rezervnih delov in ne nazadnje tudi navodil v slovenščini. Direktor Revoza Bernard Cour-sat je izrazil zadovoljstvo nad visokim obiskom in zagotovil tesnejše sodelovanje na razvojnem, tehnološkem in drugih področjih, na katerih lahko Revoz in Renault pripomoreta s svojim znanjem, izkušnjami in tehničnimi ter tehnološkimi zmogljivostmi. A. B. LANOIN FISCHER -PRIOR KARTUZIJE PLETERJE PLETERJE - Samostanske skupnosti v kartuziji Pleterje ne vodi več p. Janez Hollcnstcin, ki je bil pleterski prior deset let, za novega priorja je bil izvoljen p. Lanoin Fischer. P. Lanoin je po rodu z Bavarskega, kjer se je rodil leta 1917. Za duhovnika je bil posvečen leta 1941, v pleterski samostan pa je prvič prišel 17. novembra 1934. V letih 1945-1953 je bival v nemški kartuziji Hcin, nato je šel v Kalabrijo, se vrnil v Pleterje, bil ponovno nekaj let v Italiji in se vrnil v kartuzijo Pleterje, ki je njegov redovni dom vsega skupaj že več kot 40 let. VREME Nadaljevalo se J>o hladno in nestalno vreme z občasnimi plohami in nevihtami. Danes v Dolenjskem listu na 4. strani: • Smreke ali iegnan britof? na 5. strani: • Zastrašujoč pogled v otroška usta na 7. strani: • Bela turistična lisa na 8. strani: • Pri 73 letih pesniška zbirka od 11. do 14. strani: • Priloga Dolenjskega lista na 24. strani: • Z zaklenjeno cerkvijo do pravice Bitke take in drugačne To, kar se dogaja v slovenskem parlamentu zaradi zakona o začasnem moratoriju na vračanje premoženja Cerkvi in redovom, ki sta ga predlagala Zmago Jelinčič in Polinca Dobrajc, je - milo rečeno - otročje. Tako so nedavno dejali tudi člani ene od parlamentarnih strank. Kdo je v tem primeru bolj in kdo manj otročji, nas davkoplačevalcev niti ne zanima toliko, kot nas lahko skrbi to, da smo prav takšnim ljudem zaupali, da odločajo o vseh pomembnejših stvareh v državi. In ti ljudje, ki jih je le za nekaj tisočink odstotka slovenskih državljanov, lahko počno, karkoli se jim zazdi in so za svoje neumnosti celo zelo dobro plačani. In če se sredi Ljubljane nekaj deset ljudi bode zaradi cerkvenega premoženja, se nekje onkraj Gorjancev, gledano z ljubljanske strani, bode s Cerkvijo približno toliko ljudi, kot je slovenskih poslancev. Le da tokrat ne gre za rimskokatoliško, temveč grškokatoliško cerkev. Slovenski Žumberčani, kot si sami pravijo, pa se ne bojujejo za nikakršno vračanje ali nevračanje cerkvenega premoženja, temveč zgolj za vrnitev matičnih cerkvenih knjig v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, kamor so “odšle"pred petimi leti. A njihov boj v primerjavi z bitko poslancev, ki zdaj so, pa jih spet ni, ni ovekovečen na prvih straneh časopisov, ni osrednja tema pri radijskih in televizijskih poročilih. Ostaja na obrobju, kot so ostali na obrobju ti belokranjski ljudje, kajti tisti, id jih zanimajo le “velike teme", jim doslej niso bili pripravljeni niti odgovoriti. Upajo lahko le, da s svojo zahtevo vred ne bodo potonili v pozabo. Poslanci to zagotovo ne bodo, saj sami dobro poskrbijo za svojo reklamo, pa četudi v negativnem smislu. MIRJAM BEZEK-JAKŠE r % Strah pred kriminalom Čc sklepamo po številu poročil o različnih dogodkih, ki po napisanih in nenapisanih pravilih spadajo v kriminal, bi najbrž lahko rekli, da Slovenija postaja poligon in raj za različne kriminalce. Pri tem je zaskrbljujoče, da so kraje salam in uhanov, roparji na odmaknjenih domačijah ter žeparski podvigi na avtobusih postali nekako neopazni spričo drugih dogodkov, ki opozarjajo, da kriminal ne pozna meja. Vse bolj razslojeni in zmeraj bolj revni Slovenci se lahko sprašujejo, česa se jim je bolj bati. Ali naj jih bo strah trgovcev z mamili in bombami, ali zanemarjenih norcev brez cvenka, ki v nočeh ustrahujejo črpalkarje, neznancev, ki na obrobju mesta uživaško pretepejo policista, policistov, ki streljajo po Avstriji, ali morda lisjaških uglajenih gospodov, ki s poslovnimi kovčki v roki izvabljajo denar od naivnih Slovencev? Slovenija sicer še ni zloglasna Sicilija, upajmo, da tudi še ni dežela, ki jo obvladuje podzemlje ruskega tipa. Toda ko išče pot v Evropo, se kaj lahko naleze tudi evroazijskega kriminala najboljše vrste. Ali je že nastopi! čas, ko se Slovenci počutijo ogrožene zaradi naraščajočega kriminala vseh vrst? Kaj je glede tega pokazala tokratna anketa? ■k » * 1 f? * ^ trne '» JS I DANICA FURLANI, natakarica iz Kočevja: “Kljub kriminalu se ne čutim ogrožene. Zdaj je velika kriza in brezposelnost, denarja je manj. Mladina je brez dela, poseda po gostilnah in za gostilno je potreben denar, ki ga mladi nimajo, in zaidejo na kriva pota. Za vse to je kriva tudi slaba vzgoja, predvsem pa filmi v kinu in na televiziji, ki prikazujejo le nasilje. Zaradi vsega tega ni čudno, da danes ne znajo mladi reči niti hvala niti prosim.” DRAGO MOIIAR, inž. strojništva iz Semiča: “V Semiču še ni bilo opaziti organiziranega kriminala, zato se ne počutim ogroženega. Kot berem v časopisih, pa se v Sloveniji tovrstni kriminal vse bolj širi. Če bo prišel tudi k nam, upam, se mu bomo že nekako uprli. Seveda so za preprečevanje kriminala poklicani v glavnem kriminalisti, vendar je pomembno, kako samozaščitno se obnašajo tudi občani, ki s pravilnimi informacijami lahko veliko pomagajo.” PETER BADOVINAC, dijak z Ju-gorja pri Metliki: “V zadnjem času je moč veliko slišati in brati o organiziranem kriminalu v Sloveniji in priznam, da se ob tem počutim nekoliko ogroženega. Posebno še, ker nikoli ne vem, kdaj bom morda sam žrtev, ki jih prekaljeni kriminalci iščejo tudi med srednješolci. Organizirani kriminal bi lahko omilili s strožjimi kaznimi, saj s čim drugim zagrizenim kriminalcem očitno ne pridejo do živega.” GORDANA KUHAR, učenka srednje gostinske šole, doma iz Križa nad Jelovcem: “Nasilja je vse več in preveč ne le nedaleč od meja naše države, kjer divja krvava vojna, ampak tudi pri nas. Verjetno gre tudi za vpliv teh dogodkov na razmere pri nas, čeprav se mi zdi, da bi lahko kriminal pri mlajših dokaj uspešno preprečevali že starši in Sola s primerno vzgojo. Sicer pa še nisem razmišljala o tem, koliko sem sama zdaj bolj ogrožena." DAMIR JURAK, učenec 4. letnika srednje ekonomske šole, doma iz Trebnjega: “Nikoli še nisem ogrožen, da bi se zavoljo morebitnih lastnih slabih izkušenj bal očitnega porasta kriminalitete pri nas. To sicer ni prav nič nenavaden pojav v državi, ki hoče imeti odprte meje in se vključiti v Evropsko unijo, saj večja razvitost žal potegne za sabo tudi več kriminala. Zdi pa se, da smo šele na začetku te poti.” MAKS STARC, ravnatelj osnovne šole Vavta vas: “V Sloveniji se počutim varnega. Tudi za svoje premoženje se ne bojim, mislim pa, da nekdanje družbeno ni dovolj zaščiteno. Še vedno se krade desno in levo. Organiziran kriminal policija lahko preprečuje, za to je tudi dovolj dobro izurjena in opremljena. Več pozornosti pa bi morala povečati osebnemu varovanju. V tem pogledu so bolj zanesljive osebne detektivske in varovalne skupine.” MIRJAM ORAŽEM, uslužbenka na upravni enoti v Ribnici: “V Ribnici in podobnih manjših mestih še ni toliko kriminala, kot denimo v Ljubljani in večjih mestih nasploh. Zato se še ne počutim ogrožene, vendar pa tudi popolnoma varne ne. Bojim pa se, da se bo tudi pri nas poslabšalo in da bo čedalje več kriminala, saj je vedno več mladih, ki brez zaposlitve nimajo počeli nič pametnega. Svojo energijo zato iztrošijo na negativen način.” FRANC ČEŠNOVAR, podjetnik z Rake: “Pri nas je kriminala vedno več, z demokratizacijo pa zakoni s področja zatiranja kriminalitete policiji ne omogočajo, da bi lahko dovolj hitro ukrepala. Predvsem kar se tiče orožja in mamil, je Posavje zaradi bližine meje bolj ogroženo, vendar pa je pri nas nevaren tudi tisti kriminal, ki na zunaj ni tako opazen, na primer kriminal belih ovratnikov, kar lahko pomeni še večjo nevarnost.” ŠTEFAN SKOMINA, avtoklepar iz Šentienarta pri Brežicah: “Zaradi naraščajočega kriminala se ne počutim ogrožen. Po mojem je policija učinkovita na določenih področjih, ne moremo pa tega reči za vsa področja. Ena bolj obdelajo, druga puščajo odprta. Občutek imam, da se zdaj bolj ubadajo s prekrški kot s kriminalom. Za male prekrške takoj dobijo ljudi, če gre za kaj večjega, se pa v naši državi ponavadi zavleče." “Nisem za bogato cerkev’ Tako je na okrogli mizi o slovenski poti v Evrop0 dejal Lojze Peterle, predsednik stranke SKD_ PETERLE S PODJETNIKI IZ VRST SKD - Na začetku svojega obiska je Lojze Peterle s krškimi gospodarstveniki iz vrst SKD spregovoril o problemih gospodarjenja, medtem ko je podjetnik Tadej Buršič predstavil novi stroj, rezultat znanja njegovega podjetja IHS (Industrijski manipulacijski sistemi). Člani OO SKD Krško so nato na svojem rednem letnem zboru Danila Siterja ponovno potrdili za predsednika. Ob sodelovanju mladega pevskega zbora iz Kostanjevice, tenorista Karlija Praprotniku in pianistke Karoline Vegelj Stopar so pred okroglo mizo pripravili še kulturni program. (Foto: R. D. G.) SVEČANO ZA DAN DRŽAVNOSTI KOČEVJE - V Kočevju bo na predvečer dneva državnosti v soboto, 24. junija, ob 19. uri proslava na mestni ploščadi. Na njej bodo sodelovali: delavska godba Kočevje, moški pevski zbor Svoboda Kočevje, mažoretke in tamburaška skupina Prifarskih muzikantov. Domači govornik bo predsednik občinskega sveta Alojz Košir, kdo pa bo govornik v imenu države, se v času, ko to poročamo, še dogovarjajo. V pri- meru dežja bo proslava ob isti uri v Šeškovem domu. FARA - KUD osnovne šole Vas-Fara in Turistično športno društvo Kostel bosta v počastiev dneva državnosti izvedla 24. junija ob 21. uri na prostoru, kjer je bila včasih asfaltna baza, kresovanje s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali učenci domače osnovne šole in Prifarski muzikanti. Naslednje jutro, na sam praznik, pa se bo začel na igrišču v Fari turnir v malem nogometu. KRŠKO - Lojze Peterle, ki se je v soboto popoldne mudil pri strankarskih kolegih v Krškem, je sprva pokritiziral koalicijsko partnerko LDS in njeno urejanje mednarodnih odnosov, nato pa se je zavzel za čim hitrejši vstop v Evropsko zvezo in za neizogibno spremembo ustave. Slovenija naj zavaruje svojo zemljo z zakoni, sicer pa meni, da je strah pred množičnimi nakupi tujcev neupravičen. Referendum za zdaj ni potreben, saj je treba prej razčistiti, kakšna je cena, če sc pridružimo, in kakšna, če sc ne. “Na vlado pritiskam, naj ministri vsak za svoje področje povedo, kaj pomeni vstop v Evropo,” je dejal Peterle. Sam meni, da se industriji obetajo poleg pretresov tudi prednosti, v kmetijstvu pa bodo težave zaradi razdrobljene posesti, čeprav je to lahko tudi prednost (turizem na kmetih). “Ne vidim razloga, zakaj bi v procesu denacionalizacije cerkev obravnavali drugače, kot druge, ki jim je bilo ukradeno. Nisem za bogato cerkev ne za veleposestnico, a tudi ne za tako, ki bo prosila po tujini za denar. Če se v cerkvi ukvarjajo z bojem proti mamilom, zakaj ne bi imeli za to kaj gospodarske osnove?” sc je spraševal in poudaril, da gre le za še ti niso vsi proizvodni. Po re lovem prepričanju je velika J nost, da bo cerkev gozdove o najem, saj teologi niso študira da bodo logarili. B.D.G' Z ministrom0 usodi vojaških objektov____ Ker je blizu meja, vojske rje Blizu nieju, »»j-zanima Slovenska^ obisk*1 BREŽICE - Ob nedavnem- .n v Brežicah seje minister j,, ;n pogovarjal z brežiškim županonj vodstvom stranke LDS v občm* _ vodstvom stranke LUo v . ktoVjn usodi tukajšnjih vojaških °nj -lvS o vzrokih ter posledicah us , Krškem s dokoni oblikovana' enota zračne na Cerkljah, zaradi česar zern'J , nMiriiinicea letališča m- Prenehati z grosupeljsko prakso Zelo polemična razprava svetnikov občine Ivančna Gorica o letošnjem proračunu -Občinska uprava bo dobila manj za opremo_____________________________________ IVANČNA GORICA - Na zadnjem zasedanju občinskega sveta v Ivančni Gorici se je po pričakovanjih vnela daleč najbolj vroča in obširna razprava o predlogu proračuna občine za leto 1995. A navkljub ostrim besedam in težavnemu usklajevanju amandmajev so svetniki naposled sprejeli proračun skoraj soglasno. Proračun predvideva 704,5 milijona tolarjev odhodkov, največ pa je investicijskih odhodkov za gospodarstvo, za družbene dejavnosti ter za plačila storitev in dotacij javnim zavodom za otroško varstvo, socialno varstvo, izobraževanje, kulturo, šport in zdravstvo. Niko Erjavec je najprej protestiral, ker skupina svetnikov SDSS sploh ni dobila odgovora na svoj amandma. Poudaril je, da je treba “prenehati z grosupeljsko prakso, da se je za eno stvar trikrat risalo in plačalo”, in da sedanji sistem dela spominja na tri občine v eni občini. Župan Jernej Lampret (SDSS) je pozval k strpnosti in razumevanju drugih okolij in povedal, da so • predsedniki krajevnih skupnosti na sestanku dan pred tem svetom, lepo prosili svetnike, naj sprejmejo tak proračun. Svetnika Franca Godešo (LDS) je zanimalo, na koliko še lahko znižajo proračunsko rezervo. Od tega odgovora je odvisno, če bodo umaknili vse amandmaje, je še dejal in terjal odkrito besedo, na kar je župan odvrnil, dav tem proračunu ni nič prikritega. Francka Vidmar iz Ambrusa je ob podpori še nekaterih svetnikov vztrajala pri amndmaju, da bi za posodobitev ceste Višnje - Bakarc namenili vsaj 3 milijone. Simpatično preprost, skromen lobi iz Ambrusa je na koncu žel podporo, podobno kot amandma SLS, kmetijske svetovalne službe in zadruge Štična, da bi povečali denarce, predvidene za kmetijstvo. Godeša je vprašal, zakaj so ob sprejemu zaključnega računa 1994 sprejeli 8 sklepov, in županu očital, da je premalo samostojen in da je preveč pod vplivom stare občine. Nazadnje je bil vendarle sprejet županov predlog rezanja oz. usklajevanja proračunskih postavk, pri čemer sta največ, po 2 milijona, izgubili tekoča proračunska rezerva in predvidena nabava opreme za občinsko upravo. Svetnik Pavel Groznik (SKD) je čestital vsem, posebej pa županu, da je proračun pod streho, in izrazil upanje, da bo vzel nazaj besedo glede odpovedi plače, kar so svetniki pospremili s ploskanjem. Župan Lampret pa je pristavil le, da si aplavz zasluži tudi Brigita Repar iz grosupeljske uprave, ki je bila ves čas poleg pri snovanju in pojasnjevanju tega pro-računa. p PERC območju nekdanjega letališča n* ^ mogoče vračati nazaj. or0ž- opremljena s cevno-raketn . ^ jem in bo pokrivala Prc'nC N sko elektrarno. Na 'cta zBflii' bojne enote, ampak bodo J na ka preselili le šolanje p*i° To malih letalih in helikopterj pušča odprta vrata za P°zn J' e; tud* no namembnost letališča, v j„. za civilno letališče, če . . r jCaci" teresu gospodarstva. Mtnts ^(()V je napovedal, da bo našle, J, nadd' Cerkljah evropsko prvens cev. j-i ga b^ Na osnovi novega z:"tonh’ranibi>e' Slovenija zdaj dobila, bo 0 oCjpro-mu ministrstvu omogoce -p0 bo daja vojaškega premoze J ■ ja„ji prineslo tudi rešitev za rte* .. Dom JNA v Brežicah *n d* n in j-glii jekte nekdanje vojske. ž**n^ ^ zain- CMC IlCKUdlljl vuj■ n. meje s I Irvaško ministrs raInb3 *nri»cironn rlu Ki tjlnVCHS^^g|QygIl^l teresirano, da bi slovens imela kakšno dejavnostv op0' vasi. Na razgovoru je h11. zoril še na nesodelovanjema in /.Ul JI liu IIC.wv.w.- uK |SlV • kolegov na področju Sa aljZat"' civilne zaščite, saj niso PC””aZUnin3 manja za predlagani sp°r tem področju. „v Kr^’ Sedež vojaške uprave jer jn,aJo ker so tam imeli ProSt°in jedr**0 poklicno gasilsko enoto ' J|, da j6’ elektrarno. Minister je m® n0,e* iz Ljubljane gledano, Pra^.vtrške,T!1 ic uprava v Brežicah a Jd;^čTnrpas”opoudana^SS ska že po tradiciji v B brez pristojnosti na pom J.(| nc spodarstva in kmetijsl ’ Marioorcani pa j” - pm"'v, bej počaščeni, da Je ,,, 5nje? , Rupel, ki mu je v prcJ5^ M“r‘ stemu Založba P^^fnisc** bora kot opozicijskemuP^, p0_ javljala knjige, veda!, da Maribor ngi, f dobnih težav kot L)m\L,ai-sik pa da so Mariborčani m* boK terem področju našli c? rešitve kot v Ljubija 0£jtn: ljubljanski župan jc 01 v M.a' preteklosti dovoljkr »zr premaguje ovire, ,J‘VioSti "i pot sodelovanja v Pf£tc. jn M* , metali sami Ljubljan a spe*’11, borčani. Pri temn,1u a Zn rr sc L>°. Ahnf01.: issssissSS^i nadaljevalo v tem t Q kalni samoupravi m nemu centralizmu. „ vAfV toma?- K ^ k Posl ta v ?ar hišr otv( K Prir Po< Pa i % rOVi velj; lala ISO sliv, POo Ju i, 'ari: 30 250. lev. »lat 50, *Pai Jula Pril >50 E s So | N: Poi % h l { 3 *ši, 'Ud 5e * k^ii4tv0 RIBNICA - V soboto dopoldan so ribniški čebelarji s proslavo počastili 90-letnico obstoja čebelarstva v Ribnici. Zbrane je na prostoru pred osnovno šolo dr. Franceta Prešerna, kjer seje leta 1905 simbolično pričelo tudi organizirano čebelarstvo v ribniški dolini, nagovoril predsednik društva Ivan Gradič. nT^ listine PRIDELOVALCEM CVIČKA 'vanVoi Dnov: Jože Frclih’ PrijaTen\Petcr Brcar, Andrej klič b tsi'prcjele gostilne Ja- kl*) Jav^UP,erta (Hedvi Ja' (Goran p°rmk 1 Rakovnika Mirncf i,f-Ve?.)’ Pri Francki z čna kmeir C £lare) in turisli- N» MALEŽ,VAL1 P°staja'Veterinarska *a veterinarcU bo 0(J jutri bogatejša fa tnale živar°f??slaj° 'n lekarno ^ihpriiaitr ®b *4- ur* lastnike 'orii^.. Jev vabijo na slovesno V krajšem pregledu 90-letne prehojene poti je Ivan Gradič poudaril, da je imelo društvo, v katerega so danes vključeni čebelarji iz celotne ribniške občine, svoje dobre in slabe čase. Tako je bilo tudi s članstvom, ki pa ni nikoli doseglo današnjega števila 93. Zasluge za ustanovitev društva je pripisal nadučitelju Mihaelu Verbiču iz Sodražice, v nadaljevanju pa naštel celo vrsto mož, ki so zaslužni, da je društvo dočakalo tako visok jubilej. Ko se je dotaknil današnjega časa, je dejal, da se družba danes premalo zaveda pomena čebelarstva. Vlada bi morala več storiti za zaščito domačih čebelarjev. V prvi vrsti bi morala zmanjšati uvoz nekvalitetnega medu in pomagati čebelarjem plasirati slovenski med na evropsko tržišče, saj je prav slovenski, predvsem hojin med v Evropi med najbolj iskanimi. Pomaga- ti pa bi jim morala tudi ne le z regresiranjem sladkorja, kar zadnji dve leti sicer že počne, a le simbolično, marveč tudi z regresiranjem zdravil in z višjimi odškodninami za pogin čebel zaradi bolezni. Da država čebelarjem danes 90 let čebelarstva v Ribnici Ni šlo brez kritike države - Podelili odlikovanja in priznanja, šoli izročili čebelnjak pomaga kot še nikoli poprej, je dejal predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Marjan Skok, vendar je v isti sapi dodal, da je to še vedno dosti premalo. To je podkrepil s podatkom, da so za regresiranje sladkorja dobili 7 milijonov tolarjev, kar pomeni pri 140 tisoč panjih, kolikor jih imajo v Sloveniji, le 50 tolarjev na panj. Gradič pa je ob tem še izrazil mnenje, da bi bilo potrebno jasno razmejiti entu-ziazem in obrtništvo, pri čemer bi morali biti kot obrtniki priznani tisti, ki imajo več kot 30-50 panjev. V Ribnici je takšnih le 10 čebelarjev, samo dva med njimi pa imata tudi avtomobil za prevoz čebel. Bil pa je tudi samokritičen, ko je dejal, da se čebelarskega kodeksa nihče ne drži in da so kazni za kršitelje premile. Ob tej priložnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili učenci ribniške osnovne šole, so šoli izročili čebelnjak. Čebelarski krožek, ki zagotavlja društvu podmladek, uspešno deluje na šoli že dobri dve leti, vodi pa ga Bogomir Abrahamsberg, ki je bil tudi eden izmed okoli 20 dobitnikov priznanj in odlikovanj, izročenih na proslavi najzaslužnejšim članom in nekaterim gostom. D * ^n^lent°ud?i5?nievke na niizice J°40o tol-iri ^e^nje' Drustavke so f,a ludi 5o SaV’ .bellce in drobnice a8°de so 7c'narJev «ncjše. Vrtne gsgpeS I jajca ? Ar0mPlr 150, jabolka S^k« Jon0' Š°Pek a™ike 150, ii?''n jabolkSonCek 400> smetana šn°’kiyi35n ; brcskvc 350, hruške Ske češn S,c 250' češnjc 450, Dr irjev> Dar. I-6-80’ SVCŽe figC 1000 °4S0 7M Zn,lk 130 ' 18()’ Pa' DARILO GOSTOV- Na proslavi ob 90-lelnici čebelarstva v Ribnici so gostje iz čebelarskega društva Sevnica, s katerimi ribniški čebelarji že vrsto let uspešno sodelujejo, gostitelju izročili prešo in dve pletenki medice. Obenem so predsednika Ivana Gradiča obvestili, da so mu podelili naziv častnega člana njihovega društva. (Foto: M. L.-S.) POGOSTEJŠI POSKUSI RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice izvaja letos kar nekaj poskusov. Med tistimi, ki jih vodi kmetijska svetovalka Irena Šilc, so poleg poskusa z jarim ječmenom, ki ga izvajajo v Sušju, še poskus s travno deteljo mešanicami, tremi sortami zgodnje hibridne koruze carusso, fanion in eta 272, ter poskus proti divjadi. Na detelji, ki jo imajo zasejano na približno 30 arih pri Antonu Zidarju v Sušju, opažajo prepočasno rast zaradi neugodnega vremena. Koruzo imajo posejano na kmetiji Lojza Oblaka z Grabna, kjer so sadili tudi standardno koruzno sorto BC 278, ki daje v ribniški občini najboljše rezultate. Poskus proti divjadi izvajajo na Slemenih. Za razliko od lani, ko so ta poskus izvajali na koruzi, ga letos na krompirju, in sicer z odvračilom Vodoc, ki je narejen na osnovi per-lita. Takšne poskuse je ribniška kmetijska svetovalna služba, z izjemo preteklega leta, v preteklosti izredno redko izvajala, sedaj pa se jim, kot vse kaže, nasmihajo boljši časi. M. L.-S. CEPLJENJE KUNCEV NOVO MESTO - Cepljenje kuncev proti hemoralgični bolezni bo v soboto, 24. junija, od 7. do 9. ure na veterinarski postaji v Ločni. MARTIN TOMC POSTAL PREDSEDNIK ČRNOMELJ - Pred tednom dni so imeli delegati 14 krajevnih organizacij Združenja borcev in udeležencev NOB iz črnomaljske občine in predstavniki domicilnih enot volilno skupščino. Izvolili so nove organe združenja. Novi predsednik je postal Martin Tomc, častni predsednik pa Anton Dvojmoč. Sicer pa so delegati govorili predvsem o vzdrževanju spomenikov in obeležij NOB, o zdravstvenem varstvu in priznavalninah članov združenja ter obsodili poskuse enačenja kolaboracije s partizanskim bojem. J.D. Ves dohodek za razvoj kmetije Stane Nemanič, eden od dveh večjih kmetov na Božakovem, poleg reje bikov in svinj poskuša z dodatnimi dejavnostmi na kmetiji • Nasad jagod in zgodnjega krompirja gs&rsrisstt Sa^ssssassfc BOŽAKOVO - Čeprav je Stane Nemanič z Božakovega pri Metliki odraščal na kmetiji, pa je postal čisti kmet pred petimi leti. Pravi, da bi s plačo žene Olge, kije zaposlena, in njegovim dohodkom s kmetije lahko vzdrževala petčlansko družino, če ne bi bilo potrebno razvijati kmetije. Toda Stane je, odkar je kmet, nakupil številne stroje in obnovil ali na novo zgradil gospodarska poslopja. Ves dohodek je vložil v razvoj in vesel bi bil, če bi država mladim kmetom pomagala z ugodnejšimi posojili. Sicer pa se Nemanič v vasi, kjer so razmere za kmetovanje vse prej kot ugodne, ukvarja predvsem z vzrejo bikov, ki jih ima sedaj v hlevu 20, in plemenskih svinj mesnate pasme. Svinjerejo namerava še razširiti. Kar pa se tiče poljedelstva, prideluje na 10 hektarjih koruzo in ječmen za svinje in bike ter kosi travnike. Veliko zemlje ima v najemu okrog vasi, saj Božakovčani v ef//s ki n a s ve ti stno gnojenje s kalcijem, ^ jabolku obstojnost Prj;c /n (Ju. ’ nadPovprečnem spomladanskem, zlasti pa junijskem li(W. Njo m°čnem trebljenju plodičev lahko letos sadjarji % rt*° letin„ PPVPrečno debelo in za skladiščne bolezni manj figovim ka, k- Debeli, manj čvrsti plodovi, ki jih evropska %e.jirn ie „'jSc,bo'i odklanja, se v skladišču slabše držijo, posebno S|>oi!"l?1ODn-(riCirastj0 primanjkovalo kalcija, ki daje trdnost s kalp- • sc da Preprečiti in zdaj je zadnji čas za foliarno ln Calci()g^!m gnojilom, kakršna sta pri nas v prodaji folifer- ^rn^as,ih tl^šrtosti: naši sadovnjaki so resda povečini na °sk.rblien' I^Hdar to ne pomeni, da so v vsakem primeru ^(J^Prav/ n.1 ® Ea*cijem. Zanasti se ne gre niti na založno gnojen-Niv^Sa, lf?^a1^a, saj se lahko motnje v oskrbi pojavijo neodvis-Vfenie i/,1 ..drugih razlogov. Vsekakor je smotrno preprečiti \j; (Hi, nr: ?lc,Ja že zavoljo varnosti pridelka pred fiziološkimi Spr’ S6 hitroKal*tr'b j? kaScU odločilen. Ker se s posredovanjem I iivei° 2 raztr, -arnib 8n°j*l je tudi v tem, da se ponavadi dobro Sim ’ karnnPlnapi‘ zaščitnih sredstev proti boleznim in ško-samjn' jjtHcni, da lahko dva koristna ukrepa opravimo hkrati Jhfe aaPro(?’ S\a V na^dl trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim A)?!cija: foijc1! .va izdelka, primerna za preprečitev pomanjka-*aPisan Crtl1 ^a 'n calciogrccn. Natančna navodila za upo-8 na hpu,n?.embalaži, poudarimo le, daje priporočljiva doza KlarsadoK '!'ter Stojila. poraba vode pa naj znaša do 1.500 1 ^ uvnjaka. Inž. M. L. Stane in Olga Nemanič pri obiranju jagod glavnem opuščajo kmetovanje. Poleg Nemaničeve je v vasi le še ena večja kmetija, skupaj pa obdelata več kot polovico zemlje okrog Božakovega. V Stanetovem vinogradu raste 2.000 trt, prav toliko pa ima zasajenih sadik jagod, vendar ta nasad zmanjšuje na tisoč sadik. “To bo zadostovalo za domače in vaške potrebe. S pridelavo in obiranjem ni težav. Tudi kupci se najdejo, a porabim preveč časa, da jagode razvozim in tako mi ga zmanjka za drugo delo na kmetiji,” pove Nemanič. SERVISIRANJE ŠKROPILNIC ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v torek, 27. junija, servisiranje in testiranje traktorskih škropilnic, in sicer pri mehanični delavnici Merca-torja-Kmetijske zadruge. Zaradi vrstnega reda se prijavite na tel. 51-265, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Letos je na 5 arih poskusno posadil pod folijo zgodnji krompir, ki ga je namakal kar iz vodnjaka. “Manjše njive je moč namakati na ta način, za večje pa bi potreboval pravi namakalni sistem. Spoznal sem, da se zgodnji krompir splača pridelovati, zato ga bom prihodnje leto posadil na večji njivi ob potoku, iz katerega bom črpal vodo,” je iznajdljiv Stane, čeprav dobro ve, da prihodnost belokranjskega kmetijstva, zlasti pa zelenjadarstva, temelji na pravem in ne na improviziranem namakanju. A to je že druga tema. M. BEZEK-JAKŠE DRŽAVNA RAZSTAVA KOZ SEVNICA - Slovenski kozjerejci in gojitelji malih živali vabijo v soboto, 24., in nedeljo, 25. junija, na 4. državno razstavo in sejem koz, razstavo mlečnih izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka in na prvo razstavo kokoši Štajerka. Prizorišče dogajanja bo ob Planinski cesti pri obrtni coni, kjer bo tudi center za ohranjanje kokoši Štajerk. Razstava bo odprta v soboto opoldne, zatem bodo pričeli ocenjevati koze ter mlečne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka, ob 19. pa ob še kontrolna molža za prehodni pokal rekorderke mlečnosti 1995. V nedeljo dopoldne bodo med drugim ocenjevali kokoši Štajerke za prehodni pokal miss kokoš Štajerk, ob 14. uri pa bodo vedno zanimive kozje dirke. Po razglasitvi rezultatov ocenjevanj bodo podelili priznanja, ob 16. uri pa bodo razstavo zaprli. Slovenski kozjerejci bodo ponudili dobrote iz kozjega mesa ter mlečne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka. RAZSTAVA DOMAČE OBRTI IN KULINARIKE TREBNJE - Društvo izdelovalcev domače obrti in Kmetijska svetovalna služba Trebnje priredita v okviru prireditve Iz trebanjskega koša drevi, 22. junija, ob 19. uri v avli osnovne šole v Trebnjem razstavo domače obrti in kulinarike. Razstava, za katero je prejšnja leta našel pohvalne besede tudi dr. Janez Bogataj, bo odprta do nedelje, 25. junija. HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Po cvetenju vinske trte Letos jc veliko vinogradnikov tudi po večkrat škropilo proti pršici, marsikateri ne-glede na to, da je lani dvakrat uporabil žveplo v prahu. To pomeni, da pršica sploh ni bila vzrok težavam, ker bi ji žveplo ne dovolilo večjega razmnoževanja. TUdi je vedno več vinogradnikov, ki sprašujejo, zakaj se trsi sušijo. Govoriti o vedno težjem boju zoper bolezni ni potrebno, ker so za težave praviloma krivi sami vinogradniki. Po končanem cvetenju oz. ko se jagode zavežejo, je še čas, ko lahko uskladimo rodnost in bujnost posameznih trsov. Edino na ta način se lahko izognemo naštetim težavam. Gnojiti z mineralnimi gnojili, da bi obdržali nastavljeni pridelek, namesto da bi zmanjšali obremenitev, je usodna zmota! Da bi se lažje in pravilno odločali o razlogih in obsegu potrebnega redčenja nastavka, navajam osnovna in najpomembnejša dejstva: Osnovno merilo za največjo možno obremenitev je velikost neposredno osvetljene (nezasenčene) in zdrave listne površine. Za 1 kg grozdja trta potrebuje (odvisno od vremenskih razmer, toplote, vlage in števila sončnih ur) 1 do 2 kv. metra listne površine. Ker je povprečna velikost lista okoli 2 kv. dm (najpogosteje med 0,8 in 3 kv. dm), je potrebno za 1 kg grozdja 50 do 100 listov. Na dolžinski meter vrste trsovje torej možno pridelati 2,25 do 4,5 kg grozdja, ne da bi ogrožali življenjsko moč trsa. Pri tem lahko dosežemo poleg dobre kakovosti grozdja tudi popolno dozorelost lesa. Naš uspeh je torej odvisen ne samo od vremen- skih razmer, ampak tudi od naših ukrepov. Najprej pa moramo vedeti, ali smo z gojenjem do rodnosti vzgojili trs, z zadostno razvitimi koreninami in temu ustrezno enoletno zeleno maso in ali smo v naslednjih letih pri zimski rezi pustili pravilno število očes in ali smo se potrudili z zelenimi deli popraviti odstopanje od pravilne obremenitve. Trs je namreč lahko neustrezno obremenjen bodisi z grozdjem ali z veliko maso mladic. Zato najprej odstranjujemo kratke poganjke, ki nimajo normalnega rastnega vrha in so ostali dolgi okoli 20 cm. Drugo, kar je zelo pomembno, je, da se zavedamo neustreznosti predebelih poganjkov. Ti namreč poleg slabšega odganjanja in slabo razvitih mladic in grozdov na osnovi potrebujejo veliko več hranil in vode kot drobnejši, vendar še popolnoma primerni poganjki. Razlike v porabi so tako občutne, da jih nc bi smeli prezreti. Poganjek, kije povprečne debeline 12 mm in dolžine členkov 15 cm, namreč porabi v primerjavi z ustreznim poganjkom, ki je debeline 7 mm in dolžine členkov 7 cm, 6-krat več vode in hranil ter tudi sončne energije, da bi zadostno dozorel. Če nismo dovolj skrbni, se vedno zgodi, da je nekaj narobe: bodisi da je pomanjkanje vlage v juliju in avgustu, ko je trta potrebuje največ (50% od celotne letne porabe, ki znaša cca 150 I za pridelek 1 kg grozdja), ali pomanjkanje sončne energije. Enemu in drugemu se težko izognemo hkrati. Posledice pa so: slaba kakovost grozdja in veliko nedozorelih poganjkov, ki pozimi zmrznejo in se posušijo. Zato je še nujno treba preveriti stanje in, če ni v redu, narediti naslednje. (Se nadafjuje) JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. MANJ ZASLUŽKA PRI JAGODAH - Kljub nenehnemu dežju so v jagodnih nasadih Stanka Jurkoviča na Brodu pri Podbočju, ki ima z jagodami zasajenih blizu štiri hektare površin, nabrali precej pridelka. Manj kot prejšnja leta pa je zaslužka pri jagodah. Pridelovalci trdijo, da je to predvsem zaradi prevelike ponudbe in zato, ker preveč zaslužijo uvozniki jagodnih sadik, folije in drugega repro materiala, potrebnega za pridelovanje jagod. (Foto: M. Vesel) \helenamrzlikar \ gospodinjski kotiček Kuhanje živil v sopari Za sočno mlado zelenjavo ni primerno kuhanje v kropu, ker jc pregrobo, saj uniči veliko hranilnih snovi. Mnogo boljše je kuhanje v sopari in kuhanje v vodni kopeli. Takšen način kuhanja je zdrav, ker ohranja več hranilnih snovi in arome ter barvo in obliko živil. Živilo se zmehča s pomočjo toplote, ki jo prenaša vodna para. V sopari lahko poleg zelenjave še mehčamo mlado meso, nemastne ribe, riž, krompir, štruklje, cmoke, suhomesnate izdelke in podobno. Manj primerna je v sopari priprava mastnega starega mesa in grobo celulozne zelenjave. Za kuhanje v sopari potrebujemo posodo, ki je sestavljena iz kozice, v katero nalijemo 6 cm visoko vode, na to položimo mrežasto posodo, v kateri se živilo sopari. Obe posodi pa pokriva tesno se prilegajoča pokrovka. Če hočemo pripraviti ZELENJAVNI NARASTEK, narežemo poljubno mlado zelenjavo na primerno velike kose, jo stremo na mrežasto posodo, tesno pokrijemo s pokrovko in soparimo do mehkega. Vmes naredimo gostej- ši bešamel iz mleka, moke in stopljenega masla. Mešanico zavremo in začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Nekoliko ohlajenemu bešamelu dodamo razmešane rumenjake in trd beljakov sneg. Zelenjavo razporedimo po premazanem pekaču, jo prelijemo z bešamel omako in pečemo tako dolgo, da se preliv strdi in zarumeni. Kot dietno jed lahko pripravimo V SOPARI KUHANO MORSKO RIBO. Potrebujemo 1 čebulo, 3 korenčke, 1 peteršiljevo korenino, košček gomolja zelene, sol, poljubno morsko ribo, limonin sok ter rezino limone, zelen peteršilj in cel poper za okras. Zelenjavo očistimo, narežemo na manjše kose in jo damo v spodnjo posodo soparnika. Dodamo začimbe in prilijemo pol litra vode. Vse skupaj kuhamo 15 minut. Ribo operemo, očistimo, osušimo, pokapljamo z limoninim sokom in posolimo. Položimo jo v mrežasto posodo, pokrijemo s pokrovko in soparimo do mehkega. Na krožniku ribo garniramo z dodatki. IZ MAŠI H OBČIM MM Avtobusni Gorjanci spet trdni Kriza izpred dveh let je premagana - Jeseni bodo zaposleni večinski lastniki firme - Štirje novi najsodobnejši avtobusi NOVO MESTO - Čeprav so Gorjanci - Avtobusni promet še vedno hči matere Gorjanci, že dalj časa poslujejo povsem samostojno in do jeseni naj bi se tudi olastninili; vse kaže, da bodo zaposleni postali večinski lastniki s tako imenovanim notranjim odkupom. Danes ima ta del Gorjancev 134 zaposlenih ter 87 avtobusov, s katerimi prepeljejo okoli pol milijona potnikov na mesec in naredijo od 450.000 do 550.000 kilometrov, največ po Dolenjski, Beli krajini in Posavju. Pred dvema letoma so bili v hudi krizi in tik pred stečajem. “Naši up- Marjan Smrke niki, Dolenjska banka, Tilia so verjeli v nas in očitno se niso ušteli,” pravi Marjan Smrke, dolgoletni direktor. Danes poslujejo dobro, lahko pa bi še precej bolje, če jih ne OBLETNICA INVALIDSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO - Društvo invalidov Novo mesto bo ob 13-letnici delovanja organiziralo v soboto, 24. junija, ob 11. uri v osnovni šoli Grm srečanje, na katerem bo podelilo najvišja društvena priznanja članom in zunanjim sodelavcem ter en naziv častnega člana. Na slovesnosti pričakujejo tudi najvišje predstavnike Zveze društev invalidov Slovenije in predstavnike invalidskih društev iz širše regije. Slavnostni govornik bo novomeški župan Franci Koncilija. Srečanje bodo popestrili novomeški glasbeniki in plesalci, popoldne bo za razvedrilo in zabavo poskrbel duo Breza iz Semiča. bi bremenili stari dolgovi iz časa enovite firme Gorjanci. Z drugim programom, Tovornim prometom, so si stare dolgove razdelili na pol. Kljub temu pa je ta ena najstarejših prevozniških firm v Sloveniji - kot Gorjanci vozijo že več kot 40 let - v zadnjem času kupila 4 nemške turistične avtobuse visokega razreda, kar jih bo stalo 1,8 milijona nemških mark; za nakup so dobili ugoden kredit tuje banke, prav tako pajim je šla na roke Dolenjska banka kot garant. “S temi res izvrstnimi in komfortnimi avtobusi opravljamo turistične prevoze, vozijo pa tudi na naših rednih linijah, zlasti v Ljubljano in Maribor,” je povedal Smrke. Gorjanci so še edini v Sloveniji, ki imajo pogodbo za prevoz delavcev. Revozove delavce vozi vsak dan kar 25 njihovih avtobusov, poleg tega opravljajo tudi prevoze šolskih otrok v novomeški in trebanjski občini. “Medtem ko smo pri turističnih prevozih res med najboljšimi, smo zaradi težav popustili pri obnovi ostalega voznega parka. To bo treba čim prej nadoknaditi in drugo leto nameravamo z novimi zamenjati 10 do 15 avtobusov za primestni prevoz; kupili jih bomo, brž ko jih bo ljubljanska Avtomon-taža začela izdelovali. Potem bomo postopoma in v okviru svojih možnosti park obnavljali naprej. Ob takem parku, kakršnega imamo mi, se pravi pri skoraj 90 avtobusih, bi morali zamenjati po 10 avtobusov na leto, saj je znano, da po sedmih letih avtobusi, zlasti naši domači, začnejo povzročati velike stroške.” Avtobusni promet Gorjanci je tudi upravljalec in solastnik novomeške avtobusne postaje, skozi katero gre vsak dan okoli 7.000 potnikov, od tega polovica srednješolcev. Prav ti oziroma objestneži med njimi jim povzročajo precej škode zlasti v stranišču in čakalnici, kjer ni niti koščka, ki ga ne bi tako ali drugače “obdelali”. S tem, ko so sedmim gostinskim lokalom na avtobusni postaji dali dovoljenje za obratovanje, čeprav niti eden nima sanitarij za goste, je stranišče na postaji res postalo javno. Poleg tega postaja kot objekt ni zgrajena do konca, kar jo seveda kazi. A. B. Smreke ali iegnan britof? NOVO MESTO - Zagate z novomeškim pokopališčem trajajo že dolgo in jim še ni videti konca. Smihelsko in ločensko pokopališče sta polni, na šmihelskem že dalj časa sploh ni novih grobov, ampak pokopujejo le v stare, razširjeno prečensko pa je preveč od rok in se nekako ne more prijeti kot mestno pokopališče. Na prostoru, kjer bi moralo biti že pred časom urejeno novo mestno pokopališče v Srebrničah, pa rastejo smreke. Zapleti z zemljiščem za novo pokopališče so znani in trajajo že (pre)dolgo. Pred šestimi leti je prišla ureditev novega pokopališča v referendumski program in po zaključnem računu za lansko leto je tega denarja celih 150 milijonov tolarjev. Čeprav je to mrtev kapital, vsaj ne propada, saj je dobro naložen in prinaša obresti. Od lanske jeseni, ko se je nekdo izmislil, da skupnost novomeških krajevnih skupnosti ni več pravna oseba, s tem denarjem upravlja oziroma zanj skrbi krajevna skupnost Idrska, kamor sodijo tudi Srebrniče, kjer naj bi bilo novo pokopališče; KS Drska naj bi bila, če bo do tega sploh prišlo, tudi investitor pri gradnji oz. ureditvi pokopališča v Srebrničah. Pri tem pokopališču se je, kot je znano, ustavilo zaradi denacionalizacije, in to tik pred začetkom del. S postopkom denacionalizacije so celo pohiteli, ko pa je bil končan, sta nova in stara lastnica oz. njen dedič premislila oziroma začela v neslutene višine navijati odkupno ceno. Občina je pristala celo na visoko precenjenih pol milijona mark in še ves les bi ostal novemu lastniku, pa se je v zadnjem hipu spet premislil. Pred kratkim je novomeški župan v zvezi s srebr-niškim pokopališčem omenil celo vsoto milijon in pol mark! Kakorkoli že, krajevna skupnost Drska je konec lanskega leta na občinsko javno pravobranilstvo naslovila predlog, naj se sproži postopek za razlastitev tega zemljišča v Srebrničah, to pa je zadevo posredovalo naprej. Od takrat stvar stoji. Medtem pa si Novome-ščani lahko v Dolenjski galeriji ogledajo, kje so pokopavali njihove davne “someščani”pred 3.000leti in kaj so jim dajali v grobove. A. BARTELJ SKD predstavila proračun IMAJO SV. FLORJANA - Na slovesnosti gasilskega društva Kamence so v nedeljo v navzočnosti novomeškega župana Francija Koncilije, predsednika gasilske zveze Novo mesto Andreja Poljšaka, predsednika sveta KS Bučna vas Jožeta Florijančiča, dekana Mira Viranta ter številnih gasilcev in drugih obiskovalcev ustoličili jv. Florjana, kip zavetnika gasilcev, ki ga je naredil Janez Potočar iz Potočne vasi. Na slovesnosti so tudi blagoslovili gasilski dom in novo vozilo, ključe slednjega je prevzel Andrej Pale. Na prireditvi so podelili številna dntšivena priznanja in zahvale ter občinska gasilska priznanja. CD Kamence, ki deluje 18 let, vodi predsednik Anton Kumelj. (Foto: L. M.) NOVO MESTO - V ponedeljek so novomeški krščanski demokrati predstavili svoje poglede na občinski proračun. Podpredsednik stranke Alojz Turk je na začetku poudaril, da so občinsko upravo sprejeli brez ustrezno usposobljene kadrovske strukture, vendar so vse naloge po njihovem mnenju opravili uspešno, proračun je označil ket odraz dejanskih potreb in ni strankarski, medtem ko ga je župan mestne občine Novo mesto označil za preži-vitvenega. Županje poudaril, da bi bilo denarja dovolj, če se ne bi pojavile intervencijske zadeve, kot sta sanacija kandijskega mosta in knjižnice. župan Franci Koncilija izrazil zadovoljstvo nad sicer še neuradnimi zahtevami Smarjete po ustanovitvi lastne občine, podobne pobude pa pričakuje tudi iz Žužemberka, kjer pa o tem za sedaj še molčijo. Sekretar za komunalne zadeve Feliks Strmole je povedal, da so sredstva, namenjena komunalnemu področju, na lanskoletni ravni, le za ceste je denarja manj. Mimo pogovora o proračunu je Pripravo proračuna je predstavila sekretarka za finance in podjetništvo Meta Stupar, ki se je ob tej priložnosti javno zahvalila za strokovno pomoč Kristini Progar, področje športa, kulture in mladine pa je predstavil sekretar Robert Judež. I. V. Uspešna in razpoznavna banka Lansko leto je Dolenjska banka zajključila zelo uspešno in ustvarila 331 milijonov SIT dobička - Širitev - Franci Borsan direktor do 2001 NOVO MESTO - Lansko leto, prvo leto poslovanja z novim imenom in novo, razpoznavno celostno podobo, je Dolenjska banka zaključila zelo uspešno. Dolenjska banka sodi med srednje velike banke, po poslovnih kazalcih pa je med 33 slovenskimi bankami v prvi četrtini. “Smo v večinski lasti domačega zasebnega kapitala, smo stabilna, dobro likvidna banka, prva na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju,” pravi direktor Franci Bor-san, ki mu je nedavni zbor delničarjev podaljšal mandat do spomladi leta 2001. Lansko leto je Dolenjska banka zaključila s 331 milijoni tolarjev dobička. Od tega so 100 milijonov tolarjev razporedili v rezerve, več kot 193 milijonov so namenili za izplačilo desetodstotnih dividend, 34,3 milijona tolarjev za nagrade zaposlenim, 3,3 milijone tolarjev pa za nagrade članom upravnega in nadzornega odbora banke. Največji delničar Dolenjske banke, Krka, ima komaj 4,8- odst. delež, nasploh je kapital banke zelo razpršen, saj prvih 10 delničarjev nima niti tretjine kapitala, kar je, poudarjajo, dobro, saj tako ni bojazni, da bi sc en delničar ali manjša skupina “polastila” večinskega deleža. Dobri lanski rezultati so upravljalce pripeljali do odločitve, da bodo vrednost bančnih delnic preverjali tudi na borzi, in računajo, da bodo delnice Dolenjske banke začele jeseni kotirati na Ljubljanski borzi. “Ugled naše banke se krepi ŽUŽEMBERK KOT OBČINA ŽUŽEMBERK - Krajevna skupnost Žužemberk naj bi do 1997. leta postala občina, kar dopušča tudi ustrezna presoja ustavnega sodišča. Še letos bodo v krajevni skupnosti organizirali zbore krajanov, na katerih sc bodo prebivalci ponovno oprcdc-lili v zvezi s predvideno občino. Mestna občina Novo mesto ne misli ovirati krajevne skupnosti Žužemberk pri ustanavljanju nove občine. in utrjuje na domačem in tujem trgu, imamo svežo in prepoznavno podobo, veljamo za urejeno banko s strokovnimi in delavnimi ljudmi,” pravi Borsan, ki je povedal, da imajo izdelano strategijo banke do leta 2.000. “Še naprej hočemo biti samostojna srednje velika banka z neomejeno licenco za poslovanje.” Zato so s sklepom zbora banke povečali svoj jamstveni kapital s tem, da so spremenili del prednostnih delnic v navadne. Prednostne delnice po tej spremembi predstavljajo le še slabo tretjino osnovnega kapitala, jamstveni kapital pa bo konec leta znašal že blizu 6 milijard tolarjev. Poleg tega, da skrbi za krepitev kapitala, Dolenjska banka vseskozi povečuje tudi bilančno vsoto, ki sedaj znaša že preko 30 milijard tolarjev. Za letos načrtujejo 16-odst. realno rast sredstev in naložb. K uresničitvi tega bo gotovo pripomoglo tudi širjenje njihove poslovne mreže. Sedaj je Dolenjska banka prisotna v osmih občinah, do konca leta pa naj bi bila v enajstih, in to s 25-imi enotami, agencijami in ekspoziturami in 16-imi bančnimi avtomati. V kratkem bodo odprli novo enoto v Brežicah, jeseni pa še sredi Ljubljane, lokacijo imajo tudi že v Krškem, pogovarjajo se v Sevnici in še kje. “Kreditirali bomo vse ekonomsko upravičene investicijske programe, če bo šlo za večje investicije, bomo pritegnili še druge banke, domače ali tuje,” obljublja Borsan. “Kreditirali bomo tudi notranji odkup Krke in še nekaterih drugih podjetij.” Seveda se Dolenjska banka dejavno vključuje v reševanje težav največjih dolenjskih gospodarskih bolnikov. Za letos v Dolenjski banki načrtujejo 360 milijonov tolarjev čistega dobička, dividende pa naj bile najmanj tolikšne, kot znaša obrestna mera za enoletni depozit. A. BARTELJ TOMAŽEV MOST KLIČE PO NOVEM - Če bo krajevna skupnost Žužemberk imela na voljo denar, ki naj bi ga dobila iz občinskega proračuna, bo letos postavila betonske stebre za nov Tomažev most na Krki v Žužemberku. Most bo predvidoma iz lesa in betona in bo odprt za pešce in osebne avtomobile. Če bi ga zgradili iz lesa, bi s tem ohranili njegovo prvotno podobo, vendar bi bilo to dražje od gradnje betonskega mostu. Most so nazadnje temeljito obnovili pred 15 leti. Zdaj komaj še stoji skupaj, vendar domačini po njem prečkajo Krko, kot ženska na sliki, ki si je tako precej skrajšala pot iz Žužemberka domov v bližnjo vaj. (Foto: L. M.) CRPOV, vroče žužemberško železo KS Žužemberk sodeluje v projektu za razvoj podeželja - Ljudje imajo zamisli, kako organizirati posamezne dejavnosti - Razvoj v dveh zamahih - Izvajalec Studio 5 ŽUŽEMBERK - Žužemberk se sicer razvija, vendar ne more govoriti o vzponu, čeprav poskuša napredovati v več pogledih. Zdaj ima v ognju še eno železo: stavi na projekt CRPOV. Franc Škufca, predsednik sveta KS Žužemberk, je prepričan o koristnosti tega razvojnega načrta. “Upamo, da bomo v okviru CRPOV dobili pomoč ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Pričakujemo, da bomo s tem razvojnim načrtom zagotovili finančno pomoč krajanom, ki sc bodo lotili nalog v kmetijstvu, turizmu in malem gospodarstvu.” Zanimanje za to vrsto denarne pomoči je na območju Žužemberka precejšnje, kar kaže tudi udeležba na sestankih, na katerih so razpravljali o projektu CRPOV v KS Žužemberk. Na teh sestankih prihaja na dan spoznanje, da kaže izkoristiti razvojno priložnost. Ljudje imajo namreč številne ideje, kako bi v kraju razvijali turizem in kmetijstvo, kako bi se osebno preživljali s temi dejavnosti, vendar sami ne bodo zmogli najtežjih prvih korakov. “Projekt pomeni pomoč domačinom pri zbiranju najrazličnejše dokumentacije, svetovanje in denar. Finančna sredstva bodo deloma nepovratna, v večini primerov pa bo šlo za ugodna posojila.” Projekt CRPOV bo KS Žužemberk uresničila v dveh zamahih. V prvem, ki poteka prav zdaj, obdelu- je območje lokalnega središča Žužemberk: sam kraj Žužemberk, Pra-preče, Cvibelj, Zafaro, Trebčo vas, Stavčo vas in Budganjo vas. V drugem bo prišel na vrsto Dvor z okolico. Projekt CRPOV v Žužemberku bo izvajalo podjetje Studio 5 iz Trebnjega, kar je rezultat javnega natečaja. L. M. Franc Škufca LETNA KONFERENCA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV NOVO MESTO - Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto bo organiziralo v nedeljo, 25. junija, ob 9. uri v jedilnici vojašnice Novo mesto v Bršljinu zbor častnikov in svojo letno programsko konferenco. Pregledalo bo dosedanjo dejavnost in začrtalo bodoče delo. Mag. Teodor Geršak bo na srečanju predaval o evropskih varnostnih procesih in vlogi Slovenije v njih. Novomeškčjroflto: OGLEDALO IN HRUST-'-«' na poti nekemu hrustu, z. ‘ stalno razbito, prav pred kra _ CftflSK5SS3!S n,, hi H,.Inl «ntn zase v tenu. ZJ' če bi si junak zasluzil ne bi delal sam zase v tenu. u ga lahko počakali cestarji , drug in mu dovolili, da svoj drug in mu dovolili, da svojo ^ ob istem času, ko so na u . vesno odpirali Istrabenz n nilnico plina, je bilo še nel“J ,d ■> kov. Ker novinarji in sPe™ ,|0za-mogli biti na vseh hkrati, so ,e. mujali. Snemalec novomesk začel zapirati škarje in.re .:sne-Župan, ko je to videl, je P ^ malcu dvignil prst, kazočna« ■ bi hotel reči: Dule, zamudi :. p, to pravi, jaz režem trak ob tein najpomembnejšem nikjer. , frld MUZIKA - Ansambel o igrana OŠ Šmihel v Novem Baje Čuki ne pojejo zastre nis, Novem mestu ne. Sko » tako velikodušni kot takra» V tisti šoli igrajo zastonj. zovi sejni sobi, v ^“,er!/U) ker j1 . K prepovedano kaditi. ‘ a ’ if0-napis še v slovenščini, te P coski šefi pač ne razumejo NOVOST DOLENJSK111 ¥/■ A O Ni pekakn j j« NOVO MESTO - £ karne so uresničile svoj gruliJ vtnj izboljšati kakovost pr° j $i60. ho h, peciva in ostalih izdelkov ^. 4 proizvodnega progra nCposN' zirale so boljše dodatno'" ' Usi jSc, no seznanjanje svojin K V peti| don daj Na lab z Jošt 0q j- ale so boljše dodatno' (# h, no seznanjanje svojih K.iJdjeP a ktii rezno strokovno usP°eSn0te,v jJ i rezno strokovno USP° n0tc,v lavcc (vodja poslovne e!Jvilski 'ov; razvoja in tehnologije, 0deld* ,a podrobneje seznanjal s P? . 0 V Ugovca - Katarino, M 4) M ^ iz Koroške vasi ■■J tuŠ3 Jak na Čadonič iz P£aS piija'jc«‘ Suzana Vidic 'z,G."u?aV'rf "u Renata Ozimek iz j■,frCbZf V Barbaro, Neva Peve CJ ii,. - Nelo, Bernarda ^ - Gašperja, Mari"*' V,UC «j'• Metlike -Marijanaf Radulovič ksandro, * Jkov fanija Milenkovič'^ piaHU ^ I 5omaljski drobir MM IZ MAŠI H OBČIM MM Zastrašujoč pogled v otroška usta Zobna asistentka v metliški šolski zobni ambulanti Marjanca Kolar opozarja, da imajo šolarji preveč prizadetih zob - Akcija čistih zob - V pričakovanju večje skrbi šol in staršev glede na stanje otroških zob to zelo nujno. Vsak teden sem hodila želirat zobe učencem od 1. do 4. razreda na obe omenjeni šoli, dvakrat na teden sem bila v mali šoli, enkrat na mesec pa sem ocenila čistočo zob,” pravi Kolarjeva, ki ob koncu šolskega leta ugotavlja, daje bil v letu dni uspeh precejšen, in upa, da se bodo prihodnje šolsko leto za akcijo odločili tudi v Metliki. Zobna asistentka Kolarjeva in metliška šolska zobozdravnica dr. Danica Vujčič-Škaljac sc zavedata, da je najpomembnejša preventiva, toda v letošnjem letu sta bili še zelo zaposleni s kurativo. Poleg tega je zobozdravnica začela jeseni delati le s polovičnim delovnim časom, od marca dela po 30 ur na teden, upa pa, da ji bodo odobrili poln delovni čas. Tako se bo lahko čakalna doba, ki je bila v začetku poltretji mesec, sedaj pa je mesec in pol, še zmanjšala, kajti za mnoge mlade paciente je bilo ob takšnem čakanju že marsikaj zamujeno. Seveda pa Kolarjeva opozarja, da bi morali poleg šole bolje sodelovati z zobozdravstveno službo tudi starši, ki se še vse premalo zavedajo, kako pomembna je pri otrocih skrb za zdrave zobe. M. BEZEK-JAKŠE BELOKRANJSKE OVCE - Številni obiskovalci prve belokranjske razstave drobnice so imeli v Semiča res kaj videti. Organizatorji upajo, da je razstava spodbudila še kakšnega Belokranjca, da se bo odločil za rejo ovac ali koz, po katerih je v Beli krajini vse večje povpraševanje. (Foto: M.B.-J.) Belokranjska drobnica na ogled V Semiču je bila prva razstava ovc in koz belokranjskih rejcev - Dr. Franc Zagožen: “Z rejo drobnice preprečimo zaraščanje zemlje in s tem pripomoremo k urejenosti kulturne krajine” SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine je v nedeljo pripravilo v Semiču prvo belokrai\jsko razstavo koz in ovac. Od 150 članov, kolikor jih šteje društvo, jih je sedemnajst razstavilo ovce, deset pa koze. Na ogled je bilo okrog 80 živali, vendar pa tokrat še niso imeli ocenjevanja, ker nad ovčerejo in kozjerejo še ne vodijo kontrole. Kot je povedal predsednik društva niče danes srečo, ker jim je tudi Marjanca Kolar SREČANJE SEMIŠKIH BORCEV GORNJE LAZE - V nedeljo, 25. junija, bo ob 15. uri na Gornjih Lazah prijateljsko srečanje borcev občine Semič. Govornik bo predsednik Zveze borcev občine Semič Jože Regina, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci OŠ Semič. TRIGLAV V SEMIČU SEMIČ - V soboto, 17. junija, je zavarovalnica Triglav odprla svoje zastopstvo v starem gasilskem domu v Semiču. Na ta način se zavarovalnica s svojimi storitvami približuje občanom Semiča, saj bo pri zastopstvu moč sklepati vse vrste zavarovanj, zavarovalnica pa bo tam svojim zavarovancem izplačevala tudi škodo. Zastopstvo je odprto ob ponedeljkih in petkih od 8. do 11. ure ter ob sredah od 13. do 16. ure. višini dotacije KS, ostalo pa bi zbrali krajani sami, ali da bi KS najela kredit, s katerim bi poravnala obveznosti do Cestnega podjetja, svetniki sploh niso razpravljali. Pač pa so naložili KS Adlešiči, da do naslednje seje sveta pripravi natančno gradivo o asfaltiranju, s Cestnim podjetjem pa se poskuša še pogajati. M.B.-J. Stanko Pašič, bodo v prihodnje posvečali več pozornosti kontrolirani vzreji. S pomočjo kmetijskih svetovalnih služb v Črnomlju in Metliki • Organizatorji tudi tokrat niso pozabili na izobraževanje, saj so pripravili predavanje Elorija Peper-ka o uporabi mineralno-vitamin-skih dodatkov in demonstracijo striženja ovac. V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali učenci semiške osnovne šole. bodo nabavljali tudi plemenske živali, čeprav si želijo, da bi jih čimveč vzgojili doma. Reja drobnice ima namreč v Beli krajini še veliko prihodnost, tudi zaradi razgibanega in kamnitega terena, ki za druge kmetijske panoge ni primeren, pa tudi zato, ker ovc in koz v Beli krajini ni težko prodati, saj so Belokranjci največji mojstri v Šloveniji za pečenje jagenjčkov, hkrati pa tudi veliki sladokusci. Namen društva rejcev drobnice, ki je bilo ustanovljeno šele lansko leto, je bil, da z razstavo spodbudi še tiste omahljivce, ki se ne morejo odločiti, ali bi začeli z ovčerejo ali ne. Že po zanimanju, ki gaje razstava vzbudila, sodeč, so marsikoga zagotovo prepričali. Sicer pa imajo rejci drob- KRESOVANJE NA SMUKU SEMIČ - Občina Semič vabi na tradicionalno kresovanje ob dnevu državnosti, ki bo v soboto, 24. junija, s pričetkom ob 20. uri, pri Lovskem domu Smuk nad Semičem. Za zabavo bo igral ansambel Šum, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. splošna klima v družbi bolj naklonjena. Kot je ob otvoritvi razstave dejal slavnostni govornik dr. Franc Zagožen, včasih ni bilo tako. Dr. Zagožen, poslanec v državnem zboru in znani slovenski strokovnjak za drobnico, je naletel na mnoge prepreke, ko je pred 25 leti začel propagirati rejo drobnice. Takrat je mislil tudi na Belo krajino in vse ostale slovenske pokrajine, kjer je zemlja že zaraščala. “V tem času je zaraslo 250 tisoč hektarov. To moramo zaustaviti, med drugim tudi z rejo drobnice, za kar pa je seveda potrebno veliko znanja, volje in veselja,” je dejal govornik ter poudaril, da je v Sloveniji število ovac sicer še zelo majhno, da pa imamo že nove pasme, za katere se zanimajo tudi v tujini. Pomembno pa je, da se ovčereja v Sloveniji širi in pri tem Bela krajina ni izjema. M. BEZEK-JAKŠE “Bog daj, bog daj dobro leto!” V Črnomlju se pričenja 32. jurjevanje in kresovanje -Pester program ČRNOMELJ - Konec tega tedna se začne v Črnomlju že 32. jurjevanje in kresovanje zapovrstjo. V vseh teh letih se je ohranil osrednji smisel prireditve, ki se prepleta kot rdeča nit, to pa je predstavitev belokranjskih folklornih skupin in njihovega dela. Tudi tokrat bodo v bogatem programu, ki se bo od petka, 23. junija, do nedelje, 25. junija, v glavnem odvijal v črnomaljski jurjevanj-ski dragi, nastopili vsi belokranjski folkloristi, a tudi številni gosti. Prireditev se bo pričela v petek ob 19,30 z igranjem črnomaljske godbe na pihala, nadaljevala s celovečernim koncertom češke folklorne skupine Markoviča in to noč končala z zabavo, za katero bo poskrbel ansambel Pop design. V soboto bo ob 9. uri igrala domača godba na pihala, uro pozneje bo v gasilskem domu otvoritev vinogradniške, kulinarične in lovske razstave. Ob 11. uri bodo prikazali predelavo lanu, pre- Nimajo za kruh, kaj šele za odpadke Komunala TVebnjeje od leta 1993 na novo uvedla odvoz odpadkov za okrog 1.800 gos-podinjstev iz 95 naselij ■ Do konca leta še odvoz iz 25 naselij oz. 370 gospodinjstev TREBNJE - Odvoz komunalnih odpadkov je za meščana prava nuja, že skoraj nekakšna dobrina kot zdrava pitna voda, medtem ko na podeželju marsikje vsaj na začetku prinaša ta storitev pooblaščenega podjetja - v trebanjski občini je to Komunala - praviloma obilo hude krvi krajanov. Ti na vse kriplje skušajo Občinarjem in komunalcem dokazati, da oni odpadkov pravzaprav nimajo. Toda Komunala Trebnje je v letu 1993, ko je takratna občinska skupščina sprejela odlok o ravnanju z odpadki na območju občine, da bi javno snago postopoma razširili na vsa naselja, takoj ko je s pristojnega mesta dobila “blagoslov”, začela uresničevati zaupane ji naloge. Do konca leta naj bi Komuala odvažala komunalne odpadke že od 4.215 gospodinjstev, to je od 83 odstotkov občanov. Širitev odvoza odpadkov usklajujejo s svetom krajevne skupnosti, vsaj mesec pred pričetkom odvoza pa izčrpno obvestijo vsa gospodinjstva o tej storitvi. Komunalci so ob pregledu sedanjih seznamov ugotovili, da pri 71 gospodinjstvih odvoz odpadkov ni povsem urejen. Pri 55 gospodinjstvih so objektivni razlogi, ker s smetarskim kamionom ne morejo v bližino hiše, stranke pa bi morale svoje smetarske posode postaviti tudi 600 metrov od doma! Zato tem ljudem Komunala omogoča, da odpadke dostavijo na drugo zbirno mesto, neredne storitve pa jim ne zaračuna. “Pri 16 gospodinjstvih, kjer odpadke sicer odvažamo, pa smo ugotovili, da so premoženjske, zdravstvene, socialne in podobne razmere take narave, da bi bilo potrebno k občanom usmeriti patronažno medicinsko sestro in socialno delavko, ne pa komisijo Komunale, ki se ukvarja z odvozom odpadkov,” poudarja direktor trebanjske Ko- munale Pavel Jarc. Že omenjeni odlok določa, da odpadke odvažajo od gospodinjstev, ne pa tudi od zidanic in vikendov. Trebanjski komunalci menijo, da bi morali smetarino uvesti na dostopnih terenih, kjer so vikendi in zidanice v vaseh. Tisti nezadovoljni krajani, ki se odvozu odpadkov • Odvoz odpadkov so v trebanjski občini uvedli na območju krajevnih skupnosti TVebnje, Mokronog, Šentrupert in Čatež, deloma pa v KS Mirna, Šentlovrenc, Veliki Gaber, Svetinje, Dobrnič, Velika Loka, Štefan, Dol. Nemška vas in Kačje selo. 1. julija bo Komunala začela odvažati smeti še iz vasi Dol. Pod-boršt, Mačkovec, Stranje, Krtina in Mali Gaber. upirajo, se nemalokrat znajdejo na sodišču, kjer tožbo izgubijo, čeprav se celo komunalcem zdi, da včasih celo neupravičeno. 22. junija 1995 je, vezenin, pisanic, ob tem pa bodo igrali mladi tamburaši iz Dragatuša. Prikaz bodo ponovili ob 15. uri, medtem ko se bo ob 20.30 pričelo kresovanje, na katerem bodo proglasili tudi najlepše urejeno naselje in domačijo v občini, večer pa bo zaključil anasambel Henček. V nedeljo bo ob 10.30 jurjevanje in nastop belokranjskih folklornih skupin, ob 14.30 koncert črnomaljske godbe na pihala, uro pozneje pa še nastop tamburaškega orkestra glasbene šole Črnomelj. Ob 16. uri bo srečanje izvirnih folklornih skupin Slovenije, ki bodo prišle iz Dragatuša, Šentviške Gore, Poljčan, Ncmilja-Podblice, Lancove vasi, Motvarjevcev, Šentvida pri Stični in Senovega. Od 18. ure naprej bo za zabavo poskrbel ansambel Belokranjci. Ob jurjevanju in kresovanju bo v Črnomlju še vrsta drugih prireditev. Tako je bila že v soboto kolesarska dirka po ulicah Črnomlja, od 19. junija pa je na črnomaljski pošti razstava belokranjskih vezenin in znamk s folklornimi motivi. Danes, 22. junija, bo ob 20. uri v Špcličevi hiši otvoritev razstave grafičnega bienala. V soboto, 24. junija, bo od 9. ure naprej v poslovni coni Majer teniški turnir, istega dne ob 17. uri pa v kulturnem domu še zaključni koncert učencev, solistov, ansamblov in tamburaškega orkestra glasbene šole Črnomelj. M.B.-J. PRAŠIČJA FARMA STIČNA SMRDI LE ZELENIM? IVANČNA GORICA - Tukajšnji občinski odbor Zelene alternative Slovenije (ZAS) je v pripravah na javno tribuno o svinjski farmi povabil na razširjeno sejo tudi direktorja prašičje farme Stična Lojzeta Plantariča, inšpektorje in predstavnika podjetja Biokrog. Po uvodnih zelo visokih tonih, ko se predsednik ZAS Ivo Frbežar in še nekateri simpatizerji ZAS s Hudega nikakor niso strinjali z zdravnico, ki je povedala, da po njenem mnenju s larmc v Stični niti ne smrdi več tako kot poprej, kar lahko zatrdi, ker se mimo vozi vsak dan domov na Vir pri Stični, se je čustvena razprava o otrocih, zastrupljenih z gnojevko, proti koncu debate le povsem umirila. Posebej so vsi z velikimi upi poslušali zatrjevanje predstavnika podjetja Biokrog Zorana Simiča, da pozna zanesljivo pot za ekološko sanacijo farme. Torej tudi smradu, ki ga povroča amonij, in ga je po meritvah v resnici preveč. MŠŠ IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ Občina na tujem zemljišču Vojska in policija spet “okupirali” in zaprli del občine - Država Kočevski veliko pobere, malo pa ji vrača - Ljudi je malo, problemov pa veliko KOČEVJE - Pogodbo o uporabi prostora je treba skleniti med občino Kočevje ter Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve, ki imata svoja vadišča in prostore na območju kočevske občine. Zdaj občina nima nobenega vpogleda, kaj se na teh območjih dogaja, ministrstvi pa ne plačujeta občini nič za uporabo njenega prostora. Nujno je treba bolj pošteno ure- diti tudi odnose s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, ki razpolaga z okoli 70 odst. občinskega prostora, v ta sklad pa se steka iz občine na leto okoli 250 milijonov tolarjev. Občina z veliko napora dobi v raznih oblikah nazaj le del tega denarja, čeprav je stanje kočev- Potoške vesti • Poročali smo že, da bo obrat Rika kupila Kovinoplastika Lož. Iz neznanih razlogov se to ni zgodilo, pač pa seje Kovinoplastika odločila za nakup podobnega obrata v stečaju na Uncu v cerkniški občini. Kaj se dogaja s potoškim obratom ni moč ugotoviti. Kovinoplastika bo Potočane še naprej zaposlovala. Nekaj delovnih mest ponuja tudi Brest, za kar pa med Potočani ni zanimanja. • Na celotnem področju KS Loški potok ni nobenega peskokopa in je potrebno ta material “uvažati”. Občinski svetnik Ivan Anzeljc pravi, da so možnosti za odprtje, kar je občinski svet sprejel v svoj načrt, saj bi odprtje pomenilo pocenitev popravila skoraj 90 km makadamskih cest in poti, kijih ima na skrbi KS Loški potok, pocenilo pa bi tudi druge gradnje. • Občinski svet se je začel pogovarjati za izdajanje lokalnega glasila. Svetniki menijo, da sklepi, pobude in druge pomembne novice ne prihajajo med ljudi, ker je obveščanje preskopo. To o slabem obveščanju ne drži, drži pa to, da ljudje malo bero glasila, ki vsaj tedensko prinašajo aktualna dogajanja, a so premalo razširjena, tistih nekaj večjih glasil pa lokalne novice ne zanimajo. Pobudo pa velja upoštevati. • Na račun Komunale iz Ribnice je bilo izrečenih kar nekaj kritik, zlasti na račun previsoke grobarine in stroškov pogrebov, ki so baje večji, kot v drugih občinah. Komunalno podjetje pa je nad takimi ugotovitvami začudeno. V odgovoru na te trditve pravi, da so cene enake kot v prejšnjem letu, obenem pa pristavlja, da je formiranje cen izključno v njihovi pristojnosti. Denar porabijo za košnjo zelenic, čiščenje zidovja in odvoz smeti. Slednje sicer drži, vse drugo pa je menda bolj zamisel ali, po številkah sodeč, izredno drago. skega gospodarstva zelo težko, saj so največja podjetja v stečaju. Denar od gozdov torej država pobere, občini pa je v zameno pustila v vzdrževanje okoli 900 km gozdnih cest, ki sojih prej vzdrževali gozdarji (GG). Kočevska občina ima že sicer najmanj posodobljenih cest v državi. Ker ima sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kar okoli 30 odst. prihodkov iz kočevske občine, je razumljiva zahteva iz Kočevja, naj bi za te namene ustanovili svoj sklad. Država razpolaga zdaj z okoli 70 odst. kočevskega prostora in je kočevska občina tako praktično (po sedanjih predpisih) na tujem zemljišču. Občina Kočevje je druga največja v državi (takoj za Novim mestom), a je najredkeje naseljena, saj ima po odcepitvi nekaterih delov le še 17.000 prebivalcev. Velika večina prebivalstva je v dolini okoli Kočevja, obširno območje Kočevskega Roga pa premore le še eno naseljeno vas, Koprivnik. Zato je Kočevska vedno bolj zanimiva za tiste, ki se prizadevajo, naj bi tu ustanovili tako imenovani Kočevski naravni park. Žal o tej zamisli razpravljajo predvsem v Ljubljani in drugod, na Kočevskem pa bolj malo. Tudi občinski svet o tem še ni razpravljal, čeprav gre za občino in njene interese. Zaradi redke naseljenosti so v kočevski občini v primerjavi z ostalimi večje težave na področju gradnje, posodabljanja in vzdrževanja cest, vodovodov, šol, zdravstva itd.To je le nekaj misli iz poročila in odgovorov župana Janka Vebra na nedavnem srečanju s člani Demokratske stranke Slovenije v Kočevju. J. PRIMC VEČ LUČI, VEC ZRAKA KOČEVJE - Zadnja seja občinskega sveta se je začela ob 18. uri. Novinarji so zdržali le do tretje točke dnevnega reda (od skupno 15 točk in 7podtočk), se pravi do 22. ure. Sredi seje, po dveurni utrujajoči razpravi, je svetnik Franc Gornik vzkliknil: Več luči! Tajnica je takoj prižgala v dvoranici luč, čeprav je svetnik morda s tem vzklikom mislil, naj bo v razpravah več svetlega. Bolje bi vsekakor bilo, da bi vzkliknil: Več zraka!, saj smo že komaj hlastali za njim. Preklic in umik ustavnega spora Pogledi na novo občino so se spremenili SEJNINE RIBNICA - Člani ribniškega občinskega sveta dobijo za udeležbo na seji nadomestilo v višini 6 tisoč tolarjev, predsedniku in podpredsedniku pa pripada za vsako sejo, odvisno od njunega deleža, pri vodenju seje, 15 tisoč tolarjev. Člani odborov, komisij in nadzornega odbora dobijo nadomestilo v višini 4 tisoč tolarjev, predsedniki odborov in komisij pa po 5 tisoč tolarjev. Vsem pripada za vsako sejo tudi kilometrina, ki pa se obračunava le za nad 4 prevožene kilometre. Nadomestila bodo dobili izplačana praviloma vsake tri mesece, pri čemer jim bo priznano nadomestilo za posamezno sejo, če so bili na njej prisotni najmanj 70 odst. celotnega časa trajanja seje, kar bo ugotavljala tajnica občinskega sveta. Nadomestila se bodo usklajevala v VSE JE OZ. BO BLAGOSLOVLJENO KOČEVJE - Tudi senik na sončno energijo v Livoldu je na otvoritvi blagoslovil kočevski župnik Marjan Lampret in pri tem dejal, da bodo na Kočevskem kmalu blagoslovljene že vse krave in vsi ljudje. Torej ni čudno, da je M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje eno redkih podjetij v občini, ki posluje uspešno, seveda le, kar zadeva kmetijstvo, medtem ko podoben blagoslov pri hotelu, ki tudi sodi v sklop M-KG, še ni rodil pravih sadov. skladu s povečanjem osnove za fun-ske plače, in s kcionarske plače, in sicer v enakem odstotku. Županu se bo obračunavalo nadomestilo v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih in s sklepom o razvrstitvi občin v skupine ter določitvi količnikov za najvišje vrednotene funkcije v skupini, o višini stimulativnega deleža pa bo odločal občinski svet vsake tri mesece na podlagi SPREJEM ZA NAJBOLJŠE KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber in predsednik občinskega sveta Alojz Košir sta ob zaključku šolskega leta priredila sprejem za učence, ki so bili vseh osem let v osnovni šoli odlični ali pa so dosegli izredne uspehe na drugih področjih. Oba sta izrazila upanje, da bodo ti uspešni šolarji po končanem študiju poiskali zaposlitev v domačem okolju in tako pripomogli k razvoju občine in države. PLEZALNA STENA županovega poročila o njegovem RIBNICA - Danes, 22. junija, ob 19. uri bo Planinsko društvo Ribnica odprlo novo plezalno steno. Otvoritev bo v športnem centru v Ribnici. LOŠKI POTOK - Za lažje razumevanje se moramo povrniti na dogodke, ki so potekali v času preoblikovanja lokalne samouprave. Vsekakor je bil odločilen izid referenduma, ki je bil izglasovan proti novi občini. Takratni tehtni argumenti so bili soglasni z odločitvijo občanov, DZ pa izida referenduma ni upošteval. Odločitve so se spreminjale in dodobra zbegale volilce in organe, ki so vodili postopek. Stranke so v tistem času modro molčale, vsaj uradno. Znano pa je bilo stališče SKD, SLS in SDSS, ki so bili proti referendumski odločitvi. 11. oktobra lani je zasedal svet krajevne skupnosti Loški potok. Po burni razpravi je bil izglasovan sklep, da se sproži ustavni spor. Takšnemu sklepu je sicer ugovarjal član SLS, a je bil sklep z veliko večino sprejet. Le nekaj dni pozneje so člani SKD sklicali zborovanje, na katerem je bila prisotna članica komisije za lokalno samoupravo in poslanka DZ Janja Primožič, ki je ovrgla vse sume glede funkcioniranja nove občine. Na zboru je padel sklep, da občina bo. Tudi KS je kljub vloženi pritožbi vodila predvolilni postopek tako, kot ga je predvideval zakon. Koliko je bil vreden referendum, vemo, vemo pa tudi, daje Ustavno sodišče ugodilo pritožbam z več kot triletnim odlogom izvršbe. Thko so bile občine, ki so nastale kot umetna tvorba, v negotovosti, kaj se bo po treh letih z njimi zgodilo. Vse pa kaže, da se je občina Loški potok dobro “prijela”, in to je eden izmed pomembnih vzrokov, daje vlagatelj ustavnega spora, to pa je bila takrat KS, na zadnji seji, ki je bila 8. junija, preklical lanskoletno odločitev. A. KOŠMERL (NE)UREJENOST PARTIZANA -Res je, da je bila pred TVD Partizanom pred nedavnim pokošena trava in nekoliko očiščena tudi peščena potka, kot to pravi upravnik Marjan Hojč, res pa je tudi, kar opažajo nekateri stanovalci Kolodvorske ulice, da so bili kupčki trave in ostalih odpadkov, ki so jih naredili pri čiščenju, na peščeni potki že v začetku prejšnjega tedna ter da jih vsaj do začetka tega tedna ni še nihče pospravil. (Foto: M. L.-S.) Pri cestah ostajajo na bregovih V sevniškem občinskem svetu ob določanju prednostnega red naložb za pridobitev demografskega tolarja polemike med svetniki z levega in desnega brega Save Dobrih starih časov ni več! LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V sevniškem občinskem svetu se je vnela o prednostnem redu naložb ob morebitni pridobitvi t.i. demografskega tolarja ostra razprava. V tej so svetniki ostajali praviloma bolj vsak na svojem bregu, glede na to pač, ali živi svetnik na levem ali na desnem bregu Save. Strankarska pripadnost tokrat ni igrala nikakršne vloge, saj so se svetniki predvsem prerekali oz. prepričevali kot Štajerci in Kranjci. je zavzel, naj bo kriterij prispevek na gospodinjstvo, njegov strankarski kolega Stane Kokove s Studen- Nezadovoljni z urejenostjo okolice TVD Partizan - “Za kaj večje potreben denar,” odgovarja upravnik M. Hojč RIBNICA - Kolodvorska ulica je bila včasih najlepša ulica v Ribnici. Zaradi carinske izpostave, ki je na koncu ulice, je danes to najbolj obremenjena ulica. Nezadovoljne stanovalce moti še nekaj: okolica TVD Partizan, ki po njihovem mnenju meče slabo luč na celotno Ribnico. Nekateri stanovalci Kolodvorske ulice se z naklonjenostjo spominjajo časov, ko je bil upravnik TVD Partizan pokojni g. Levstik. Tedaj so imeli veliko več miru, okoli stavbe pa je bilo vedno čisto in lepo urejeno. Tako je bilo pravzaprav, dokler se ni upokojila dolgoletna hišnica Fanika Bojc. To priznava tudi sedanji upravnik TVD Partizan Marjan Hojč, ki pravi, daje Bojčeva, ki v stavbi Partizana tudi stanuje, skrbela za stavbo in njeno okolico, kot da bi bila njena. Tako je skrbela tudi za vrtnice, ki so bile vse do lani nasajene ob stavbi na strani, ki gleda na cesto. Lani pa so jih izkopali in zasejali travo. Prav vrtnice pa so poleg negovane trave in urejene peščene potke dajale celotni stavbi videz urejenosti. Zato upravniku Hojču in sedanjemu hišniku očitajo premalo odgovoren odnos do okolice. V Kolodvorski ulici je samo Partizan tisti, ki daje videz zapuščenosti, in to je sramota za stavbo, v kateri je toliko življenja. V njej se namreč vsakodnevno odvijajo razne športne in druge aktivnosti, obenem pa je to tudi prostor, kjer potekajo različne prireditve in srečanja. Neurejenost pa se ne izpričuje le v tem, da ni okrasnega cvetja, marveč še v zaraščenosti peščene potke, črepinjah razbitih steklenic, odtrganem žlebovju in kupu starih strešnikov, ki so že leta za napol razbitim stopniščem pri vhodu v pod oder. Svetnika iz Boštanja Alojz Zalašček (SLS) in Boris Pcrnovšek (SDSS) sta spomnila, da je bila cesta Grahovica-Jablanica-Novi Grad na 3. mestu prednostnega reda že pred tremi leti in da krajani pobira- Na očitke, da bi lahko štirje zaposleni poskrbeli za lepšo urejenost okolice Partizana, upravnik Hojč odgovarja: “Morda je res, da bi bil lahko boljši upravnik in bi moral hišnika in snažilki, ki skrbijo tudi za športni center, bolj priganjati, vendar se mi zdi, da le ni tako hudo in da Partizan prav nič nc izstopa iz ostale okolice. Trava je pokošena in enkrat na teden okoli stavbe tudi pospravimo, še posebej pa seveda kakšen dan pred napovedano prireditvijo ali srečanjem.” Strinja pa se, da bi se dalo še marsikaj storiti. M. LESKOVŠEK-SVETE KRVODAJALSKA AKCIJA V KRMELJU KRMELJ - Sevniška območna organizacija Rdečega križa vabi občane krajevnih skupnosti TVžišče, Krmelj in Šentjanž na krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 26. junija, od 7. do 13. ure v večnamenskem prostoru nove osnovne šole v Krmelju. Krvodajalci bodo ob tej priložnosti lahko dobili tudi posebne izkaznice, če bi se odločili za posmrtno darovanje delov svojega telesa. jo po 1.500 mark prispevka. Tedaj se je skrivnostno izgubila disketa, ki so je Boštanjčani poslali na občino z vsemi podatki za natečaj, tudi o tem, da je 26 km cest na tem območju še brez asfalta. Svetnik Jože Kunšek (SLS) iz Zabukovja je menil, da je šlo že veliko sredstev na desni breg, zato je predlagal, naj bi bili na prvih dveh mestih cesti z levega brega, nato pa z desnega. Soglašal pa je, da bi morali šentjanški in zabukovški hribi dobiti več. Breda Mijovič (ZLSD) je poudarila, da sc nikakor ne more strinjati, da bi bilo edini kriterij za pridobitev prednostnega položaja to, koliko je kdo zbral za naložbo. ca pa je dal konkreten predlog novega prednostnega reda prvih treh naložb, ki se morebiti lahko nadejajo, da bodo na letošnjem natečaju za spodbujanje demografsko ogroženih območij dobile zeleno luč. Kokove je predlagal na pr tu cesto Grahovica-Jabiai prvem mestu cesto Grahovica-Jablanica-Novi Grad, na drugem nckategorizirano cesto Tržišče-Polje-Gabrijele in na tretjem lokalko Breg-Okroglice. Predlog je predsednik sveta Martin ak (SKD) z Loga takoj dal na Novšak (SI glasovanje navkljub želji svetnikov, da bi o tem perečem vprašanju še razpravljali. S 14 glasovi za, 5 proti in 2 vdrzanima se je vroča debata končala. Franc Strajnar (SKD) je ogorčeno dejal: “Ločani smo bedaki, ker preveč posegamo v svoj žep. Smo osli? Mi smo dali leta 1973 za republiško cesto tudi po 4 plače! Po izračunih krajanov Žirovnice bi oni prispevali celo 38 odst. Po 3,5 km strmih klancev bi se na Žirovnico Studenec in Dolnje Brezovo urejena kraja Tekmovanje TZ Slovenije v lastnem in skupnem interesu pripeljali po asfaltu, potem bi ostalo še zmeraj 4,5 km makadama. Tu je vse vzdrževanje zaman. Sam sem zrasel gor v hribih z motiko v roki pred neurji in po njih.” Strajnarjevemu izračunu, da so 53 odst. vsega v zadnjih treh letih v sevniški občini porabljenega demografskega tolarja dobili Šoštanjčani, so ti odločno oporekali. Zalašček je pripomnil, da imajo zato v Boštanju dve opuščeni gramoznici, Jože Udovč (ZLSD) pa, da PRI DOLINŠKU JE BILO PRIJETNO IN KORISTNO - Prva učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji, Dragica Nunčič iz Krškega, in gostilničar Martin Dolinšek z Vrha nad Boštanjem, ki je svojčas dajal streho Slovencem v svoji restavraciji v Stuttgart-Rohru, sta bila s še nekaterimi Slovenci (na posnetku) med pobudniki srečanj slovenskih zdomcev in povratnikov na binkoštno nedeljo in tudi tokrat je bilo na Vrhu pri Boštanju veliko Slovencev iz raznih evropskih krajev. Izmenjali so si izkušnje, se pogovorili o zagatah, ki naše ljudi spremljajo med delom v tujini in ob povratku v domovino. (Foto: P. Perc) je cesta Grahovica-Novi Grad pripravljena za asfalt. Marjan Jamšek (ZLSD) z Malkovca se ni strinjal z Bredo Mijovič, češ da lahko tisti, ki ima denar cesto, sam zgradi. Mi-jovičeva je pojasnila, da se je cesta na Okroglice znašla na 1. mestu, ker so ljudje zbrali kar 93.000 mark, da pa redko poseljeni kraji nikoli ne morejo toliko zbrati. Svetnik Tine Zupančič (SLS) se SEVNICA - Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti tudi letos razpisuje in prireja tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod geslom “Moja dežela - lepa, urejena in čista.” Tekmovali naj bi ljudje v svojem in skupnem interesu, predvsem pa zato, da bi živeli v urejenem in prijaznem okolju. Kot nam je sporočil občinski tajnik, dr. vet. Zvone Košmerl, se občina Sevnica na ravni Posavja vključuje v tekmovanje z dvema krajema, ki po razporeditvi v tekmovalne skupine sodita v skupino “drugi kraji.” To sta Studenec in Dolnje Brezovo, kjer je pripravljenost krajanov velika, akcija pa v obeh krajih že poteka. Prvi krog ocenjevanja bo konec junija, drugi pa v septembru. vo, to mi je všeč, ko ženskam'*. pro, moškim!" Zbor namreč vodi " spe, gira moškim pevovodkinj jevn ^PREMALO ZAPOSLEN'^ PISARNAH - Po veljavnih rtom ^ tivih bi morala kočevska enota zaposliti se 1» o . i._x_i... nnrava P*1 IUJC poselni, manj diKAJPS KIOSKI? -Na raznih** * tankih občani pogosto spra^jj kaj bo s kioski, predvsem «*j imenovanim “satelitom j oV. ulici in kioskom pn ce/k''1Ltranjf ori so taki, da bosta oba odst, ^ na oz. preseljena. N?*e'"?b*tbiloj občinske uprave pa je, n J $ mestu čim manj kioskov prodajaln v zidanih stavba", in kioskom pri cerkvev riške uprave pa je, n J ve{ C SO Sl Star nov, talil čem »s, fedi nam dobi Phil, ne p 5 lasn Poln Jono to se narj; Nu "ssassffižs »tssragss j jcno trgovino v Banjalok ■ 5 , Me je na podeželju še nekaj trg potrebnih obnove. ^ OBČAN SPRAŠVJj. MEDVED ODGOVm - Kaj praviš na zahtev*’ treba plače znižati? ,• «/p/č - Da jih bodo spet in'A $ kom", se pravi tistim z m plačo. Ribniški zobotrjd JSKSiSJvjfjSŠ Ribnici so si v teh dn J0|dvaf R/ oddahnili. Po nekaj manj Mi prip[ setih letih se je Rom A" ^ Posp '"Po '»m I f"Vc $3V i tev stanovanja, ki g-ieD; KRŠILI PREPOVED'> svetniki so že na m J- . e p jeli sklep, da se za P^jj up< H ona na Opekat" jj0je'' inologistoodloč'UnU|oS[J%,( seznanjeni ah P?.j,0J staja do zavestno kršili«• ‘ aifl vprašanje. Prav tak . pol|CLl L Ml znano, kaj je tam P ^ opRLj . "s avto: ali je policija Pr'j tud'0 % kršitelje ali pa jo mord*1 W pripeljala svoje pse^ ^ %l - - A § jcij.hu hvitjv j- ^ [ Sevniški pa^;.fj TONČ(K)OV D°^di na^jU C, teniški klub premore‘jn skr«^. neca ljubitelja tenisd Krške novice PREOBRAZBA - Še do ncdav-Dafl,v 1 kr*R' svelniki strogo prioni !k ene al' ^ruge stranke. Ob obravnavi delovnega gradiva o o octtnn občine so se nenadoma icvnikLV,li v P^dstavnike kra-L | Skup,nosti- Spet so v klopeh ^ predstavniki Kake, Zdol, KoManjev!ccPSenuf0lU’Podb0eja' C^Maso pozabili napisati, * REn V7^cfcna svečanost i»’ SO snreiHZD?AVSTVU-Svetniki k° redu v J ' pobudo Marice Živič o namrnVn 'ravslvcnem domu. Sama °kcncih L-morc razumeti, zakaj pri dobišiudU,rs Rak'“n,e Kui'"'er in člani Sr Skitnn-S ^nos,ni govornik itr jJkresovaif-„n' P° uradnem delu -i« ^ Maj n-, c !n.zabava z ansamb-)na šolskem dvorišču. il,/Ct^unamini °dgovor'li. naj se V daif.res tako j S,v° za obrambo. PDvth° Posavje Zače‘i pričakuJcmo- ^^np-račuSSrr čalež so spei &&^JouUntal“>* zaveda- S fe^^obiu‘‘ž.lioko,ico in ^ Ša^dv^ii',^0 ^režicah še vedno vo i" plaka'i. celo tisti od ^'»vi^ipozit vdržavnizb°r-t>tCl Rr j|k° Po vo|jlvnn s,ranke morale ^^u^radi . ah Pobra,i. jc ne, iSk‘%,tJde|aUDaV°lllvamibodoimc- oK >idatc?d"^sam‘>.dabodo lSVNsluVHRBFTnjoe-A VkSi, da sta p ' °d Posavcev C,'n sckrelajw m"'ister Igor VP^janaencaKozo^ iz MlSSwi,?k'*aMuzana Vn" h ttf&tlZ MAŠI H OBČIM MM 10 milijonov mark primanjkljaja? Krški svetniki so proračun obravnavali kot delovno gradivo - Vsi bi radi za svoj kraj ali svojo dejavnost več, ni pa še jasno, koliko je in koliko bo primanjkljaja KRŠKO - Krški svetniki so na zadnji seji preteklo sredo obravnavali gradivo o proračunu za letošnje leto, ki so ga predlagatelji imeli za osnutek, svetniki pa nazadnje razglasili le za delovno gradivo. Sklenili so, da ga bodo obravnavali na tej isti seji imenovani odbori ter pristojne strokovne službe občinske uprave. Odbor za krajevne skupnosti naj bi poskrbel za usklajevanje z interesi KS (pripombe KŠ imajo enako težo kot pripombe svetnikov), vse pripombe pa naj bi nazadnje uskladil odbor za finance. Sklenili so še, da mora župan z upravo do prve naslednje seje, ta bo 4. julija, pripraviti koncept razvoja občine v tem letu, ki ga bodo obravnavali sočasno z osnutkom proračuna. Predlog proračuna naj bi sprejemali na seji 18. julija. Po delovnem gradivu naj bi proračunska poraba v krški občini to leto znašala le 8 milijonov manj od 3 milijard tolarjev. Pri tem naj bi poraba za 200 milijonov presegala prihodke. Ob obravnavi gradiva so se svetniki nenadoma prelevili iz strankarskih ljudi v predstavnike posa- meznih krajevnih skupnosti. Nizali so zahteve po dodatnih sredstvih za svoj kraj, nekateri pa so se oglasili tudi v prid šolstva, kmetijstva, drobnega gospodarstva, obrti. Lahko bi rekli, da je zagrete svetnike z mrzlo vodo polil Franc Bogovič iz Koprivnice, kije opozoril na primanjkljaje, neplačane obveznosti in obresti zanje ter na obveznosti sprejete za to in prihodnje leto. “Kljub temu daje predsednik bivšega IS Herman Kunej obljubljal, da za lani ne bo primanjkljaja, je minusa čez 500 milijonov. Letos je spet predviden primanjkljaj, pa če prištejemo še zadolževanje od lani, predvideno letošnje in morda še kaj, potem sploh ne vemo, s čim lahko razpolagamo letos in v našem štiriletnem mandatu,” jc dejal. “Škoda, da ni tukaj Glinška in Kuneja, saj bi lahko marsikaj povedala o 5 milijonih mark izgube. Če s . SREČANJE SLOVENSKIH MODELARJEV - Na letališču v Žadovinku pri Krškem so se v nedeljo dopoldne že sedmič zapored srečali slovenski modelarji. Organizator srečanja, Modelarski klub Krško, je moral ugotoviti, daje bila letos iz neznanih razlogov udeležba precej manjša kot prejšnja leta. Poleg domačinov so z motornimi, pa tudi jadralnimi modeli ali modeli s pomožnim motorjem nastopili predstavniki domačega kluba, kluba iz Radomelj in Škofje Loke. Ljubitelji modelarstva so lahko videli polete osmih modelov velikosti od 1,5 do 3 metre in z močjo motorjev od 1,5 do 20 ccm. (Foto: B. D. G.) Konkurenca laže kupcem Nihče nič ne ukrene proti nelojalni prodaji pijač bo šlo tako naprej, bomo v dveh letih naredili 10 milijonov mark izgube, kdo in kako bo potem gospodaril v občini?” Bogovič se je obregnil še ob načrtovani 70 milijonski porabi za opremo občine, ob precej okleščena sredstva za kmetijstvo in ob izgradnjo sodišča, za katero je izrazil bojazen, da bo še dodatno prispevala k proračunski luknji. Po njegovih podatkih je namreč v državnem proračunu za stavbo krškega sodišča predvideno 120 milijonov, potrebnih pa je menda 450 milijonov tolarjev. B. DUŠ1Č GORNIK V PISECAH IGRE, STARE POL STOLETJA PIŠECE - “Se radi igrate, pa ste preveliki in preresni za peskovnik? Potem vas vabiva v Pišece, kjer bodo to nedeljo, 25. junija, v okolici večnamenskega doma potekale tradicionalne kmečke igre,” nam sporočata sedmošojca Jožica Kene in Dani Starc iz OŠ Pišece, ki sta se o prireditvi pogovarjala z novo predsednico domačega turističnega društva Anico Butkovič. Tekmovale bodo ekipe turističnih društev, kijih je v občini 15. Pišečke igre se bodo začele ob 17. uri in bodo nekaj posebnega, ker bodo organizatorji uprizorili igre, ki so jih pred 50 leti igrali tamkajšnji otroci in mladina: kotoraje obročev, finogaje, pričkaje. (Kotoraje npr. je potiskanje velikega kovinskega obroča od lesenega soda s polmetrsko palico po tleh. Komur obroč pobegne, ta izpade iz igre.) Med prireditvijo bo na ogled tudi razstava “Čas žetve”, nastopili bodo folklorna skupina Duplo ter vaške pevke in pevci, zagorel pa bo tudi kres. Sledela bo veselica z ansamblom Štajerskih 7. ZAKLJUČEK SEZONE KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec in plesna šola Lukcc pripravljata nocoj ob 18. uri v kulturnem domu Krško zaključek plesne sezone. V bogatem programu bodo nastopili: plesni vrtec iz Krškega, učenci plesne šole iz posavskih osnovnih šol ter plesalci in plesalke plesnega kluba Lukec. Bela turistična lisa V pisarni imam že lep čas obešen prospekt z manjšim zemljevidom Slovenije, na katerem so s fotografijami označene največje turistične znamenitosti dežele. Na celem Kočevskem, Dolenjskem, Posavju in tudi Kozjanskem ni niti ene fotografije. Pred kratkim so v Sloveniji nemški novinarji in spoznavali turistične kraje in znamenitosti. Organizatorji so jih peljali na Gorenjsko, Primorsko in Štajersko, v celih 10 dneh pa niso našli časa, da bi vsaj za urico stopili še proti jugu. Pa zato ne gre obsojati tuje novinarje, ampak organizatorje, še bolj pa se velja ozreti po domačih krivcih. Tisti, ki poznajo domovino, bi vedeli povedali, da se na omenjenm območju le najde marsikaj zanimivega. Tu so reke, gradovi, toplice, vinske ceste, zanimiva mesta in še marsikaj, česar pa očitno ne znamo ponudili. Letošnji festival turističnih podmladkov je potekal pod naslovom “Turizmu pomaga lastna glava”. Kakšen seminar na to temo bi nedvomno pomagal tudi starejšim osebkom, ki imajo vpliv in bi lahko prispevali, da se na tem področju nekaj premakne. Ljudje, ki skrbijo za turizem v treh posavskih občinah, ugotavljajo, da se je nujno povezati in zasnovati posavske programe ali tudi skupne programe v sodelovanju z Dolenjsko ali Kozjanskim. Vedo, da turizem nima meja, vendar mu meje postavljajo sami. Se najvišje tisti, ki sami živijo od turizma in se zadovoljijo s tem, kar gostom lahko sami ponudijo. Se več, nekateri bi goste najraje zaprli za svojo ograjo, da ne bi hodili na izlete drugam in tam po “nepotrebnem " trošili denar. Kdaj bomo videli ponudbo izletov in popotovanj po Posavju, Dolenjski, Beli krajini, Kočevskem? V Posavju se zdaj vsaj dogovarjajo o skupnih programih, ki naj bi jih sofinancirale vse tri občine z eno tretjino potrebnega denarja. Toda ulije to prava pol? Je to stvar občin in aktivistov turistične zveze ali pa bi bila za to potrebna profesionalna turistična organizacija? BREDA DUŠIČ GORNIK BREŽICE - Vino Brežice je od začetka leta 1993 edini zastopnik in prodajalec Schvveppesovih pijač na slovenskem tržišču. V tem času seje prodaja teh gaziranih pijač različnih okusov povečala in zdaj dosega 12 odst. v prodaji brezalkoholnih pijač v Sloveniji. Med brezalkoholnimi pijačami Vina Brežice dosega Sch-weppes polovico prodaje in v celotni dejavnosti podjetja tretjino. V Vinu so zelo nezadovoljni z diskriminacijo njihovega podjetja, ki posluje “na robu Slovenije” in z nelojalno konkurenco, na katero nihče v Sloveniji ne reagira. Nekateri proizvajalci uporabljajo celotno zunanjo podobo znamke Schvvep-pes, pri tem v Vinu kažejo še posebej na Slovin s pijačo Fresh. “Nelojalna konkurenca gre tako daleč, da kupce prepričuje, da Schwcppcsa ni več in daje zdaj namesto njega druga pijača,” pravi direktor Vina Karl Recer. “Še vedno dobivamo telefonska opozorila mnogih, ki prihajajo domov in šele takrat ugotavljajo, da iz trgovine niso prinesli Schvveppe-sa.” Značilno je tudi, da gostinci širom Posavja, verjetno pa tudi drugje, pod znamko Sehweppes gostom prodajajo povsem druge pijače, zlasti okusa hiter lemon. RAZGOVOR MED OBRTNIKI IN OBČINO BREŽICE - V začetku junija so se predstavniki brežiške obrtne zbornice sestali z županom, z vodjo oddelka za gospdarstvo in s svetniki-podjetniki. Pogovarjali so sc o možnosti pospeševanja drobnega gospodarstva v občini s pomočjo občinskih in republiških sredstev, o maloobmejnih dovolilnicah ter o brežiškem sejmu. Na podlagi poročila o minulem sejmu naj bi o nadaljni usodi te prireditve odločal občinski svet. Udeleženci so menili, da bi bilo smiselno na eni od sej sveta predstaviti obrt in njeno problematiko. Kot pravi vodja marketinga Irena Jankovič, sc je podjetje odločilo, da bo z nagradno igro zagotovilo prepoznavnost znamke. Vsi, ki so sodelovali v igri so morali zbrati zamaške in poleg tega še etikete najmanj poznanih okusov - mandarine (tange-rine) in grenivke (grapefruit). Še lani so prejeli tudi zamaške konkurenčnih podjetij, letos pa ni nihče več zamenjal Schvveppesa s ponaredki. Vino Brežice je zdaj začelo drugo nagradno igro za promocijo lastne blagovne znamke Fit, ki bo trajala do konca avgusta. Z sirupi in gaziranimi pijačami te znamke bi radi v prvi vrsti seznanili mlade do 18 let. B. D. G. Ljubljanskih zdrah ne v občino! Brežiške stranke spregledale - Ko gre za uveljavljanje skupnih lokalnih interesov, jim strankarska razdeljenost lahko le škodi - S sodelovanjem do poslanca v državnem zboru BREŽICE - Predsedniki občinskih odborov 7 strank (svojo odsotnost je opravičila predsednica SKD, manjkal pa jc še predstavnik ZLSD) so na začetku preteklega tedna vsi v en glas pritrjevali županu Jožetu Avšiču. Tu je prv ič sklical tako druščino na posvet in to z namenom, da bi usklajevanje mnenj in skupno zastopanje interesov občine postalo stalna neformalna oblika sodelovanju. “Nekatere probleme občine (kmetijstvo, turizem) je treba reševati skupno,” je poudaril Andrej Pavlin (Demokrati Slovenije). Pridružil se mu je Marjan Hladnik (Socialdemokratska stranka Slovenije), kije prepričan, da imajo Brežice vse možnosti za razvoj, vendar pa jih bodo izkoristili le, če bodo sami poskrbeli za to. Po njegovem se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenilo za lokalne skupnosti, nasprotno, centralizacija je še hujša. Poudaril je, da bi strankarski pristop pri reševanju zavrl razvoj občine. “Že občina ima premalo sposobnih ljudi, kaj šele ena stranka, da bi popolnila vsa pomembna delovna mesta in funk- cije,” je menil in vprašal župana, kako si predstavlja sodelovanje. Ivan Tomše (Zeleni Slovenije) je županu ponudil program najaktualnejših nalog na področju varovanja okolja, predlagal, naj ga občina sprejme za svojega, in ponudil sodelovanje stranke. Za skupno reševanje lokalnih problemov ne glede na pripadnost stranki sta se zavzela tudi Stanko Radanovič (Slovenska nacionalna stranka) in Jože Blažinč (Slovenska ljudska stranka), Slavko Šušin iz LDS pa je menil, da ljubljanskih strankarskih zdrah ne bi smeli prenašati na lokalno raven. “Ker bodo kmalu volitve, ne smemo Praznik KS Krško Slavnostna akademija z govornikom dr. Tonetom Ferencem KRŠKO - Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, 50. obletnici vrnitve izgnancev in 5-let-nici samostojne Slovenije je krajevna skupnost Krško v petek, 16. junija, organizirala slavnostno akademijo z bogatim kulturnim programom, slavnostni govornik pa je bil dr. Tone Ferenc. Med drugim je dejal: “Imam občutek, da si nekateri pred dejstvi nacizma in fašizma zatiskajo oči in mašijo ušesa. Nekateri zgodovino vojnih let na Slovenskem merijo po vatlih tistega dela Ljubljane, ki ga je italijanski fašizem pustil pri miru oziroma še pustil pri miru, kajti sodimo, da bi italijanski okupator po vojni, če bi jo dobil, ravnal enako kot je čez 20 let s primorskimi Slovenci,” je povedal dr. Ferenc, o krivičnih sodbah nekaterih o 2. svetovni vojni pa, da “nekateri ukrepi res niso bili najboljši, vendar je to naloga zgodovinske presoje glede na okoliščine, čas in prostor, ne pa političnih opredeljevanj.” V Krškem so padle tudi prve žrtve v našem narodnem odporu proti okupatorju, ker pri zaslišanju niso hoteli govoriti,jih je šef civilne uprave za spodnjo Štajersko ukazal postreliti; to pričajo tudi pred nekaj leti odkriti spominski viri. V spomin na prve žrtve praznuje krajevna skupnost Krško svoj praznik. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti, ki je bila tudi zadnja seja tega mandata, ki je trajal kar 9 let, PRVA NAGRADA V BREŽICE - Po dveh mesecih nagradne igre Schvveppes so v Vinu Brežice minuli četrtek izžrebali prejemnike 218 nagrad. Ocenjujejo, da so rezultati akcije dobri, saj je v njej sodeloval vsak tisoči slovenski kupec. Prvo nagrado (počitnice za dve osebi na Kanarskih otokih) je sreča namenila Brežičanu Jožetu Balonu iz Kržičnikove 19, drugo nagrado (skuter) pa bo prejel Boštjan Španinger iz Pragerskega. (Foto: B. D. G.) dovoliti, da bi se občinske stranke preveč vpletle v republiško igro. Vse moramo narediti, da pride človek iz naše občine v državni zbor. Po izkušnjah vidimo, da če je nekdo iz Krškega, že ni več naš,” je dejal. Župan Avšič je poudaril, da si jc sodelovanje zamislil kot neuradni debatni klub za izmenjavo mnenj, iz katerega naj bi nastal tudi neke vrste občinski lobi za uveljavljanje interesov na državni ravni. Nikakor pa si sestajanja s šefi občinskih odborov strank ne zamišlja kot politično koordinacijo. Kljub temu so udeleženci že na prvem sestanku zašli tudi v politične vode, saj bodo v občinskem svetu zdaj delili funkcije (predsednik, podpredsednik, podžupani). Stranke z manj svetniki skrbi, ali se bo kadrovalo res po sposobnosti ali pa le po pripadnosti najmočnejšim strankam. B. D. G. sta predsednik KS Tone Bučar (na sliki desno) in predsednik sveta Jože Habinc za uspešno delo v krajevni skupnosti dobila sliko. Občine bi z zakupom pomagale Našemu glasu ČATEŽ - Ena vročih lem na posvetu posavskih županov in poslancev je bila tudi pomoč tedniku Naš glas, ki se je iz nekoč občinskega glasila postopno razširil in danes pokriva ne le treh posavskih občin, ampak posega tudi preko teh meja. Vse lepo in prav, če ne bi 6 zaposlenih s približno 2.000 naročniki in 300 do 500 v kolportaži prodanimi izvodi delali z izgubo, ki se je je v prvih štirih mesecih nabralo za 1,5 milijona tolarjev. Ena izmed možnosti, ki si jo je izbralo podjetje IR Inžiniring, lastnik Našega glasa, je prošnja vsem trem občinam, naj z rednim zakupom prostora pomagajo časopisu preživeti, na tak način pa bi lahko sooblikovali tudi uredniško politiko. Če se bo negativno poslovanje nadaljevalo, bodo, kot je povedal direktor IR-a, ta “profitni center” ukinili. V Krškem ni bilo težav in so prošnjo obkljukali, ideja pa je naletela na slabši odziv v Brežicah in Sevnici. Tako bi na primer v Sevnici znašala letna dotacija 5 milijonov tolarjev, in kot je rekel sevniški župan, je pri njih bolj razširjen Dolenjski list zato takšna poteza ne pride v poštev, saj je pri njih tudi radio.Pomislek jc izrazil tudi brežiški župan, saj predlagana vsota ne bi bila majhna proračunska postavka. Po mnenju državnega svetnika Franca Glinška je tak pristop posavskih občin nepošten, saj je Naš glas krška občina podprla na podlagi obljub, da bosta k financiranju pristopili tudi brežiška in sevniška občina, kar pa sta storili s figo v žepu; po mnenju Branka Janca pa vlada v Posavju informacijski vakuum. Preživetje Našega glasa bi omogočila naklada 6.000 izvodov. T. G. Pri 73 letih pesniška zbirka V Starem trgu ob Kolpi so predstavili pesniški prvenec Marije VVolfove, domačinke iz bližnjih Radencev - Utrip nekdanjega in sedanjega življenja PRODAJNA RAZSTAVA TUJEGA LEPOSLOVJA LJUBLJANA - Ta teden je v knjigarni Kazina na Kongresnem trgu odprta prodajna razstava tuje leposlovne literature, na kateri je razstavljenih približno 800 ameriških, angleških, francoskih, italijanskih in španskih leposlovnih del, večinoma v cenejših, broširanih izdajah. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19.30, zadnji dan, 24. junija, pa od 8. do 13. ure. NASTOP DOBOVŠKIH PEVCEV V VRTOJBI DOBOVA - Mešani pevski zbor Franc Bogovič iz Dobove (pod vodstvom J. Grakaliča) je v soboto, lO.junija, že četrtič gostoval v Vrtojbi, kjer je imel zvečer koncert s pobratenima zboroma Ciril Silič iz Vrtojbe in Rupc-Peč” iz Italije. Tudi to tradicionalno srečanje (vsakič v drugem kraju) je imelo kulturni značaj, saj so doboske pevce gostitelji seznanili z najbolj zanimivimi kulturnozgodovinskimi zanimivostmi: obiskali so Štanjel, tipično istrsko kraško vas, in galerijo slovenskega slikarja Krasa-Lojzeta Spacala. Za prihodnje leto pa so že sprejeli povabilo na obisk Poletnih grajskih večerov Štanjel 1995/96. MePZ Franc Bogovič pa je v ponedeljek, 12. junija, v Šmarjeških Toplicah priredil celovečerni koncert, koncertno sezono pa bi pevci radi zaključili s celovečernim koncertom skupaj z mladinskim zborom OŠ Dobova (vodi ga Pavla Bunetič) v Dobovi. STARI TRG - Lahko bi rekli, da se je Poljanska dolina letos knjižno prebudila, saj je pred kratkim izšla že druga knjiga, katere avtorica je Poljanka. Po knjigi spominov poljanske babice Mete Štaudohar, ki je izšla pred dvema mesecema, so v petek, 16. junija, zvečer v osnovni šoli v Starem trgu predstavili še pesniško zbirko Moja dolina, s katero se je svojim rojakom in širši slovenski javnosti predstavila ljudska pesnica Marija Wolf, doma iz Radencev ob Kolpi. Predstavitev je bila za Stari trg nedvomno zanimiv kulturni dogodek. Osrednja osebnost je seveda bila domačinka Marija Wolf, ki je sama prebrala nekaj svojih najnovejših priložnostnih pesmi, o nji in njenem pesnjenju je govoril urednik Dolenjske založbe Franci Šali, večer pa so popestrili še tamburaši draga-tuške osnovne šole, recitatorja in glasbenik črnomaljskega kulturno-umetniškega društva Ilip-hop, vokalni kvartet Stična in pevke iz Starega trga. Še pred predstavitvijo je v Radencih potekalo pravo domače slavje, na katerem so se zbrali sorodniki in prijatelji tete Marine, kot Mariji VVolfovi pravijo domačini, in ob belokranjsko radodarno polni mizi proslavili izid njenega pesniškega 50 LET MOŠKEGA ZBORA BRESTANICA BRESTANICA - Moški pevski zbor Brestanica se bo jutri zvečer ob 19. uri predstavil s koncertom na gradu Rajhenburg. Prireditev bo posvečena 50-letnici delovanja pevskega zbora in kulturnega društva v kraju. Novomeški poletni večeri 1995 Zveza kulturnih organizacij Novo mesto letos pripravlja 5 zanimivih glasbenih večerov - Začetek v petek NOVO MESTO - ZKO Novo mesto, kije organizator že tradicionalnih Novomeških poletnih večerov, bo tudi letošnje poletje poskrbela za živahen in pester kulturni utrip v dolenjski metropoli. Četrtič po vrsti bo pripravila pet glasbenih večerov, ki so razporejeni skozi vse poletje do začetka septembra. “Letos je bil z organizacijo dodaten problem, ker Mestna občina Novo mesto dolgo ni sprejela proračuna in je bilo težko ali pa sploh nemogoče sklepati dogovore z izvajalci, zalo so nekatere prireditve odpadle. No, sedaj so stvari jasne in za organizacijo tega projekta smo dobili 800.000 tolarjev, kar je seveda veliko premalo, zato bomo skušali vsaj še dvakrat toliko denarja dobiti od sponzorjev. Z Novomeškimi poletnimi večeri je Novo mesto vključeno v vseslovenski projekt Podoba Slovenije in na ta način prihaja do uveljavitve v slovenskem in mednarodnem prostoru. Tudi zato morajo biti te prireditve res kvalitetne, toda žal imamo le kulturne prostore, ni pa opreme za predstave zunaj (osvetlitev, ozvočenje, premični odri), npr. za plesne in gledališke dogodke, ki bi večere zelo popestrili,” je razlagala Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto. Letošnji sklop poletnih večerov (vsi bodo potekali zunaj, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih) se začenja že kar tradicionalno, ta petek, 23. junija ob 21.uri v atriju kapiteljske proštije -koncert Novomeškega simfoničnega orkestra. Otvoritveni koncert bo posvečen dnevu slovenske državosti. Naslednji novomeški poletni večeri pa bodo v torek, 4.julija ob 2Luri na muzejskih vrtovih ljubljanski trobilni kvintet iz Ljubljane Jazz Brass; v torek, 18. julija, ob 21. uri v atriju kapiteljske proštije Klara Tomlja-novič (kitara) in Uroš Rojko (klarinet); v petek, 25. avgusta, ob 21. uri v atriju kapiteljske proštije večer šansonov z Vilo Mavrič in Borutom Lesjakom; zaključni večer pa bo spet (tradicionalno kot prvega) imel domač ansambel, in sicer Pihalni orkester Krkinih Zdravilišč iz Straže v atriju grmskega gradu. “Glede na obisk poletnih večerov vsa tri leta, lahko rečem, da so Novomeščani te večere vzeli za svoje, in mislim da se bo to pokazalo tudi letos,” je zaključila Staša Vovk. L. M. VEČER CIGANSKE GLASBE - Na muzejskih vrtovih Dolenjskega muzeja v Novem mestu so v petek zvečer od 20.30 naprej odmevale ruske romance in ciganske balade in razveseljevale številno novomeško publiko. Lep večer so pripravili dno Ira Roma - Irina in Aleksander Guščin iz Samare (Irina je pela uglasbene verze Puškina, Lermontova, Turgenjeva, Makarova, Bloka, Jescni-na, Cvetajeve... in igrala na kitaro, Aleksander pa jo je spremljal z violino), ter igralca Mladinskega gledališča Ljubljana Olga Kacijan in Janez Škof, ki sta pesmi pripovedovala. Recital in koncert ruskih romanc in ciganskih balad, ki predstavlja nekakšen uvod v bližajoče se Novomeške poletne večere 1995, sta organizirala Zveza kulturnih organizacij in Dolenjski muzej Novo mesto. (Foto: L. Murn) prvenca. Med pogovorom je 73-letna Marija povedala, da se je s pisanjem pesmi ukvarjala že dlje časa. Če odštejemo šolske poskuse, je prvo pesem, tako, kot so ji potem pogosto vrele iz srca, napisala leta Da je prišlo do natisa, je med drugim zaslužen, kot je večkrat poudarila, dr. Kapš, prav tako doma iz Poljanske doline. Med obiskom v zdravstvenem domu mu je pokazala nekaj pesmi in dr. Kapš je menil, da bi bila škoda, če bi ostale v predalu. Pomagal ji je navezati stike z Dolenjsko založbo, potem pa je zadeva stekla. Urednik Šali se je potrudil in naredil izbor, natis knjige pa je podprla še občina Črnomelj. Tako je čez leto dni že izšla zbirka Marijinih pesmi, drobna, a lično opremljena knjižica preprostih pesmi, kot je ("preprosta sem kmečka ženica”) tudi njena tvorka. M. MARKELJ |l P j§ '^STrar-r i ■L V~Wl m PREDSTA VITEV ‘ALBUMA" -1 ”- Na predstavitvi knjige Album, še p0*. na kasnejšem ogledu razstave avtorice Zore Stančič, je bilofon*" v.. '%gji Ribnici že dolgo ne pomnijo. Na posnetku predstavitve knjige. nik, Zora Stančič in Luka Novak. (Foto: M. L.-S.) Prijazne oči z grafik Z. Stančič ■ Marija PESNICA IN ZA L OŽNIK -Wolf in urednik Franci Šali med slovesno predstavitvijo pesniške zbirke Moja dolina v Starem trgu ob Kolpi. Otvoritev razstave risb in grafik ter predstavitev knjige Album - Uporaba k0" trasta črnega tiska na beli podlagi izpričuje komunikativnost del 1969, ko je od doma odšel sin. Materino srce je slutilo, da bo ostal v belem svetu, tako kot so ostali premnogi Poljanci in Poljanke, medtem ko domovi ob Kolpi vse bolj samevajo prazni. Tudi la bridka izkušnja je navdihnila Mariji prenekateri verz, zato se v njenih pesmih ob radostnem čutenju narave, ljubezni do rodne grude in preprostega kmečkega življenja ves čas mešajo grenki toni zapuščenosti, osamljenosti, izgubljanja in minevanja. Veliko je napisala tudi priložnostnih pesmi, saj noben praznik, god, rojstni dan, poroka, ali kak drug življenjski jubilej v družini in sorodstvu ni šel mimo, ne da bi ga Marija prelila v pesem. Tako se ji je nabral kar lep kup verzov. RIBNICA - Pred kratkim je bila v prostorih Miklove hiše v Ribnici otvoritev razstave slik in grafik ter predstavitev knjige Album mlade avtorice Zore Stančič. Številnemu občinstvu, med katerim je bilo opaziti mnoga znana imena iz kulturnega in javnega življenja v državi, so v medsebojnem razgovoru knjigo predstavili poleg avturice še Nadja Zgonik, Ranko Novak in Luka Novak, z glasbenimi utrinki pa je njihov razgovor dopolnil Živko Živkovič s kitaro. jefi! je uspeh, da je knjiga.. prepričevanje. Ob tem j I lija iliii Sla, ao | top N l JO ktva Slov fi Prcl avtoričinih besedah nastaj«"■ ,(ll pol, prišla na dan v tako času, saj je bila zelo zaht v{(|t jekt. Avtorica sama pa jcs tLjo' la, daje slike za knjigo -K ■$» p« bi, - V KAPELSKI ZBOR POJE ŽE 75 LET KAPELE - Farna cerkev Marije Vnebovzete v Kapelah bo to soboto zvečer, na predvečer državnega praznika, gotovo spel premajhna za vse obiskovalce. Ob 20. uri se bo njej začel koncert domačega moškega pevskega zbora, ki bo s prireditvijo obeležil 75-lctnico svojega delovanja. Gost večera bo Slovenski oktet, ki napoveduje, da bo letos prekinil z delom, zato je njegov nastop še toliko bolj privlačen. MPZ Kapele zadnjih 5 let vodi Artičan Miha Ha-ler, v občini Brežice znan zborovodja. Zbor je pred kratkim uresničil dolgoletne načrte in pridobil še 8 od 15 do 21 let starih pevcev in se tako zelo pomladil, da ima povprečno starost pod 30 let, nastarejši pevec pa šteje 48 let. Pomladitev zbora je prinesla poleg nekaj začetniških težav, ki so zboru preprečile uvrstitev na letošnjo regijsko revijo, tudi svežino glasov in zagotovilo, da bo zbor delal še naprej. Pevci iščejo vzpodbude za delo in razmišljajo o pobratenju s kakim zborom iz drugega konca Slovenije. “Zorina umetnost je sijajno komunikativna - ponudi nam roko in nas povabi v svet galerije,” je v uvodu dejala Nadja Zgonik, ki je z urednico Nelo Malečkar Zori pomagala pri izbiri tekstov za njeno knjigo. V njej so poleg Zorinih grafik in tekstov tudi teksti nekaterih drugih avtorjev, slika in tekst pa se prepletata, tako da, kot je dejal oblikovalec knjige Ranko Novak,” funkcionirata povsem drugače kot v drugih knjigah”. “Zora uporablja komunikativnost, ki je značilnost črnega tiska na beli podlagi. Ta kontrast črno-bele-ga, ki je najbolj komunikativen, saj že prehaja v znakovnost, Zora izkorišča in prav zato so njena dela “Pridi zvečer na grad!” V soboto se prično metliške poletne kulturne prireditve, ki bodo trajale do 1. septembra METLIKA - Prizadevni odbor za poletne kulturne prireditve pri Ljudski knjižnici Metlika je za letošnje poletje pripravil pester program prireditev pod skupnim naslovom “Pridi zvečer na grad”. Pričele se bodo v soboto, 24. junija, ob 21. uri pri Treh farah z orgelskim koncertom Angele Tomanič. Razen prve prireditve bodo vse na dvorišču metliškega gradu, če bo slabo vreme, pa v kulturnem domu ali v športni dvorani. Letošnje kulturno poletje bo že sedmo zapovrstjo. Anici Kopinič kot predsednici odbora in članom Marti Strahinič, Martina Skolibru, Matjažu Rusu, Toniju Gašperiču in Rudiju Vlašiču je uspelo pripraviti tako pester program skozi vse poletje, da bo zagotovo v njem za vsakogar nekaj. Ob tem ne gre prezreli, da bodo organizatorji financirali prireditve, ki bodo zapolnile kar 13 poletnih večerov, le s pomočjo sponzorjev in vstopnine. Uradna otvoritev prireditev “Pridi zvežer na grad” bo v soboto, 1. julija, ko bo ob 145-letnici svojega dela nastopila mestna godba Metlika. V petek, 7. julija, se bo na turneji po Sloveniji ustavila v Metliki folk- lorna skupina “Planika” iz kanadskega Hamiltona, dva dni pozneje pa še folklorna skupina “Istoki” iz Podmoskovja. V soboto, 15. julija, pripravljajo na grajskem dvorišču večer s skupinami Ukrajinski kozaki z ukrajinsko narodno glasbo, Katice s slovenskimi ljudskimi pesmimi, Orlek s knapovskim folk-rockom iz Zasavja ter Gaucho z vročimi ritimi iz Latinske Amerike. Teden pozneje bosta imela koncert Vlado Kreslin in Beltinška banda, 29. julija pa se bo z monodramo predstavil igralec Željko Vukmirica. Kar tri dni, 10., 1L in 12. avgusta, se bo v Metliki odvijal 5. Okarina etno festival, na katerem bodo nastopile skupine iz Madžarske in Romunije, Portugalske in Španije ter Norveške in Finske. V soboto, 19. avgusta, bo gost Jimmy Stanič s skupino, teden pozneje pa Slovenski oktet. Kulturno poletje bodo Metličani sklenili L septembra s prireditvijo “Ko zazvenijo citre”, ko se bo predstavila Tanja Zajc-Zupan in njeni gostje čarodej Dani, Aleksander Jež in pevka Viki. MB.-J. tako komunikativna,” je pojasnila svojo trditev Zgonikova in dodala, da iz tekstovne znakovnosti Zora prestopa v znakovnost oblik, kjer uporablja obrise človeškega telesa, predvsem oko oz. pogled, in s tem tisti čut, ki nam omogoča, da sploh lahko vstopimo v svet vizualnosti in čutnosti. Ribnici na ogled še la sama ter da je imela z izbiro naslova za knjig0- L LESKOVSEK- ■SVETf MLADI LIKOVNI V STARI UUBLJ^ Njeni ugotovitvi, da “tako prijaznih oči, kot na Zorinih grafikah, še nismo videli”, se je pridružil tudi predstavnik založbe Luka Novak, ki je dejal, da je Zora očesu, ki se lahko transformira v različnih medijih, tako, denimo, tudi kot oko kamere, odvzela agresivno noto in mu dala nekaj, kar je opazovanje in ne LJUBLJANA - junija, je bila v stari L}“P Ju#i^ dnevna likovna kolonija višjih razredov osno-,tef Ljubljane in njene okolice^ lo je okoli 100 učence^oVjeVran ur Juauii ivu —- nny j- , Kolonijo mladih lik°v šesto leto zapor' ed orga Nova Ljubljanska banka, d.d- liku irav P] lAI N Uh; jken ha. kale fcdi Ha, Halj Pa jt Pl „ linij, \sia S\ Hi DOMAČA OBRT IN OKOLJE NOVO MESTO - Jutri, 23. junija, bo v Knjižnici Mirana Jarca okrogla miza Domača obrt in okolje, ki sta ga pripravili knjižnica in podjetje Pojopa Vesne Hrovat. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki stranke Zelenih, Zavoda za zaposlovanje in Dolenjskega muzeja. Hkrati bo v veži knjižnice odprta razstava kolekcij iz naravnih materialov oblikovalke tekstila Vesne Hrovat ter krajši pesniški recital. Godbeniki na NorveŠM "km %>, Pt Od 27. junija do 2. julija bodo v Hamarju n* tovnem festivalu godb k ' p-iz TREBNJE - Občinski pihalni orkester Trebnje se odpravlja na svetovni festival godb, ki bo konec junija v Hamarju na Norveškem. Za ta nastop ga je potrdila Zveza slovenskih godb na svoji letošnji januarski seji. iznajdljivosti in Porno^!jes brez godbenikov še ^iH trssaesSKicfl« 1(1 PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE O PLETERJAH NOVO MESTO - Danes, 22. junija, bo ob 20. uri v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev monografije o pleterski kartuziji, ki je nedolgo tega izšla pri Dolenjski založbi. Predstavitve sc bosta udeležila pisec monografije dr. Marijan Zadnikar in fotograf Zvone Pelko. Kot pravi prof. Igor Tcršar, dirigent 56-članskega orkestra, katerega korenine segajo v leto 1926, se že od novega leta intenzivno pripravljajo na gostovanje po Skandinaviji, ki je za trebanjske godbenike veliko priznanje in obveznost. Treba-njci bodo na Norveškem nastopili med drugim tudi v humanitarne namene v bolnišnici, nato v povorki vseh sodelujočih orkestrov, v petek, 30. junija, pa na odprtem evropskem tekmovanju. Posebno doživetje za godbenike bo gotovo nastop na godbeni noči v Hamarju. kovnega dela ter Pr®le.^0 Je godbenikov napoveduj J h, prihodnosti, se boposeM^/), vsem za pomoč ‘u^^Jnih*^ potovanju, imena p°8 .. v pol zorjev pa bomo objav skem listu. h< [i K Uš mi*'1', .j eterJ^ 22/71' NOVOMESTO^gjj^Si; ja, bo ob 17. uri v Knp- ' i.,— -redstavitev ij1 jo|g0(|, i». Jarca Poleg občine in države je orkestru omogočilo to gostovanje tudi veliko podjetij in posameznikov. Orkester, ki so mu med 2. svetovno vojno italijanski okupatorji pobrali veliko inštrumentov, se je po vojni naglo postavil na noge, po zaslugi lastne Kartuzija Pleterje, kij« izšla pri Dolenjski z?j|j; pis^ tov. stavitve se bodo pleterski prior p- L ,nOv0^ Uvodni pozdrav bo '"1 župan Franci Koncilij ■ feis hi lU N š! V \ i>o % % i V "ti, Po,, '9, Po,, s KONCERT MLADIH GLASBENIKOV - bj h Metliška orgunE^ipn/J črnomaljske Glasbene šole je oh zaključku šolskega leja v Lsieč koncert, na katerem so nastopili solisti, komorne skupine in orxencev ,Jj/yA so se učenci od I. razreda naprej, a tudi nekaj nekdanjih P ^elj (0( šole, ki še vedno radi igrajo. Ravnatelj Glasbene šole 'Cfjal /ltir ^ Mihelčič je bi! vidno navdušen nad dobrim igranjem Mediča ^aCeR' iji: trobilni kvartet, v katerem igrajo Peter Stubljar, Boštja' Jerina in Gregor Nemanič. (Foto: M B.-J.) I J ls-> v ati^ K S Je,, \ * POTA Konopljo je gojil med koruzo MgBttbOtv: •U]f iM 1$ & {0-fe° PIŠTOLO ČEZ ME- . P^žaTan)bJ3-40jDc44-|c,ni Vnii„ „. vlJan>tjCpan R vstonil v dežurni Poroča/o ^3'avas e f 'lvto P° lokalni cesti PrckrSke. P da" Prccb°g sodniku za C N A Davorin K. iz Hinj je obtožen neupravičene proizvodnje in prodaje marihuane, ki so mu jo policisti zasegli aprila lani - Le ena priča - Pogojna kazen 8 mesecev zapora NOVO MESTO - Da mamila škodljivo vplivajo na naš organizem, je splošno znano, kot tudi to, da je preprodajalce in gojitelje mamil težko odkriti, saj gre ponavadi za bolj ali manj zaprte in zaupne kroge. To seje pokazalo tudi na glavni obravnavi na okrožnem sodišču pri obtožbi zoper Davorina K. iz Hinj, pri katerem so lani našli kilogram in pol marihuane, kije očitno ni imel le zase, ampak jo je tudi prodajal in tako storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prodaje mamila Davorin jev zagovoru priznal, da je pred petimi leti v Portorožu od neugotovljene osebe iz Pirana dobil nekaj semen indijske konoplje, ki jih je posadil spomladi leta 1992 v jogurtove lončke in vzgojil 15 do 20 centimetrov visoke rastline, ki jih je posadil na njivo med koruzo za domačo hišo v Živrčah. Za sadike je skrbel in jih pridno zalival, tako da je vzgojil vsaj 10 sadik, visokih od 1,5 do 2 metra. Štiri rastline so bile L^ajc polici st nf I PreKlcd°m »Mvolanom* v C. VPrcdaluvoid‘ ike«1 J?*astaVa, kaT 7 z c° 0znan"ke c™-‘- tifi J*0,n, vka,(.rj s polnim naboj- U > 7v&jebil0 8 nabojev in ■'{Sss^aas&N^ n- ma- icga si :fcI,f!!jailk,'ino1uhVLOMILCA - >4-i etiJ vir-a,n°vanjsk.\l*&5HRA:™v.vS«u nežna,.,'25 hrastov >" jih ’ «iC1Je|as'n"kavk|rnm,CmdcJ^ p|)^val ža tsn nno lz Tanče Gorc - Itt^TEP PRcJ!00 tolarjev. S- LOKAL°M - 18-^ fc nroS*ln'štva k,^8a mcs.,a je osum-rij^°n°či pr,’. . rJe 10.junija nekaj C>mes, dlr°kalont Črni baron ^°Vcga mesta2 VZr°ka utJar" M- A TAT ODNESEL ZLATO IN DENAR SENUŠE - V sredo, 14. junija, je prišel neznanec do stanovanjske hiše Ivana V. na Senu-šah, s silo odrinil krilo okna kmečke sobe, ki je bilo odprto za zračenje, ter odšel v druge prostore. Odnesel je več denarja, zlat obesek v obliki dvojnega obrobljenega srčka, dva poročna prstana (široka 4 milimetre) z dvema ravnima in dvema vijugastima črtama po celi površini, zlat ženski prstan (širok 2,5 milimetra) s tremi belimi kamni, ki so nameščeni v obliki črke V, 50 centimetrov dolgo zlato verižico, pleteno z okroglimi členki, zlat obesek v obliki triperesne deteljice z rdečim kamnom na sredini, srebrno zapestnico, pleteno iz treh srebrnih nitk, zlat ženski uhan v obliki rožice z vijakom, zlato zapestnico s ploščico in vgraviranim imenom Kristina, moški prstan iz medenine z vtisnjenim grbom in potni list na ime oškodovanega Ivana, njegove žene Ksenije in hčerk Jane in Mance. Policija naproša vse, ki bi kaj vedeli o vlomu, da obvestijo policijsko postajo na tel. 0608-21-092 ali 92, hkrati pa svarijo morebitne kupce pred nakupom odvzetih predmetov. moškega spola, in ker so cvetele, iz njih ni pridobil marihuane, iz ostalih šestih pa je pobral vršičke, jih posušil na podstrešju hiše in pridelek zvil v “jointe”. Ob žetvi je pridelal vsaj 1,44 kg prvovrstne indijske konoplje, ki jo je nameraval prodati. Taje vsebovala tetrakanabinoidne elemente, večje od 1, užival pa jo je sam ali skupaj s prijatelji. Vršičke je hranil v plastični vrečki, ki so mu jo 1. aprila lani zasegli policisti. Povedal je, da nikoli ni prodal niti grama marihuane. Kot je pred okrožno sodnico povedal 27-letni Strojan M. M., ki sicer na glavno obravnavo ni prišel, čeprav je bila odrejena celo prisilna privedba, je Davorina poznal že dalj časa, prav zaradi tega znanstva pa je tudi sam začel uživati različna mamila. Pri Davorinu je večkrat dobil različne količine indijske konoplje, včasih zastonj, včasih je moral plačati. Spominja se, da je prodajal indijsko konopljo, in sicer po 2 nemški marki gram mamila. Pri njem je večkrat kupil mamilo v vrečki od bar kave za 10 dag, ki jo je prodajalec cenil na 6.000 tolarjev. Ne ve, kolikokrat se je odločil za tak nakup. Davorina pozna od svojega 17. leta, od takrat pa uživa različna mamila. Po Strojanovih besedah je Davorin marihuano prodajal tudi drugim, spominja se celo nekaj imen. Kolje povedal Strojan, mu je DAN ODPRTIH VRAT POLICIJE BREŽICE BREŽICE - Policijska postaja Brežice in Uprava za notranje zadeve Krško ob dnevu slovenske policije organizirata dan odprtih vrat na policijski postaji Brežice, in sicer v torek, 27. junjja, od 10. do 16. ure. Vljudno vabljeni vsi, ki želite spoznati delo policistov in policije. ^v°zil jo Je in odpeljal ki na njen poziv ni reagiral, je mamo sama odpeljala domov, vendar je bila pomoč prepozna. “Mama je vedno hodila zelo previdno, običajno že po bankini, ker vozniki po tej 0JZ M jTaF—r-rrr-------------------------------------- \tf počil ^ne^.je decembra 1993 do smrti povozil peško - Ker ni vedel, zakaj je Nn^^~~-2Lje odpeljal naprej - Pogojno eno leto zapora in prepoved vožnje eno leto »ok .V.račal (hi!’,' K'.’ st:je 1L decembra 1993 okoli 18. ure 31-letni Alo-P°n>kvah Vk-i *'n,de zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti v tl ^ je ? r°bu cestp2^' do.mačinko Marijo G., ki je po naselju hodila po r foisti. i*1, da ie n rr n' vtdvl’ z;|Eaj je počilo, je odpeljal naprej, doma tablice n°k-,n° vt‘,rHbransko steklo in zvita pločevina, pa tudi k ll, .^do. Tam n k-? na.vozi,u-Zato seie P° uriin P°' odpeljal na kraj, tlavn a° Pol no ,i' b' ° "'česar več, zato je odšel domov in obvestil polici-i. Uravnav. * °K0<"iu Je *>ila na okrožnem sodišču v Novem mestu več!- ID^biJ^čer, M-iriJ6’ i vsako decilitrov vina. Peške ob cesti ni ir/^Aloi,0-Rahlo i„ h n-CS a m,eko videl, zato tudi ni pomislil na tak “P"': k Ker Marije ni bilo domov tako kot običajno, se je hči Milena odpravila pogledat, kje je mati. Ob robu ceste je opazila posodo za mleko, ko je ustavila, pa je približno 5 metrov od ceste našla mamo - negibno. Sprva ni opazila nobene poškodbe, da ima rano na glavi je videla šele, ko jo je dvignila. Ker je poskušala ustaviti mimoidoči avto, ec strpnosti in kulture! 1,0 ^■OOo‘nr!1 !tak se je v prvih petih mesecih letošnjega leta °C/C' d<* je shO! n!h nesreč> k‘jih )e obravnavala policija, zna-Cesinia °devrooKi-c,nsko prometno stanje neobičajno in da precej %n,tU'nre tri/trm'1 v*rocev varnosti v cestnem prometu. Na naših 'o/, haskih d,,* ,/Cf osfb na IM- prebivalcev kol na primer v hmSkdena v c/ -■ S‘av»i vzrok pa sta prehitra vožnja in alko-;ie cesie p Jc zmožnosti jeklenih konjičkov, še vedno velja, p1 'te dovolil ■ 0t en'k delili tega imena niti ne zaslužijo) v sy°jo vožn'^0 Vlln,e vožnje nad omejeno hitrostjo, čeprav >el pfajo kolon,,i° :‘'i10 °dstotkov prekoračijo hitrost, na cesti že mj!l“ek za uZ' Z nestrpnimi vozniki, ki le čakajo na prime- ^i^^SOdtP^&NaraŠ£a'Pa ,udiS,evil° ,is,ih’ kiP° °d VečfnL,11 !-c "wrcj° skrbeti le policisti, ampak je varnost ^ 'ei!e'topa i orJcv; pomembno je na primer sodelovanje pra-;'i0p, e p, s . ’ sc '{če obravnave prometne problematike, nima k *loriPrekrško\. sai Pr< ,las izterjajo slabo tretjino kazni, Vej;eF dosled, fn m s,ara- Dokazano je, da so v državah, kjer ,%‘tn1 boljša r'r°J le,"idjito kaznovan, varnostne razmere !' v težko ,„tr? I!SIcnn'• k' z dobrim avtom prekorači hitrost, J L°^ke , ,)r 1 ‘‘ cl1 '"‘kuj tisočakov Predlagani zakon o vanto- 'M '0' ž?>} v‘soke d,mn , verie!no naredil več reda, saj predvideva ' l°čka junijske se' ' P("k,me"'u Pa ko v piri obravnavi T. GAZVODA • Ker jc Alojz M. iz Mirne Peči glede na stanje na vozišču in svoje počutje vozil prehitro in preblizu roba ceste, poleg tega pa je imel vsaj 2,19 promila alkohola v krvi, ga je sodišče spoznalo za krivega, daje povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti in s kraja nesreče odpeljal. Res je za nezgodo delno kriva tudi pokojna, ker je hodila po napačni strani ceste, bila pa je oblečena v temna oblačila. Kazenski zakonik za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt, predvideva kazen do 8 let zapora, okrožno sodišče pa je Alojza, ki ni bil še nikoli kaznovan, pogojno obsodilo na eno leto zapora, če bo v naslednjih treh letih storil podobno kaznivo dejanje, hkrati pa mu je izreklo prepoved vožnje vozila B kategorije za eno leto. Sodba še ni pravnomočna. cesti vozijo zelo hitro,” se spominja hči. “Če bi vedel, da se bo to zgodilo, se domov ne bi odpeljal, ampak bi šel raje peš,” je povedal Alojz. Prav gotovo pa je bila njegova vinjenost (po analizi krvi in urina je bilo v kritičnem trenutku vsaj 2,19 grama alkohola v kilogramu krvi) zadostno opozorilo naj ne sede za volan. T. G. SEMIČANI ŽELIJO BITI VARNI SEMIČ - Tukajšnji svetniki so od predstavnikov črnomaljske policijske postaje nedavno zvedeli, da je varnostna situacija v Semiču dobra, vsekakor pa boljša kot na drugih področjih, ki jih pokriva policijska postaja Črnomelj. junija 1995 Davorin povedal, kje ima nasad, zato je šel liste tudi sam nabrat brez Davorinove vednosti, sedaj pa mu, kot je povedal, Davorin celo grozi, da ga bo ubil. Davorin Strojanove besede zanika, rekel je, da Strojan laže, ker trdi, da mu je prodajal marihuano. Indijsko konopljo pa naj bi po lastnih besedah posadil samo enkrat. Zakaj ga Strojan obremenjuje s tem de- ’ Kazenski zakonik RS za neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili predvideva zaporno kazen od enega do desetih let zapora. Ker so policisti lani pri Davorinu K. našli okoli 1,5 kilograma marihuane, ki je imela vsebnost THC komponent, večjih od 1, kar jo po odredbi o seznamu mamil uvršča ■ned mamila, gaje sodišče spoznalo za krivega neupravičene proizvodnje in prodaje mamil, saj količina kaže, da marihuana ni bilu namenjena samo enemu. Povedal je, da sojo uživali tudi prijatelji, prodajal pa jo je tudi Strojanu M. M. Sodišče je Davorina pogojno obsodilo na 8 mesecev zapora, če ne bo v naslednjih treh letih storil novega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna. janjem, ne ve, “mogoče gre za maščevanje, saj ga Strojan nikoli ni prosil za mamila”. Strojan in Davorin sta se poznala iz vasi, saj je Strojan Rom, ki je skupaj z drugimi prosil za različne stvari. T. G. OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE DOLENJSKE TOPLICE -Dan slovenske policije, ki ga delavci organov za notranje zadeve praznujejo v spomin na veličastno vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti, bo Uprava za no-tranje zadeve Novo mesto proslavila v petek, 23. junija, ob 13. uri na jasi Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Načelnik uprave Franci Povše bo podelil priznanja Organov za notranje zadeve najuspešnejšim delavcem UNZ in Avto-moto zvezi Slovenije, Tehnični bazi Otočec. ZBIL DEKLE SEVNICA-17. junija ob 11.30 je 19-letni Daniel V. iz Sevnice vozil po Savski cesti v Sevnici. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše na Savski cesti 28, je dohitel skupino treh deklet, ki so hodile v smeri njegove vožnje. Danici je vozil preblizu robu in z avtom trčil v 15-let-no L. P. iz Sevnice, ki je bila zadnja v skupini. L. R. se je hudo poškodovala, drugi dve, v kateri je voznik tudi trčil, pa sta ostali nepoškodovani. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V SMRT TREBNJE - V ponedeljek ob 16.40 se je na cesti med Trebnjem in Grmado v bližini Novotehninega servisa v Trebnjem zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 22-letni B. A. z Grmade, ki seje peljal z motornim kolesom proti Grmadi. Ko je pripeljal na desni delno pregledni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo neutrjeno travnato bankino, od tam pa na kup nasute zemlje, odkoder je po zraku letel več kot 4 metre in potem s prednjim delom kolesa trčil v rob hiše. Zaradi hudih poškodb je nesrečni motorist na kraju nesreče umrl. ROP V ŽELJNAH KOČEVJE - Policijska postajajo 13. junija dopoldne dobila sporočilo, daje iz hiše Feliksa Skrabarja slišati sumljive glasove. Policista, ki ta prišla v hišo, sta našla na postelji Feliksa Skrabarja, ki je imel zvezane roke in noge, preko ust pa je imel zavezano ruto. Odvezala sta ga. Pregledala sta še notranjost hiše in našla v hiši skrita Roma Vojka Š. iz Zeljn in Dejana H. iz Ribnice, ki sta oropala Feliksa za okoli 25.000 tolarjev. Roparja so pridržali v Kočevju, naslednji dan pa predali preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, ki je za komaj polnoletnega Vojka odredil pripor, mladoletnega Dejana pa je izpustil. MS' ' 4bfT ' Dan odprtih vrat je biI tudi priložnost za bolj natančen ogled vozil. V Želijo si strožji nadzor Dan odprtih vrat policijske postaje TVebnje - Veliko obiskovalcev, predvsem otrok TREBNJE - Uprava za notranje zadeve Novo mesto je v želji po čim boljšem sodelovanju z javno-stjo in občani ter zavedajoč se, kako je uspešnost policijskega dela odvisna od okolja, v katerem deluje, v petek organizirala dan odprtih vrat, ki je bil tokrat prvič v Trebnjem. Policijsko postajo sije ogledalo veliko lju- po dolenjski deželi • Dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje, pravijo, in ne glede na to, v katero skupino bi uvrstili vest, da ima 29-letni Zmago H. pri sebi mačeto - je ta novica prišla na uho tudi policistom. Najprej tistim v Krško, ki so obvestili brežiške policiste, ti pa so po Zmagovih sledeh krenili v soboto zjutraj, ko se je z mačeto pod sedežem vozila z novomeško registrsko tablico peljal po Maistrovi ulici v Brežicah. Policisti so mačeto, dolgo 46 centimetrov, našli pod prednjim desnim sedežem, za kaj mu je služila, pa bo moral pojasniti sodniku za prekrške. • Nekateri prevažajo mačete, drugi poskušajo tako pretihotapiti kakšnega tujega državljana. To je istega-dne poskušal Sulejman iz Nove Gorice, ko se je na hrvaški strani pripeljal do betonskega mostu čez reko Bre-gano. Tam so izstopili 31-letni Mirsad, 6-letna Jasmina in 10-letna Mirza. Sulejman je nato z avtom prečkat prehod preko mejnega prehoda Slovenska vas, misleč, da bo na slovenski strani svoje tri kolege ponovno naložil v avto in odpeljal v obljubljeno deželo. Na njihovo žalost jim to hi uspelo. ZBIL KOLESARJA MIRNA PEČ -16. junija ob 19.15 je 15-letni B. P. iz Mirne Peči vozil kolo po lokalni cesti iz Mirne Peči proti železniški postaji. Ko je pripeljal v ostri levi ovinek po levi strani vozišča v bližini stanovanjske hiše št. 1, mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta 29-letni B. J. iz Mirne Peči, ki je močno zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Kolesar je padel na pokrov motorja in preko strehe na vozišče, Kjer je hudo poškodovan obležal. Zdravi se v novomeški bolnišnici. NA NASPROTNI PAS - 20-letni Goran S. iz Hrvaške je vozil osebni avto po magistralni cesti iz Ljubljane proti Obrežju. Ko je prišel na Drnovo, je zaradi preutrujenosti zapeljal na nasprotni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal voznik osebnega vozila 22-letni Igor O. iz Dobove. Igor seje vozilu umikal, vendar kljub temu ni mogel preprečiti trčenja. Hrvaški državljan se je hudo poškodoval, Igorjeva sopotnica pa lažje. TRAKTORSKI PRIKLJUČEK JE BIL PREŠIROK -15. junija ob 15.05 se je s traktorjem od Jcrcslavca proti Župelevcu peljal 42-letni Jožef S. iz Brežic. V nepreglednem levem ovinku je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem 14-lctni Gorazd Z. iz Brežic, ki hitrosti vozila ni prilagodil razmeram na cesti. Ko je opazil traktor s širokim priključkom, je pričel močno zavirati in se umikati. Pri zaviranju je izgubil oblast nad motorjem in trčil v priključek. Odbilo ga jc in hudo ranjen je obležal na travni bankini. DEKLICA NI POGLEDALA NA CESTO - 13. junija se jc Edvard Z. peljal z avtomobilom po Brestanici proti Rožnemu. Pri stanovanjski hiši Trg št. 19 je z njegove desne strani z di, množičen je bil obisk šolske mladine, ki so si z zanimanjem ogledali opremo policistov, saj ljudje policijo poznajo predvsem kot represivni organ. Tokrat so si v pobliže ogledali še druge dejavnosti in prostore. Na ogled je bila oprema, sredstva za, zveze, vozila, orožje in druga policijska oprema, policij-ska psa, organizirano pa je bilo strokovno vodstvo kriminalistov, starešin in policistov po razstavi, kjer so se lahko obiskovalci seznanili s kriminaliteto, mamili, hkrati pa je bilo na voljo veliko preventivnega materiala, saj tudi tak način obveščanja prispeva k večji varnosti. Ker je policijska postaja Trebnje pred kratkim dobila nove prostore, so si obiskovalci lahko ogledali tudi te, v večnamenskem prostoru pa še prikaz borilnih veščin, in telovadno orodje tudi sami preizkusili. Obiskovalci so izpolnjevali ankete, v katerih so med drugim izrazili željo po strožjem policij-skem nadzoru. r. g. Kočevska stranpota NESREČA PRI REZERVAH - 14. junija dopoldne je Stanislav D. iz Novega mesta vozil tovornjak iz Kočevja proti Ljubljani in trčil v osebni avto Alojza Perka, ki seje ustavil, da bi nasproti skladišča državnih rezerv zavil na levo do gostišča Novak. Osebni avto jc odbilo na levi vozni pas in zaprlo pot Tereziji Bartolj iz Koblarjev, ki se je pripeljala tja z golfom. Voznica se je izognila trčenju tako, da je zapeljala s ceste v jarek. Lažje sta bila poškodovana oba voznika osebnih avtov, materialne škode pa je bilo za okoli 400.000 tolarjev. POŠKODOVANI PRSTI - V lame-lirnici podjetja LIK je Slavko G. 14. junija na namizni krožni žagi vrezoval utore. Ni pa imel prav nameščenega avtomatskega podajalnika, zaradi česar mu jc žaga poškodovala drugi, tretji in peti prst desne roke do drugega členka. Prepeljali so ga v UBKC v Ljubljano. VLOM V BRUNARICO -16. junija je bilo vlomljeno v brunarico v Dolgi vasi. Neznanci so ukradli televizor Samsung 5051, dva zvočnika in telefonski aparat, vse skupaj vredno okoli 100.000 tolarjev. Za storilci še poizvedujejo. PO NESREČI DVAKRAT POBEGNIL - 15. junija okoli 16. ure so bili kočevski policisti obveščeni, da se je neznan voznik pred Manufakturo v Kočevju zaletel v osebni avto Jožefa J. in nato pobegnil proti Livoldu. Kmalu nato so policisti dobili še obvestilo, da je prišlo na cesti Brezovica-Ko-privnik do prometne nesreče s katrco in da jc tudi tokrat voznik pobegnil. Kasneje so policisti voznika izsledili. Ugotovili so, da je bil to Matjaž V. iz Poljanske doline, ki je tisti dan pogledal pregloboko v kozarec. dvorišča s kolesom pripeljala 7-letna kolesarka R. K. iz Brestanice, ki ni pogledala na cesto. Čeprav je Edvard zaviral, trčenja ni mogel preprečiti, otrok pa se jc lažje poškodoval. KOLESAR ZAVIL NA SREDINO CESTE - 16. junija je 38-letni Ivan S. iz Loč vozil avto iz Trnja proti Čatežu. Ko je pripeljal na most preko Save izven Čateža, je opazil, da iz nasprotne smeri hodita po pločniku dva pešca, poleg njiju pa kolesar. Ko je avto pripeljal blizu, jc 16-letni Aleš M. iz Brežic s kolesom nenadoma zapeljal proti sredini vozišča in začel polkrožno obračati. Čeprav je Ivan zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. Kolesar seje hudo poškodoval. IZSILIL PREDNOST - 16. junija okoli 17.45 je 31-letni Zvonko K. z Velikega Cirnika z avtom speljal s parkirnega prostora pred gostinskim lokalom Barbara v Krmelju in zapeljal preko križišča proti Gabrijelam, ne da bi se prepričal, ali gre kdo po glavni cesti. Ko je bil na sredi križišča, mu je po prednostni cesti iz smeri Tržišča pripeljal voznik avtomobila Jože P. z Zgornjih Vodah Vozili sta trčili, Zvonko se je hudo poškodoval, Jože pa lažje. Glivar je postal kralj Grossglocknerja V skupnem vrstnem redu kolesarske dirke Po Avstriji je novomeški kolesar Srečko Glivar osvojil 4. mesto, na najvišji gorski prelaz na amaterskih kolesarskih dirkah Grossglockner pa seje tokrat povzpel prvi NOČNI TURNIR PODBOČJE - Športno društvo Podbočje bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri v počastitev dneva državnosti na igrišču pred tamkajšnjo osnovno šolo priredilo nočni nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite po telefonu 0608 78 239 ali pa na igrišču pred začetkom turnirja. NOVO MESTO - Kolesar novomeške Krke Srečko Glivar je dolga leta veljal za enega izmed najboljših slovenskih gorskih kolesarjev, večkrat se je že izkazal na izjemno težkih gorskih etapah, vendar uspeha, kakršnega je doživel na v soboto končani dirki po Avstriji, kije štela tudi za svetovni pokal, do sedaj še ni dosegel. V skupnem vrstnem redu dirke je zasedel 4. mesto, medtem ko je na 2.S75 m visoki gorski prelaz Grossglockner prikolesaril prvi in postal novi kralj dirke po Avstriji, kar pomeni vsaj toliko kot skupna zmaga na tej priznani amaterski etapni dirki. ODBOJKA NA PESKU BREŽICE - Badmintonski klub Brežice bo v soboto, 1. julija, ob 10. uri v sodelovanju s Termami Čatež pripravil turnir v odbojki na pesku za štiričlanske ekipe. Prijavite se lahko pred začetkom turnirja pri recepciji kampa. Če bo v ekipi nastopalo dekle, bo v vsakem nizu nagrajena s točko prednosti, če pa bodo ekipo sestavljala 4 dekleta, bo ekipa zečela niz s štirimi točkami. Tekmovanje bo na igriščih pri bazenih v Termah Čatež, vsi nastopajoči s plačano prijavnino za turnir pa bodo imeli prost vstop na bazene. Če je Slovenija hribovita in mora biti po mnenju postavljačev taka tudi dirka Po Sloveniji, je Avstrija gorata in kolesarska dirka Po Avstriji je temu primerno speljana po izjemno razgibani trasi, na kateri imajo možnosti za uspeh le špecialisti za gorske etape. Tega se je zelo dobro zavedal tudi trener slovenske kolesarske reprezen- MOTOKROS V PRILIPAH PRILIPE - Avto-moto društvo Brežice bo v nedelji), 25. junija, ob 14. uri na stezi za motokros v Prilipah pripravilo mednarodno tekmovanje za nagrado Brežic. V kategorijah do 125 in do 250 se bodo pomerili vsi najboljši slovenski motokrosisti, nastop pa so že potrdili tudi tekmovalci iz Italije, Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Češke in Hrvaške. JUTRI OLIMPIJSKI TEK V BREŽICAH BREŽICE - Brežiški atletski klub Fit bo jutri, v petek, 23. junija, ob 17. uri pripravil Olimpijski tek, ki bo le eden izmed 12 tekov, ki jih letos v Sloveniji organizira Mednarodni olimpijski komite. Proga brežiškega olimpijskega teka bo dolga 4 kilometre, prireditev pa ni tekmovalnega značaja, tekli pa naj bi tako aktivni športniki kot tudi rekreativci od najmlajših pa do najstarejših. Štart teka bo na štadionu, ob tem pa se bodo Brežičanom predstavili tudi športniki iz drugih športnih zvrsti, na primer kolesarji krškega Master tea-ma pa brežiški košarkarji in nogo- tance Andrej Cimprič, ki je za dirko Po Avstriji izbral dejansko najboljše slovenske gorske kolesarje, med katerimi sta bila poleg Ljubljančana Borisa Premužiča, doslej najuspešnejšega slovenskega kolesarja na dirki Po Sloveniji (enkrat prvi in dvakrat drugi), tudi najboljša novomeška hribolazca Bogdan Ravbar in Srečko Glivar, ki je bil predlani na Velikem Kleku drugi, še prej pa dvakrat tretji. Tokrat si žilavi in peresno lahki ka- USPEH PLESNEGA CENTRA DOLENJSKE metaši. Pri Hrastu kar zadovoljni NOČNI TURNIR PIŠECE - Športno društvo Orlica iz Pišcc pri Brežiceh bo v soboto, 1. julija, ob 19. uri na igrišču pri tamkajšnji osnovni šoli pripravilo nočni malo-nogometni turnir. Prijavite se lahko in informacije dobite po telefonu številka 0608 51 269. TURNIR NA MIRNI Novomeški igralci squasha imajo polovico državnih prvakov in so tudi med ekipami na slovenskem vrhu MIRNA - Nogometni klub Dana z Mirne bo v petek, 30. junija, in v soboto, 1. julija, pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko po telefonu 068 47 748, vsak dan od 8. do 16. ure, do četrtka, 29. junija, ko bo ob 20. uri v gostilni Javornik na Rakovniku žrebanje. NOVO MESTO - Igralci squasha novomeškega kluba Hrast so zadovoljni s pred nedavnim končano sezono v tej pri nas dokaj novi, drugje pa že dobro uveljavljeni športni panogi, čeprav se je moška ekipa na državnem prvenstvu uvrstila na mesto nižje kot lani - fantje so bili namreč četrti, dekleta pa tretja. Novomeščani so pred štirimi leti orali ledino v tej športni panogi v Sloveniji, saj so bili pobudniki ustanovitve državne zveze, leto kasneje pa tudi tekmovanja v prvi državni ligi, v ka- -"»T. OTROŠKI NOGOMETNI TURNIR, kisoga v soboto pripravili v Novem mestu, je ljudem, ki pri nogometnem klubu Elan delajo z mladimi, popolnoma uspel, tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. Nastopilo je 12 ekip, po šest v vsaki kategoriji. Med dečki do 12. leta je bil najboljši Zagreb, ki je v finalu z 1:0 premagal domači Elan, mladi nogometaši črnomaljske Bele krajine pa so bili tretji. Pri dečkih do 14. leta so Novomeščani zmagali, Zagrebčani so bili tokrat drugi, 3. je bila Dravinja, Bela krajina pa šesta. Med starejšimi dečki je bil Novomeščan Urban Kastelic proglašen za najboljšega vratarja, pri mlajših dečkih pa je bil njegov klubski tovariš Miroslav Radulovič s 5 zadetki najboljši strelec. teri so takrat fantje zasedli drugo, dekleta pa tretje mesto, nastopalo pa je vseh 6 takratnih klubov. V naslednjih letih seje število klubov zvečalo na 11, vendar jih v prvi ligi še vedno nastopa šest, Novomeščani pa se, kljub temu da imajo za vadbo na razpolago le eno igrišče, še vedno uvrščajo med najboljše in imajo v različnih kategorijah štiri državne prvake (od osmih). Borut Pečarje bil najboljši med dečki do 14. leta, med deklicami je na državnem prvenstvu zmagala Mojca Blažič, med mladinci je bil že tretjič zapored prvak Klemen Gutman, ki je stalni član tako mladinske kot tudi članske državne reprezentance, medtem ko med veterankami Zorica Verbič nima dostojne konkurentke. Na igrišču Mihe Legana na Mestnih njivah vadi 20 registriranih igralcev kluba Hrast, še več pa je rekreativcev, ki pa se ne udeležujejo tekmovanj. Prav na tem igrišču je svojo squashersko športno pot začel ta čas najboljši slovenski tekmovalec, Novomeščan Goran Vučkovič, ki športno pot nadaljuje v Ljubljani, kjer se je uveljavil tudi kot trener in inštruktor squasha. TENIS V MOKRONOGU Krkin kolesarski praznik V soboto in nedeljo se bodo vsi najboljši slovenski kolesarji in gostje iz 9 držav potegovali za veliko nagrado Krke NOVO MESTO - Tradicionalna kolesarska dirka za veliko nagrado Krke spada med tri največje mednarodne kolesarske dirke, ki jih vsako leto prirejajo slovenski kolesarski delavci in se glede na množično udeležbo tujih moštev vsekakor lahko postavi ob bok dirki Po Sloveniji in veliki nagradi Kranja, na kateri je pred nedavnim zmagal Novomeščan Bogdan Ravbar, ki pa je leta 1988 zmagal tudi že na dirki za veliko nagrado Krke. Če bo Novomeščanom tudi letos naklonjena športna sreča, bo domači tekmovalec na tej dirki zmagal že desetič. Sandi Papež je na dirki za veliko nagrado Krke zmagal že trikrat - prvič leta 1983 in zadnjič leta 1989 - po poškodbi že trenira, vendar še zdaleč ni tako dobro pripravljen, da bi se lahko tudi letos potegoval za zmago. Glede na dobro pripravljenost ima Ljubljančan Robert Pintarič precej možnosti, da ponovi lanski uspeh, na zmago pa lahko računa tudi kar nekaj novomeških kolesarjev z Gorazdom Štangljcm in šprinterjem Boštjanom Mervarjem na čelu, prav lahko pa sc bo med kandidate za prvo mesto pomešal tudi kdo izmed tujih kolesarjev iz ZDA, Italije, Common-vvealtha, Češke, Hrvaške, Bolgarije, Avstrije, Belorusije ali Ukrajine. Namesto prenevarnega kriterija po ulicah Novega mesta bo letos v soboto z začetkom ob 15. uri posamični kronometer od Otočca čez Kronovo, Drago in Maharovec do Šentjerneja ter nazaj po isti poti do cilja na Otočcu. Tudi dirka po tako imenovanem balkanskem krogu (Novo mesto, Otočec, Ratež, Novo mesto) bo zaradi zaprtega kandij-skega mostu spremenjena. Tokrat zmagovalca dirke za veliko nagrado Krke ne bo pozdravil novomeški Glavni trg, ampak bo krog skrajšan tako, da bodo kolesarji namesto skozi središče Novega mesta peljali preko ločenskega mosta, štart ob desetih dopoldne in cilj okoli dveh popoldne pa bosta na Otočcu. V soboto bo cesta, na kateri bo potekal kronometer, popolnoma zaprta, v nedeljo pa bodo policisti poskrbeli za delno zaporo ceste, po kateri bo potekalo tekmovanje. petan novomeške kolesarske ekipe, ki je isto vlogo igral tudi v reprezentanci v Avstriji, ni pustil odvzeti največjega uspeha v karieri. Medtem ko je Boris Premužič na prvih petih etapah nastopal nekoliko bolje od obeh Novomeščanov in bil pred etapo preko Grossglocknerja v skupnem vrstnem redu deseti, pa je Glivar svojo pravo vrednost pokazal prav na šesti, najtežji etapi Lienz - Grossglockner -Lienz. Srečko je tokrat izbral pravo taktiko in pobegnil že 6 km po štartu. Najprej je za njim krenilo šest kolesarjev, vendar sta peklenski tempo Novomešča-na lahko lovila le Danec Andersen in Ukrajinec Sinjukov, ki pa sta pred začetkom 13 km dolgega in izjemno strmega vzpona na Grossglockner omagala, tako da je imel Glivar že na začetku tri minute prednosti. Šele pet kilometrov pred vrhom je takrat vodilnemu v skupnem vrstnem redu Norvežanu Steffenu Kjargaardu postalo jasno, da mu Novomeščan, če ga ne bo ujel do cilja etape, lahko odnese skupno zmago, zato se je podal na lov. Izkušeni Glivar, ki je kljub sneženju prispel na vrh daleč pred vsemi ostalimi in si s tem za nagrado namesto kraljevske krone prislužil le kraljevsko meter dolgo salamo in 1.500 šilingov, je na spustu z Grossglocknerja najprej počakal Norvežana in potem sta družno nadaljevala do cilja, kjer sta imela minuto in 47 sekund prednosti pred Premužičem in okoli dve minuti pred ostalo skupino zasledovalcev, med katerimi pa je bil tudi Bogdan Ravbar. Na kraljevski etapi je bila dirka dokončno odločena, čeprav je kolesarje čakalo še pet etap. Norvežan Kjargaard je zadržal rumeno majico do konca dirke in zmagal, Slovenija si je na tej etapi priborila ekipno zmago na dirki, Glivar pa seje s 36. prebil na 2. mesto ter kasneje zdrsnil le še za dve mesti. ■ *. ■ 12 : - Prizor ragby tekme v Ribnici- (^ Milan Glavonjič) Šport iz Koče']* in Ribnice 1. in 2. julija pripravilo tra«-,, turnir v malem nogome■ ^ sprejemajo do petka.^JjjnPj^jjfl ob J9. uri žrebanje.^Vse g razi dobite po telefonu 061 8W-1“ g) binc) in 061 800-596 (SaklC^|!n|# RIBNICA - V zadnjemspo^K,) NOVO MESTO - Mladi plesalci, ki obiskujejo plesno šolo pri plesnem centru Dolenjske, so uspešno nastopili na plesnem festivalu osnovnih in plesnih šol vTVbovljah. V kategoriji od 1. do 4. razreda plesnih šol je bilo vseh 6 parov v finalu iz PC Dolenjske, zmagala pa sta Jure Zadnik in Vesna Ban. V kategoriji od 5. do 8. razreda je bilo med 6 finalisti pet dolenjskih parov, zmagala pa sta Tanja Colarič in Matjaž Valenčič. Seveda je Plesni center Dolenjske s tem postal tudi ekipni zmagovalec festivala. skem krogu občinske lige U malem nogometu so -r.OA naslednji izidi: Bina Mark« j;() f 1:2, Sodražica - Trgovina preSlif Grega med najboljšimi na svetu §g$g|§g Vi ‘oli, m s ali $an Por, v *} priči Polci V Kočevju namizni tenis na evropski ravni - Grega Komac na Kitajskem med 16 najboljšimi na svetu «2 S fiistv KOČEVJE - Podjetje Melamin Kočevje je minuli četrtek organiziralo sprejem za uspešne člane in vodstvo teniškega kluba Melamin Kočevje, ki ga ta tovarna sponzorira. Sprejem je bil posvečen predvsem uspehom tega kluba in posameznikom v zadnjem obdobju. Klub je zasedel v ekipnem tekmovanju drugo mesto v državi in se uvrstil v evropsko tekmovanje, 26-let-ni tekmovalec Grega Komac pa se je nedavnem svetovnem prvenstvu v kitajskem mestu Tiencin uvrstil na 9. do 16. mesto. Takega uspeha doslej ni zabeležil še noben kočevski šport, to pa se pozna tudi na obisku teniških tekmovanj, saj je gledalcev vedno več. Kot priznanje za uspeh je podjetje Melamin podarilo na tej svečanosti Gregi Komacu gorsko kolo. Grega je najboljši igralec slovenske prve lige. V tekmovanju posameznikov je sicer zasedel drugo mesto, v tekmi parov pa obakrat (moški in mešano) prvo mesto. Vsi člani kočevske ekipe, se pravi poleg Komaca še Marjan Špelič, Damjan Muren, Marko Lesar in Samo Pogorelec, pa so prejeli od sponzorja darilni bon. Darilni bon je prejel tudi uspešni trener Matjan Oražem. V razgovoru na sprejemu je predsednik kluba Franci Gornik poudaril, da je še posebno pomembno, ker so bili ti vrhunski rezultati doseženi z malo denarja. Direktor Melamina Marjan Kozinc, ki je izročil darila te tovarne, pa je dodal, da je hvalevredno, ker so bili uspehi doseženi z domačim znanjem, z domačimi igralci in trenerjem ter ob popolnem ama- terizmU' J. PRIMC ■tZžSS&fc tige), ki je dosegel Zu z (M.G.) .imSOv^ RIBNICA-Pred kratki«* rtf niči ustanovili rugby k,u • ,aini# sednika so izbrali Dušan1obP°fv sekretar bo Danijel Divja ^ ^ k store v nekdanji vojašnic _.lfaiiP v soboto prva tekma, ^“‘^jpsk«1 v kateri fk3{ii( i okr.iru z?dnSv-s0Graec"DrS’ ■'1.‘gralci KolojrsG 3 L «« sa iz Ljubljane (Ljubljančani soLzl^a®0(Jo in hrvaškega 60| a" sc bosta pomerili rePrfZ^cj strije in Slovenije. V Riba tanovili rugby šolo, U ^j reprezentanca pa bod svoje tekme. ^ Uidi Kolpa je postala tretjelig^ linji ite k la, “Pos Hh,l Prag Poir( Pfetr “»sa ‘Hi C Into s Sa: k od S "'.k: % ;»di So, —jviaf'0 Po petih letih delovanja so se nogometaši iz Podzemlja uvrstili v tretjo ligp' S Podrebarac junak zadnje kvalifikacijske tekme - Radi bi zgradili slačil*^—^ -a! ,dnis$K Nogometaši Kolpe so svojo pot pred petimi leti začeli v drugi ligi ogromno zaslug Milan Sobčič NOČNI TURNIR V STRAŽI PODZEMELJ - Natanko pet let po za Belo krajino zgodovinskem dogod- tem ko so mladinci v za p *, ku, ko so v Podzemlju ustanovili nogometni klub, so se nogometaši Kolpe druge lige osvojili 5. r",osegla uvrstili v tretjo ligo, kar je glede na razširjenost nogometa kot športne pa- uspehe, ki jih je Kolpa spoH^ ^ * noge pri nas za Belo krajino velik dogodek. zono, ima poleg števna1,. , . pt . . . . . , . , . nornmnn zasitili tudi &°f„aJI*J% je šport, ki ga nekateri smatrajo za najpomembnejšo postransko stvar na svetu, dobil domovinsko pravico tudi v krajih ob Kolpi. V Podzemlju se kljub nekoliko mačehovskemu odnosu metliške občine do svojega najuspešnejšega športnega kolektiva in nezanimanju večine domačih sponzorjev dobro dela tudi z mladimi. Mlajši dečki so bili letos v drugi ligi drugi in bodo naslednjo sc- STRAZA - Malonogometni klub iz Straže bo v soboto, 8. julija, z začetkom ob 19. uri, na igrišču v Vavti vasi priredil tradicionalni nočni nogometni turnir. MOKRONOG - Teniški klub Mokronog bo v soboto, 1. julija, na teniških igriščih v Mokronogu pripravil tradicionalni turnir. Prijavite se lahko po telefonu 068 49 650 ali pa kar v gostilni Žlajpah, kjer bo v petek ob 21. uri žrebanje. p,o.7o.olicUiP*»f?yS > S podZ-derobfiij‘ikik: \, ’Jc, poleg šole postavil Temelji so že zalili. Hjjpre^ fcj slačilnice stale, je odvt* tono nastopili med prvoligaši, med- od metliške občine. . Božiču Skokov meniofj^ f 59* Igor Primc je še tretjič premagal jji y r in za 1 cm zaostal za osebnim Jt 1 NA EVROPSKO IN NA SVETOVNO PRVENSTVO KRŠKO - V nedeljo so sc Krčani dobro odrezali na državnem prvenstvu v show danceu za člane in pionirje. Krška skupina je letos prvič nastopila med člani in dosegla 2. mesto v step formacijah, s čimer si je zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo decembra v Dresdnu. Med posamezniki se je članica Vesna Vučajnk prav tako v stepu uvrstila na 3. mesto in bo oktobra nastopila na evropskem prvenstvu v Franciji. Članica Simona Radkovič je v zvrsti disco dance dosegla 2. mesto. Dan poprej so krški plesalci na državnem prvenstvu v športnih plesih v kombinaciji desetih plesov dosegli naslednje rezultate: Jaka Piltaver in Tina Korber (pionirja) 16. mesto, takoj za njima pa par Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, Marko Babič in Sanja Antolič ter na 21. mesto Uroš Rogič in Darja Albreht. Mlajša mladinca Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar sta le za en križec zgrešila uvrstitev v finale in pristala na 7. mestu, medlem ko sta Mitja Prah in Mateja Gane dosegla 16. mesto. Mario Podrebarac, najboljši strelec lige in kvalifikacij (z dvignjenimi rokami) v boju za žogo. ljubljanske medobčinske nogometne -zveze, že takoj naslednjo sezono pa so nastopili v prvi ligi, v kateri so bili prvič tretji, potem dve leti drugi in letos prvi, s čimer se jim je ponudila sijajna priložnost da napredujejo v ligo, v kateri bodo prihodnjo sezono nastopali tudi lanski prvoligaši nogometaši novomeškega Elana, ki so tja izpadli kot zadnjcuvrščeno moštvo druge lige. Podzemeljčanom je žreb namenil ekipo ilirskobistriškega Transporta. Belokranjci niso dovolili presenečenja in so s 4:1 zmagali že na prvi tekmi v Ilirski Bistrici, tako da je bila nedeljska tekma na igrišču pri podzemeljski osnovni šoli le še formalnost in v igro je lahko vstopilo kar nekaj mladincev. Po nekoliko brezvoljnem začetku sta se moštvi sredi prvega polčasa razigrali, v 23. minuti pa je prvi zadetek na srečanju dosegel Mario Podrebarac, kije bil kasneje še dvakrat uspešen. Vse je že kazalo, da bodo gostje odšli domov brez zadetka, ko jim je le nekaj sekund pred zadnjim žvižgom sodnika uspelo spraviti žogo v Kolpino mrežo. Pečeni vol in množica zadovoljnih gledalcev, kije kljub dežju vztrajala do konca srečanja in potem proslavljala veliki uspeh pozno v noč, je dokaz, da NOVO MESTO - Memorial v spomin na Ferda Skoka in Fedorja Gradišnika v Celju je mednarodno atletsko tekmovanje z dolgo tradicijo, prav zato ima zmaga v memorialni disciplini, teku na 100 m, posebno veljavo. V nedeljo sta dragoceno lovoriko osvojila Ljubljančanka Brigita Bukovec med dekleti in med fanti odlični novomeški šprinter Tomaž Božič, ki je dosegel čas 10,76 sekunde, kar je v slovenskem merilu eden izmed najboljših izidov vseh časov. Na tekmovanju seje ponovno izkazal tudi novomeški metalec diska Igor Primc, ki je že tretjič vej ^ 59,07 m, kar je le za* slabše od njegovega 0 , da in skoraj za en ni jjja,5 njegovega trenutnega U .o trenerjem Gačnikom P v |d' no neka! težav V fazi V O \ no nekaj težav v lazi >eprav J Ir. „e,lrw> dela S tab CkO*" ga še vedno dela s *a . s| cer učinkovitejši izme treningu že lepo uspe- S. SVOJE TEKMOVANJE, na katerem pa je nastopila 'ua‘diPr!j‘ ... > l ... II J • • Jz. i . . ...n - slinrlU metalcev kladiva in diska, sta na novomeškem ^adi^^J^liki j^^ nsfi^k takoj po izmetu). Igorjev namen, da bi doma prvič j metrov, je preprečil dež, Vlado pa je kljub temu in pošk°‘ muči že nekaj časa, vrgel preko 68 metrov. (Foto: /• *■> 5 ^‘/fv -- I H/ k/ V/ L/ UV/ V/W V l/f »I » W f p0,° P°skusov samomorov, vendar je po nekaterih ocenah jn JiSov, 3- 10-krat več. Precej samomorov ostane prikritih ' u/i n Pr/^(lzani kot nesreče. Če upoštevamo, da vsak samomor Drjyf!j., Prizadene vsaj 3 do 5 ljudi, je zaradi tega čustveno ^^ VSa^ ^O-OOO ljudi letno. Samomor je torej v lS^anJu nase družbe močno prisoten in če poznamo znake «poft™or^ne8a vedenja, lahko takšnemu človeku pravočasno S Pri če. Izhod iz stiske in s sveta .Vcli|ro lahko Po|Cfi smemo pozabiti, da po: '.A*,-,,,, storimo že pri vzgoji otrok, n°st, kot Ceno?? Pn ^*ovencih, ki veljamo za himeri? ZaVrt narod> nc sprosti v za-ijanju 0. ,™8°sto razmišljamo o izpostav-olmom in risankam z rušilno agresivnosti tudi zdravo agrc-na primer izražanje jeze, strahu, ‘teivi ’Sš»sss£s&s 'ati,k0 pip.i1 s lkam o katastrofalnih grozo-hag obči,m-0 lrP.Ucnjc in ubijanje, se naš S Po,rebUiem ^lvost' za bolečino zvišuje: j Hetrese 0 e° Vedno hujšc grozote, da nas liji SarneL !em Pa se spremeni tudi odnos na začetku pa so bolj usmer- V ^ice na i kotv smrt, zato je zelo potreb-^ ^rm0i PrcP0znati. Samomoril-rj «, Povse ' ? klbko človek ohrani zase in $ ?°st°prin,i Cf jno sP°roči okolici- To Jc ’ r^zitii§|j •ad'*1, ko vstopajo v adolescenci Jo na primer, kako bi bilo na t\ lastnem pogrebu, v okolici pa iščejo osebo, s katero bi se lahko pogovorili. Samomorilne težnje okolica prepozna, parasuicidalna pavza pa je poskus bega iz neznosne realnosti, saj oseba poskuša prekiniti skrajno neugodne dogodke na primer z zastrupitvijo z zdravili. Osebo, ki govori, da bo naredila samomor, je treba jemati resno - to je neposreden in jasen klic na pomoč! Statistika govori, da jih med desetimi, ki to govorijo, 8 res naredi samomor. Pogosto okolica takšne namige omalovažuje, češ kdor veliko govori, malo naredi. Val strahu pa sprožijo na primer manipulativne grožnje v šoli, v zaporih... Če oseba, ki je jezna na nekoga drugega, svojih čustev ni zmožna primerno izraziti navzven, se lahko takšna agresivnost obrne vase in človek se namerno samopoš-koduje. Zadnji klic na pomoč je poskus samomora. To ni ponesrečen samomor, pač pa želi človek s tem dejanjem opozoriti na težave, ki jih ima, zato lahko naredimo odločilno napako, če v takšni situaciji nc reagiramo prav! Človek se namreč lahko hitro odloči za dokončno dejanje - to pa je tudi sporočilo okolici, ki ga lahko razberemo že iz prostora, v katerem je naredil samomor. Mnogokrat pa želja, da bi človek s poskusom samomora opozoril nase in na težave, spodleti, če takšna oseba računa, da bo v tistem trenutku prišel kdo od domačih in ga rešil... Največ maja in junija Samomor naredi triinpolkrat več moških kot žensk, bolj je pogost v višjem življenjskem obdobju, opazna sta dva vrha: več samomorov je med 40. in 45. letom ter po 75. letu. Pogostejši so samomori samskih in razvezanih oseb, v svetu je večja stopnja med priseljenci, kar pa v Sloveniji ne drži kot tudi ne svetovna statistika, da je več samomorov v mestih kot na vasi. Ob vojnah samomorilnost pade, v krizi naraste. Več samomorov je med protestanti kot med katoliki in Židi. KODA jjpOSE_______________ Pospešuje prodajo z ]> ie informacija o izdelku in sestavni del blagovne ■ % Posl .^notenje blagovne znamke pridobiva pomen, saj se 5 Se od^P°rinerji zavedajo, da imajo utečene znamke svoje r \^>nalce. Napredni tržniki namreč vedo, da je imeti trg n° kot imeti tovarno. $ ^ E/\^°Zna^evanja in evidence s črtno ž CSih lpC,.J.C 2ačc> razvijati v Evropi v tC'Jo o m ’ Pr> nas pa od leta 1984 s ' ll, aW'lQStih za uvcdb(’ EAN si-jj JQv$kihnaCevanje lda8a široke porabe 'k l'tifikap-r8?nizacijah-Za dodeljevanje % C|i°an'Li ovenska agencija za nu-ie-^ivvseh'Sis,Cm EAN-!e moSočc Krstih, £ Crt? v Proizvodnji in distribuciji C^skl . ,.°da sc uporablja tudi v lo-WP Pa tj?1* “ transPortne enote, i°ka • V P°st0 za označevanje au ClJskimi kodami, v elektrogo-inv a °deitavanje števcev, v podil VPr°dainntUro osnovnih sredstev, v 'a k* Se r. 0 '"režo za kodiranje kupo- A %**\\ arn° v Sloveniji nad 1200 or-j kJNnje ,an’c SANA, ki so v svoje ^ VSzvi?dle s'stcrn EAN. Pretežno \ej Se llc |n trgovske organizacije. 'hibel 2a s‘stem kodiranja odločila a mdustrija. Danes skoraj ni 'V Vsch gospodarskih in družbe-vendar je temeljno pod- več panoge, ki ne bi uporabljala črtne kode. Označevanje s kodo ni po zakonu obvezno, vendar nam racionalnost poslovanja narekuje uporabo sodobnejših načinov informiranja. Stare jugoslovanske kode 860 morajo uporabniki zamenjati s slovenskimi 383 do 30. junija 1995. To je obveza vseh članic SANE, ker je sistem EAN mednarodno zaščiten. Brez črtne kode ni možno hitro in sodobno evidentiranje gibanja izdelka in na tej podlagi tudi gospodarno ukrepanje, kot so ugotavljanje koeficienta obračanja za vsak posamezni proizvod in optimiranje zalog, naročanje in načrtovanje proizvodnje, hitro obveščanje med proizvajalci in posredniki blaga ter pospeševanje izvoza. Črtna koda je oznaka, izražena s kombinacijo vzporednih temnih in svetlih črt natančno določene širine. Vsebuje podatke o državi, proizvajalcu, izdelku in kontrolno številko. Pri označevanju izdelkov s črtno kodo smo pozorni zlasti na lastnosti izdelka, kot so njegova cena, druga embalaža, davčni razred, velikost, Med poklici prevladujejo zdravniki in novinarji. Na Centru za izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti pri Univezritetni psihiatrični kliniki v Ljubljani vodijo register samomorov in samomorilnih poskusov od leta 1970 dalje. Iz registra je vidno, da se v povprečju največ samomorilcev odloči za obešenje - okoli 60 odst., sledita utopitev in zastrupitev - obe 10 odst. Če primerjamo načine samomorov med spoloma, se moški največkrat odločajo za obešenje in ustrelitev, ženske pa pogosteje za utopitev, zastrupitev, skok z višine in povoženje. Med kmeti je pogost način samomora ustrelitev s pištolo za ubijanje živali. Primerjava po letih kaže rahel porast zastrupitev, izstopajo zastrupitve s pesticidi in izpušnimi plini. Iz poročil o samomorih se v skoraj polovici primerov domnevni motiv ali sprožilna situacija nc dasta razbrati. Iz ostalih poročil lahko vidimo, da so na prvem mestu zakonski in družinski spori, sledijo bolezni in osamljenost, naraščajo pa težave, povezane z brezposelnostjo. Podatki o poklicni strukturi samomorilcev na Slovenskem so nepopolni, najštevilnejša pa je skupina delavcev (40 odst.) in upokojencev (34 odst.). Največ samomorov je v pozni pomladi in začetku poletja. Samomorilna dejanja po regijah dajejo za naše območje zaskrbljujočo sliko, saj sta Štajerska in Dolenjska najbolj obremenjeni. Po podatkih iz leta 1993 je bilo najbolj obremenjeno mesto Krško, sledita Novo mesto in Slovenj Gradec, med občinami pa Trbovlje in Brežice. Vse mednarodne konference o samomorih se končajo pred dilemo, ali ima človek pravico pospešiti smrt. Mišljenja o tem so se razhajala že v zgodovini, že stoiki so samomor razumeli kot odraz človekove svobode. Zaradi verovanja v posmrtno življenje je na začetku krščanstva samomor naraščal, leta 420 je bil samomor celo prepovedan, samomorilcev pa niso pokopavali na pokopališčih. V antiki je bil samomor herojstvo, v stari Grčiji časten izhod v stiski za poražence v bitki. Ne glede na te razlage pa je dejstvo, da danes človek v samomoru išče izhod iz stiske, osamljenosti in utrujenosti od življenja, ali kot je zapisal Kierkegaard: “Če je smrt največja nevarnost, potem se oklepamo in si želimo življenja. Toda ko spoznamo še hujšo nevarnost, si želimo smrti.” TANJA GAZVODA 0 v barva, kvaliteta in podobno. Avtomatsko identifikacijo izdelka opravljamo z embalaže, na kateri je črtna koda, to je na škatlah, zabojih, steklenicah, tubah in drugih oblikah embaliranja. Trgovine vse bolj zahtevajo, da proizvajalci opremijo svoje izdelke s črtno kodo. Če je ne nastavi proizvajalec, jo lahko nastavijo trgovska podjetja, vendar za to zaračunavajo kar čedne zneske dobaviteljem izdelkov - tudi do 4 odst. prodajne cene izdelka. Za nanos črtne kode na izdelek oziroma njegovo embalažo sta najbolj poznana master film in samolepljiva etiketa. Mas; ter film, ki je kopirna podlaga za tisk črtne kode na emabalažno etiketo, mora ustrezati ostrim pogojem natančnosti in nc sme odstopati nad 5 tisočink milimetra. V primeru večjega odstopanja črtne kode ni možno prebrati. Kode odčitavamo s pomočjo laserske tehnike. Na trgu je precejšnje število ponudnikov tovrstnih čitalccv po zmerni in dostopni ceni. BOGDAN VUNJAK Staro slovensko ime za junij je rožnik. Zakaj so naši predniki dali prvemu poletnemu mesecu tako ime, ni težko uganiti. Dovolj je, da se sprehodite po kakšnem travniku ali košenici, ki jo kosijo še po starem, se pravi dovolj pozno, in videli boste, kakšno bogastvo rož raste na njem. To je prava paša za oko in srce. A ne samo ljubitelji narave, razcvetelih travnikov se vesele tudi drobne, marljive živalce, ki s človekom žive v sožitju že tisočletja, ne da bi se zares udomačile; gre seveda za čebele, ki na junijskih travnikih najdejo bogato pašo. O njih in njihovi vlogi v naravi ter sploh o čebelarstvu je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je ob evropskem letu varstva okolja v začetku rožnika pripravila Slovenska matica. Prvo evropsko leto varovanja okolja je bilo posvečeno varstvu narave v varovanih območjih, letošnje pa so posvetili varovanju narave zunaj teh območij, se pravi naravi, kot jo srečujemo v našem običajnem okolju. In prav z njo je zelo tesno povezano čebelarstvo, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, na kateri so imeli glavno besedo prof. biologije Janez Gre-gori, dipl. inž. Malči Božnar in mag. Aleš Gregorc. Govorili so o več temah, od slovenskega čebelarstva do čebeljih pridelkov in njihovi uporabi, ves čas pa je prevladovalo osnovno spoznanje, kako velik pomen imata čebela in čebelarstvo za raznolikost bogastva živalskih in rastlinskih vrst oziroma kako se človekovo napačno ravnanje z nevarovano naravo odraža tudi v čebelarstvu. Slovenija ima staro tradicijo varovanja okolja. Že leta 1921 je izšla spomenica Muzejskega društva o varovanju okolja in živalskih ter rastlinskih vrst. V nji je cel odstavek posvečen varstvu kranjske sivke, čebelje vrste, katere slavo je po svetu ponesel naš čebelarski pionir Janša. Po več kot 90 letih lahko tem besedam samo pritrdimo. Takrat kranjska čebela ni bila ogrožena, da bi kot vrsta izginila zaradi premajhne številnosti, ampak jo je ogrožal uvoz drugih pasem čebel, ki bi lahko spridile marljivo kranjsko sivko. Danes taksonomi ugotavljajo, da sedanja kranjska čebela ni več enaka tisti sivki, katere opis poznamo iz prejšnjega stoletja. Spremenila se je, izginila pa k sreči ni. Ljubezen do čebel je v slovenskem narodu še vedno živa in močna, četudi čebelarstvu razmere niso najbolj prijazne. Nekateri ukrepi, kot je denimo sproščen uvoz cenenega tujega medu, so videti kot žaganje veje, na kateri sede domači čebelarji. Kaj bi pomenilo, če bi, bog ne daj!, čebelarstvo pri nas usahnilo? Napačno bi bilo videti v tem le zmanjšanje domačega pridelka medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, voska in drugih čebeljih proizvodov, škoda bi bila namreč neprimerno večja. Kdo pa jc doslej pri nas ocenil, koliko je vredno delo čebel v sadjarstvu, kmetijstvu sploh? Američani in Švedi imajo približne izračune, ki kažejo, da jc vrednost opravljenega dela čebel pri opraše-vanju sadnega drevja in poljščin stopetde-setkrat večja, kot je vrednost vsega pridelka medu in voska. Nič nenavadnega ni v kmetijsko naprednih deželah najemanje čebeljih panjev prav za opraševanje poljščin. Taka trgovina cveti celo preko državnih meja in švedske oprašcvalne čebelje panje denimo sezonsko izvažajo na Nizozemsko, kadar tam potrebujejo opra- ševalke. Če je v kmetijstvu tako, kakšna bi šele bila cena čebel, če bi lahko izmerili vso korist, ki jo ima od njih narava? Narava je v milijonih let razvila najrazličnejše koristne oblike sodelovanja med rastlinami in živalmi. Cvetnice, ki jih znanost pozna prek 270.000 vrst, in žuželke so razvile še posebno tesno medsebojno odvisnost in prilagoditve. Veliko cvetnic je pri razplodu odvisnih od žuželk, ki jih oprašijo, žuželke pa so po drugi strani odvisne od cvetnic, ki jim dajejo hrano. Žal se s prekomernim poseganjem človeka v naravo uničujejo te povezave. Ko ljudje iztrebijo posamezne vrste rastlin, gre z njimi cela veriga drugih bitij, in enako se dogaja, ko zaradi človeka izginjajo živalske vrste. Zato v letošnjem evropskem letu varstva strokovnjaki opozarjajo na ogroženost vrst na drugačen način kot doslej: ne gre le za to, da skušamo ohraniti ogrožene vrste zaradi njih samih, v boju za ogrožene rastlinske in živalske vrste moramo videti prizadevanje za ohranitev raznovrstnosti živega sveta. Zmanjšanje te raznovrstnosti ima že sedaj v naravi občutne posledice, lahko pa se stopnjuje v pravo katastrofo. Tudi v tem pogledu igrajo čebele zelo pomembno vlogo. Običajno so žuželke oprašcvalkc vezane le na določeno vrsto rastlin, čebele pa so generalisti, oprašujejo lahko številne rastline. In tu smo spet pri junijskih.travnikih. Takih, ki se razbohotijo v vsej svoji lepoti in raznovrstnosti, s srebrnim latjem trav in pisano množino rož vseh barv, vonjev, velikosti in oblik, je vse manj. Človek na vse načine skuša koristiti sebi in pri tem dela škodo. Z melioracijami so izginile senožeti; ko so jih preorali in zasejali s travo, so na takem travniku močno zmanjšali število vrst. Zaradi uporabe mineralnih gnoiil nekatere rastline ne morejo več uspevati in izginjajo s travnikov. S herbicidi uničujejo plevele, a tudi ti imajo svojo vlogo v naravni raznovrstnosti. Kresna noč je tu. Na to skrivnostno, čarov polno noč je po starem izročilu mogoče slišati govoriti rastline in živali. Kako zanimivo bi bilo prisluhniti, kaj bi naše čebele povedale ob evropskem letu varstva okolja. Z njihovega zornega kota je svet videti precej drugačen, kot ga vidi le v svojo korist zagledani človek. A zgodbe o praprotnem semenu, ki na kresno noč daje moč razumeti živalsko in rastlinsko govorico, so zgolj pravljične izmišljije; čebele ne govore, samo brenče nad junijskimi travniki in opravljajo svoje tisočletno delo. Z žalostjo v srcu, bi pripisala pesniška duša. MILAN MARKELJ Ce kav | ^.x*. ... ...■ ^*4at ., 'i j alarjev Anton med /boji Divjega zahoda Med kavboji Divjega zahoda, ki jih pozna mlado in staro po vsem svetu predvsem po zaslugi priljubljenih fdmov vesternov, so bili tudi slovenski fantje. Eden med njimi je bil Anton Virant, Ceglarjev po domače, ki je služil za kavboja v času od 1894 do 1922. Po vrnitvi v domače kraje je ob zimskih večerih rad pripovedoval o svojih kavbojskih dogodivščinah in če je bil dobre volje, je celo zapel kakšno kavbojsko. Njegov sin Tone je pobrskal po zgodovini svojega rodu in pripravil ta zapis o slovenskem kavboju. Rod Virantovih izhaja iz okolice Ortneka. Številna 13-članska družina seje preživljala s krčenjem gozdov. Iz leta v leto pa je bilo dela vse manj, tako seje še ne dvajsetletni Anton odločil, da bo odšel v Ameriko, kamor je takrat odhajalo čedalje več Slovencev. Pot čez “lužo” je bila draga stvar. Vsi člani družine so prispevali, da so zbrali denar, potreben za pot v Ameriko. Anton bi seveda veliko rajši krčil gozdove ortneške in Kozlerjeve graščine, a gozdnih delavcev je bilo več kot preveč. Tako se je moral z veliko žalostjo posloviti od doma. Do Trsta gaje peljal prijatelj, kije s konjsko vprego vozil tja les. Ko seje v Trstu vkrcal na ladjo, je še zadnjič poslal srčne pozdrave svoji ljubljeni kranjski deželi in solza se mu je utrnila. Na ladji ni bil edini Slovenec, bilo je še veliko njegovih rojakov. Med vožnjo je marsikdo dobil morsko bolezen, Antona pa se ni lotila. Ko je kapitan ladje videl, da je možak še najbolj pri močeh, ga je zaposlil; čistil je kabine in druge prostore, seveda ne zastonj. Ko so se v pristanišču v Ameriki izkrcali, mu je poleg ladijskega zaslučka še marsikateri naš rojak stisnil v roke kakšen krajcar v zahvalo, ker jih je med vožnjo bodril in jim vlival v srca pogum in dobro voljo. Konj in kolt Pri izkrcanju v Ameriki ga niso pričakale dobre vesti. Njegov prijatelj, ki ga je povabil v obljubljeno deželo, mu jc takoj povedal, da so se razmere tam spremenile in da s prvotno zaposlitvijo ne bo nič. Oče pa se ni predal malodušju. Naneslo je tako, da je dobil zaposlitev kot kavboj. Takrat so zlati časi kavbojev že minili in poklic je bil v zatonu. Vendar pa so takrat še bili kavbojski vojvode, ki so sprejemali v službo mlade, močne ljudi, zmožne prenašati težave in nevarnosti tega poklica. Pri kavbojih so bili razni možje, nekateri so se skrivali pred zakonom, saj je bil takrat zahod Amerike še necivilizirana pustinja. Anton je imel srečo, naselje dobrega gospodarja, v govejem baronu Conradu Kohrsu. Ta mož jc v Montano prvi pripeljal namesto dolgororega goveda herefordske krave. Žal se mu ti poizkusi niso posrečili in je kasneje bankrotiral. Vendar je bil mož poštenjak po srcu in duši. Kakšnih posebnih veščin se novopečenemu kavboju Antonu ni bilo treba učiti, ker je ježo popolnoma obvladal, le na obleko kavboja se je težko privadil. Sleherni koš obleke je imel svojo nalogo, od klobuka, ki ga je varoval pred soncem in dežjem, do ostrog na škornjih za spodbadanje konja. Celo pisana ruta ni bila le za okras, ampak je kavboje varovala pred puščavskim soncem. Ponavadi so nosili kavbojske hlače in bombažno ali flanelasto srajco. V hlačnih žepih niso nič imeli, ker bi jih to med jahanjem motilo, zato so nosili telovnik, kamor so spravljali tobak in še kaj drugega. Anton je nosil tudi klobuk s širokimi krajci -sombrero. Nepogrešljiv del kavboja je bil konj. Kot je Anton rad pripovedoval, sta bila s konjem velika prijatelja. Žival je veselo zarezgetala, ko ga je zagledala, in ni pustila nobenemu drugemu, da bi jo jezdil. Naučil ga je tudi, da je na njegov žvižg pritekel k njemu in mu položil glavo na ramena. Kavboj na konju je bil res ponosna pojava, kjerkoli seje pojavil. Vendar niso bili vsi kavboji prijazni do svojih konj. Kot je Anton pripovedoval, so bili Ceglarjev Anton v popolni kavbojski opremi, ko je služil pri živinorejcu Conradu Kohrsu v ameriški zvezni državi Montana mnogi prav kruti. Poleg konja je bilo za kavboje značilno tudi orožje. Revolver so vedno jemali s seboj, naj šo šli v gostilno ali pa k dekletu. Trdo kavbojsko življenje Biti kavboj ni bila šala. Narava je bila pogosto kruta: Po deželi so divjali viharji, tornadi, ki so bili v ravnicah precej nevarni. Tudi poletna suša je bila kar huda. Živali so vodo zavohale tudi do 15 km daleč in v divji gonji proti vodi je bila marsikatera krava pomendrana. Na ranču ali v preriji je vladal strog pravilnik varovanja živine. Kavboj Anton je vzljubil čredo; zelo ga je razjezilo, če so drugi kavboji grdo ravnali z živino. Kot vesten in priden mož ter dober kavboj (v letu dni se je priučil prav vseh potrebnih veščin) se je priljubil lastniku črede in kmalu ga je postavil za glavnega kavboja na ranču. Tako je Anton poslal pravi kavboj v popolni opravi, ki sta jo krasila še dva kolta in vinčesterka. Najbolj težavno je bilo, kadar so sc z živino selili iz kraja v kraj. Na pohodu, ko so v tednu dni prepotovali tudi po 3000 kilometrov, je bil v sedlu tudi po 18 ur na dan. Za tolažbo je imel zvečer le ogenj, družbo pa mu je delal močan prerijski veter. Včasih je bilo tako peklensko vroče, da je moral kavboj hladiti konjske žvale v vodi, ker bi drugače konj dobil od razbeljene kovine mehurje v gobcu. Vse to je Antona ojeklenilo. Posebno hudo je bilo pozimi, ko se je čreda ves čas zadrževala na enem mestu. Takrat so imeli kavboji največ dela, da so krave odgnali tja, kjer je veter odpihal sneg. V snežnih viharjih so jezdili po preriji in iskali izgubljeno živino. Če so našli poginulo kravo, so skušali rešiti vsaj njeno kožo. Krave je bilo mogoče odreti le, če je imela še gorko kri. Pozimi so kravje črede napadali tudi volkovi, saj je tudi njim zmanjkalo hrane. Če je ob ranču vodila železniška proga, je to pomenilo za kavboje dodatno delo, saj so morali zavračati krave stran od nje, da jih ni povozil vlak. Spomladi so živino v čredi žigosali, kar je bilo naporno delo. Ko so ga končali, je bil za kavboje praznik, ki so ga na vsakem ranču po svoje praznovali. Ob takih praznovanjih je včasih prišlo tudi do krvavega obračunavanja. Večino orodja so si kavboji naredili sami: uzdo, preprosto sedlo, laso, jahalni bič in še mnogo drugih drobnih predmetov. Na sedlo so zelo pazili. V njem so preživeli lep del časa, poleg tega je bilo Sedlo njihovo, medtem ko so bili konji ponavadi gospodarjeva last. Ker se je kavboj Toni zelo izkazal, mu je gospodar podaril žrebca. Vnel je srce gospodarjeve hčere A naloga kavboja ni bila samo pasti in goniti živino, moral jo je tudi braniti z orožjem pred živinskimi tatovi, ki so se večkrat pojavili kot strela z jasnega. Takrat je veljal zakon prerije, ki so ga pisali puška, kolt in laso. V neki bitki z živinskimi tatovi je bil kavboj Anton ranjen v nogo. Ker ga je gospodar želel na vsak način obdržati pri sebi, so ga dali v njegov voz, ki je imel zraven potujočo kuhinjo. Prvo pomoč mu jc nudila gospodarjeva hči Augusta, ki mu je ves čas BIOLOŠKO KMETOVA Nadomestka za meso Mirko Trampuš je še edini čisti kmet v Metliki, a tudi on se ne ukvarja s tradicionalnim kmetijstvom, kakršno je značilno za Belo krajino, torej malo živinoreje, malo poljedelstva pa morda še kakšen vinograd. Ko je pred petnajstimi leti začel s kmetovanjem, čeprav je po izobrazbi elektrotehnik, se je odločil zgolj za poljedelstvo, kar je bilo takrat revolucionarno dejanje. A to ni bil - vsaj za belokranjsko miselnost - edini revolucionarni korak, ki gaje pri kmetovanju storil Trampuš. Pred šestimi leti se je namreč odločil za biološko kmetovanje, in sicer s kolobarjenjem s sojo, pšenico, ajdo in drugimi posevki, ki povečujejo količino humusa v zemlji. Seveda njegov cilj ni, da bi bil pridelek čim večji, ampak kvaliteten, pri čemer je zelo pomembno, da v zrnju ni ostankov strupenih pesticidov, herbicidov ter sintetičnih umetnih gnojil. Biološko kmetovanje omogoča predvsem soja, ki gnoji tla z dušikom. Poleg tega že nekaj let zemlje ne orje, ampak samo rahlja, površinsko kompostira žetvene ostanke in gnoji s kameno moko. Mirko si je devet hektarjev zemlje, ki jo obdeluje, razdelil na tri dele. Na treh hektarih prideluje pšenico, na prav tolikšni površini sojo, medtem ko ostala polja počivajo in na njih prideluje humus. Pšenično meso in sojin sir Trampuš prizna, da so ga v biološko pridelavo hrane prisilile tržne razmere. V začetku svojega kmetovanja je bi! kooperant metliške kmetijske zadruge. Z razpadom jugoslovanskega trga je bilo konec s proda- jo soje, zato si je moral poiskati kupce v Sloveniji. Takrat se je tudi spoznal z ljudmi, ki so imeli prodajalne z zdravo prehrano in začel jih je zalagati s svojimi pridelki, seveda pa je to pomenilo, da je moral začeti z biološkim kmetovanjem. Toda zaradi sproščenega uvoza kmetijskih pridelkov so cene padle, zato je moral začeti razmišljati, kako bi pridelek lahko ponudil še drugače. Kot izdelke, na primer. Tako je dozorela ideja o izdelavi pšeničnega mesa, imenovanega scitan in tofuja ali sojinega sira. Najsrečnejša okoliščina pri vsem tem je, da sta Trampuševi soja in pšenica, ki ju uporablja za omenjeni jedi, biološko neoporečni, saj je le iz takšnega pridelka moč narediti zares kvaliteten izdelek. Seitan in tofu imata zelo dolgo zgodovino, poznajo pa ju predvsem v deželah Daljnega vzhoda, kjer veljata za del tradicionalne prehrane. Njuna prednost je zlasti v tem, da ne vsebujeta holesterola, imata malo kalorij in nasičenih maščob, a hkrati veliko beljakovin. Ne redita, zaradi prožne, mesu podobne strukture in odličnih prehrambenih lastnosti pa postajata vse bolj poznana in razširjena tudi v naši prehrani. Mirko predeluje scitan in tofu sedaj še poskusno v okviru gospodinjstva, saj pravi, da je vse skupaj še tipanje. Razmišlja pa že o tem, da bi proizvodnjo razširil kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. A tudi v primeru, da bi se ta proizvodnja razmahnila, bi naredil le toliko izdelkov, kolikor bi imel lastne pšenice in soje, za katero zagotovo ve, daje biolo'ško neoporečna. Edini na povsem naraven način Seitan je kuhan in začinjen gluten, torej pšenična beljakovina, ki ostane po izpiranju škroba iz testa, zamesenega iz pšenične moke in vode. H kakovosti seitana veliko pripomore to, daje pšenica zmleta na mlin / Mirko Trampuš ob mlinu na kamne stregla, dokler niso prispeli do vojaškega zdravnika, kije dal ranjenemu nog0^1.^ ’Kosomprišlid0‘ Hčerku mu je še naprej stregla in mi se je vnela velika ljubezen. Ko so f mov na ranč, mu jc preprosto kavbojsko ....ti;u rta ie bila udobna«1 kar se je le dalo uredila, da je bila -čista. Prav tako je skrbela za njegovo or ki je viselo na steni v dosegu roke z pograda- .. 7a silo Ko je Anton po nekaj mesečin j okreval, je zaprosil gospodarja, naj ga .j ( v kuhinjo, da bo za kakšno rat>0-^ , T Ll 1111 IJ vr , U CA U VZ Z. U " —— t J. kuhinji se je izvrstno obnesel Njegov^ |,j « j j I se je silno povečal, saj je dal kuhati J ’ ^ so bile narejene, če se je le dalo, P° rve ^ je slovenske kuhinje. Gospodarjeva a očeta preprosila, da je poslej kav oj . kakor so ga klicali, spal v sobi, ki jo J jt ca prevzela v popolno oskrbo. h»e a mladenka do dobra ogrela srce slov kavboja, še toliko bolj, ko ga je ^ nočeh večkrat obiskala. No, Anton a ^ tudi ni bil kar tako, bi! je pravi lep0' ^ like postave, stasit, z lepo brado "j j kostanjevimi lasmi. Kako ne bi bil vs enki. Poleg tega pa je od navacincga e(j. ja, kavboja gonjača napredoval do,z Frj|aS|. nika vseh kavbojev, ki so bili v sluz i P niku večtisočglave goveje živine. Avgusta, ki se je zaljubila v k° kavboja Tonyja iz daljne SJ°ve. gdanA podobna materi. Materina slikal v Antonovi zapuščini. ^ Ko sta gospodar in njegova žeaoVj|ii la za razmerje, tej zvezi nista na P^tjo111 nasprotno, gledala sta jo z naklcanj (g0S-kavboj Tony je odslej povsod spr podarja. Nadzoroval je vtovaijanj vlake, hodil z njim po nakupu n° l1(,pl črede. Z lepo Avgusto pa sta, ce ujjVala' prostega časa, jezdila po prerij1 svojih čustvih. . Ob plači, ki ni bila majhna. je®n joPj dal v Antonovo vrečko vedno na kamne, in to tik preden moko zamesi v testo. Tofu pa je sojina skuta, pridobljena s sirjenjem sojinega mleka s poljubnim sirilom. Večino dela opravi ročno. Zaradi tega kakor tudi zaradi dobrih surovin in majhnih količin so kupci njegova izdelka dobro sprejeli, čeprav je doslej na trg poslal zgolj simbolične količine. Na Dolenjskem in v Beli krajini je Mirko edini, ki izdeluje seitan in tofu, v vsej Sloveniji pa se jih - sicer bolj poskusno kot zares - s tem ukvarja pet. A večina jih izdeluje seitan iz pšeničnih beljakovin iz tovarne Helios. “Takšnega seitana je na trgu največ, a se po okusu ne more meriti s seitanom, pridobljenim na naraven način. Naravnemu pridobivanju sicer očitajo, da s škrobom v odplakah onesnažuje okolje. Toda jaz ta škrob lovim, ga ločim od vode in kompostiram,” pove Trampuš. Seveda scitane in tofuje, narejenih na naraven način in iz biološko pridelane pšenice in soje, ne znajo cenili zgolj sladokusci, ampak se njunih prednosti dobro zavedajo tudi proizvajalci. Cena takšnima izdelkoma je namreč dvakrat višja kot velja za seitan iz industrijsko mlete moke in tofu iz konvencionalno pridelane soje. Mirko, prijetno presenečen nad dobrim odzivom ljudi, ki vse bolj spoznavajo, kako zdravo nadomestilo za meso so izdelki iz soje in pšeničnega mesa, že pripravlja celo vrsto novih sojinih izdelkov. Tako bodo iz Tram-puševe kuhinje prišle tudi sojina pašteta, majoneza, polpete, tempeh, torej fermentirana kuhana soja v obliki ploščic in še kaj. Razmišlja tudi o žemljah s pšeničnim mesom. Zagotovo je, da mu idej pri biološkem kmetovanju ne bo zmanjkalo. Ne nazadnje se v nasadu jablan in robid poskusno ukvarja tudi z biološkim sadjarstvom. MIRJAM BEZEK-JAKŠE več. Večino zaslužka je naš štirikrat na leto pošiljal svoji s^s n;mic° ’ je denar vlagala v Ribniško nra ^ posojilnico. Zal so tam prihran skopneli, ko so se razmere v .te avsI^J strahovito spreminjale: pr0Pasija. P‘j kraljevina SHS, nato 1 talija, Ncmd^t)jč d°b. tega prispevka je kol edini sin,n jj,fS ob očetovi smrti leta 1946 od esc 10iiK kov lc okoli 500 dinarjev. Kavb° jih je vložil toliko, da bi si takrat celo kmetijo. Smrten padec s Pri govejem baronu je tako jul3' 12 let. Potem je prišlo do hude _„ael. ■ 12 let. Potem je prišlo do nuu 0gci- „ n.ksepozadnjikupčijinivcop flVAsi) ranč sta se vrnila lastnik in nJ x(.pr<|, l( ■ nošnjičkom, ; dav prvovrsj" kavboj s praznim m prodala nekaj tisoč g|av P/'jajčen11 živine. Trg in mesto sta bila M som, ki ni imelo nobene cene v •• propadali, pojavljali so sc še nfjrei^c J dar se jc odločil za nakup ma c 0bdr j pol divjih mustangov, pri sc ■'L nekaj najzvestejših kavboje > .^6 ^ seveda tudi Tonyja. Kako ne, saj J ^rls11 njegove družine. Z gospodarje se namreč zaročila in se pnpr . j>jlj,'ii ela.J e”ct\ ga dne sta z Avgusto odjezdi jZ ne*. med ježo pa se jc zaročenkin^ ji.z.u pa n. za...— zau"j. nega vzroka splašil, povzpel n in vrgel dekle s sedla, dekle je ^ tvo, zlomila si jc tilnik. t vidHv« Koliko solza in joka je ‘ajncSd %ij> slišala prerija! Anton jc 0 jCg3 , |i> zaročenko kakor dojenčka do ^ ^ fjii ^ in z žalostnim lovorom odhaja' domu je mati padla v nezav^Sa’sno r in vsa služničad. Dekle so ob njeni vrtni gredici dar Po nekaj dneh sla ga gosp0 ^ st3. ^ i n j a prosila, naj bo zdaj njun sl^j:al, bila hčer, vendar je Anton 0 yJ oprostita, ker sc bo raje vry'-big^ri1 na ranču bi ne mogel živeti, 1 bolelo ob spominu na r,iT0C.e, (Jf mogel, jc gospodar nagrad” idU Tako se je končalo kav ;’j0(ii0v ~ Antona Viranta. Vrnil se je -.c. J tu zaživel novo, drugačno ■fONb Al Ji d, h l 4. M Sh Pr ni ni. k "a. N( <2,i ate, vr$t "‘ah Ha |0(l *eni Ha tv % h % V S "OSI s hi S S H. N S \j <1 c H NAGRADI v GRADAC IN DOLENJSKE TOPLICE je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral Janeza Kralja iz radca in Janjo Sitar iz Dolenjskih Topit- Kralju je pripadla denarna nagrada, Sitarjeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošlj-!e aajkasneje do 3.julija na naslov: Do-^njskl llst. Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 25. lojnico brez poštne znamke lahko od-™ c v naš poštni nabiralnik pri vhodu v Uvbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 23. NAGRADNE KRIŽANKE branravilna rešitev 23. nagradne križanke se, OCT°n^0doravnih vrsticah, glasi: STAR-METI rIERLE’ IMENJAK, KA, AM1, PERTt«^’ ARIEL'RU’ ASFAJ.T, KSILIT, Tr'unžkjRACA’ °NE’ zar’ lipah’ POIŠČE MISLI zakn'' kjer 50 zakonodajalci obenem kršilci ov’ n‘ma nikakršne prihodnosti. Ne L. MNAČKO talal'ern° nases,‘ omejitvam, ki nam jih po porazni tabuji. Povzročajo nam sle-8°, nekako posebno duševno slepoto. His . J- ZALOKAR ,rdil H**16 ^esf^e ‘istega politika, ki je za-a *e začenja orient že onkraj Sotle. 0d J- TRDINA i>rijatelje^n‘k0V Se le lrek>a ne Pa Clov ■ B ŠTIH ek je plod svojih ali tujih misli. Suci0n , P ZIDAR Zibanj, m raS!ZC'm sta dve najmočnejši družh» V “anašnjem svetu, skupni mnogim enim sistemom. I. BERLIN ?POL IN POKLIC NAGRADNA KRIŽANKA 25 AVTOR: MARKO BOKALIČ SESTAV OSMIH PEVCEV OBROČASTA PRIPRAVA ALI TELO ŠPANSKA STENA VELIK GORSKI PTIČ DANIELA PO DOMAČE SPOŠTLJIV NAGOVOR ZA MOŠKEGA NAPAKA V DELOVANJU APARATA ZVEZA TABORNIKOV > > MOŠKI. KI IMA ODNOS S POROČENO ŽENSKO NEKD. IME KAZAHSTAN. MESTA AKMOLA DERIVAT BENZENA VELETOK t/ EVROPSKEM DELU RUSIJE ZNIŽANJE TEMPERATURE ZRAKA NAJVIŠJA GORA UČKE TENORIST KORITNIK ANTON ČEHOV IT. PESNIK (TOROUATO) ŠPORTNI ČOLN iREDNJEVEŠKI CERKVENI INTERNAT ZAČASNI ODVZEM PROSTOSTI TEMNI DEL DNEVA NEBESNI OBOK ANGL. FIZIK (FRANCIS) REŽISER VESNE (FRANTIŠEK) PRIPOVEDNO PESNIŠTVO ROMAN KONČAR SALAMONOV VANDROVEC GOROVJE V BOLGARIJI RADIJSKA UREDNICA RAUH DAN ZA TORKOM SALOMONOV UGANKAR NAJVEČJA REKA V SEV. AMERIKI (PO NAŠE) VEČJA PISANA PAPIGA TERMODINA- MIČNA KOLIČINA MADŽ ŠAH. VELEMOJSTER (ISTVAN) RUMENO RJAVA BARVA UGANKARSKI IZZIV ORIENTALSKI PRAŠEK ZA BARVANJE LAS VODNA PTICA Novinarsko pero v ženskih rokah njininaS°VOm Ženske v novinarskih vrstah, vrsticah in med ki jJ'6 v Ljubljani pred kratkim potekala strokovna razprava, 4 L' organiziral Urad za žensko politiko v okviru priprav na Modetovno konferenco žensk, ki bo v Pekingu septembra letos. čf/av CratorLa srečanja Danica Simšič in vsi ostali gostje - v PhJln°vinarji’ ^ so sodelovali z bolj ali manj zanimivimi hijiji, so razpravljali o tem, kakšna je vloga medijev v Slove-mestn Predvsem, kakšen je njihov odnos do žensk, kakšno je kqiiQ J-1- ženskih tem v medijih, kako o njih pišejo moški in Na V ^imT' bi marsikdo rekel, da je rtt°^Rih'pS*Vu zaP°slenih več žensk kot >kt, nas sicer nimamo raziskav i iti/j V k i H jel'1' V, P »p <5 vC* ,li^ >; & / l'i‘boveiZaPus*en>h žensk v medijih in o Adijev Yplivu na P«l'tiko posameznih letojl- e Pa upoštevamo podatke, ki so N^rti zh °mlad 'L vPrašalniki medijskim P°tern n/ , na Gradu za žensko politiko, negre “rda*ahk° trdimo, da v Sloveniji Ca- Gle(j, Cm'nizacijo novinarskega pokli-Nlovje L zbrane podatke je manj kot %8% Se, zaposlenih v medijih žensk -**redni5tv •?,. ,zaposlen i m i v redakcijah in Vrstah 4‘J‘h je 41,6% in v novinarskih H bon’ 0■ *n ču si stvari ogledamo še ■Nltatj n i^nbno ' P° medijih, potem so |° da je j snj: na radiu, za katerega pravi-, irni 4fCoo .mcd‘j. ju med vsemi zapos-v^kciiaL 7° žensk, med zaposlenimi v Nela 4i5n’°%’ novinark pa 53,4%. Na odakcij.,i -l 0 žensk, med zaposlenim v S>ejo >J1 • 31,7%’ novinark pa 53,4%. iskani mediji, ki zaposlujejo Me $5 med zaposlenimi v redakcijah .. Še-S’ 'novinark pa je 43,0%. sl- J" .Podatk' Urada za žensko poli-^ 'Hed'-samo 0 tem>da ie v sloven-v kih,a a 2aPoslenih manj žensk kot ljenjskih poteh žensk na vodilnih položajih pri nas. Ugotovitev: vseh 86 anketiranih žensk je do vodilnega položaja prišlo postopoma in z nenehnim dokazovanjem pred družbo in pred seboj. Naj pa navedem še izjavo uspešne novinarke Mojce Drčar -Murko (leta 1995):”Pri delu nikoli nisem imela ovir zato, ker sem ženska.” Videti je, kot da so dela že po naravi razdeljena na ženska in moška in ker smo ljudje ta nazor pod vplivom vzgoje ponotranjili, je to še en razlog za feminizacijo nekaterih poklicev. V novinarstvu pa velja nenapisano pravilo, da so nekatere teme prahranjene za ženske - t.i. ženske teme, kot so zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, morda kultura in še kaj. Teme, ki veljajo za pomembnejše, npr. politika (notranja, zunanja) in gospodarstvo, pa so stvar novinarjev. Malo za šalo, malo zares sem sedajle, ko to pišem, prelistala časopis Delo (četrtek, 15. junij) in na straneh, namenjenih gospodarstvu, notranji politiki in financam, naštela 7 moških in 4 ženske prispevke, na straneh kulture in šolstva pa je članke prispevalo 7 žensk in 3 moški. Razlog temu je morda nasploh odsotnost žensk iz političnega dogajanja, oblikovanja javnega mnenja in znanosti, za kar je treba korenine iskati v zgodovini. Pa o tem morda kdaj drugič. Na podlagi podatkov, ki so jih prispevali z Urada za žensko politiko v Ljubljani, trenutno težko trdimo, da gre pri nas za feminizacijo novinarskega poklica. Lahko pa se sprašujemo, ali se bo stanje kdaj spremenilo in kako bo, če bodo v medijih prevladovale ženske. Slovenija je ena izmed držav, ki ima visokošolski študij novinarstva in na javni razpravi je Maja Kocjančič, ki je demonstratorka pri novinarskih predmetih na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani povedala, da se na študij novinarstva vsako leto vpisuje več žensk - približno 80%. Kot razlog za takšno odločitev pa so tako pri moških kot ženskah najpogostejši odgovori: ker rad pišem in komuniciram z ljudmi, ker mi je všeč dinamično delo, ali pa sploh ne vedo. Razmerje med moškimi in ženskimi študenti novinarstva se spreminja in na koncu sicer še vedno diplomira večji odstotek novinark kot novinarjev, vendar pa je razmerje veliko bolj uravnoteženo kot ob začetku študija. Če bo prišlo do feminizaci-je v novinarstvu, ali se bodo morda potem pri novinarskem poročanju (tudi v politiki in gospodarstvu) odražale predvsem ženske lastnosti, kot so npr. občuteno ravnanje, sposobnost sklepanja kompromisov? Bo prišlo do bolj mehkega, čustvenega in manj agresivnega poročanja? Je to prav ali narobe? Bo potem tudi tip vodij postal drugačen? Naj ob koncu tega razmišljanja o vlogi im mestu žensk v medijih kot zanimivost povem še to, da se je javne strokovne razprave o ženskah v novinarstvu udeležilo 35 žensk in 4 moški - vsi štirje so imeli obvezne referate. LIDIJA MURN Najslabše je tisto novinarstvo, kisamo ponavlja modne fraze ali pa tiste, ki so zaželene. B. NOVAK Emancipirati ženske pomeni spriditi jih. tl. de BALZAC >nlha;pak da ženske zasedajo tudi manj . klovnih mest v medijskih hišah - vQdiia-uadiu 23-1%. ^ TV 29,0%, nabili delavk pa najdemo v tiskanih (najk ,“Uglednejša” novinarska ip Nik!7 lud' vphvnejša in bolje plačana, ti.?Pfavli^lalorska ‘n uredniška) pogoste-»r terih mokkk ker so • tudi po mnenju j^tlijj ..razPravljalcev - primernejši za t "haj0 .^“novinarskega dela, odločnejši /ej žCn Tdo roko” pri vodenju. Ali imajo aSe nianjše možnosti za napre- lt?’k' S0 ,0’.ker so ^nske? So morale žen-kN j„ Rr‘ nas uspešne, v to vložiti več k%? y 0 Se niorale bolj dokazovati kot dietje ^ačetku leta 1990 je raziskovalno arianta izvedlo raziskavo o živ- ZDRAVNIK RAZLAGA mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Rak debelega črevesa in danke Dodajajo še zdravila, s katerimi želijo povečati prpti-tumorsko učinkovitost in zmanjšati učinek zdravil na zdrave celice. Z imunskimi zdravili pa se želi vzpodbuditi bolnikov lastni obrambni sistem za boj proti tumorju. Čeprav so operirani bolniki s črevesnim rakom v II. in III. stopnji klinično, laboratorijsko in rentgensko brez znamenj bolezni, se jim priporoča preventivno 6-mesečno dopolnilno sistemsko zdravljenje. S tovrstnim zdravljenjem se želi uničiti morebitne najmanjše zasevke in ozdraviti bolnika. Kontrolni pregledi so potrebni za odkrivanje morebitne ponovitve bolezni, da se ponovno zdravljenje lahko čimprej začne. Prognoza tako zdravljenih bolnikov je dobra in pri več kot polovici bolnikov se bolezen ne bo nikdar večponovi-la. Zaradi možnosti ponovitve bolezni so po končanem zdravljenju potrebni kontrolni pregledi, navadno dva- do štirikrat letno. Po kliničnem pregledu se odvzame bolni- ku kri za določitev tumorskih markerjev. Do dvakrat na leto napotimo bolnika na preiskavo trebuha z ultrazvokom. Koloskopijo ponovimo prvič v letu po operaciji, nato pa vsakih nekaj let. Rak debelega črevesa sc redko ponovi na črevesu, pogosto sc razširi v jetra, bezgavke, pljuča in kosti, pri bolnikih z rakom danke pa so pogoste lokalne ponovitve tumorja. Take bolnike uspešno zdravijo z zdravili (ali kemoterapijo), z obsevanjem in z operacijo le, če sc dovolj hitro ugotovi, da se je bolezen ponovila. Pomembno je živeti z boleznijo čimbolj kakovostno. Kakovost življenja zdravljenih bolnikov je dobra. Prehodnih stranskih učinkov zaradi zdravljenja je malo. Po zdravljenju bolniki nimajo posebnih težav in po nekaj letih pozabijo na bolezen. Uživajo lahko vso hrano, diete niso potrebne. Tudi maloštevilni bolniki z anus pretrom (torej z vrečko na trebušni steni) zaradi uporabe posebnih vrečk nimajo posebnih težav in se ob pomoči svojcev ali društev kmalu vključijo v normalno življenje. Čeprav je črevesni rak pogosta in huda bolezen, jo danes uspešno in učinkovito obvladujemo s kombiniranim zdravljenjem. Zaradi izbora zdravil in načina zdravljenja pooperativno obsevanje in kemoterapija bistveno ne zmanjšata kakovosti življenja operiranega bolnika. Konec praktični K praktični KRIŽ praktični /Jv . praktični Ž > / 4- lono Ali nedrček povzroča raka? Neki ameriški zdravnik je po raziskavah, ki jih je opravil, prišel do zaključka, da je za nastanek raka na dojkah kriv nedrček. Američan s svojo teorijo sicer ni prepričal evropskih kolegov, ki mu oporekajo, da se je osredotočil le na eno možnost za nastanek in razvoj raka na dojkah, popolnoma pa je na primer zanemaril dednost. Kajti če bi teorija ameriškega zdravnika popolnoma držala, bi moral odgovoriti tudi na vprašanje, kako to, da zbolijo za rakom tudi ženske, ki že desetletja ne nosijo nedrčkov. Evropski zdravniki sicer ne vidijo vzroka za paniko, kljub temu pa priporočajo ženskam, da si zmasirajo tkivo na dojkah in v okolici, ko si snamejo nedrček. Tako spodbudijo delovanje limfnih žlez. Hkrati jim polagajo na srce, naj ne nosijo pretesnih nedrčkov, doma in v prostem času pa se jim lahko celo odrečejo. Predvsem pa naj ne nosijo stalno nedrčkov z vdelanimi trdimi kostmi in oporami. fof Lij Nadevan paradižnik Potrebujemo 4 mesnate paradižnike, težke po 30 dag, 25 dag šampinjonov, 10 dag šalotk, 15 dag kuhane šunke v kosu, 15 dag sira gauda, 4 dag surovega masla, 15 dag graha, 1 dl kisle smetane, 1 šopek drobnjaka, sol, poper. Paradižnike operemo in vsakemu odrežemo pokrovček. Potem z žličko izdolbemo paradižnikovo semenje. Šampinjone očistimo, operemo in narežemo na majhne kocke. Šalotke olupimo in drobno sesekljamo. Šunko in polovico sira narežemo na majhne kocke, drugo polovico sira pa na tanke rezine. Na razgreti maščobi opražimo šalotko in gobe. Približno 5 minut jih pražimo, potem pa dodamo grah in smetano in dušimo približno 4 minute. Dodamo opran in narezan drobnjak, posolimo in popopramo. Z nadevom napolnimo paradižnike, na vrhu naložimo rezine sira. Paradižnike približno 5 minut prepekamo pod vrhom pečice, ki smo ji prižgali le vrhnjo ploščo. Pečene pokrijemo s prihranjenimi pokrovčki in ponudimo. . Cvetlice za okna in balkone Značilnega slovenskega doma ni brez cvetlic na oknih in balkonih. Žal so nekatere značilno slovenske rože (nagelj, rožmarin) marsikje opustili in jih nadomestili s skoro-da že modnimi bršlinkami, ki resda bogato cvetijo, a vendarle delujejo enolično. Na sončnih oknih in balkonih sc prav dobro obnesejo tudi pelargonije, petunije in surfi-nije ob že imenovanih tradicionalnih slovenskih cvetlicah, deloma pa tudi fuksije, begonije in vodenke. Okenske in balkonske rože morajo biti posajene v dobro pognojeno vrtno zemljo ali šoto, ki je sposobna zadržati večjo količino vode. Sonce in suh veter namreč zelo hitro izsušita rastišče na prostem, zato je treba okenske in balkonske cvetlice temeljito zalivati, vendar ne prepogosto. Ker gre za večjo količino sorazmerno hladne vode, je najbolje zalivati zjutraj, ko rastline še niso pregrete. Zelo blagodejno deluje nanje, če jih ob deževnem vremenu postavimo pod dež, da se napojijo počasi in temeljito. Poraba tople vode Gospodinjstva porabijo za pripravo tople sanitarne vode približno 10 odst. celotne energije. Poraba tople vode v gospodinjstvu je odvisna od števila družinskih čjanov, njihovih življenjskih navad, načina priprave tople vode, razpoložljivih virov energije itd. Količina tople vode na člana gospodinjstva niha od 20 do 80 litrov pri temperaturi 60 stopinj. Pri tem sc porabi za kopanje in tuširanje 60 %, za umivanje 15 % in potrebe v kuhinji 25 odst. tople vode. Pri pripravi tople vode je zelo pomembna temperatura, na katero vodo segrevamo. Priporočljivo je, da ne prekoračimo 60 stopinj. Pri tej temperaturi se začne na ogrevanih površinah intenzivno izločati vodni kamen. Vodni kamen je slab prenosnik toplote, zato se občutno poslabšajo razmere pri prenosu toplote in povečajo toplotne izgube. S stališča manjših toplotnih izgub so tako primernejše nižje temperature ogrevane vode, kar pomeni manjše toplotne izgube. Vendar se moramo prenizkim temperaturam tople vode izogibati iz higienskih in zdravstvenih razlogov, ker obstaja večja verjetnost tvorbe raznih mikroorganizmov. Najprimernejša temperatura ogrevane vode je 50 do 60 stopinj. it 8> flflfttefT] ^ 9UDITA cfDfinCEKOVIČ * SKBIMfl MOJ£ PPflbflbICf “ŠTAMPERLE” PETELINČEK - Zanimivo oblikovana pivska čaša je bila namenjena okrepčila potrebnim Novomeščanom. V spodnji ožji del čaše so nalili različne vrste in barve likerjev, ki so mu dodali v zgornji razširjeni del jajčni rumenjak. Kozarčekje iz inventarja kavarne Central (današnji Metropol), ki jo je leta 1907 odprl kavarnar Franc Splichal. Svojim gostom so nudili poleg okusne kave, likerjev, vin in piv tudi domače in tuje časopise in tri biljardne mize. Čašo hrani Dolenjski muzej. (Pripravila kustodinja Dolenjskega muzeja Majda Pungerčar) TA Grda hrvaška Špraha - Dolenke o hrvaškem (štokavskem) jeziku: “Ta Špraha je grda kakor ciganska, pa saj tudi je ciganska -Cigani zavijajo in govore glih tako. ” Dolenjska brezznačajnost - Servilni strašno, kar se pripisuje prejšnji prehudi podložnosti pod mnogobrojne in tedaj posebno zatirajoče graščine. Sluge in sploh podložniki opravljajo strašno gospodarja pred svetom, zdaj pride k njim - kuš! Klobuke dol, vse je zdaj zgol ponižnost in pohlevnost v glasu, obrazu, smehljanji. Podložni odidejo, gospodarji ostanejo sami. Zdaj pa udrihajo šuk oni po poslih in služabnikih, da so vsi zanikrni, leni, hinavski, potuhnjeni etc. Kakor pred na gospodih, ne ostane zdaj niti na njih ne ena pičica dobrega. Radi obrekujejo- Ljudje obrekujejo človek sploh strašno in srčno radi - še le če pogine ali če mu ni več pomoči, začno ga omilovati vsi vprek eden bolj ko drugi, kakor da so njegovi naj boljiprijatelji. Pogodbe v pijanosti - Cesto delajo se kupi, pogodbe in računi v pijanosti, iz česar hudi prepiri, dolga jeza in drage pravde, često pa tako pozno, da se resnica dostikrat ne da prav zadeti, zlasti ker zapisuje malo kdo na tanko, in če ena stranka, pa druga ne, včasi tudi nobena. Tega greha deležna je tudi gospoda. Moja prababica živi na tem svetu že 90 let, lahko bi rekli že celo stoletje. Njeno življenje je bilo napolnjeno z razburljivimi dogodivščinami. Mojo radovednost je pritegnila prababičina stara, na roko tesana skrinja, v kateri je hranila mnogo za nas nevrednih stvari. Kljub pomanjkljivi izobrazbi, ki je je bila deležna zaradi prve svetovne vojne, je znala izbrati in ohraniti tiste predmete iz svojega življenja in iz življenja bližnje okolice, ki dolga desetletja niso nikomur nič pomenili, danes pa nam pomenijo zgodovino naše rodbine in tudi kraja. Ko smo jih temeljito pregledali, smo ugotoivli, da so za našo družino in kraj izredno pomembni, saj se iz njih odsliku-jejo življenje, oblačila in navade v prvi polovici 20. stoletja. Čisto na dnu so v porumenel časopisni papir zavite prve jugoslovanske znamke "verigarji”. Tu so tudi stare kupoprodajne pogodbe, sklepi, zadolžnica iz leta 1904 od njene matere v korist Kmečke hranilnice v Radovljici. Na njenem rojstnem listu so leta 1941 napisali, kot so zahtevali okupatorji, da v družini tri generacije nazaj ni bilo Zidov. Potem so tu še stare razglednice avstro-ogrskega cesarskega para in razglednice njenega brata s soške fronte 1917. leta in slike raznih taborišč izseljencev leta 1941. Na slikah ležijo aluminijasti obeski s številkami, ki jih je vsaka dru- žina dobila v Brestanici, ko so jih začeli izseljevati v Nemčijo. Ohranjena sta tudi star molitvenik in rožni venec, ki ju je prababica dobila za birmo. V oči mi je padla ohranjena bela preperela srajca, kiji pravijo “rokavci ”. Je zelo lepe izdela ve. V skrinji so še lepo izdelani svileni poročni robec, narodno vezeni serveti in prt, oboje poročno darilo, tu so ročno napravljene čipke iz lanene preje v spomin, ko je prababica še sama sejala lan in predla laneno nitko. Od svojega tasta, kije bil na fronti v Bukovini, je spravila in ohranila nekaj srebrnih avstro-ogrskih kovancev. V skrinji je bilo tudi nekaj orodja, med drugim tudi stare cepilne klešče “štoplerce”, ki so se uporabljale od leta 1880za obnavljanje vinogradov, ki jih je uničila trtna uš. Skrbno so shranjene tudi “mojstre”. To so na velikem kvadratnem papirju izrezani vzorci, ki se pritisnejo na sveže pobeljeno steno. Nekatere ženske so bile pri risanju, kopiranju ter izrezovanju teh vzorcev prave umetnice, saj je morala biti stanovanjska hiša, v kateri so živele, za vsako veliko noč sveže prebeljena od zunaj in od znotraj ter poslikana s takimi vzorci. Ti nekdaj za nas brezvrendi predmeti so nam zdaj kot pričevanja naših korenin več kot zlato ali srebro. A KN JIŽNA POLICA Domača lekarna p. Simona Ašiča Stiski samostan slovi po vsej domovini in tudi po svetu, med menihi, ki se v njem po tisočletje in več stoletij starem zahodnoevropskem meniškem izročilu posvečajo Bogu z molitvijo in delom, pa je gotovo eden najbolj znani-h pred enim letom umrli p. Simon Ašič. Ta srčno dobri človek, prijazen in spoštljiv, uslužen in ljubezniv, je imel poseben dar, da je pomagal bolnikom s toplo človeško in duhovniško besedo ter s tem, kar je našel zdravilnega v naravi sami. P. Simon je bil namreč izvrsten zeliščar in radiestezist. Življenjska pot ga je iz rodnega zaselka Trebež v župniji Brestanica zgodaj pripeljala med bele menihe, k zdravilnim zeliščem pa med drugo svetovno vojno, ko je primanjkovalo zdravil, v stiški cisterci pa je bilo več bolehnih pregnanih in izseljenih duhovnikov. Čutil je dolžnost, da jim pomaga, in tako seje začel ukvarjati s spoznavanjem zdravilnih zelišč in zeliščarstva, za kar se je izkazalo, da ima velik dar, že od prej pa je bil znan kot vesten in marljiv nabiralec novih spoznanj in znanja. P. Ašič je postal eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev. Leta 1984 je pri Mohorjevi založbi v Celju izdal knjigo Pomoč iz domače lekarne, ki je postala velika uspešnica, znova in znova pona-tiskovana in je dosegla skupno naklado prek 89.000 izvodov. Tej knjigi sta sledili še dve, med pripravljanjem četrte pa je p. Simona v 86. letu življenja Bog poklical k sebi. Stiški samostan je skupaj z Mohorjevo družbo ter s sodelovanjem mr. ph. Jožeta Kukmana in dr. Nade Jeromen, ki sta s p. Simonom sodelovala že pri ureditvi njegove tretje knjige receptov, te dni izdal Ašičeva zbrana dela pod naslovom DOMAČA LEKARNA P. SIMONA AŠIČA. Gre za-dve knjigi manjšega formata. V prvi s podnaslovom RECEPTI so zbrani in po abecednem redu bolezni in zdravstvenih težav urejeni vsi recepti za zdravljenje, ki jih je p. Simon objavil v svojih prvih dveh knjigah in pripravil v nedokončanem rokopisu, druga knjiga pa pod naslovom PRIROČNIK ZA ZBIRANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ prinaša vsebino istoimenske knjige, ki je izšla 1989. leta, dopolnjena pa je s splošnimi navodili za nabiranje, sušenje in shranjevanje zdravilnih rastlin. Ašičevemu zbranemu delu so v založbi pridali še knjigo MED MOLITVIJO IN ZDRAVILNIMI RASTLINAMI, ki jo je napisal publicist in stiški familiar prof. Vojan Tihomir Arhar. V njej je na podlagi gradiva in pričevanj orisal življenje in delo p. Simona, pripoved pa je prepletel in dopolnil s splošnimi podatki o cistercijanih in zeliščarstvu pri menihih in na Slovenskem. Vsebini je dodan sočasna razpredelnica in zapis virov i literature. . . P. Simon je s temi knjigami svoj bogato zeliščarsko znanje zapustil vso : ki v telesnih stiskah ob zdravn1 poiščejo še pomoč zdravilnih rastlin drugih domačih zdravilnih priporno kov, s knjigo prof. Arharja pa joos prisoten kot zgled človeka prave src dobrote. MILAN MARKET Turistični vodnik Slovenija Založba Mladinska knjiga ze vse leto, ko slavi polstoletnico delovanjV novimi in novimi knjižnimi izdajamipo1 J h je raznolikost in tehtnost svojihzaložniški programov, z izidom TURIST C VODNIKA SLOVENIJA pa dokazuj, je sposobna izvesti tudi projekte, ki z ^ vajo sodelovanje velikega števi delavcev in dobro organizacijo ^ uciavcev m uouiu uib«——- - , ,,3 Turistični vodnik po Sloveniji, ka*» t doslej Slovenci še nismo imeli, če u ^ doslej Slovenci se nismo ' h Duhamo kar lepo tradicijo izdajanja ta likacij, s podobnim pa sc ne . A postaviti niti mnogi drugi evropski so pripravljali pet let. Projektje vo dnik Matjan Krušič in ga po mnenju p valcev izvrstno izpeljal. ^jn Na 700 straneh vodnika je v ^ z bogatim slikovnim gradiv011'k ^ barvnih fotografij 7° načrtov adoV) območij, 34 tlorisov cerkv^1^^. jen potrebam turista. Knjig3 “|Zrsp|oš-poglavju Spoznajmo Slovenijo «aI ne podatke o Sloveniji, od orisov Pio ^ in geografskih danosti do zgodo ^ vencev in umetnosti na slovcns ^ Sledi poglavje, ki vodi turist E kra. pomembnejših slovenskih kraji jinah, po njihovih naravnih m zanimivostih in znamenitostih preteklosti in naznačitvijo mozm v okolico. Več kot polovico vodnika Pa ^ potovalni del, v katerem so P°PIS aVa,če mivosti, kijih popotnik lahko spo ^ ^ potuje po osnovnih štirih smeI poznamo po slovenskem cestne -n ^ pravi od severozahoda na jugo« je jo-severovzhoda na jugozahod. . njh ce-danih še 30 smeri z odcepi od g £0. sinih prometnic. Z njimi je Pre ve. stali del Slovenije. Kazalke lals * se n£ zovanje opisov med smermi, ta ^ jt ponavljajo. Vodnik je zastav*)® jj pov-si uporabnik lahko z njim zacr' jjl« sem svoje smeri potovanja. V r j .^f so natisnjene še različne krat c (llfi-informacije o krajih in obmo \ miuiiuauji u »'“J..... ,,-l ■ stičnih kmetijah, zdravilišč ' |oVu,n- kopališčih, smučiščih, pešpoteh, cija|i bolovu, turističnih priredit« > j0jatn° in izposojanju avtomobilov-pomoč pa je še abecedno ka^^jfljU m Največjo korist od zavlačevanja izgradnje dolenjske železnice so imeli kmetje, “posebno obcestni, ki imajo zaslužek od malga trgovanja in prevažanja deželnih pridelkov” in “sumljivo gledajo novega konkurenta, ki jim bo škodoval.” Zato “velika večina kmetov ne pričakuje od nje nič prida. ” Od vsega direndaja okrog železnice so Novomcš-čani dobili v letu 1888 na novomeškem trgu “gostilnico pri Dolenjski železnici, ker se vsak lahko okrepča s pristnim dolenjskim vinom, dokler ga ne pokonča trtna uš". Tako je ostalo Novo mesto zaprto pred ostalim svetom in zaradi slabih povezav, obvarovano pred možnimi udari kapitalističnega gospodarskega življenja. Edina povezava z Ljubljano je bil poštni voz. Vozni red med Ljubljano in Novim mestom je bil sledeč: ob osmih zjutraj je odpeljal iz Ljubljane ter prispel v Novo mesto ob petih popoldne. Iz Novega mesta seje odpeljal ob petih zjutraj in prispel v Ljubljano ob štirih popoldne. “Štirje potniki se morejo voziti na enkrat”. Poleg te povezave z Ljubljano je obstajala še t. i. popoldanska poštna zveza čez zloglasni Bogenšpcrk v Litijo in od tam z vlakom v Ljubljano. Bile so te vožnje bolj podobne avanturistčnim dogodivščanam in vse prej kot udobne. “Ob močnih snežnih zametih ali hudih nevihtah so morali potniki izstopiti in podpirati ko-reto, da se ni prevernila.” Potovanja so tako poleti potekala “po 10 ur pozimi pa tudi večkrat po 18 ur v Ljubljano”. Ob poštnih postajah so bogate furmanske gostilne skrbele za goste in živali. Vsakodnevni dogodek ob prihodu poštnega voza, t.i. malevagna, v Novo mesto nam lepo opiše Josip Wester: “Postiljon je trobil na rog, s čemer je dajal znak, da se bliža poštni postaji, ki je bila v veliki Fichtcnauovi hiši na Glavnem trgu. Takrat se je zgrnila množica čakalcev in radovednežev, saj je bil to navadno najvažnejši dnevni dogodek v mestu.” Matjaž Ternovec Društveno življenje v Novem mestu 4 v obdobju 1865 do 1009 mi. Slednji so bili dokaj dobro obiskani- Ka na sejmu iztržil, je v glavnem pustil v mestu F cih, davkarjih in v gostilni. Nakupil je vsc blago za čez zimo, skromno oblekel svojo 5 v? zalil kupčijo v gostilni. V Novem mestu J°-nljCavsa likih sejmov in od leta 1874 naprej še t. i- s^'|enjskel!| prvi ponedeljek v mesecu. Na žalost so p° ^ta 1 precej pogosto strašile živinske epidemije- - -vg0h so bili.prepovedani sejmi zaradi goveje bo fia|iz3r . cu in parkljih, dve leti kasneje sojih prep°'N |ctIji S£ goveje kuge, leta 1889 pa je bil prepoveda ^(tt-jem zaradi “osepnic”, ki so razsajale p° 0niel J". Hujše kot to je bilo dejstvo, da je začel' P 0ro£li' sejmih upadati. Dopisnik Novic v letu * ^j^1 “Sploh smo iz vsega sejma razvideli, da knttJ ^ tudi kupčija s kmetijskimi pridelki čedalje ?c|o Pr Odpovedi sejmov in hiranje kmetijstvu je sejru°. je k'1’6' t< ;bH° Za 2066 prebivalcev 23 gostiln Novomeško gospodarstvo je bilo samooskrbno in je temeljilo na agrarni proizvodnji. Mesto samo je ponujalo predvsem uslužnostne storitve. Tukaj ne moremo govoriti o kaki industrjiski proizvodnji. Novo mesto je živelo od sejmov, šol, vojašnice in uradnikov ter njihovih uslug. O tem nas lahko prepriča Trdinov seznam novomeških obrtnikov iz leta 1870, ki je nastal v zvezi s “prošnjo novomest. magistrata do kranj. zbora, dapride železnica na N. mesto, ne pa skozi Žužemberk/ .../. Ze zdaj, kakor je zanano, ima N.m. jako važno trgovino z lesom, žitom, vinom, svilami, ježicami, birso, potašeljnom, medom in lanenim semenom na Dunaj, v Trst, Ljubljano, Sisek in Karlovec in šteje znatnij obrtništev, ki občijo s tujim svetom. 1 prodajalnico z drobnim bi. 5 z mešanim bi., 3 s špecarijskim bi, ki prejemajo blago iz trsta in Dunaja; potem 5 kramarij, ki občijo z Ljubljano, 2 štacuni z železom, ki dobivate ga iz z Oroškega, 1 prod. bukev, umetnin in muzikalij, 2 knjigo-vezca, ki tržita tudi spodobami, 1 prod. galenler. bi vsi trije v zavezi so s tujim svetom 3 usnjarnice, dobivajoč usnje iz štaj. in Avstrije, 2strojbarja (bajsgerb) in3krznur-nice( Rothgarb. ), ki prejemajo kože iz Horvatije in pošiljajo volno etc. Ljubj. in na Gorensko, dlako in izdelane kože v znatnem množtvu pa v Avstrijo in Bavarijo, 2 obrtniška mlina, 3 krčmarji s pivom, dobivanim iz Gradca, Ljubljane in Soteske, 2 lekarnici, 5 prodajalnic soli, 2 kovani, 2 špenglerja,3peki, 2 mesarja, 4 klobučarji, 2 steklarja, 2 milarja. Vsi ti so v tržni zavezi s Horvatijo, ali Ogr. Koroš. štir. Avstr, in Trstom. Večjih in manjših obrtnikov je še: 5 gostilnic, 29 krčem, 16 krojačev, 15 čevljarjev, 2 urarja, 2 kolarja, 7 mizarjev, 4 tkalci, 4 ključarji, 2 sedlarja, 1 dimi kar, 1 zlatar, 1 sodovezar, 2 češlarja, 1 kotlovinar, 3 voskarji, 1 jermenar, 1 marelar, 1 konoparin večgruslarjev.” Podobno sliko nam prikaže tudi p. Florentin Horvatin v svoji knjigi Novomeško okrajno glavarstvo, ki je izšla petnajst let kasneje. Iz vsega tega vidimo, da je v mestu delovala drobnolastniška proizvodnja, kije v glavnem zadovoljevala mestne potrebe. Našo pozornost pritegne tudi podatek o številu krčmarjev. Po podatkih p. Florentina Horvatina je imelo Novo mesto 1885. leta 2066 prebivalcev in od tega 23 krčmarjev. Kako so lahko preživeli? Delni odgovor je v tem, da so krčmarji poleg gostiln imeli še dodaten dohodek, bodisi iz kmetijstva ali obrti. Poleg tega so morali krčmarji ljudem ugajati, saj kakor pravi Trdina, ljudje radi vidijo, “če krčmarprinešeno meso ali klobase sam razreže. Pivci mu ne ponujajo le vino ampak tudi razne založke, sosebno če svoj posel dobro razume, če je z ljudmi /.../ Sploh se od njega zahteva šegavost in domišljenost. /.../ Samo radi lakote in žeje gre Slovenec malokdaj v krčmo, žene ga tja hrepenenje po zabavi po društvu in kar je z društvom v zvezi. Krčmar in krčmarica morata sepogovorov vedno uedeleževati in pivce kratkočasiti. Če to razumeta, sreča zanju, s tem pripomočkom se naj pred obogati, kratkočasnemu krčmarju odpusti se vsaka surovost in napaka, pustemu pa se graja še vino in ko bi bilo bolje. ” Vendar četudi prištejemo iznajdljivost “birtov”, ki so prirejali razne veselice, kegljanje in nudili raznovrstno zabavo svojim gostom, to ne bi bilo dovolj za njihovo preživetje. Najpomebncjši so bili sej- najboljših letih V Novem mestu so imele svoj seC^-^a N°vj. državne uradne institucije. Več kot P0,° -ne. P1 meščanov je bila odvisna od državne b agt‘nj| kar je že prva pomanjkljivost) je mirenska na,!)vna šola poslala med ljudi brošuro z obetavnim i„ _0V)nl Mirna skozi čas. V uvodnem članku, ki ga zaf.°-•Plsa'a “mentor krožka in urednik brošure" (le krnil n.ii ,mcntorica in urednica?), zvemo: “Člani ruti kU r'uck zgodovinarji in geografi ’ smo več let zbi-llnnL -1?0 ° zgodovini Mirne... Gradiva je še dovolj. P rabdi ga bomo pri naslednji izdaji. ”, ki ie°^ ni| oc *,ostc lak° neurejeni! Že prva stran, ska nas‘.ovUena Geografska lega, je prava geograf-v tvtfmc',a' "Mirna je gospodarsko najživahnejši kraj fnrr.!c. * dolini, leži na nadmorski višini 263 m... ” zatoP{!tano ‘z Naših krajev F. Režuna, vendar nič dnvin J33 greh, predvsem zaradi vzgoje mladih zgo-ki ie ,ar-*t:v ln.geografov, da ni podatkov o literaturi, v0< .^'"inbljcna. Izjema, navedena na 5. str., zadc-Dav;..i ° i zaPlcte, saj si ne moreš več privoščiti z n-u, "ai naklonjenosti”: pozabili so dodati strani drunaz ^no virov!). Objavljeni zemljevid govori Rlccltn0./^47 m a*‘ Pa nioroa 264 m, ker je nepre-nerem ',L71c*ar nc 8ru za metre (v Atlasu Slovenije razliz,,0 , m)> Src za t°, da jc površnost dajali Ne 1,° Pot^alkc o isti stvari brez pojasnila. se m °re P.a samo za površnost, če bralec ugotovi, da narav;Tr,ca ‘n urednica ne zna orientirati niti v va oh, ni1 P° karti. Če bi se v kateremkoli času dne-obiavli" ■ Proti.zaselku Sv. Helena ali pogledala na je zaspfb1 jfemljevid, potem nc bi bilo zapisano, da in Sv i i i zahodno od Mirne" oz. sc zaselka Fužine krai ju- ena ne bi znašla na isti strani neba, saj leži proij I 's33 med nJ'ma (“Na zahodni strani ob cesti Selknm c ^ Fužina..." jc zapisano). Težave z za-tovi .i., Helena se nadaljujejo, ko besedilo ugo-v,_’ a sc “vzpetina nad njim imenuje Kozlevec". lu Zasnllčnm imonnif* 7anti7P Cin nr» kovici (^rCZ * n luc*‘ v ^^asu Slovenije piše Podra-R^hl C ,m jjMOŽV: gilLKJAVl Č.VikVm U)Vk |'IuYn /OKl"' AKM J"0' a tr, z naročniki izlef NA tih, ki imajo ustrezne diplome, nazadnje pa sedanje stanje pre stavlja nezakonitost, kakršne na nekaterih drugih področjih bi niti mogli niti hoteli zamis1 ■ Ali bi hoteli vstopiti v ordinacij > kjer bi delal zdravnik brez *P lome, ali se peljali z avtobusonn ki bi ga vozil šofer brez izpita, ne govorimo o potniškem m*a .’ ki bi ga pilotiral pilot brez kV Praksa kaže, da ni realno pd čakovati, da bo kdo drug uslr® na zastopal interese profesorje srednjih šolah, če tega ne b° storili sami. Zato pozivamo v kolege, da pričnemo ustanavg stanovsko organizacijo po v nekaterih podobnih, že o ječih organizacij. stan- 5. Stališča z današnjega sesi ka pošiljamo Sindikatu ^ izobraževanja in znanosti, . študijskim skupinam zajm|k.m jezik v Sloveniji ter stu°9 ^ skupinam novomeške eno predmete, ki smo jih navc • Ocenjujemo, da moramo »b tovitve poslati tudi predse ja vlade. Problematika je ,aksn‘,^no vsekakor zadeva vlado, P°* vj|. če pristojni minister kljub š^ nim urgencam ni voljan, s ^ pa sposoben zadeve ustrezn v jati tam, kjer je to potrebno vladi- .Jij- 6. Pozivamo vse ostale štu ske skupine, da tudi one nas* .. jo enake zahteve istim nas kom. Še odločneje pa jih P1 0j, mo k ustreznemu ravnanj pričetku pouka 1.9.1995. Udeleženci srednješolske štu J u skupine za angleški jezik v Novem ^ Anton Stampohar Ob 50-letnici zmage nad fašizmom _____Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v nekdanjem belokranjskem in novomeškem okrožju Poleg ambulant in reševalnih postaj sta bili najpomembnejši partizanski civilni zdravstveni ustanovi bolnišnici v Kanižarici pri Črnomlju in v gradu v Trebnjem, ki sta prve bolnike sprejeli 25. januarja 1944. V Kanižarico so prihajali tudi bolniki iz sosednjih okrožij in celo Ilrvat-ske. Le v izjemnih primerih, tako ob nesreči 7. novembra 1944 pri Lokvah, so vnajo sprejeli vojaške osebe, med njimi komandanta glavnega štaba NOV in PO Slovenije gene-rallajtnanta Franca Rozmana-Sta-neta, ki je v njej še istega dne po operaciji umrl. Do konca aprila 1945 se je v njej zdravilo 772 bolnikov, opravljenih je bilo 507 operacij in 306 rentgenskih pregledov ter nudena ambulantna pomoč 3699 osebam. Civilna bolnišnica v Trebnjem je delovala do konca leta 1944, vanjo pa so sprejemali bolnike ne glede na njihov odnos do narodnoosvobodilnega gibanja. Socialna služba je skrbela za podeljevanje podpor potrebnim. V Travnem Dolu oz. v Kotu pri Semiču je delovalo zavetišče “Dom”, v Metliki dom onemoglih, v Podzemlju materinsko in mladinsko zavetišče. Konec marca 1945 je bilo z letališča pri Krasincu z zavezniškimi letali evakuiranih v Dalmacijo okoli 2000 otrok, onemoglih in ogroženih oseb. Veliko materialno pomoč beguncem in prizadetim od sovražnika je nudil Rdeči križ Slovenije, ustanovljen 18. junija 1944 v Gradcu. Težišče vojaških operacij je bilo od druge polovice leta 1944 na tleh novomeškega okrožja, čeprav sovražnik načrtov za zasedbo Bele krajine ni opustil. Julija je v kraje pred Metliko vdrlo okoli 4.000 Kozakov, ustašev in Nemcev. Po enotedenskih bojih sojih pregnale enote slovenskega 7. in hrvatskega 4. korpusa. Vdor treh domobranskih bataljonov in nemških enot iz Novega mesta in Kočevja proti Semiču in Črnomlju sredi novembra se je končal z veliko partizansko zmago pri Pribišju, Hribu in Koprivniku v Kočevskem Rogu. Na novomeškem območju je sovražnik v nekaj primerih zadal partizanskim enotam hude izgube. V začetku avgusta 1944, ko je v Žužemberk neovirano vdrl domobranski bataljon iz Šentvida pri Stični, je padlo najmanj 47 partizanov in partizank. Še večje izgube so imele Gubčeva, Zidanškova in Šlandrova brigada sredi oktobra na območju med Malo Loko, Trebnjim in Čatežem. Z ofenzivnimi operacijami si je sovražnik zagotovil komunikacijo Novo mesto-Grosuplje in ob njej utrdil nove postojanke. Obenem je izgrajeval obrambno črto, ki je potekala od Brežic po dolini reke Krke proti Notranjski. Po napadu enot 7. korpusa na domobransko postojanko na Občinah pri Trebnjem, v začetku januarja 1945 je sledila protiakcija, s katero so bili partizani potisnjeni na desni breg Krke. S tem so se boji prenesli v Suho kra-jino in na obrobje Kočevskega Roga, V sovražpikovih rokah je bil ponovno tudi Žužemberk, kjer so domobranci od 20. januarja do 4. aprila 1945 pobili ali zaklali 31 civilistov domačinov, med njimi celoten skojevski aktiv, pet članov družine I lotko in skupaj z materjo 6-letnega Jurčka Lasnika. Za pobijanje nadaljnjih desetin nedolžnih po že izdelanih seznamih jim je zmanjkalo časa. V zadnji veliki ofenzivi v aprilu 1945 je sovražnik izrinil enote 7. korpusa na Kočevski Rog, medtem ko je bil njegov prodor proti Beli krajini, kamor so Nemci in ustaši zadnjič vdrli prek Kolpe v drugi polovici marca, ropali in požigali v Adlešičih in okoliških vaseh, na območju Starih Žag zaustavljen. V teh bojih seje izkazala 5. prekomorska brigada. Sovražnikova vojska je ozemlje novomeškega okrožja zapustila šele 8. maja 1945, že popoldne pa so v Novo mesto vkorakali borci Komande mesta Novo mesto in 3. divizije II. Jugoslovanske armade. Tega dne je okrožni izvršni odbor Novo mesto na izredni seji sklenil, da prevzame oblast'',j k0 i#. jo dolžnost do domovine n K„ned vine. -jr***** Partizanska vojska v Novem mestu leta 1945 televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! I četrtek, 22. vi. SLOVENIJA 1 0.25 TELETEKST 8 SSU čarodejev klobuk, 4/5 , , » boter dolgčas •2 S1XLstoTtv 10 MAR1B0R »RisanJ T0’TV,gr,ca 20 05 2'VREME. ŠPORT 2U5TEDNIKRREX’aVSlrii'nadali'12/15 ^SNC1EK3'VREME'šport U5oSa°VNABORZA »ANJAČ, amer. naniz., 24/28 ŽIVLJENJE, amer. nanalj., 8/16 SLOVENUA 2 1,010.00 (prem'RoSarlla Slovcnija:Hrva5ka 8.25 n°leka^TC° ' 13,®0 Euroncws ■ 15.211 Kitki izbor v "tC 3 (amcr- Rim, ČB) -16.40 Teden-Bcl-Aira r. vrlll'cu ‘ 17.25 Sova (ponov.): Princ iz 16). IX J^cr "Miz, H/24); Novo življenje (II '19,15 Tok lok' oddaia 22 '“'kesa fi :' ,•* 'nienrju - 21.05 Solaris, 2. del a • 22.30 Košarka (posnetek) ^nala ' 10-05 TV prodaja -10.15 Luč Hmve{’-a“-.452- d"la amer. nadalj.) -11.05 , 11.35 12.05 TV fNaja - 16 51 TV°V' 0ddaie 0 Pleiu) • 12'UJ 1 y (ponov | ni nn,/ Pr°daja -17.00 Dance sesion Jel amer l;a°,Vrcmc ‘ 19-10 Luč svetlobe (453. poroto(4qJh ;20,00 Magnetoskop - 20.30 ■ 21.1)0 7a„V9, dcLamer. naniz.) - 20.55 Vreme (ponov.» J', "le (amer. drama) - 22.35 Pariš oddajeoiiim , ' 5^-25 Kino, kino, kino (ponov. tfas. oddaje) 9 05 kdas'"na video glava (ponov. HTV) 7.40 Tv j 10.00 pfS 7 ^ Poročila - 8.00 Dobro jutro 11-30 Prop..'a' 10-05 Ponovitveni program -'Vila za °'roke in mladino - 12.00 ^Poročilo p 5 EmPeratriz - 13.00 Pismeno R[atn-15 ac per' Hkn) -14.45 Ponovitveni pro-, ^aška da„ '°8!ara22 otroke in mladino -16.30 1,30 Santa It J7,00 ^ iadd °R°li sveta, 9/12 - Sr«e. io ,“ar“ara (serijski filmi - 18 16 K,.In anta n, . jaan okoli sveta, 9/12 -18 sn u ra (seriiski filn>) • 18-15 Kolo reme-antfu kn.j'ga -19.30 Dnevnik, l-“'nišivn n ' * l'rvatje proti fašizmu • 21.00 v °kviria ,?acov (dok- (lddaja) - 21.35 Ekran ‘23'1S S slik«. ,.Moi dc"arja - 22.55 Dnevnik HTv , "a s lko' 23.45 Sanje brez meja S.2SKo. iiSl'ko "a skl?l(re,"0S>' .*^d5 Video strani -15.30 * Prekini 615 Železnice (dok. oddaja) - ^a'ka(posnn,nt.Z80dba (seriia’ 7/8) ■ 17-55 sL 10 Že£;?.S0 Dnevnik, vreme, šport S*t oddaja) - 21.05 Brooklyn- (serija d722) • 21.35 Prekinjena 11 ■ 23.10 &8/8> ‘ 22'2d Rešitev 911 (dok. odd-»vcerzvami kkTEK, 23. VI. iS®EBOR 'US R°CKA Dm. '2.10 aL|caSTE h c? *)ORO(I’n a evroPs^i kulturni magazin l)?nDNEVNlk?KA'P°nov-kan. nlma fe5;&R0GRAM |lg!'»S“P0KT 23.15 Novri?1 M°ST, amer. naniz., 12/22 9,i6 "°VO ŽIVLJENJE, amer. nadalj., SL°VENi°D1’20.55 2®: Podeli',! 01, (franc- d«k- serija) - 22.00 Wj^Ptis. 23 S! "»ipde Kresnik 95 (prenos) • '■liji) ‘ odsevi na temnem nebu (švi- KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 453. dela amer. nadalj.) -11.05 Magnetoskop (ponov. glasbene oddaje) -11.35 TV prodaja • 17.15 Zanikanje (ponov. amer. drame) - 18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (454. dcl amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasb, oddaja) - 20.30 Obalna straža (12. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Teden na borzi - 21.35 Junak na rolki (amer. film) • 23.05 Vodnik za zaljubljene (5. del amer. naniz.) - 23.30 Učna leta (17. del amer. naniz.) - 0.00 Pred poroto (ponov. 48. dela amer. naniz.) - 0.25 Sicilija (ponov. dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila: 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Ponovitveni program - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Emperalriz -13.00 Požeti veter (amer. film) -14.45 Ponovitveni program -15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes -17.00 Učimo se o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Slike iz srednje Evrope -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. oddaja - 21.00 Dobri ljudje - 22.35 Hrvaška kulturna dediščina (dok. oddaja) - 23.00 Poročila - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Zlati naboj (amer. film) -1.20 Sanje brez meja HTV 2 15.25 TV koledar -15.35 S sliko na sliko -16.00 Turbo Limach show -17.35 Resna glasba -18.25 Prekinjena zgodba (8/8) -19.30 Dnevnik, vreme, spori - 20.10 Me je kdo iskal? - 20.55 Košarka (prenos) - 22.30 Sto let filma - amer. film SOBOTA, 24. VI. SLOVENIJA 1 7.15-1.30 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.05 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.20 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.35 MALE SIVE CELICE, kviz za šesto-šolce 9.25 MLADA EVROPA POJE 9.35 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.55 MALI KAZNJENEC, avstral. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR INTERVJU MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov. POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIKI 17.10 MORSKI PSI, amer. dok. serija, 2/3 18.00 RPL- STUDIO LUW1GANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 IRSKE NOČI NAD SLOVENIJO 21.30 NARAVA IN TEHNIKA, angl. poljudno-znan. serija 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj., 10/16 23.30 DAJ GA!, angl. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Zgodbe iz oper -10.55 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avslrij. nadalj., 12/15); 11.50 Turistična oddaja -12.05 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 12/22); 12.35 Novo življenje (amer. nadalj, 9/16) -15.55 Športna sobota -18.30 Slovenski magazin - 19.05 Karaoke - 20.10 Mirna dežela (nemški film) - 21.45 Marjanca ’95 - 23.15 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 20.000 milj pod morjem (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) • 11.00 Učna leta (ponov. amer. naniz.) -18.10 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Generacija trans-formerjev II. (risanka) - 19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (27. del avstral. naniz.) - 21.30 Ženska z dvema obrazoma (1. del amer. film) - 23.05 Vreme - 23.10 Junaki na rolki (ponov. filma) - 0.40 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Emperalriz (serijski film) -13.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.40 Leteča lenisačica (češki film) -15.20 Najlepša dela svetovnih muzejev -15.30 Poročila -15.40 Bever-ly Hills (serijski film, 17/30)- 16.30 Turbo Limach show -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Prizma (mullinacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šporl, vreme - 20.10 VVcdlock” (amer. film) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 0.30 Sanje brez meja HTV 2 12.15 TV koledar -12.25 S sliko na sliko - 13.00 Briljantina -13.50 Ekran brez okvirja -14.50 Šport - 20.35 Tom (humor, serija) - 21.15 Melodije Istre in Kvarnerja - 23.15 Športna sobota - 23.25 Očim II. (amer. film) NEDELJA, 25. VI. SLOVENIJA 1 7.45-0.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM OČIVIDEC, angl. dok. serija, 12,14 8.55 ŽIV ŽAV, ponov. 9.40 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 10 26 10.10 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI. ponov. 10.50 15. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 2. oddaja 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, ponov. 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 MALIBUJSKA CESTA2000, ponov. amer. nadalj, 2/6 14.00 SAMORASTNIKI, slov. film (ČB) 15.25 ŠEF!, češka naniz, 3/5 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.45 ZRCALO TEDNA 20.00 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, prenos 21.10 VOJNA IN POGAJANJA, 1. del dok. oddaje 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA: ZABAVLJAČI, angl. nadalj, 2/2 SLOVENIJA 2 Opomba: Atletika 13.15 do 18.00; Kolesarska dirka 18.30 do 18.50 7.50 Video slrani - 8.00 Euro-news - 8.50 Marjanca '95 (ponov.) -10.20 Sova (ponov.): Novo življenje, 10/16; Irske noči nad Slovenijo -12.15 Športna nedelja -19.15 Lahkih nog naokrog - 20.10 Lovec na jelene (amer. film) - 23.05 Biblija KANALA 8.05 Odisej (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) • 10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.20 Splošna praksa (ponov. 25. dela) -12.25 Epikurej-ske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 12.40 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -18.20 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risanka -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Bcvcrly Hills 90210III (ponov.) - 20.55 Beverly Hills90210 (19. dcl amer. naniz.) - 21.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.25 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.15 Ženska z dvema obrazoma (ponov. 1. dela) PONEDELJEK, 26. VI SLOVENIJA 1 9.15-0.50 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.10 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.35 TEDENSKI IZBOR KAPITAN POWER, amer. naniz, 1/22 11.00 ZNANJE ZA ZNANJE 11.25 MIRNA DEŽELA, nemški film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 16.50 OBZORJA DUHA 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.15 PRAVLJIČAR, amer. naniz. 18.40 FALLERJEVI, 1. del nemške serije 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VOJNA IN POGAJANJA, 2. del dok. oddaje 21.00 PRIREDITEV OB 5. OBLETNICI DEMOKRATIČNIH VOLITEV IN 4. OBLETNICI OSAMOSVAJANJA 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 ŽARIŠČE 23.20 SOVA MURPH Y BROWN, zadnji del amer. naniz. NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj, 11/16 SLOVENIJA 2 12.00 Video strani -1155 Košarka (posnetek) - 14.00 Euronesvs - 15.05 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.30 Poglej me!; 16.15 -16.55 Sova: Zabavljači (angl. nadalj, 2/2); • 18.00 Dnevnik - 18.05 Regionalni studio Maribor - 18.45 Izziv (poslovna oddaja) -19.15 Sedma steza - 20.05 Sve! na zaslonu - 20.55 Vojna povratnika (angl. nadalj, 6/6) - 21.50 Studio City - 23.00 Izza odra - 0.30 Košarka (posnetek) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 454. dela) -11.05 Žametne vrtnice -11.50 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 12.30 Video strani -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (455. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v čudežni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (32. dcl španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme -21.05 Prihod (amer. znan.-fant. film) - 22.50 Obalna straža (ponov. 12. dela) TOREK, 27. VI. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 12/13 9.40 LOVEC NA JELENE, amer. film 12.35 IZZIV, poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 SEDMA STEZA, ponov. 15.10 SOBOTNA NOČ 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj.. 11/26 18.35 RISANKA 18.40 FALLERJEVI. 2. del nemške serije 19.13 RISANKA 14.30 DNEVNIKI VREME. ŠPORT 20.05 ZGODBE MEDENIH TEDNOV, nemška naniz., 7 8 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3. VREME. ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA 'ALO. ’ALO, anel. naniz, 5,6 NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj. 12,16 SLOVENIJA 2 8.00 Video strani - 8.25 Košarka (m), prenos - 13.00 Euroneus - 15.05 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.30 Karaoke -16.30 Sova (ponov.): Murphy Broun (amer. naniz.); 17.00 Novo življenje (amer, nadalj, 11/16) - 18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 25.05 R & Rzelna ura-20.55 R.E.M.-21.45 Zgodbe iz malega mesta (finska drama 3/3) - 22.40 Svet poroča - 23.10 Košarka KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 455. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča vglasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video slrani -16.30 Prihod (ponov. filma) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (456. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (11. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. 32. dela španske naniz.) SREDA, 28. VI. SLOVENIJA 1 9.45-0.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 11/21 10.40 VELIKI DNEVI 20. STOLETJA, franc. dok. serija, 3/3 11.35 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 12.00 NARAVA IN TEHNIKA, angl. poljd-noznansl. serija, 6/6 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 15.55 TEDENSKI IZBOR OPUS 16.55 VOJNA POVRATNIKA, ponov. angl. nadalj, 6/6 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 3. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: ŽENSKI IZLET, angl. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 12/24 NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj, 13/16 SLOVENIJA 2 8.00 Video slrani - 8.25 Košarka, Slovenija:Finska -13.00 Euronews -15.20 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Videošpon -16.35 Sova (ponov.); žAlo, žalo (angl. naniz, 5/6); 17.10 Novo življenje (amer. nadalj, 12/16) - 18.00 Dnevnik - 18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 7/26) - 19.15 V vrlincu - 20.05 Športna sreda - 21.25 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 456. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.35 TV prodaja -12.50 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.)-18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (457. del) - 20.00 Sedem veličastnih (videoleslvica) - 20.30 Pariš (9. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 11. dela amer. nadalj.) -23.55 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) || DOUNJSKE 0 0ELE KR/^ilNE || ■ Saj] ■ A jjo3 O /NAM2T JI Vs ■ —^ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi- 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 N Z želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel-8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke - 17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC. osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje- 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja- 18.20 Kronika -19.30 -24.00 Reze rvi ra n čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mi helčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3-18.20 Kronika -19.30- 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ČETRTEK, 22.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.000b-vcstila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Hard and Hcavy PETEK, 23.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveli - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvergreeni in obisk: Sandi Papež in Srečko Glivar (KD Krka) - 22.00 Kviz SOBOTA, 24.6. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Jurjcvanjc in kresovanje v Črnomlju - 21.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 25.6. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja- 10.00 Mali oglasi -11.05 Vinogradniška oddaja-12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 26.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila-18.30 Otroška oddaja-19.00 Rockovnik - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Koncert TOREK, 27.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program, obisk: Zoran Predin - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Ncw Agc SREDA, 28.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Country in Blucgrass IRGO LJUBLJANA kot izdelovalec Programa za zapiranje rudnika Kanižarica v sodelovanju z RRPS, občino Črnomelj objavlja PRVI JAVNI POZIV zainteresiranim podjetnikom posameznikom, ki imajo ideje in programe, da jih ponudijo in izvedejo v okviru programa zapiranja rudnika Kanižarica. Opredelitev Zakona je, da bo bodočim investitorjem, ki bodo v obdobju zapiranja (predvidoma 1995—2000) organizirali proizvodnjo v Kanižarici ali zaposlili delavce rudnika (predvsem rudarje), dana možnost koriščenja določenih ugodnosti: — koriščenje obstoječih proizvodnih infrastrukturnih objektov pod ugodnejšimi pogoji — denarne spodbude za prezaposlovanje delavcev rudnika — možnost koriščenja drugih sredstev pod ugodnimi pogoji (občinska sredstva, bančni krediti...). Prijava naj vsebuje povzetek poslovnega načrta, študije oz. investicijskega programa, iz katerega je razvidno: — opis investicije — ocena predračunske vrednosti in predvideni viri financiranja — število potrebnih delavcev po KV — ekološka primernost programa — zagotovila glede tržne, tehnološke in ekonomske upravičenosti programa — rok za realizacijo investicije. Ker je rok za izdelavo Programa zapiranja rudnika Kanižarica časovno omejen, prosimo interesente, da svojo ponudbo posredujejo v 30 dneh po objavi na naslov: IRGO, Slovenčeva 93, 61000 Ljubljana. S ponudniki, katerih programi bodo predlagani za vključitev v program zapiranja rudnika Kanižarica, bomo izvedli posebne razgovore, o čemer bodo posebej obveščeni. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 061 /16 83 461 (g. mag. Franc Likar) oz. po faxu 061 /341 680. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vojku Poljancu iz Žirov. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (3) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE 2(1) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 3 (7) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA 4 (2) Svatovska - ANS. DORE 5 (4) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 6(5) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 7(8) Družinski praznik - ANS. MELOS 8 (9) Vračam sc spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA 9 (6) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 10 (-) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Predlog za prihodnji teden: Dober dan - ANS. JOŽETA BURNIKA. KUPON ŠT. 25 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto V___________________________________________________________J S KRKO V GARDALAND - V Krki bodo likovne izdelke učencev 5. a razreda grmske osnovne šole, ki so jili li izdelali za natečaj Reciklaža - ponovna uporaba odpadkov, uporabili kot slikovni material pri promociji svojih izdelkov. Grmskim šolarjem je na natečaju Zabavnika Miki Miške za las ušla pira nagrada - izlet v Pariz, jim je pa Krka prejšnji teden za nagrado omogočila potovanje v pravljično mesto Gardaland. dogodki v sliki in besedi Gladujočemu pohajajo moči V 38 dneh gladovne stavke je shujšal za okoli 20 kg - Noče pomilostitve, ampak pravično sojenje OB 30-LETNICl MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ BREŽIC - Moški pevski zbor Brežice je praznoval 30 let neprekinjenega delovanja. Od osmih pevcev, ki so skupaj prvič zapeli 5. marca 1965, je zbor zrasel v 17-članskega. Zbor je imel številne nastope doma in v tujini. Leta 1969je prišlo do sodelovanja z moškim zborom iz Stražišča pri Kranju in sta skupaj ustanovila “štiriperesno deteljico" iz dveh zborov iz matične domovine in dveh iz zamejstva. Zbor je IS let vodil Franc Baškovič, leta 1983 pa je moški zbor prevzel Dragotin Križanič. Istega leta je bil ponovno ustanovljen ženski zbor, ki ga od ustanovitve pa do danes vodi Elizabeta Križanič. Lani sla oba zbora pravznovala 10 let uspešnega sodelovanja. Tako so se v soboto, 10. junija, v svečani dvorani brežiškega gradu predstavili moški, ženski in mešani pevski zbor, to je bila pa tudi priložnost, da so zapeli tisti, ki so nekoč peli pri moškem zboru. Predstavil se je tudi tamburaški orkester KUD Oton Zupančič iz Artič, ki z zborom že dolgo sodeluje, vodi pa ga Dragutin Križanič. Slavnostni koncert je bil priložnost za podelitev priznanj Kulturno-umetniškega društva Brežice ob 30-letnici, ki so jih prejeli: Drago Savnik, Branko Avguštin in Karel Cerjak, priznanji sta prejela nekdanji in sedanji zborovodja, podelili pa so tudi Gallusova priznanja: zlato sta prejela Viktor Deržič in Anton Baškovič, bronasto pa Urška Kos tič in Olga Pilta ver. (Foto: T. G.) LETNI KONCERT OKTETA JURIJ DALMA TIN - Skoraj natanko leto dni po lanskoletnem izjemno uspelem jubilejnem koncertu sevniškega okteta Jurij Dalmatin v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom je ZKO Sevnica v tem čudovitem, a zahtevnem ambientu za komorne zasedbe ob dopolnjenem 31. letu okteta tretjo soboto v juniju z letnim koncertom okteta Jurij Dalmatin pričela ciklus kulturnih prireditev v okviru Grajskega poletja. Oktet (na posnetku) je pod vodstvom prof. Emila Lenarčiča občinstvo prijetno presenetil kar z osmimi novimi pesmimi, od Ipavčeve O mraku do Srebotnjakove Rezijanske. Ko je izzvenelo 17 pesmi uspelega letnega koncerta, v katerih se je večina članov okteta predstavila tudi s solističnimi vložki, se je hvaležnim poslušalcem oktet oddolžil še z dvema dodatkoma. (Foto: P. Perc) POHVALE AMATERJEM ■ Akademski slikar Leon Koporc iz Ljubljane je pohvalil snovanja likovne sekcije Ferdo Vesel pri Pevskem društvu Šentvid pri Stični, ki je v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma v dneh prireditev kulturnega tedna pripravila likovno razstavo svojih članov, s svojimi izdelki pa so se predstavili tudi otroci OŠ Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični in otroci delovne terapije v zavodu dr. Marka Derganca (na posnetku)). Svoja dela so na ogled postavili Slavko in Vlado Cencel, Bojan Kovačič, Jana Slepic (vsi iz Šentvida), Tone Drab (Radohova vas), Brane Gabrovec, Boris Klemenčič in Andrej Malovrh (vsi Ivančna Gorica), Štefan Kastelic (Mekinje), Metod Klemenčič (Glogovica) in Martin Šuštaršič (Žužemberk). Zbranim sta polepšala večer vokalni kvartet Slična in oktet PD Šentvid pri Stični. (Foto: P. P) ISTRABENZ V NOVEM MESTU - Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki firme Istrabenz in njenih hčera, so prejšnji petek v novomeški industrijski coni na Cikavi odprti polnilnico utekočinjenega naftnega plina ter pretakališče in prodajno mesto kurilnega olja hčere oz., kot ji pravijo, edinega sina - Istragas. S to naložbo, vredno 2 milijona mark, so omogočili hitrejšo in enostavnejšo dostavo jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom do vseh prodajnih mest na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju; seveda pa plin pripeljejo tudi v manjše rezervoarje, in topo načelu danes naročeno, najkasneje jutri dobavljeno. Svoje partnerje bodo iz te polnilnice oskrbovali tudi s tehničnimi in specialnimi plini, na primer Krko Kozmetiko z ozonu neškodljivim potisnim plinom. Najkasneje v začetku prihodnjega leta naj bi v Novem mestu stala tudi prva od treh načrtovanih črpalk Istrabenzove hčere O M V Istra. (Foto: A. B.) čeprav bi ga to stalo življenje. Ne stavka le v svojem imenu, ampak v imenu množice revčkov, ki sedijo po zaporih zaradi nepravičnih sodb in ki se jim je verjetno zgodila še večja krivica, kot se je njemu. V zadnjih dneh je prišlo k Marku kar veliko novinarjev. Njegova mama je razposlala pismo, v katerem pravi, da se sinova gladovna stavka “odvija po najslabši poti proti tragičnemu koncu.” Pretresljivo je tudi pismo sindikata in vodstva Višje pomorske šole, katere študent je Marko, v katerem prosijo vse pristojne, naj takoj ukrepajo (pismo nosi datum 16. junij), saj Marko ne zahteva drugega kot obnovo sodnega postopka, ta njegova zahteva pa je etična, načelna in sprejemljiva. J. PRIMC V Brežicah razstava “Orožje preteklosti” Od kamene dobe do danes BREŽICE - Vsak, ki ga zanima s kakšnim orožjem si je človek povzročal gorje skozi zgodovino, bo imel kaj početi na ogledu najnovejše razstave, ki jo je pripravil in jo danes zvečer ob 20. uri odprl Posavski muzej iz Brežic. Ob otvoritvi bo nastopil Ljubljanski oktet, prireditev pa bo hkrati tudi osrednja proslava dneva državnosti. Prirediteljica prof. Vlasta Dejak je s sodelavci vložila v razstavo več let dela. Pripravljalci razstave so zadnja tri leta pridno raziskovali teren, zbirali predmete, jih proučevali in restavrirali ter slednjič s pomočjo muzejskega svetovalca Marjana Loboda oblikovali razstavo. “Orožje preteklosti” je poučna razstava, ki daje pregled človekovega orožja od kamene dobe, ko so uporabljali delovno orodje (sekiro) hkrati tudi za boj, pa vse do sodobnega orožja iz konca 20. stoletja. Poudarek je na orožju od 16. do 20. stoletja. Razstava nosi tudi sporočilo, saj kaže na morijo in na nujne posledice vojne. Tako v enem od prostorov visi velika fotografija obleganega mesta, ob njej pa so razstavljeni predmeti, ki prikazujejo stanje po bitki (sablje, oklepe itd.) Muzej je v pripravo razstave vložil 3 milijone tolarjev, od tega je približno polovico sredstev zagotovilo vrsto sponzorjev, ki jih je pridobival prof. Marjan Gregorič. Nabavili so 6 vitrin ter izdali muzejsko publikacijo, ki obsega 72 strani teksta in 100 barvnih fotografij, ter priložnostni plakat in zgibanko. Razstava bo brezplačno na ogled do 28. avgusta, če pa bo zanimanje veliko, jo nameravajo podaljšati še za mesec dni. V muzeju upravičeno računajo na dober obisk, saj so lani z dobro izbranimi razstavami ter z močno povečano razstavno in prireditveno dejavnostjo povečali število obiskovalcev od 25.000 na rekordnih 36.500, kar po oceni ravnatelja mag. Tomaža Teropšiča tudi v slovenskem merilu nekaj pomeni. S lem namreč muzej močno presega tudi evropske muzejske normative (50 obiskovalcev na dan). B. D. G. KRKINI JUBILANTI NOVO MESTO - V petek, 16. junija, so v novomeškem Domu kulture pripravili slovesnost za Krkine jubilante. Letos je bilo takih, ki so praznovali 10,20 ali 30 let dela v Krki, kar 298, od tega jih je 17 Krki zvestih že 30 let. Slavljencem je spregovoril in se jim za njihov prispevek k razvoju in napredku Krke zahvalil generalni direktor Miloš Kovačič, ki jim je izročil tudi spominska darila. Praznovanje sta popestrila Big band RTV Slovenija in pevka Ditka Haberl, družabno srečanje pa je bilo v prenovljeni restavraciji Tango na Otočcu.Kakšno pot so prehodili letošnji jubilanti, povejo tudi tile podatki. Pred 30 leti, se pravi leta 1965, je bilo v Krki zaposlenih 533 ljudi, Krka pa je izvozila za 1.627 dolarjev zdravil, prodaja na delavca je znašala 7.100 dolarjev. Deset let kasneje je bilo zaposlenih že 2.470 delavcev, izvoz je znašal 14 milijonov dolarjev ali 23.100 dolarjev na delavca. Pred 10 leti je bilo v Krki zaposlenih 3.886 delavcev, izvozili so za 63 milijonov dolarjev, prodaja na delavca je znašala 30.800 dolarjev, letos pa načrtujejo za 300 milijonov dolarjev prodaje, zaposlenih je 3.285 ljudi, prodaja na delavca pa znaša 95.000 dolarjev. FARA - “Računam na ljudi, saj mi je bila sodba izrečena v imenu ljudstva,” mi je povedal Marko Jakomin v nedeljo, ko je stavkal že 38. dan in shujšal za okoli 20 kg. Ležal je na postelji in spreletaval ga je zdaj mraz, zdaj vročina. Mraz si je preganjal z električno pečko. Na njegovi koži je že opaziti spremembe. Govoril je že bolj težko, a je ijrazil prepričanje, da bo zdržal še kak teden ali deset dni, predno bo padel v komo, iz katere ne bo povratka. Poročali smo že, daje bil Marko obsojen pred koprskim sodiščem zaradi proizvodnje oz. prodaje mamil. Marko pa trdi, da kovček, v katerem so policisti našli mamila, ni PO 38 DNEH GLADOVANJA - Na fotografiji je Marko Jakomin, fotografiran minulo nedeljo po 38 dneh gladovne stavke. Shujšal je za 20 kg. Ob sebi na postelji pa ima električno pečko, s katero se greje, ko ga trese mraz. (Foto: J. Primc) bil njegov, da policisti s kovčka niso hoteli vzeti prstnih odtisov itd. Sodišče pa ga je kljub pomanjkanju dokazov obsodilo in verjelo le policistom, čeprav so se zapletali v protislovja. Marko pravi, da bo v svoji zahtevi po pravičnem sojenju vztrajal, Mario Desnica (levo) in Iztok Flek Metličani vedo veliko o prometu KMEČKE IGRE V PODBOČJU PODBOČJE - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba vabita to nedeljo ob 15. uri v Podbočje na Kmečke igre. Prireditev bo pri osnovni šoli in sodi v sklop praznovanja 140-letnice 05 Podbočje. Ob 15. uri bo parada konj, uro pozneje se bodo začela tekmovanja ekip, razglasitev rezultatov pa bo ob 19. uri. Na veselici bo igral ansambel Maj- Iztok Flek je na državnem prvenstvu “Kaj veš o prometu” zasedel 2. mesto 16. SREČANJE PIHALNIH GODB METLIKA - V začetku junija je bilo v Velenju 4. državno prvenstvo “Kaj veš o prometu” za osnovnošolce in srednješolce. Pomerili so se v teoriji, cestni in spretnostni vožnji, le da prvi s kolesom, drugi s kolesom z motorjem. Dobro znanje in spretnost sta pokazala metliška osmošolca Iztok Flek in Mario Desnica. nedeljo, 25. junija, ob 17.30 sevniškem Glavnem trgu ze • srečanje gasilskih pihalnih god orkestrov. V nedeljo bosta nastop orkestra iz Kapel in Novega mesw ter godbe Loč, Pregrada, Spoo J Polskave in kot gost godba iz ob Jastrebarsko iz sosednje HrvaS DVD Domagovič. Ob koncu rev.j hn nlzrr\o 9dfi orulhf*nikOV dfU Iztok Flek je bil med 33 osnovnošolci iz vse Slovenije drugi, kar je najboljša uvrstitev Metličanov na tovrstnem tekmovanju. Iztok, ki tekmuje s kolesom od 6. razreda, je bil nad uspehom presenečen, saj so bili tekmovalni pogoji v Velenju drugačni, kot je vožnja s kolesom po Metliki. A to ni bil edini Iztokov uspeh na državnih tekmovanjih, kjer se je kot osnovnošolec pomeril tudi v razvedrilni matematiki in zasedel 2. in 3. mesto, v Veseli šoli, logiki, angleščini. Skupaj z Jasminko Pavlinac pa je bil letos proglašen za najboljšega učenca na metliški osnovni šoli. zorili veliko sektorsko vaJ°’ . 0 pozneje pa slovesno prevzeli a pričakovano in nujno P,olr.e..vj oncilclzrt riefnrnn Tt‘1 OflGU gasilsko cisterno. Tej pne- jn pomembni za požarno varno ... prevoz pitne vode, bodo P°j ,er posebno pozornost že na Pr0llv „v. srečanja godb v soboto na ,{kj niškem gradu, kjer bo sev župan Jože Peternel pripravi* P za jem za vse sponzorje in zasluz to pridobitev. V atriju sevnis* 6 gradu bo ob 20.30 imela letuj k*j„a cert v okviru prireditev letos j Grajskega poletja. Mario Desnica je že lani tekmoval na državnem prvenstvu, zato se letos tekmovanja s kolesom ni mogel udeležiti. Skupaj s srednješolci pa se je pomeril s kolesom z motorjem ter med 18 tekmovalci zasedel 7. mesto. Planinski tabor Novo mesto - Od 5. do 9. na Mirni gori potekal 3. P,a vrt. tabor za cicibane novomesK . .n cev. V spremstvu 5 vzgojite J ,jj0 medicinske sestre sc gaje uU ,r0d 35 malčkov. Na taboru so 0 utrdili in obogatili spoznjuu s. planinstvu, za kar imata ve^a(<(.|nik Kot je povedala učiteljica Minka Omerzel, ki že 22 let sodeluje pri pripravah kolesarjev na tekmovanja, 4 leta pa je tudi njihova mentorica, uspeh Metličanov ni slučajen. Prometni vzgoji učencev namenjajo veliko pozornost, na srečo pa je posluh zanjo tudi v šolskem in občinskem vodstvu. Tako so letos prav vsi četrtošolci, ki so se prijavili, naredili kolesarski izpit. Iz leta v leto pa se povečuje število otrok, ki že v osnovni šoli naredijo izpit za kolo z motorjem, za katerega tečaj iz cestnoprometnih predpisov organizira šola. M.B.-J. planincem po ogledu filma Vat -n gore, podelil prisluženc nagr* ..^ Franc*Janež' k'J, lih, rastlinah, planinstvu, goz in zgodovini Mirne gore. ■ za Uspešno zaključeni tam ^ s0 VVO Novo mesto potrdile V^ga tabori za predšolske otroke'w draV. vzgojnega, izobraževalnega. e. stvenega in socializacijsKcg.. t ^h- na, zato bodo postali tradicij ■ rlt vala sponzorjem: Agenciji z r j„ tovarni Krka - zelena zor Kozmetika, Tiskarni Nov ^i, Dolenjskemu listu, Dokmjsio v(cr zavarovalnicama Tilia m t 6 številnim trgovinam. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. junija, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard; Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 25. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: trgovina Gros, odT do 13. ure: Vita,trgovina Darja, L|#nska od 8. do 13. ure: market Saša, K. J od 7. do 19.30: trgovina Čuček, u,TS a a #a od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trd« od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Smine od 8. do 11. ure: market Maja, BuJna® . od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, - od 8. do 12. ure: samopostrežba ea’ Prečna od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, . od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, SmoM^^ od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, -od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smole I od 8. do 12. ure: market Pero, Stopice od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopi od 8. do 12. ure: market Perko, Sentp od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do It. ure: Marke •Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri .$1 • Trebnje: od 8. do 11. ure: Sam P Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič jju • Mokronog: od 8. do 11. ure: SamoP®^ • Črnomelj-od8.do11.ure:Podlip°,MarK dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21 .ure: Prana B DUAL EXPR^ Šmihelska 6, Novo ^3 tel: 068/ 24- Opravite izpit med počitnicami AVTOŠOLA DCJfiL EXPRES C, E vabi na enotedenski dopoldanski tečaj iz CPP za kategorije. Pričetek tečaja v ponedeljek, 26. junija, ob 8. uri — Glavni trg 30, (nad slaščičarno). . . Prijave po telefonu in pred pričetkom tečaja SEVNICA - Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo priredi bo okrog 240 godbenikov aru zaigralo še 3 skladbe. Pred sr njem godb bodo gasilci na trgu UP Preživite tudi letos ugodne počitnice v Paših sončnih lagunah. POLPENZION ŽE OD 35.— DEM (+ tur. taksa) (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in WC) OTROCI DO 12. LETA 1M A J O DO 5 0% POPUSTA NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ZE OD 55.— DEM (3- tur. taksa) (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijeta uvala in Puntica. INFORMACIJE Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel.: 00 385/52/451-822. 410-202 Fax. 451-044. OBVESTILO! ženraSt’predvsem pa voznike motornih vozil in ostale udele-iuniia/L^rf>me,u obveščamo, da bodo v času od petka, 23. zaraHi t 18 00 ure do ponedeljka, 26. junija 1995,do 5.00 ure KResAw?L tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 \ ’}ta< 'e] LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bu^,’ topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez luhl ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. Biokill učinkovit insekticid uporaben tudi za rastline VZGLAVNIK ZA VAŠE ZDRAVJE n NEPRAVI LMO1 ARAVIIHOI Sl ',m \ d M M 1 Izdelek je medicinsko preizkušen in testiran. Preprečuje prenapetost vratu in hrbtenice ter sprosti mišice in živce. Informacije in naročila: HEROE d.o.o., Smetanova Maribor, tel.: 062/222-329 SKRINJICA, POLNA GLASBE Dobrodošli v deželi MultiChoice. MultiChoice je programski paket s petimi privlačnimi satelitskimi programi. Med njimi je tudi MTV (Musič Television Europe) z najboljšimi videospoti brez premora, lestvicami, koncerti iz serije “Unplugged" in srečanji s svetom mode, športa in plesa. The Discovery Channel si lahko vse to tudi ogledate. Preklopite na Discovery in odkrijte mogočnost živalskega in rastlinskega kraljestva, spoznajte skrivnosti najbolj oddaljenih civilizacij in najsodobnejše tehnologije. BMh S I. julijem bo signal programa MTV kodi-ran. A brez skrbi,Vaše najljubše zvezde ne MUSKmiVTSKN • bodo izginile z ekrana, če se boste naročili na MultiChoice. r^j Želite več glasbe? Preklopite na CMT k-ji*i in Vaš dom bo napolnila prava ameriška glasba. Country brez postanka. Prava zabava! Želite še več? Najzamm vejši filmi naravnost iz Hollywooda - vedno s slovenskimi podnapisi - in najprivlačnejše nogometne tekme najboljših evropskih ekip - vedno v živo. Vse .to boste našli na FilmNetu. h Želite po nakupih, ‘7 'H. me SMOfftNG CHANNEL pa ne bi radi odšli od doma? Pokukajte na QVC - v našo 24 ur na dan odprto trgovino. Preprosto. Amazonska džungla, piramide, vesoljska plovila. Zveni zanimivo? Na programu Pokličite 061 132 10 21 ali 132 10 29 (od 8h do!7h). mumChincf l l II o o s c o r 1 N DRAGARSKA dolina v NOB LOŠKI POTOK - Področni od-°or ZZB Ribnica in KO Loškega Potoka in Drage pripravljajo /.a K'Janii °t> 14. uri v Dragi proslavo koncu druge svetovne vojne, "»je namereč eno imed tistih prtclročij, kjer so prebivalci zelo zgo-dJ nastopili proti okupatorju in frnikoli niso poznali medsebo-{l^aideoioškega nasprotovanja. O 'n časih pa tudi o sedanjih vizijah vOiko povedati Ferdinand Kat-N»,i wllvni udeleženec NOB, in ,i a Vreček, dolgoletna travljan-*»učiteljica. Njena učiteljska doba Ln‘rajala 54 let, doleta 1983, ko je .... na;'c še 5 otrok in je bila ‘ukinjena. Njeni spomini sega-... . ortla najdlje v otroške duše, ki J« reševala od požiga šole, ko se ' , pouk°m selila od hiše do hiše, solnicV°jna 'cla’ L°so gradili novo v~l_- ilrahc»tc so tamkajšnji prebi- , 686. ‘ 4 ok^i!; m. SINTHESYZER CASIO. tj stojalom, klavirske tipke, P A 39. 639. . nrodam V KOZE za nadaljnjo rejo pro J 394, po 20. uri. . . uCki, DVE PERZIJSKI sivo h* pa star litoželezen ali kovinsk' ©41-121. RDEČE in „ pro4>V-belo vino P (068)81:841,________ drugi*, BREJO KOBILO z voz zapravljivček in Z 75' ^ generalno obnovljen, proda 577 ali (061)557-322. dni MALO RABLJEN vgradn prodam. ® 26-23-1. avtomatic, vse za 20.000 SIT P 76-051. OTROŠKI kombiniran sina in otroško stojico prodam. « 52-164. $ t JsJ v 1 V & \( 9 v vsssfii Si SINTHESYZER cf0|W.-. , . klavirske tipke, adapter in AJ *L2ip8M^NOk;^r:s mi4e,rUME^HELTNM^,^ 14, rabljene, prodam. » ' , jmj 21. uri. . . : strflJ K, SPALNICO in Sivaln* M prodam. « 25-472. bdc8* 10 DNI starega črno - J. prodam. * (068)324-451- rod» f NEMŠKE OVČARJE b*Z)40.jrf stare 7 tednov, prodam- P r. ELEKTROMOTOR, u ^ *fiS&K, OVČAR dolgodlaka, tribarvna, ka, išče novega lastnika. .etih. S e ■N V' . + ,Ni RDEČE VINO cviicj^'i (^;l kvalitetno, ugodno prodam 208. ČISTOKRVNE nemške 3.06!-rodovnika prodam. « 22 DOLENJSKI LIST . 'Eil<'? S|MENTALKO, brejo 2 r Mcžko430ke nrnHam .-n 1 ca U4L 1 ALKU- O rej C__ iuZko43°k8- prodam. Sadinja vas 24, 7? .. 5670 ™«“8|.8S6RAVI in ,diC0 Prodam5 ® ^RDER*7™08 Melodija, a, d, g, c. prodam 9 (0608)70-170. 5678 razno P°cniGik^E KA’)I kvalitetno in Ksvt??VJamo- Garancija 5 let. ra 0853-331, mt. 90 ali (061)855-229. ^»EPUJEMOPRI PRODAJI, naku- pu a|. i ro ritttuA.il, naku- 8tJdbcnihJnmu ?lanovanJ. hiS, vikendov, Posoiam parcel' poslovnih prostorov ter do HK,° OF.M Mavrica u«)ska 3, Novo mesto, 9 321-751. FINanCmi 5521 ravliam, *■ 'P računovodske storitve °Prav|iam ..........»vuiiu*uujikc MU.UVC 5|vaiijC) ® 26-^80 N1U sprc^mcm TEN1‘inIR(E77^,EM, ,Prodam opremljeno ®,7s - v “O m2) ln gostinski lokal p>,|acrsivl V obral°vanju. Grem tudi v Starec. ® ^ Dartnprirr» .cmrl>wvii«liion P°slovnoP slrc*nega stanovanja v isti žledom',r. novanj.ski hi*' s čudovitim govoru »8rR2oC^n'm vhoclom' Vse po (068)44-342, od 7. do 22. ure. 5679 službo dobi VtncM-kow A NatAKARJA (-ICO), S f“i »pošlim'nlb‘>Vg,>s,ilniv 1 Jub'J Senikih ram, 0b sobo,ab. nedeljah V Zaprto S (061)373-396, por TftPrs,.. S bNimoVp'A PriPravnika ali trg »Pl! B katr„ 80JI- ustrczna izobrazi as|°v. ^. 8 nje. Pisne vloge pošlji! ^•vrokuRH00’ Br^J‘n 37, r &,{tSažr' “ ^ia VrnE ^a)inc liu IUUI' Novega me ‘ iščemo. D Na ORM(2?i)574"°77. >0 varulČ), • Kr5kcga ali S bistvi,-1" *cnsk<’ /a P° saa§?885Effii Jsfe-iviS" - takoJ zaposlim, ra (( l"^l™oP»45ti?dC„ep" ,cgonjew2: ^OSUT°^32>-502a,rŽniCii 'k>tOm, l,tv V gostiln, nnrt.mo N^.11 ,. jNrrcw-5l4 a" enos' ^ vfjPp^STANoVANj 3. 11ivAii ^— 'a^feS.feLdr . J, V fetcljev t<4' \q!.v dre b' u'0 \ >„KU» / i \ Dva kvalificirana peka in živilskega tehnologa z izkušnjami pri delu v pekarni zaposlimo takoj. Pekarna Hram, Trdnjava T, Kočevje, tel. (061)355-552. Odpravljanje debelosti je lahko zabavno in prijetno. Tel.: 061/159 75 07, VOLDAFAR TABLETKE. ' ASFALTERSTVO IN' GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo! TELEVIZIJA NOVO MESTO l^a^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI £hNE*JT d.o.o. Dol. Kamence 61,68000 Novo mesto Tel. 068/323-902 • Prodaja novih in rabljenih vozil • Ugodni krediti • Možnost nabave staro za novo • Leasing (od 15°/o do 50°o polog, 2, 3, 4 leta) HYUNDAI - ACCENT že od 17.500 DEM - LANTRA že od 23.990 DEM - SCOUPE že od 24.950 DEM - SONATA že od 29.790 DEM - kombi GRACE že od 25.600 DEM MITSIBISHI -COLTžeod 21.990 DEM - LANCER že od 26.900 DEM - GALANT že od 40.990 DEM - SPACE RUNNERže od 33.900 DEM - SPACE GEAR že od 37.900 DEM - PAJERO že od 39.900 DEM MARUTI - 800 CITY STAR že od 11.290 DEM - 800 CITY STAR s klimo že od 12.290 DEM Informacije: NOVO MESTO, Kandijska 14, 068/28-950 KRŠKO CKŽ 51, 068/22-950 ČRNOMELJ, Belokranjska 16, 068/51-378 <0£> LADA DO LADE BREZ DENARJA LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: Novem mestu, Ratežu, Otočcu, Selih pri D. J., Rebri, Žužemberku, Selih pri Šentjerneju, Šmarju, Pristavi, Snidenji vasi, Stopičah, Črmošnjicah, Vinjem vrhu, Šmarjeti, Logu pri Sevnici, Šutni — Brestanica, Senovem, Metliki, Črnomlju, Telčah, Križ pri Tel-čah, Osojniku pri Semiču, Straž-nem vrhu, Primskovo, Podboršt pri Š., Stope pri V. L., Prekopa, Pavlova vas pri Pišecah, Mokronogu, Dolga Raka, Zdole pri Krškem, Občice, Kal pri Šentvidu pri Stični, Sevnica; stanovanja: Novem mestu, Brežicah, Krškem, Žužemberku, Trebnjem, Uršnih selih, Šentjerneju, Ljubljani; poslovne prostore: Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu, Krškem, Straži, Mirni; vikende: Šmarje pri Š., Jelenke pri Raki, Srednje Grčevje, Ljuben, Hrast pri Jugorju, Škocjan, Za-plaz, Tanča gora, Šentjurska gora, Debenc, Trebelno, Talčji vrh, Semič, Telče, Straža, Gače, Brezovica pri Metliki; parcele za gradnjo: Hruševec, Trebnje, Vrh nad Š., Stara vas, Novo mesto, Mihovo, Mihovec, Zagrad-ski gori, Srednja vas, Mirna Peč; v najem oddamo: lokale, pisarne, stanovanja — kmetijska in gozdna zemljišča. , Tel./fax: 068/322-282 tel.: 068/342-470 ali 068/44-277 od 8. do 19. ure BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 tel. (068) 45-700, fax 45-701 ACNTJIA d.o.o ATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax. 068/324-424 JUNIJSKA SUPER PONUDBA VOZIL Opel CORSA od 17.100 DEM ASTRA od 23.500 DEM VECTRA od 28.900 DEM CALIBRA od 42.500 DEM FRONTERA od 44.100 DEM Pontiac od 46.500 DEM POSEBNA PONUDBA: rabljena vozila ROVER z vso opremo in klima napravo po izjemnih cenah! Kredit na 4 leta brez pologa ali leasing! DEKLETA IN ŽENSKE! Iščemo komunikativna dekleta za delo na vročem telefonu. Predpogoji: min. srednja izobrazba in splošna razgledanost. Od 2000 DEM — 3000 DEM. Pokličite tel.: 0601 /27-823 od 7..— 15. ure MOBITEL: 0609/628-744 NON STOP 0609/616-591 NON STOP Vsi tipi vozil LADA na kredit brez pologa ali na leasing. SAMARA — udobna, stabilna, prostorna limuzina že za 997.000,00 SIT, Inf. 068/324-424. Najboljšemu ponudniku oddamo v najem prostor za gostinski lokal v metliškem gradu. Ponudbe sprejema tajništvo Belokranjskega muzeja do vključno 30. junija 1995. Tu dobite tudi informacije o pogojih najema. Belokranjski muzej Metlika AGRO, d.o.o.. Novo mesto prodajalna »NOVI TRG« poslovno trgovski center pri pošti tel.: 324-583 vam nudi: — veliko izbiro vrtnih kosilnic, kosilnic na laks, Škarij za travo in živo mejo — motorne žage in rezervne dele za m. žage AKCIJSKA PRODAJA veriga za motorno žago TOMOS 61F — 1.800,00; meč — 3.700,00 olje za mešanico 1 I 550,00; 0,1 I 150,00 motorno olje za vrtno kosilnico 0,6 I 230,00 vrtna kosilnica 3,5 KM — 51 cm že za 26.000,00 NOVO - NOVO -KOSILNICE NA ZRAČNO BLAZINO PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki — kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo — posredovanje vencev in cvetia — dekoracija poslovilnega prostora — izredno konkurenčne cene V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric, svak in praded MARTIN GRANDOVEC Vrh pri Ljubnu 17 Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janežu, osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dr. Kranjcu, Petrolu TOE Brežice, delavcem Petrola, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Priznana in uspešna firma z ekskluzivnim izdelkom, namenjenim zdravju, VABI K SODELOVANJU po vsej SLOVENIJI VSE, KI IMAJO VOLJO DO DELA NA PODROČJU TRŽENJA ARTIKLA, NAMENJENEGA PREDVSEM ZDRAVJU: • organizatorje skupin, zastopnike in komercialiste • medicince • mlajše upokojence ZDRAVJE JE DENAR. DENAR JE DELO! Pisne ponudbe z referencami nam pošljite v 8 dneh na naslov: YANNITRADE, d.o.o., Hajdrihova 21/A, 61000 Ljubljana, s pripisom “ZA V Inf.: 061 1291 794 roser v / *t> Pbflrtbn« in pokopališka itoritva o R0V7fl( £ SONJA NOVAK, S. P. PE Novo meslo Aškerčeva 7 VilCt iRefltSIie koienicei Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel.: 068/341-134 Mob.: 0609/623-211 Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča JOŽEFA SELAK iz Šmarjeških Toplic 5 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsestransko pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tovarni zdravil Krka, Biokemiji, Zdraviliščem Šmarješke Toplice ter duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Ivan, sin Janez z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si gara!. Ni,i zbogom nisi rekel vse za hišo in družino dal, m,, ro^e nam P°dal. le sledi ostale so povsod wl te vzela je prerano, od deta tvojih pridnih rok. “ v srcih naSih bo! os,al- ^ ^ 'CtU Star°St' n3S 36 zaPust'^ dra8' mož, oče, brat, dedek in stric I/' m FRANC KELVIŠAR iz Gor. Suhadola 17 pri Brusnicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala Intenzivnemu kirurškemu oddelku, podjetjema Kremen in Cemcntninarstvu Jaklič, govornikoma Kondi in Luzarju za besede slovesa, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerka Tinca z družino, sin Štefan, brat in sestre z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za hišo in družino dal, le sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok. V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, stric, brat in bratranec IVAN KRAŠOVEC iz Trnovca 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, še posebej Petrico-vim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnemu podarili toliko cvetja in sveč ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala ZD Metlika,dr, Mlačku, nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, podjetjem MKS Cerovec, TPV Suhor, Market Humljan, govorniku pred domačo hišo, GD Lokvi-ca, Antonu Ambrožiču za ganljive besede pri odprtem grobu, pevcem iz Črnomlja, proštu Albinu Žnidariču za lepo opravljen obred in Ivanu Kapušinu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi p o rt lit tega tedna Jože Mihelič Jože Mihelič je doma iz So-devc v prečudoviti dolini Kolpe, kjer se reka pod Starim trgom izvije iz kanjona in se začne viti med polji, kijih vzorno obdeluje! jejo prebivalci Prelesja, Kota, Sodevcev, Dečine, Radencev. Vas je na prvi pogled povsem podobna sosednjim naseljem s hišami, stisnjenimi pod hrib, da zasedejo čim manj dragocene plodne zemlje in z ozko cesto, ki se vije tesno med njimi. A po nečem se Sodevci že od dvajsetih let tega stoletja le razlikujejo od ostalih vasi. Imajo tam-buraško skupino, ki je edinstvena ne le v Beli krajini, ampak zagotovo v vsej Sloveniji. Njen vodju Jože Mihelič, ki igra tamburice že petdeseto leto, pa je prava legenda sodevskih tamburašev. Tamburaštvo se je v Sodevcih začelo leta 1921, ko so vaščani prvič vzeli v roke tamburice, ki so si jih najprej sposodili, pozneje pa so jih kupili. Berdo pa so dali delati kar domačemu mizarju Bukovcu iz Dečine. Fante, stare dobrih deset let, je takrat učil igrati Jakob Panjan, o katerem gre ustno izročilo, da je igral na številne inštrumente. Tamburice so postale v Sodevcih tako popularne, da v vasi skoraj ni bilo fanta, ki ne bi igral nanje. Leto po končani drugi vojni pa je vzela v roke inštrumente naslednja generacija vaških fantičev, starih dobrih deset let. Med njimi tudi Jože Mihelič, ki mu je bilo 12 let, ko si je kupil prvi brač, igrati pa se je naučil že prej. Na ta inštrument igra še danes. “Učili so nas predvojni tamburaši, a le po posluhu, brez not. Tako igramo še danes in če se bodo odločili za igranje mladi, jih bomo učili na prav takšen način, ” pravi Jože. Jože si zelo želi, da bi se mladi Sodevčani navdušili za tamburice, čeprav hkrati prizna, da je njihova skupina tem bolj priljubljena, čim starejša je. Pravi, da jih je sedaj v vasi šest, ki bi lahko poprijeti za njimi, a se boji, da ne bodo odšli iz vasi. Poleg Miheliča namreč še Peter Barič in Ivan Medved igrata od leta 1946, medtem ko je Jože Kobe še iz predvojne generacije. Skoraj 20 let igra tudi Miheličev sin Jože. “Vsi ti so iz So-devc, medtem ko je Jurij Kobe iz Radenc, Viljem Štrbenc iz Močil, zadnje čase pa se nam pridruži tudi Tone Grahek iz Črnomlja. Prepričan sem, da smo se toliko desetletij obdržali skupaj prav zato, ker smo bili dolgo časa vsi iz ene vasi. Tako smo se tudi lažje in hitreje zbrali in marsikdaj rešili iz zadrege organizatorje različnih prireditev, " pove Jože, ki ne taji, da so te usluge znali dobro vnovčiti, saj so, kot pravi v šali, tudi asfalt skozi Sodevce “na-tamburali”. Sodevčani spremljajo pri plesu tudi starotrško folklorno skupino in le takrat igrajo belokranjske pesmi. Ko nastopajo samostojno, pa imajo povsem svoj repertoar, ki ga ne izvaja nobena druga belokranjska skupina. Gre predvsem za valčke in polke, ki so jih Sodevčani igrali pred tri četrt stoletja, močno pa je opazen tudi vpliv iz bližnje Hrvaške. Od o-stalih belokranskih tamburašev pa se razlikujejo tudi po tem, da igrajo farkaš sistem, medtem ko vsi ostali lažji jankovič sistem. Vse te posebnosti so kamenčki v pisanem mozaiku sodevskih tamburašev, ki so ponesli sloves svoje vasice in Bele krajine tudi daleč izven naših meja. A četudi so na- stopili na številnih elitnih pri-eait\ reditvah, izdali samostojno kaseto in na CD plošči, ki je izšla v Nemčiji, predstavljali Belo krajino, so po Jožetovih zagotovilih še najbolj ponosni na nastope na jurjevanju v Črnomlju. Na prireditvi, ki se začne jutri že dvaintridesetič zapovrstjo, so Sodevčani manjkali le prvič. MIRJAM BEZEK-JAKSE Z zaklenjeno cerkvijo do pravice V župniji Drage, eni od dveh grkokatoliških far v Sloveniji, seje cerkveni odbor odiočii zakleniti vrata cerkve, dokler ne bodo vrni!* matičnih knjig in ne bo maševal župnik Hardi iz Metlike Malokdo vc, da sta v metliški občini obe grškokatoliški fari v Sloveniji, ena v Metliki, druga v Dragah. V fari Drage je okrog trideset družin iz vasi pod Gorjanci, o njih pa se je doslej zelo malo slišalo. Tudi zato, ker so ljudje živeli v sožitju s sokrajani, in tako je še danes. Njihovo življenje pa v zadnjem času burijo dogodki, ki se dogajajo okrog njihove župnijske cerkve Svetice. Te težave niso novejšega datuma, ampak imajo svoje korenine že pet let nazaj. Grškokatoliška fara Drage je bila samostojna že od nekdaj, v Dragah pa je bilo tudi župnišče. A župnijska stavba sedaj samuje in propada, saj se zagrebška škofija, pod katero fara spada, pred približno poldrugim desetletjem ni mogla odločiti za prodajo, čeprav se je eden od domačinov zanimal za nakup. Peš iz Krškega na vrh Triglava Hodil bo Matjaž Gomilšek, zraven še Novak in Rovan KRŠKO - Naslednji ponedeljek ob 7. uri se bo s Trga Matije Gubca v Krškem na pot podala nenavadna odprava treh svakov. 34-letni Matjaž Gomilšek namerava v petih dneh prehoditi več kot 200 kilometrov dolgo pot do vrha Triglava, pri čemer ga bo na gorskem kolesu spremljal Jože Novak (svak Matjaževe žene), kije pripravil vizualno podobo akcije. Z avtomobilom bo odpravo spremljal še tretji svak (Matjažev) Goran Rovan, ki se bo javljal v programih lokalnih radijskih postaj in pripravljal reportaže. Matjaž Gomilšek, ki je zaposlen kot varnostnik v jedrski elektrarni, se že nekaj časa pripravlja na pohod. Vsak dan naj bi ne glede na vreme prehodil 50 kilometrov in tako prvi dan prispel do Zagorja, drugi dan do Brnika, nato do Bleda, Aljaževega doma v Vratih in v petek, 30. junija, na vrh Triglava. Odprava se bo javila z mobitelom z vrha Triglava in se nato spustila do Triglavskcga^oma na Kredarici, kjer bo uradni zaključek pohoda. Pohod so omogočili številni sponzorji, Gomilšek pa želi z njim kot rekreativec obeležiti 100. obletnico postavitve Aljaževega stolpa in 50. obletnico preplezanja Čopovega stebra v Triglavski severni steni. B. D. G. Halo, tukaj je bralec Dolenjca Kje so demosovci, ki so zrušili Belt? - Kmečki turizem Jakljevičevih je drag -Pepco pozdravila bioenergija - Koliko bo davkariji plačal župan? Vse tako kaže, da je naša “vroča linija” Dolenjskega lista namenjena bolj kritiziranju kot pohvalam. V četrtek zvečer je bilo med desetimi klici naših bralcev le ena pohvala. Delavec mirnskega Toma Janez Tori je prek slušalke povedal, da 80 delavcev ne verjame vsega, kar v Dolenjskem listu piše o njihovi stavki. “Vse se bo še dokazalo, da ne gre verjeti le predsedniku uprave Tom d.d. Janezu Dulcu. Vprašati je treba delavce, ki delamo tako, da malo manjka, da se pretrgamo, učinka pa nobenega. Novinarji, pridite med nas in poglejte, če ni res! Na koncu meseca je bilo v moji kuverti 21.000 tolarjev plače,” je povedal ogorčen delavec, ki ima za seboj že 25 let službe. Delavskih problemov se je lotil tudi delavec Belta z imenom Jože iz Črnomlja. Sprašuje se, kje so demosovci, ki so zrušili prejšnje Beltovo vodstvo, ki je dajalo kruh 1.300 zaposlenim. Jože je za rešitev tega Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (060)323-606. Dežurni novinar vam bo rad pri-sluhnil. velikega podjetja, kije tik pred tem, da zapre vrata, predlagal naslednje: zamenjati je potrebno občinsko vodstvo. Semičane, ki delajo na vodilnih mestih v Beltu, Zadrugi GG in v občinski upravi, je potrebno poslati domov, gospoda ministra za turizem občine Črnomelj pa za receptorja kampa na Vinico. “Slednji imenuje samo nekakšne komisije, sam pa nič ne naredi”, je menil in odložil telefonsko slušalko. Kot bi slišala pogovor, je o turistični ponudbi Bele krajine nadaljevala Helena iz okolice Črnomlja. Zmotil jo je članek v Dolenjskem listu, v katerem smo hvalili kmečki turizem Jakljevičevih in njihov kamp ob Kolpi. Povedala je, da je gospodar sila prijazen mož, ko pa dobiš njegov račun, se primeš za glavo. Najemnina za zimovanje prikolice v njegovem kampu je večja od cene celoletne postavitve prikolice v kampu na Vinici. Pripombo k velikim cenam je imela tudi nad gostilno Pri Anici. Za malo pivo vam zaračunajo kar 180 tolarčkov. Tbdi naslednji klic je prišel iz Bele krajine. Peter Videtič iz vasi Drage pri Hrastu sc je pritoževal, da njihov predsednik krajevne skupnosti Slavko Brunskole bolj malo naredi za to svojo funkcijo. Krajani vasi Dole in Drage ga že dolgo časa prosijo, naj sijih usmili in organizira postavitev table, ki bi označevala njihova naselja. Pepca Žagar z Drejčjega Vrha 10 pri Trebelnem nas je prosila, naj bi k njej poslali novinarja in rezervirali kar nekaj strani v časopisu, toliko bi rada povedala o svojem uspešnem zdravljenju z bioenergijo na Ratežu pri Ivanu Pircu, ki tja dvakrat tedensko prihaja iz Hrastnika. Za začetek njene zgodbe uspešnega zdravljenja zapišimo le nekaj vrstic. Pepca OTOČEC — S STUDIEM D V POLETJE V soboto, 24. 6., bo na jasi na Otočcu od 10. ure dalje potekala celodnevna zabavna prireditev »S Studiem D v poletje«. Vabljeni. Ena od farank, Dragica Damjanovič iz Drag, ki je v cerkvi Svetica že pol stoletja prva pevka in skupaj z ostalimi ženskami skrbi, da je cerkev urejena, dobro pozna dogajanja okrog cerkve v vseh teh letih. Tako se spominja, da so po drugi svetovni vojni v njihovi fari službovali župniki Kekič, Luka Pogačnik, Janez Tretnjak in Mile Vrane-šič. Medtem ko je Tretnjak celo živel v farovžu v Dragah, so hodili ostali opravljat božjo službo iz Metlike. “Vsi ti župniki so imeli pri sebi tudi naše cerkvene matične knjige: župnik Tretnjak v Dragah, ostali v Metliki. Ko pa je leta 1990 župnik Vra-nešič odšel, je našo faro in knjige brez naše vednosti in soglasja predal župniku Vladu Magoču v Radato-viče na Hrvaškem. Medtem ko so nas prej v škofiji vodili kot grškokatoliška župna urada Drage in Metlika, smo bili po letu 1990 grškokatoliška župna urada Drage in Rada-toviči. Ko smo živeli v eni državi, nas to še ni toliko motilo, sedaj, ko je Slovenija samostojna, pa želimo, da se naše matične knjige vrnejo v Metliko in da hodi k nam maševat metliški grkokatoliški župnik Mihajlo Hardi. Vsi smo slovenski državljani, v Metliki imamo tudi civilne matične knjige in ne vidimo razloga, da so cerkvene knjige v drugi državi, od koder prihaja maševat tudi župnik,” pravi Damjanovičeva, ki še posebej poudari, da ne gre pri tem za nikakršno zamero župniku Magoču, ki da je odličen in nimajo prav nič proti njemu. Dragica pravi, da jo kličejo ljudje iz fare Drage, ki so se raztepli po vsej Sloveniji, in jo sprašujejo, kako to, da niso njihove cerkvene matične knjige v Metliki. A Dragica ne ve, kako naj jim pojasni. Zato so že pred poldrugim letom poslali iz fare prošnjo na zagrebško škofijo, naj bi ta problem rešili, a niso dobili odgovora. Prav tako ni odgovora na pismo, ki so ga na omenjeno škofijo in v Radatoviče poslali 15. maja letos. Cerkveni odbor fare je takrat tudi odločil, da cerkev zaprejo in da v njej ne bo maše, dokler problem ne bo rešen. Ključ od prvih, kovinskih cerkvenih vrat sta imela Damjanovičeva in župnik, medtem ko dru- Dragica Damjanovič gih pred tem niso zaklepali. Tokrat pa je Dragica druga vrata zaklenila in ključ odnesla domov. “A v cerkev je bilo vdrto. Medtem ko so bila prva vrata odprta s ključem, a ne tistim, ki ga hranimo pri nas, je bila ključavnica na drugih vratih poškodovana tako, da so se vrata vdala. Vse to je dokumentirala tudi policija. Ko smo druga vrata zopet zaklenili z obešanko, je bila ta prežagana. Tako je v Svetici sedaj kljub nasprotovanju večine faranov maša, ki jo opravlja župnik Magoč, obiskuje pa jo le peščica vernikov. Župnik pravi, da ne more prenehati z maševanjem, če mu tega ne zapovedo nadrejeni,” pove Damjanovičeva. Zato je cerkveni odbor 16. junija še enkrat poslal pismo ordinariatu križevske biskopije Zagreb, nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljano, slovenski vladi, metliškemu županu in grškokatoliškima župnikoma v Metliko in Radatoviče, v katerem jih prosi, da uredijo duhovniško službovanje in matično cerkveno dokumentacijo v fari Drage. V pismu med drugim navaja tudi, da morajo farani fare Drage, ki vsi živijo v Sloveniji in so vsi slovenski državljani, formalnosti pri rojstvih, krstih, porokah, pogrebih itd. opravljati v drugi državi. Problem je tudi v tem, da je po legalni poti težko priti v Radatoviče. Tisti, ki imajo potrdilo o dvolastništvu ali zaposlitvi v drugi državi, sicer lahko gredo v Rada- toviče po cesti mimo Bušinje va* Brezovice, kjer ni mejnega P1"' Vsi ostali pa morajo skozii [»*** odni mejni prehod v Metli • d0 kakšna je potem po Hrva. t ■. Radatovičev, je bolje, da n » . ( mo. Ob tem farani še dodaj*J ’ tj župnik Hardi pripravljen P ^ vse obveznosti na fari prag ,’,pjslno to ukažejo predpostavljeni-^ so podpisali v več kot petmd ^ družinah, ki spadajo pod karJe Mi smo s svoje strani nare > Kjli v naši moči, sedaj pa je vr rojnjo. ki smo jim poslali pismo SH -j da rešijo problem,” PraVI faranoV imenu in v imenu večine^ fare Drage 1^); POTRES V BELI KRAJIH LJUBLJANA - ***£ observatorija na pol' g prejšnji četrtek ob treS. minut zabeležili šibak p ni sunek 82 kilometro J v/hnrlno ml obSCrV^tOF J cpicentralnem Podrp^aŠki) meji med Slovenijo in 1#p. je dosegel tretjo do četrt , L njo po Mercallfjevl h Čutili so ga nekateri P _ dMetuKSE*^ gmotne škode pa ni bi POGLEJ IN ZADENI — MODEL 1995 Dvorana Teniškega centra Otočec, 23. 6. 95 Predprodaja vstopnic — Turistična agencija Globtour Novo mesto od petka, 16. 6. 95 dalje. Število kart je omejeno. je bila hudo bolna. Poleg “ženskih bolezni” je imela po nogah močne krčne žile. Po dvanajstih obiskih pri bioenergetiku je zdrava. Čudi se tudi ginekolog dr. Marjan Pavlin, ki jo je že pripravljal za operacijo. “Kar ne morem verjeti. Zdrava sem kot dren,” je za konec povedala Pepca. Miran Mlekuž iz Karteljevega se je jezil na “pišmevritični” odnos avtobusnega prevoznika Gorjanci do delavskih prog. Pred tedni so ukinili delavski avtobus, ki je ob 22.20 pripeljal v Kartcljcvo. Sedaj delavci hodijo peš in kolnejo. Že so sc pritožili, vendar so jim na upravi podjetja povedali, naj se pogovorijo kar z zasebniki, za nje pa da niso več zanimivi. Vsako leto v tem času se pričnejo klici na račun davkarije, ki pričenja na domove pošiljati položnice za dohodnino. V zvezi s tem problemom je že poklicala Dragica Jug iz TVške Gore in pokarala občino, da mora njen partner plačati dve plači. Zanimajo, koliko plačata župan in vodja davčne uprave, in ju prosi, če bi to lahko javno zapisala. Pa še to jo zanima: zakaj davčna uprava ne vrača manjšega zneska od 1.000 tolarjev, medtem ko ga davčni zavezanec mora plačati, če je tako zapisano na položnici. l> \Rll.O: \PI Ril l\ ! \\<.() W R\< I I \ »TANGO I) VRIl M M PON DL, 22. S.' 1995 ">§ J 1 E* KRKNZDRAVILIŠČN KOs !'kvi H 0 T F. 1.1 OTOČEC S, blo 18. Plesno zabaviščna restavracija N Sl T A Ki Cs \ lAilbv za izbran okus in navade V petek, 23. 6., od 20. ure dalje druženje z ansamblom Objem. Vabimo vas na plesišče in k pogostitvi s specialitet3 iz bogate kulinarične ponudbe. Sobotna in nedeljska družinska kosila. ,7.11 Otroški živ žav s Studiem D in Bibo ob nedeljah od 15. d ^ Rezervacije sprejemamo na recenciii. tel.: 068/32i' Rezervacije sprejemamo na recepciji, tel.: Restavracija Tango s teraso je odprta vsak dan od 11 • ob petkih in sobotah do 2. ure zjutraj. s, ta prireditvah v restavraciji Tango tudi pr° Z obiskom na 1 Casino Otočec. Vabljeni. iteh strani Snrlancev ANEkdoTE iN pRiqodE ZApishl Jože DuIar “Purgergarda” Stara Kostanjevica na Krki je imela tudi imenitno “purgergardo", to je meščansko gardo ali stražo. Pa to je že dolgo let nazaj in se zato ne ve točno, če je res, kar so drugod po deželi trdili nekateri nevoščljivci, da so namreč vsi udje te garde imeli lesene sablje, samo njihov poveljnik Rabuse - bukovo. Ali bo prišla tudi soproga? V Kostanjevici so pripravili razstavo nemškega slikarja Albrechta Durerja. Neka boljša gospa, ki si je tudi hotela ogledati razstavo, pa je najbrž prvič slišala umetnikovo ime, je radovedno vprašala galerijskega varuha: ‘Ali bo na otvoritev prišla tudi slikarjeva soproga?" (Nemški renesančni slikar in grafik Albrecht Diirer je živel od leta 1471 do 1528.) Me boste pa drugič pozdravili Šolski otroci v Kostanjevici so že od nekdaj olikani in lepo vzgojeni. Verjetno pa ne vsi! Tako je na primer mali Hugo, ko je stopal mimo učitelja, trmasto molčal in kapo obdržal kar na glavi. “Hugo, pozdraviti sem te pozabil!" ga je ironično opomnil vzgojitelj. "Nič hudega, me boste pa drugič!" mu je pobec kur drzno odgovoril. Ne bi ga smel Zidar Anton Tavčar, doma iz Škofje Loke, od koder se je po prvi svetovni vojni preseli! v Metliko, je rekel, ko je videl poln liter vina pred sabo: “Dobro mi je to vino, pa ga ne bi smel. Ne stori mi dobro. En glaž ga pa bom, pa če preč crknem!" Razlog 'cl ^ D ‘7n zakaj si dane*no majhne ribe?" je žena moža, ko se je vm 0 1,1 in je resnično imel majhnih ribic. J0fn^ .h f Zato, ker imamo aoek0Mt majčkeno posodo 2 P V(lt tudi naši krožniki •/ ffiOJ velike ribe, "je odgov ti Med ribičema sre> Prijatelja ribico ■ j nerv ozen. Zakaj si! ]0t>c1] “Zato, ker ne ulovim' u več!" , r rib'?: j J' ‘Nekoč si bil d°l / e ril>e pa sedaj ne uloviš "0^,0zei*-'' “Zato, ker sem nerV tako dolgi roki, saj J flf j/ “Razlog je preprog' je ribič in vedno prjP velike ribe ulovi...